štev. 6. V Novem Mestu 15. inarcii 1892. YIII. letnik. iKliajajo 1. in 15. "vsacega meseca. Cena jim je za celo I [|ld., za pol li-r« 50 kr, — Naročnino in dopise sitrejeuia J. Krajec v Novem Mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na* tisniti dati, plača za dvostopnu petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. (iosiiodarnke stvari. Gnoj v viuograaftrstTii! Do 2f]aj ;;'iiojilo se je po riolenjskili viiio-prailili prilično kaj uialo. Speljavaii so žitiie pleve, koriiiiie storžke itír koruziiico in kaj malega plastja v viiiofi raile. To se je med trte raztrosilo, ter pri okopavaiiji trt poiikopalo, Íii reklo se je: trtam smo poffiiojili. Dosti taka pog'iiojitev iii izdala, dosti Iti mog-la izdati ; ali nekaj pa je le vendar, Bicer l)i se opustila. V prihodnosti pa na tako lii'iiojîtev ni misliti veří ne smemo. Ameriška trta cepljena nam bode rodila le pri pravi ^nojitvi z živinskim řínojei", ali pa vsaj s tvarinanii, katere imajo malo, ali pa kar ni« slab.so redilnost kakor /živinski ř>'noj. Z grabaitjem si ne bodemo smi-Ii več puinaj^ati. Za to je pač iieobliodno potrebno, da vsak, kdor se lofi saditi ameriške trte, tudi pomisli, kje da bode za nje gnoj vzel. (jiioia se pridobi skorej v slehernem gospodarstvu diindaiiasnji le toliko, kolikor g'a je treba za poljedelstvo, da — navadno ga èe za to zmanj- kuje. Kje torej v prihodnosti jemati ga Še za trte? Tam kjer ga jemljejo Vipavci že zilavno — na gnojnisÈii. Tudi Vipavci nekdaj niso gnojili svojih vinogradov z živinskim gnojem, ampak le s trato, rtiSo, katero so okolo vinogradov nakopali, ter jo v nje uvozili ali znosili, in k trtam pokopali. Ko je pričel pokojni župnik, zlatega spomina, gospod Matija Vrtovec, prvi trtam s pravim živinskim ali hlevskim gnojem gnojiti, so se mu sosedje kar posniehovali. „Sentvidski župnik je znorel, k trtam je začel gnoj devati". Tak glas je sel po celej vipavskej dolini od ust do ust. Ko so se pa Vipavci prepričali, kako velikansko je storil gnoj trte rodovitne, ponehal je posmeh popolnoma, — začeli so g, župnika posnemati. In dandanašnje se slehrni Vipavec, prej ko trto z nova nasadi, vpi'a.ša, s Čem jej bodem pa gnojil? In tako se moramo sprijazniti pač tudi Dolenjci v prihodnosti z mislijo, da je neobhodno potrebno, tudi trti z živinskim gnojem postreči, gnojiti. Kolikor le mogoče več živine bode potrebno rediti, v ta namen kjer !e mo^rofe, kako njivo v travnik MUlOC Diiííolín In Melkii Tepka. (Prtidpuhijia Ěniia; siiisal —è). tKollBU.) p^jcj, takove zcnitnine pa ni še videla ponosna Žabja dolina! lïogati Oreliek je sam vse oskrbel in bil starešinu, a prirejeno je bilo vse v njfgovi prostorni hihi. Da ste videli svatove, ko so Šli v cerkev in iz cerkve. Spredaj je raïtegoval Skopnikov Matevžck veliko harmoniko, katere prijetni glasovi so se trn daleč razlegali ill tako nekako peli: ^Piiirleite im liestti Tlim fiUitiO nj(ij gre, 'JU šujiuk lia >;lftvi Pa krntkc lase! Juhi!" in zavriskali so svatovi, da je odmevala gora in Vas, harmonika je pa nadaljevala : „Jfl heli) ko mleku Rudoift liu kri, Ziiljuliljeiio itlpila, Nii smel» se ilržil" In zopet 80 vriskali svatovi, a mladi Oreh-kov MaliČek spustil je v zrak strel, kateri se je ua duleó razlegal. l'a bilo je tudi nekako tako, kakor je pela harmonika, ker je bilo veselje pogledati mladi parček. Nizka, okrogla Metka bila je kakor muS-nica v gozdu, toliko rudcčega je bilo na njej, a poleg nje stopal je z velikim Šopkom na glavi ponosno in veselo iiai Miliec Dugolin. A za njimi oče starešina, zgovorni Orehck, sva;ovi, kakor da si jih iz škatljice spustil, a kaj bi tajil, tudi jaz sem bil med njimi iji to lahko povem, da nisem bil jaz najzadnji, saj me poznate, da sem iant od tare. kakovtga je treba čakati daleČ naokolo. Ojiij in ko smo se vsedli okrog prostorne mize, jenniasia, to vam je bilo kaj za želodček in grlo! Ei znala je pripraviti Oretikovka, znala! Kar miza se je upogi!>ala od rumenih piiranov, petelinov, kapunčkov, kokoši, od mastne svinjske peč.^nke in dišečih povitio. Da, še eeló krolov, pustnih krofov, ali kakor bi rekel gorenjec, .še ^>eló boba ni manjkalo. Zveneli so koziirei, raz- Bprenieiiiti, živini s kolikor mogore debelim iz-daínira nasiitom slljaii, kakor s seseksmo koruz-nico, z sèsekadimi zelenimi vejicami posebtio jel-Kovîmi, briiijevimi itd. Na gnojiiiècu samem ne bodemo smeli pustiti, da bi itam odteklo le naj-niunj gnojnice v bližnji potok aH bližnjo reko, ampak porabiti jo bodemo morali za polivanje gnoja. In kar je za to porabiti ne bodemo mogli, speljati jo bodemo morali pa na travnike in de-teljigia, da nam bodo tem obilnejše rodila. Skratka, privaditi se bodemo morali, da bodtmo najprej skrbeli za gnojniŠíe, ne pa na 7.adnje ali še celó nikedar, kakor je marsikje lo daiidanaJnji navada. Kar le mogoče velik in lepo pravilno oskrbovan kup gnoja pri liiši, to bi moral biti ponos slehrnemu gospodarju, še celó pa onomu, ki se peča z vinogradarstvom. Pri nobenem gospodarstvu, posebno z vinogradarstvom sijojenem gospodarstvu, bi pa ne smelo zraven lepega kupa gnoja še nekaj manjkati, namreč ne maiij lep kup takozvanega komposta ali meŠaiica, kateri bi bil kar nalašč namenjen le za gnojitev vinogradov. Cestno blato, postrski dvorišča, pleve raznega žita, pepel, kateri pri perilu ostaja, obrabljeno ireslo, žaganje, smeti, ifđ. Vse to na kup spravljeno, s straniščnim gnojem in gnojnico dobro zabeljeno, dva do trikrat v letu prekopano ter premešano, daje kompost ali mei^aiiec. Kompost ne stane razun malo dela ob času ko dru-zega opravka ni, čisto nič, in vendar i/.dá labko ravno toliko, kakor pravi gnoj posebno pri irti. Zato gospodarji, lotite se tudi naprave komposta. Glejte da postane ona navada pri go Bpodarstvu, in prepričali se bodete v prilično kaj kratkem času, da Vam ne bode pomanjkovalo gnoja za vinograde. Lahko bodete ameriškim cepljenim trtam z njim prav dobro gnojili, iii pridelovali na jednem oralu takega vinograda več vina, kakor ga dandanes na treh nepo-gnojenih. Torej gospodarji vinogradarji, sprijaznite se le z mislijo, da bode treba odslej tudi vinograde izdatno gnojiti, in premišljujte, kako bi se dala temu primerno Vaša gospodarstva prirediti, pre-meniti. Napraviti kompost — lotite se pa kar preo'<'j, vsaj ne manjka nobenemu v to potrebnih pogojev. Prvi slovenski katoliški shod. Slovenci smo majhen narod. Pri vsem tem imamo pa še nesrečo, da smo razkosani kar v sest dežel, med katerimi smo samo na Kranjskem v velikej večini — povsod drugod naa zatira Nemec in Lali. V združenju je moČ. To je stara resnica. Združiti se je torej tudi nam. Pa kjeV kako? kaj naj nam bode podlaga? Katoliška cerkev nas je združila početkom — ona je tudi sedaj raziiti jťzika slovenskega Se najtrdniSa vez, ki nas združuje — pa tudi jezik domaČi nam je ohranila le ona. Da smo zgubili katoliško vero — zdavnaj vže bi ne bilo več Slovencev, ampak le poneni-eeuci bi hodili po našej domovini. Zaradi tega pozdravljamo z največjim veseljem blago misel, da se letos priredi občni katoliški shod v belej Ljubljani. Taki shodi so bili po Nemškem, po Francoskem, tudi vže v tegovala se je harmonika in odzvanjala se je vesela pesem. A ko je bilo vse najbolj zidane volje, vzdignil sem se tam iz kota jaz in lako-le napil: „Slavna moja gospoda! vrli svatovi, vesel dan slavimo danes — baš ono, kar so svetkovali nekdaj v Kani galilejski — slavinio vcsolo ženltnino dragega našega prijatelja, gosijoda"') Mihca Diigolina z lepo. Izbrano nevestico Metko Tepko. Kakor so se veselili ondi, tako se veselimo tndi tukaj, a jaz hi rekel, da še bolj, ker je ondi zmanjkalo vina, mi pa Imamo tu, hvala bodi dragemu Hoirn in skrbiicinu starešini, gospodu Oreliku vsega v obilju. Gosjiùda mojii, ali ne. da ste vsi z menoj jedne misli In srca, če rečem, da Hog živi dragega ženina gospoda Milica in njegovo mlado nevestico še dolgo, dolgo ! Zakon naj jima donese obilo sreče in otrok in Bog daj da bi gledala svoj rod v četrtem kolenu. Bilo jima vedno dohro, če bolje ne, saj tako kakor danes. Gospodu moja, jaz dvigam kozarček * Pri nas, v Žaliji dolini je od nekdnj tnltov.i navada, da na ienittiiui gdvorĚ jeden (inigeiiui gjnjiod. v zrak v slavo mladega para in izpijam to zlaio kapljico v njegovo slavo do dna. Živila! Storite tako tudi vi!" Zadonel je gromki; Živlo! kozarci so za-žvenkali, a harmonika zaigrala je pe'sem ; „Ljiilii /enin Slihei! ti. Pilile] si iiovestipu, Ki ifftveii teba tu sedi. Ce Ti je kaj Kveata. Lepa je, mlada je Tvoja je!" Tako je bilo na pustno nedeljo lanskega leta. In lepo je Itllo tedaj ! Letos je drugače! Saj sem zapel gori: „Hejsasa, liojisasa pustna nedelja La» Bern bil krofov sit, letoa iia aeljat" Da, lani smo krofe jeli in sto drugih dobrih stvari, a letos sem pa udaril po kislem zelju. Kaj sta imela Mihec Dngolin in Metka Tepka, katera živita v svoji koči v najlepši slogi in zibata že malega Mihca, ne vem, krofov Izvestno ne. Pa kaj me briga, saj se spravi tudi kakova druga jed pod streho, da je le želodČek poln. Avstriji iid D.iiiflju, y Gradcu t naj'^ežjo korist; gotovo botle koristen tudi naě slovenski. Zal, se prikazuje tudi pri nas bolj in bolj oni pogubni liberalizem, ki se je priklatil s tcjeg-a k nam. Ta groïi propad našej svetej veri — kajti liberalizem in vera sla kakor vofla in ogenj! — A B tem pa gro^i posreiliio pogin tudi našej národnosti. Treba se je ustaviti takemu poietju z vsemi mořrai, z vsemi pripuáčenimi sredstvi. Tu naj se združijo vsi pravi domoljubi: vera katoliška in jezik slovenski t to nam je geslo. Pri katoliškem shodu se bomo pomenili, kaj nam je potreba, in kako bi potrebno dosegli. Tu se bodo oglašali najplemenitiši možje od juga in severa, od vzhoda in zahoda — tu se bodo odkrivale rane, pa tudi nasvetovalo zdravilo zanje! Bodi torej pozdravljen slovenski katoliški shod t Da imamo prav, so nam pac najboljša pri^a, naši zapriseženi sovražniki — liberalni Nemci. Njihovi žasopisi nararei kar běsné, odkar BO zvedeli, da se namerava napraviti tak shod. Ogenj in žveplo bljujejo vže sedaj nad ta „grozni" shod ter klièejo vse mogoie zoper to pořenjanje katoliških Slovencev. Neki koroški liberalen listiè celó zahteva v svojej blaznosti, naj ěkofje usta-nejo zoper katoliški shod! Cesar se liberalni Nemci in Lahi bojé, to nam gotovo koristi? Radi tega bomo z največjo radostjo o tem še vež pisali, da seznanimo svoje bralce nataoSneje z bodočim shodom ter je zanj navduSimo. Eaj je norega po ATstrijskem cesarstvu? Sošli so se deželni zbori zopet řez dolgo časa, kajti leta 1891 niso bili sklicani. Posla bodo imeli torej dovolj, časa za obravnave pa menda le malo, ker se brž po velikej noči začne zopet državni zbor. Posebnosti ravno doslej še ne vemo iz njihovih obravnav povedati — vsaj veselih ne. Na§ kranjski je obravnaval doslej skoraj izključno le potrebne račune in proračune, ter različne prošnje. Pri obravnavi šolskih računov je sklenil deželni zbor, da se priporoča slavnemu deželnemu šolskemu svetu, naj skrbi po moči, da občine ne bodo zidale preobširnih in predrazih šolskih poslopij, ki presegajo njih denarne moči. Pač pametno. Mi smo prepričani, da ni prav, ako 66 za Šolska posIo|)ja izdaja 10—20 tisoČ, ko pa je morda veČina hiš, katere otrok po zimi celo burje pošteno ne varujejo. Precej zanimiv je bil tudi razgovor, ki se je vnel, ko je poročal prof, èuklje o učnih knji-trah za slovenske šole. Naši poslanci so tudi pra^aK vlaito, zakaj se dela pri dolenjskej železnici toliko Čas» ne razpišejo. Deželni predsednik je odgr^voril, da to ni bilo mogoče, ker se zarad shibt ga vremena ni mogla se na drobiio ogledati železiiična proga od Grosuplja proti Novemu Mestu Ko se to zgoH, se bodo dela precej razpirala; upati je, da še ta mesec. Deželni zbori istrski, koroški in štajarski so brž pokazali svoje sovra.stvo do Slovencev. Italijani v Istri niso volili nobenega Slovana v kakov odsek ; nemški Korošci v noben odsek poslanca Einspielerja, poslanca Muri-ja samo v eden odsek, ki nima nič posla. Na Stajarskem je bilo izpraznjeno mesto deželnega odbornika. Ako bi bili Nemci količkaj pošteni, bi bilo pričakovati, da izvolijo na to važno mesto Slovenca, ker sedaj ni v odboru nobenega, dasi je na Stajarakem dve petini Slovencev — a zastonj, liberalec ne poz[ia pravice: izvolili so liberalnega Nemca. Najvažniji je pač deželni zbor kraljevine češke. V mesto Prago obrača vse svoje oči; tu se ima obravnavati sprava med Nemci in Cehi. Toda ta sprava je po vladnej predlogi taka, da se je Nemci veselé, a Cehi bojé ; iz nje pač ne bode krulia. Naša država misli nov denar vpeljati — in sicer zlat denar! Doslej imamo pri nas srebrno veljavo, sosednje dežele pa večinoma zlato. Od tod prihajajo velike sitnosti na mejali, pri trgovini itd. Tudi govore, da se bode uvedla mesto sedanje manjSa enota — mesto goldinarja, pol goldinarja, ki se bode imenoval krona. Posebna komisija na Dunaju se o tem posvetuje. Duslej Še kaj gotovega niso določili. Naš presvitli cesar so prišli 11. t. m. v Miramar pri Trstu. Zarad razpora med deželnim predsednikom in deželnim glavarjem v Bukovini je razpuščen tamošnji deželni zbor. Kaj jo novega po àirokcm svetu? Ker se je cesar na Pruskem odločno postavil za versko šolo, so njegove govore nekateri liberalni listi ostro prijemali. A pruski cesar je mlad odločen mož; sedaj se morajo oni listi zagovarjati radi razžaljenja veličanstva cesarjevega. — Sicer pa v tej prnskej nemškej državi ni vse tako lepo, kakor se vidi nekaterim liberalnim Nemcem pri nas. Grozne reči se ber6, kako se ravna tamo z ubozimi vojaki. Tudi našim Janezom ne cvetó rožice, ko pridejo pod hudega korporala ali frajtarja, ali tacih zverin vendar ni še pri nas, kakor gori na Nemškem. Na Ruskem je jako mnogo gnjilega, zlasti med uradnikom. Ako pa kedo o tem jasno govori, ga preganjajo, ali celó zapró. Hočejo biti slepi. S katoliki pa še vedno grozno delajo — posebno se 8 tistimi, ki imajo ruski obred, pa so z Kimom združeni. Vrii list „Slovenec" objavlja liste iiesrninih pregnancev, katere je ruska vlada zg-nala zavoljo vere z njihovega doniovja v daljno vzhodno Kasijo. Človeku se lasie jezijo, ki bere take krutosti. Skoraj bi privosftjli nekaterim naŠim liberalcem. da bi vsaj 14 dni pokuSali ta „ruski" med. Francozi imajo nove ministre. So pa le nova imena — s starimi mislimi. Angleška vlada ima doslej primeroma najmanj vojakov, ker jo stane vsak vojak kacih (îOO gld. ali vendar vse kaže, da se tudi ona pripravlja na to, ako bi se vtegnila vneti vojska. Piše se nam: h Novega Mesta, dné 12. marca. — Nasi vrli gimnazijalci so naprftviii „Mazikalično-deklaiijatorićno a kad umij o" v korist dijaškemu podpornemu društvu, — Od ni^kdaj je v Novem Mestu med vaemi ta zabava vselej iwjbolj obiskana, in smemo reči, da ni za drugimi zaostala. Da-si nesrečna influenca še Ttidno niuileguje naše mesto, da-RÍ vreme ni bilo lepo, se je zbralo vendar toliko občinstva, da je bila velika dvorana — polna, [>remajbna. Kako ljubi vse nasť! dijake, Je bil pač ta najjasnejši dokaz: videl si zbrane zastopnike iz vseli stanov od najviših do najnižili. So pa tudi zaslužili dijaki in gospodje, ki so se trudili s poduÈBvanjtim tako vseatvunsko zanimanje, kajti vršile so se vse točke tak« gladko, lepo, res izborao, bode naj vže petje, godba, deklamacija ali igra, da je bila zaslužena občna polivala. Veliko živahnost provzročila je po „Neatroju" prirejena gluma z godbo: Veliki dobitek. So pa tudi res igrali dijaki — zlasti glavne osebe — neiiričakovano dobro. Smeha ni bilo ni konca ni kraja. Denarni vspeh je bil ravno tako povoljen, kakor doslej in še bolj; prejela je kasa Čez 1.15 ghl. Kazuii slavnej direkciji gre brez dvoma za tako dober vspeh posebna hvala g. P. Otokaiju Aleân in g. kapiteljskem« organistu H1 a d n i k u, ki sta urila dijake v yetju iu godbi — pa g, profesorju Vrhoven, ki se je žrtvoval res z iieiiniornim trudom, da Je imela igra tako krasen vspeh. Žal, da radi malega prostora v našem listu ne moremo o tem obširneje poročati. Iz Zagorja ob Savi. Tredrage ,.l)nl, Novite", dovolite mi nekoliko prostora, da čitatelji pozved6, kak6 je v našem ki'aj«. V tem kraju nami'eČ, dasii'avno med gorami in le po OKki dolini, ki te pelje iz kolodvora proti Trojanami, gib.Hti se je pričelo živahno narodno življenje. V par letih napi'ednvalo je Zagorje tako, da se marsikuteii potovalec kar začudi. Jilarsi-kateri bode se še « «jminjal, ko je po časopisili čital, kako se je skasiova vže naš vrli ,.Sokol" pri I'aznih izletili kakor v Zagi'ebii, Celji. Glincah, Litiji, Trojanah itd. ker je ponosno stopal s svoii» krasno zastavo (slika sv. Cirila in Jletoda). Poleg društva „Sokola" Je uikaj tudi bralno rimštvo, ki prav doliro napreduje — naj zadostuje ako omenim, da ima 18 vrst časopisov, med temi Iti slovenskih in le dva nemška, V sredi svečana meseca je pa iz gori omenjenih dveb drn.štev pognala mladika; vstanovila se je po- družnica sv, Cirila in Metoda. Pri ustanovitvi je pomen tega društva obširno razložil g. Gregorčič, kateri je v govoru večkrat poudarjal; da jo imamo čuvati, kakor vojaki trdnjavo pred neprijatelji. Za vero in niaterni jezik dela ta vrla družba, torej podpii-ajmo jo. Dné 28 svečana priredila so društva sijajno veselico, katera se je vršila v društvetiih prostorih staroste „Sokola' gospoda Medveda. Gledališka igra „Nemški ne znajo", izpala je izvrstno; v®tj®» moški, žeuski iu mešani zbor, je bilo vse pohvale vredno. Udeležilo se je toliko občinstva, da je bila Jako prostorna hiša g. Medveda prenapolnjena. Odlično občinstvo iz Litije, Šmartna, Trbovelj, Hrastnika, iŠt. LamperU, Št. Gotarda, Trojan in bližnje okolice se je kar čudilo obilnej udeležbi te sijajne veselice. Kar zadene postrežbo, gre že dobro znani gospej Medvedovi vsa pohvala. In tako nam bode ostal veseli večer v prijetnem spominu. Iz Vehke Vasi. Več let vže sprejemamo Vase „Dol. Novice", ali redko laj smo Vam poročali. Dné februarija po noči se je zgodila pri nas grozna nesreča. Fant Gašpar Gril iz Velike Vaai je šel zvečer, ko je bil rožni venec odmolil, vdrugo pol ure oddaljeno vas. Od Sv. Nikolaja pa so prišli v ravno tisto hišo trije fantje. Ko tega zagledajo, kar zapusté hišo ter Gašparja na potu počakajo. VraČu-jočega se, mahne eden teh zlobnežev s krampom po glavi, da ubožec kar obležj. Zjutraj ob 4. uri so ga našli pobitega v snegu. Živel je samo še tri četrt ure. Gosposka ima hudobneže vže v roki. Druga nesreča se je zgodila v ravno tej vasi dné 26. februarija. Marija Kokalj se je obesila v gornjem nadstropji svoje liše. Preveč je žalovala po svojem možu, ki je letos umrl ter bila vsled tega slabega uma. Iz Svibuega. (Kmetijski stan v zadregi). — Raznovrstne nadloge, težave in sitnosti pritiskajo dandanes kmeta tako, da mu je skorej obupati; in vendar je ta stan tako važen in za državo najmočnejši steber. Zdaj pridejo slabe letine, zmiraj večji davki in raznovrstni drtigi stroški v „moderni dobi", katerih včasih ni bilo. Ali jedna največjih Rtiak za kmeta pa je, pomanjkanje delavcev na deželi. — Med tem ko država skrbi za delavce pri rudokopih, tovarnah in drugih takih napravah, da Jim je zagotovila po novih postavali obstanek in boljšo bodočnost, je vsekala kmetu neznosno rano, ker zdaj delavci iz dežele še bolj tiščijo v mesta, tovarne itd., kjer imajo več prostosti in zabave. — Na Dtmaji je nad 40.000 delavcev brez vsakega posla in zaslužka, na deželi pa ni dobiti dobrega posla, Če bi ga tudi iskal v desetih vaseh. In ako že dobiš hlapca ali deklo, da mu daš desetkrat toliko plačo, kakor je bila pred 40 leti in dobro hrano in obilno pijače, pa ga ne smeš nič posvariti radi njegove raznudanosti, kajti precej ima na jeziku besedo: „če nisem za vas, pa grem". Koliko Je kmetskih očetov, kateri so že Komaj čakali, da jim otroci dorastejo, da pomagajo potem pri delu, ali 'varali so se; komaj so odrastu deškim letom, ne diši jim več poljedelstvo in hajd za drugimi v mesta ali tovarne in kedar tam niso več zmožni za delo, ali ako so bili radi kake preku-cije ali upornosti po tako zvanem „šub" domov pri-tirani, tedaj pa jih živi občina na občne stroške po domovinski postavi. Batine po Jirbtu I Ravno sedaj 10 novem letu o priliki punta delavcev pri rudokopih .e bilo veliko delavcev odpuščenih in v njih domovinske občine oritiraniL. Potem na delavec z obilno dni- žino, zaslužka nič, krulm nič, denarja pa áe manj, pa pride občino nadlegvat za podporo. SO let in še več 3i se klatil okoli po tovarnah in nisi hotel pomagati kmetu delati, ali sedaj naj te on živi, ko tiiai za nobeno rabo! liavno v tem oziru čakamo komaj uove domovinske p-istave, po kateri naj si domovin-stvo pridobi vsaka oseba, katera določeni čas v občini biva. Ako ne bode poatavodajalstvo skrbfiln na kaki način, da se zabrani delaboječim osebam v mestu službo iskati, res še poštenemu kmetu ne bo obstanka Vsak kmet bo moral le toliko zemlje obdelovati, kolikor jo to mogel sam obdelati brez ptujili delavcev. Ker je dandanes kmetski obstanek otlviseii le od denaija. da se mora vsaka reč le z denarjem plačati in čuda toraj, da propada, da pride Spekulantom in oderuhom v pt^st. da je v resnici sedaj kmet slaběji, kakor je bil ob čas«, ko je bila áe tlaka in desetina. Tudi je za kmeta velika nesreča, ako se v oko-lic-i vstanovi kaka nova tovarna ali Ikbrika, kajti v.si po.sli potem tja tiščijo in kmefc si mora delavcev najeti iz krajev, kjer fabrik ni. Ik tega se razvidi, «d kod izvira pomanjkanje delavcev na deželi. Kdor je še kaj premožen, da zamore poslom prav veliko plačo in dosti pijače dajati, tak se dobi kakega obrabljenega posla, ali ne smeš mu nič reči, drugače je precej s culo pred durmi, Domačo vesti. f (Andrej Ški'abec.J 3, t. m. je končal svoj zemski tek 79 let star velečastiti g. kanonik Andrej Škrabec po dolgem bolehanjii in večkratnem prejemanju sv. zakrainentov. Pogreb 5, t. m. dopoldne je bil veličasten; vdeležilo sega je veliko število duhovnov, razne ni adnije, zastopi mestnega odbora in različnih tukajšnjih društev. — Zadnja leta gospod Teč m mogel opravljati duhovske službe. Tudi oporoke ni napravil. Kapiteljska cerkev in ubožni zaklad mestni bodeta dedovala, vsak tretjino njegove zapuščiite. (Mestni zastop) je imel dné 9. t. m. sejo, X katerej se je sklenilo Tiekaj važnih reči. Neka; podamo tu ob kratkem. (íospod župan je spregovori nekaj besedi v spomin «mrlem blagem g. J. Ekel-u ki je bil celih '26 let do)>ro znan — priljnbljen oki'-glavai- v naSem mestu in rastni meščan ter o veleč, g. kanonikii Škrabec-u, po kojeni bode prejel me.stiii ubožni zaklad precejšnjo svolxt. V znamenje sožalja 80 ustali navzoči. Ža mestni nbožni zavod je poslala neznana oseba iz Gradca GO gld. Gospod žujtan naznanja, da je vsprejel poi'očilo, da bode letošnje poletje skoraj gotovo na Dolenjskem vojaška koncentracija 7000 mož, ki se bodo nastanili ob cestali od Smuke do Trebnjega. Uiié 21. t. m. pride 13 častnikov v tej reči semkaj v Mesto. Treba l>ode skrbeli, da se vse potrebno pravočasno pripi'avi, — Tukaj.šnje zakupno vžitninsko društvo je doslej plačevalo za 10 odstotni vžitninski iiaklňd mestu .540 gld., a doslej ponuja samo 480 gld. Mestni zastop pomtdbe ni vsprejel. Država namerava pošto v Niivem Mestu po-državiti; ali prijiravnega poslopja ne Jiiore dobiti. Poštna direkcija namreč je sporočila, da dosedanjega poštnega poslopja nikakor ne .^prejme. Mestni zastop je ukrenil, kar je sedaj najbolj kazno, da se vendai-reč prej ko prej omogoči. Okrajno glavarstvo je i)0-slalo dopis, naj se .ski'ld za zdravstvene naprave, barake, razkuževahii stroj itd. Zastop je odgovoril, da se bode po zmožnosti tej želji vstreglo. Dal. e se e sklenilo, da se nkaže strogo sledeče': Vsak ušni posestnik je dolžan ob dnevih, ko pomrzne, do sedn»; ure zjutraj pred svojo liišo potresti s peskom, pepelom ali žaganjem. — Prazni vozovi se ne smej-» puščati na ulicah ne po dnevi ne po noči. Izjema « le z naloženimi vozovi, ako se ne morejo pred no;'js» sprazniti; a hiti morajo razsvetljeni z lučjo iu v krajii, da tje je mogoče ogibati. — Gnoj se ne sme nikda« skladati na ulice; izjema se pripusti le, ako se ne moro z vozom do gnojne jame. Toda v tem slučaju mor» biti gnoj pospravljen in vse počedeno po zimi dc» 8. po letu do fi. ni'e zjntraj. Za zgornje prestopke je določena postavna ka/.en od 1 do 10 gld. Kakoi zgornje tako se d'iloči dalj« na zahtevo c. kr. okr. glavarstva tudi še sledeče: Konji, goveda, se ne sow nikdar v mesiu puščati sama, ue pri vozu ne prost» Ako se goni na vodo, je treba, da se ima navezana, tuili ni dovoljeno enega konja jahati druzega pa prostega pustiti. Kazen zadene gospodarja, ali posla (Č< je ta kriv) in sicer plača od 1 do 10 gld. ali p» zajjor. — Drva iti drugo se ne srne zunuj na ulicah zlagati. Za Živino se priporoča, naj se doma napaja, kakor se to godi spioh po večjih mestih. Služba mestnega prižigalca se zdmži s službo pospravljalca alie ter se vnovič razpiše. Plača 15 gld. na mesec. — Določil, bolj prav vnovič potrdil se je „dimnikarski tarif. Mnogo gospodarjev je, ki ne pusté dimniko» ometati. Teai se ostro zaukaže, da morajo dati dimnike osnažiti vsaj štirikrat v letu. Kdor tega ne stori, temu se bode dalo omesti na njegove troške, on san. pa se bode ostro kaznoval. Vsem dotičnim se bode to naravnost sporočilo. Mestni zastop si je svest, d> mu je sveta dolžnost, da po možnosti odvrne vsako nevarnost kacega požara. (Dalje prilwdiýiS.) (Umrla) je v visoki starosti dne 22. februarja go^ipa Marija Frankov ič, iiradnikova vdoya, mati gospoda Bodnijskega pristava v Kostanjevici. — Dti" 13, t. m. je pa timrla jio kratki iu mučni bolezni ' obče znana in spoštovana gospodičina Marija Jent-ner trgovka in posestuica. Naj v miru počivate I (Prememba posestva.) Neki dunajski bogatin, je baje kupil posestvo „KuperČ Vrh" za 96,000 gld. (Slovenska gledališka predstava) bodť v saboto dnč 13, t. m. v tukajšnjem „NArodneia domu", predstavljal se bode pri nas prvikrat izvrsteo igrokaz v treii de;janjiii „Svetinova hči". Uloge 80 dobro razdeljene iu je npati obile udeležbe. (Maskarada) na pustni torek v naši čitalnici bila je dobro obi.skana; posebno so bile datne obilf zastopane in v zare„s lepih kostumih in maskah, žal, da se o gosjmdili tako izraziti ne moremo. Ohi!« smehu privabil je „originaliď' Grafofon. Zabava je bila zelň živahna naredila lep konec obilnim in tinim zabavam naše Čitalnice letošnji predpust. (Popravek.) V zadnjih „Novicah'' je bilo naznanjeno, daje novi žiiijaii g. J. Zan, po domače Peiica, V imenih je pomota : Novi župan je gosp. Iviin Penca, po domaČe Žan s Težke vode, (Nov živinski sejm.) Vsled odloka vi^iofce deželne vlade za Kranjsko od 13 ftiliruarija 18i>2, št. 14.370, se dovoljuje v Višiijígori na dan av. Neže t.. j, rtiič 21. jaiuiarija nov živinski semenj, (Iz Starega l'i'ga) so nam poslali nekaferi gospodje naročniki dopis — kot popravek na tamošnji dopis od |jrvt'ga tega mesca. Mi nismo videli ■ prav nič žaljivega v oiieni dopisu — kajti gospo(i dopisnik nikakor ni trdii, da tržuii nič ue stori govoril je le đa je to „zadnji" trg, ker gre vse navadno pot, ker je ta kraj jako oddaljen od dnizih Tečjih krajev. Mi vsaj smo ga tako umeli, zato tudi Tsprejeli one vrstica Ako pa možje vendar le zahte-Tftjo, bomo prinesli njih dopis ďné 1. aprila; prepričani pa smo, da nimajo vzroka to zahtevati.) Smeâna pa resnična do^odbn. (Kako je mož kavo kuhal?) Neki mož Tzel kar surovo kavo, ne da bi bila zrna ožgana »drobljena in jo je dal v lonček. Mož kuha in kitîia pa nočejo se zrna skuhati, dá bi mehka postala, ali mož vendar kar zlije in strese kavo v skledo in jo nese v hišo in ko jo na mizo postavi si misli, zdaj pa le sladkorja notri pa kruha pa bo kaj dobro za povečerk. Saj zaslužim, da si kaj boljšega privošini, pa posebno še sedaj, ko imam toliko dela ; nocoj moram dvoje hlače narediti, eno vestjo in se drugo — to vse bodetn šival do polu noci ; zdaj pa le na večerjo ! Vzame žlico in začne jesti. Ali glej čudo, jaz ne vem zakaj je tako slaba, nič nima prave moči; pokusi se ti, je rekel svojemu sinu. Sin pokusi kavo in dob]'o globoko seže v skledo, ter prinese iz nje celo zrnje kave. Kako bode bobi'a kava mu je rekel sin, ker ate dejali Cflo zrnje kuhat? mati ga zdrobé in sežgo, pa je veliko bolj dobra. Zdaj pa mož vse zrjije îUi kavo iz sklede pobere, juho pa spije. Potem vrže zrnje t ponev in ponev na ogenj, da se sežge in zdrobi. Ko je zrnje sežgano in zdrobljeno, jo dene v lontek in nanjo nalije vode. Zdaj se pa le namakaj do jutri TeČer, da bodeš prej mehka, da te ne bom tuko dolgo kuhal in v peč gledal, kar k ognju te pristHvim, pa se bodeS sama kuhala. In res v sredo večer ob f). uri lonček k ognju pristavi, češ, zdaj se pa le kuhíij do pol enajstih, jaz bodem pa do tega Časa napravil^eno srajco in potem se vsede k svojemu delu in siva. pa, ki ni rada videla, da bi se mož privadil kavo kuhati, si pa brž izmisli nekaj. Gre ven, hitro vzame lonček iz peči, zlije z njega vso kavo, ter hitro vanj nalije gnojnice potem zopet lonček k ognju pristavi in gre v liiso. Na to opravi svojo večei-no molitev, se vleže v posteljo in čaka premišljevaje, kako bode mož zopet kavo večerjal. Ura je že pol enajstih, le po lonček! Žena je pa srpo gledala iz pod odeje. Mož prinese lonček; zdaj pa )e v skledo, da se nekoliko ohladi. Oho nocoj je pa že bolj rujava videti, bode pa tudi boljša, kakor sinoči. Zdaj vzame žHto jo dobro zmeša, dene vanjo sladkorja, ter se loti dela. Nekako "e apet še bolj čudna, kakor je bila sinoči, nima nič [iravega duha.' Jaz jo že ne maram, nťt jo ti fant, če o hočeš. Tudi fant jo ni mogel, preveč je dišala, iave ta mož ni več kuhal, ampak šel je pod streho, kjer je vedel kje kokoši jajca neso in nabral si jih je v klobuk in doti prinesel. Zdaj pa le v kastrolo z njimi. Žena to videvši si misli, le čakaj, ti bom že zopet jajca zabelila. Brž skoči ]ia „dile", vzame dva para zaprtkov in jih v ponev vrže, prve pa vzame iz nje. Zdaj gre mož po jajca, misleč si, so že kuhani ; in ko jih v hiso prinese se vsed k mizi in jih začne lusiti. Eno povžye hitro, a drugo že ne more; hotelo tDU je kar sapo zapreti, tako nekak smrdeč duh je iel od njega. Tako je odvadila žena moža, da ni več kuhal kave niti jajec. Loterijske srečke. ^ Trat 6. marca 66 72 9 &3 68 »adec 12. „ ■ ■ -'"77 63 35 82 69 Po asnilo. Prodnja, katera ie ultjavljeim v listu „Bol. Nuvic« oJ 1. marca iu danainjem, glert« stiskalnicitd., niso lastnina gnidn Eilmikft, marveč sem to . prevzel ús iirijaznosti mojega im- jiite\ja in ker je posoda retj ilobrn in jio ceni. — Toraj ee m obračati ua oskrUuiňtvo grailň Ribnika, ker tam ni iiaprodai nobena posoda itd. j t Hogii Vseganiogočnenui je dopadlo, našo iskreno ijubijeiio soprog«, oziroma mater, lićer in sestro, gospo Josipino Dcreani roj. Vehovec, po dol^fej mučtiej l»oIeziii, prevîilcïio sĚ sv. zakramenti Kft nmiiftinč-e, danes zjutraj ob polu 6. uri, v 21. letu svoje (Ifilie, k sebi v boljSo veínost poklicati. Truplo prerano umrlo bo v neileljn 6. t. tti. dopo-Indiie !). liri na tukajniije pokupiiliiiče h veinemu počitku )jvencšcno. řívute mn.^e zndiišnice sluKile ae bodo v umugili t;crkvali. Nepozabljiva ranjka l)0[li priporořena v blagi spomin in molitev, ŽnžembeT£i, 4. iimrna 1892. (72) JoBlpina VchovBG, timli. — Jakob Dereanl, trgovec, soproj^. — Railko in Tinko Dereani, «nova. — Ivan in Alojzij Vehovec, br^ta. - Ivana Komp roj. Vehoveo, sestra. ZÂÎÏYA'JUA. Za brez.številne dokaze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in smrti naše nepozabne gospe Josipinc Dereani, kakor tudi za obilno udeležitev pri sprevodu k Vtíčnemit počitku, izrekajo visokoČastiti du-liovščini, gg. pevcem, slavni požarni brambi, darovateljem vencev, in sploh vsem blagim spremljevalcem svojo najiskrenejšo zahvalo (73) iahijočl ostali. Žužemberk 13. mavca 1892. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med kratko boleznijo našega preljubIjenega eina, oziroma brata, gospoda CF'o.0Ípa. Taaaip-a^ za častno .spremstvo k zadnjemn počitku, po-aebno častiti krški duhovščini, «lavni mestni gardi in slav. krškemu in videmskemn gasilnemu društu ; v prvi vi-sti pa krškim gg. pevcem ter za darovane vence, izrekamo najtoplejšo zahyalo. Krško, dné 7. marca 1892. Žalujoča rodbina. ZAHYALA. Za niilo soČutjB med boleznijo za krasen poklonjen venec blagim gg. iiomožnim uradnikom, meščaiiHki godbi in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu našega sina, oziroma brata, gospoda Rafiiel-a Kalingor-jii, noUrljalnVr^a piimnînFitK uradnika izrekamo najtoplejšo zahvalo, ter priporočamo dragega ranjcega vsem sorodnikom, ])rijjiteljem in znancem v molitev in blagi spomin. Drska, dné 29. svečana Družina Kalinger, Pri mojeni odhodu v Celje pozdravljam vse znance in prijatelje Franjo Kulovitz, (C5) trgovski pDUiociiik. Št. 3086. Razsrlas. Se daje obče naznanje, da se bodo iz diiavtie trtnice v Kostanjevici naročnikom amerikanskili trt reKiiiki na podlagi nakaza visocega c. ki', ministarstva za poljedelstvo dné 4. februarja 1892 šlev. 1893, v Kostanjevskem gmdu od 14. marca do 28, marca vífíiki dan od 8 dy polu 12 ure dopoliidne, od poiu 1 do 6 ure popoludue; po preteku 28. marca do 7. aprila pri po prejšiiem oglasilu pri nadzoraikn trtnice. Jan. K a inu v Kostanjevici; po pi-etekJem 7, aprilu pa iie več oddali. Kup za rezuike se mora pri prejemu takoj odnijtati. C. kr. okrajno glavarfitvo v Krškem ■t, marca 1892. Weiglcin. Dober gnoj se proda in sicer ua vozove ali ves skupaj. Yeč se izvé v poštni hiši t Novem Mestu. V najem se da, ali pa proda Klobitcarija z orodjem, delalnico, stanovanjem in zaio(|o [(loliukov v Novem Mestu hiš. št, 25. Kje je? ženska z imenom Marija Štajer. Že leta 1890 je odšla v Ameriko, toda podpisani iie more poizvedeti za njo. Ona je majhne postave, črnikasta in stara okolo 27 let. Itna podolgovat obraz, črne oči in dolge lase. ter ni posebno jasne pameti. Prosim Če kdo kaj o njej izvé, naj mi to naznani. Jožef Štajer, 171 -1] Ely Miiiuosuta, Amerika, Naprodaj je t Novem Kesta biâna številka 34i lepa garnitura hisae oprave z atmjem preoblečena, obstojefa iz zoft. Šestih stolov in d eii naslonjačev, (se—9i> Proda se prostovoljno znano Rorminovo pnaestvo v Dohroviiii VssUiigođ nimi pu^'oji. Več se izve pri gosp. župuiba v Škocijano. _ (6*-g» Prosta prodaja posestva. Proda se n preste roke hlSa, st. 8 v Kandiji poleg Novega Mesta blizo mosta v kateri jo bila že več let goHtilna. Hiša obstoji iz petih «ob, kiihin)e, jsdllne shrambs konjsitegi hieva za 10 glav. d eh Sfinjsttili hlebov, iupa za vozov», vinske Ktatl in kleti za zelanjavđ, vse v dobrem atann; zraven Je Intli pristava obstoieča ii pol grnata semlje, s 8k8dn]em in kozolcem — Proda ae vse skopa), ali pa hièa poaebej in priKiava posebej, — Ker se bodo v prihodujsm leta gradila železnica, nadejati se je v tej hiši dobre trgovine. Prodaja se to posestvo vsled starosti piiHeatnika, Več se izve ravno tam. Na proiliij je 50 hektolitrov zbraoe zgodnje „Szekler semenske koruze" katera tudi po rndefii detelji ae lahko dozori, Obrodek od kd 60 do 80 ki po 85 kg, ali od orala 120 do 150 mernikov. Za naše podnebje najbolj primerna, obrodna koraza, katera med vsem vrstam najokasnejio moko dajè — Cena 1 hI 1 gld,, 100 kg 8 gld. 25 kr. in 1 mernik 2 gld. BO kr. Obrazec (master) se dobi na ïabtevanje proti poštnini. Oskrbnïàtva M Sressalnove graj^ftlno v Trebnjem na Dolenjskem. (B2—3) Gabrov in bukov les □ft gotovo dolžino rezau in po naroiiln cepljen kupaj* G. Tbnniesova tovarna (42-3)_v Ljnbljmti._ Pravega čistokrvnega (bO—3) Švicarskega bika spnňíSajo v hlevu deželne kmetiSke áole na Grm« po 60 kr,, potem pravega, čistokrvnega angleikega jorkšir-mrjasca po 30 kr. V Semiču se bodo napravile [661 nove cerkvene klopi; les je že pripravljen ; kdor hoře mizarsko del» prevzeti, naj se 28. marcija zjutraj ob 10. uri pri tamošnjem cerkvenem predsLojnigtvu oglaai. O: obre s ivovke in borovnicara j ie DBpnidaj veíS hektolitrov v Kotn pri Mirni. Fini buTDVoić&r Btaoo stari bokal 2 gold., ter je uajixvrrilnejái tek proti mnogim bol«euîm, zlhHti proti bole^iuam t želodca itd. [65 âj O: II. Hazglas. ŠL ^62. Ker k občuemn Kborn prve dolenjske posojilnice V Me 1 ki dné 21. febr. 189 dovutj uovabljeoih ni ]>riâi vaćnico na Đforu pri Žužemberka (60-3) Janez Zurc, Lepo posestvo arondirano, v obsegu od 43 oraloV a vsem ^n^ipodar-skim poslopjem v dobrem himuu, vlsoklfli gozd m, vina-gradom, pjjjem in travnik >m kier se iivukrat do trikrat kosi in se dobi nad 4U0 st<>tov nujboljše sladko krme, se takoj proda, ali pa v naiem oddá- — Cena z vsem (fundus instractus) 800Q gold. Yei so izvó pri uredništva „Ooi- Novic". [64—0") Osoiie, ki prihajajo mim[|0 z Ijutlstvom v (lotiko, «im-Bjo si liuv, tiudit zagotoviti —^ lep zaslužek, ki se spreminja v stalen letni tlolîotlek in se more uilvati tlo stnrti. Kaititala zatň ni treba, ]ifiiî lia iiiitra (liítii-iiik znati razločno sloveii>ki pisaLi. (Jbóiiiski lajtiil i, gostiluićnrji. trtrovci, cestarji, dacarji, obniL^iki sltifie iii dinmikHrj) imajo postAmo priložnost okoi'istiti se s te-t» žasliizkom. l^isnia p.^šijjajo naj se pod šifro „j. Z. 31" poste íesíante v Ljiibljaiio. Rovomeiiiu. Naiisnil J. Krajec.