ISSN0351-6407 ▼ Padel s traktorskega priklopnika stran 11 ■ \ nič lažjega ^COfflROFI L J® Bolečina CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Strpno in s kulturnim dialogom stran 3 Barodiiostž Poslanko Marijo °ž°nec o asfaltu v azt Trianonu, javnih sporih in ME prehodu v Murska Sobota, 28. avgusta 1997, leto XLIX, št. 35, cena 190 SIT Lunine mene: Sonce bo vzšlo 1. septembra ob 6. uri in 22 minut, zašlo pa ob 19. uri in 41 minut. Dan je dolg 13 ur in 19 minut in je vsak dan za nekaj minut krajši. 2. septembra bo luna v mlaju. V Kobilju in Prosenjakovcih So dočakali zgodovinski dan, na vrsti so dnevi priložnosti Kje piše, ■ da M ' Počakati stran 8 VAM ČARI Peti °Seje drugače, kot je predlagal pred K/1 madžarski predsednik Arpad U " Slovenski predsednik Milan Kučan otrV Prosenjakovcih spomnil tudi svojih stran 16 Naj... kmetija '97 Slavičev! iz Stameffinec stran 20 V soboto so v Gornji Radgoni odprli jubilejni 35. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Od zemlje k soncu Tako so organizatorji simbolično poimenovali prireditev, ki se je razvila v največjo sejemsko manifestacijo v Sloveniji poti vodijo v u-°daialna z fc' -JhNl S^ski N^dnia^'Cne Peči, op?? °dovodni za ih ?nitama ha*Sko orodje ^*^buie,e’ 'n Vse za prosti KNru d9or?0sebno £a Ponudba A 1 Za gretje bhi^^^ujejo vas: / 'ra blaga 9°dne cene u9odne možnosti plačila, • prijazni prodajalci. Za mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni lahko trdimo, da je največja in najpomembnejša sejemska prireditev v Sloveniji. Pa ne le v Sloveniji, pač pa tudi v tem delu Evrope, kar se je potrdilo na sobotni otvoritvi, ki so se je poleg številnih razstavljalcev in obiskovalcev udeležili tudi ugledni domači in tuji politiki. Ob navzočnosti predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, kmetijskih ministrov držav članic in opazovalk Cefte, poslancev in državnih svetnikov ter diplomatskih predstavnikov je sejem odprl predsednik Repu- blike Slovenije Milan Kučan. 1.550 razstavljalcev iz 25 držav, ki razstavljajo na 45 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov, potrjuje, da sije ta sejemska minifestacija utrdila svoje mestu v tem delu Evrope in se vztrajno razvija v eno največjih tovrstnih sejemskih prireditev. Še posebno jo zaznamujejo spremljajoče strokovne prireditve in organizatorji se radi pohvalijo, da na nobenem drugem sejmu v krogu 400 kilometrov ni toliko strokovnih razstav in posvetov ter obsejemskih dogodkov kot prav v Gornji Radgoni. Letos se je zvrstilo pet strokovnih ocenjevanj, na katerih so posebne strokovne komisije ocenile kar 1.800 izdelkov, pripravili so 14 specializiranih strokovnih razstav in 30 strokovnih posvetov, pričakujejo pa, da si bo letošnji sejem ogledalo čez 200 tisoč obiskovalcev. Gornja Radgona je v teh dneh postala slovenska kmetijsko-ži-vilska metropola, organizatorji Se bo ljutomerski lewly Effls sesul? Razpisi gor in dol stran 3 •P občasnimi padavini, v soboto in nedeljo pretežno sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. slednji sejmi sledili razvojnim trendom sveta v okolju Srednje Evrope ter navdihovali in razvijali prijetno poslovno razpoloženje, v katerem se bodo lahko sklepali veliki posli. Sejem v Gornji Radgoni skozi vseh svojih 35 let verno sledi, odslikava in vpliva na dogajanja v slovenskem kmetijstvu in kmetijski politiki, vpliva pa tudi na spreminjanje miselnosti v slovenskem kmetijstvu in še posebej pri slovenskih kmetih, je v slovesnem nagovoru poudaril predsednik Milan Kučan. Kmetijstvo je po njegovem dejavnost, v kateri prihaja do najmočnejšega soočanja med tradicijo in razvojem, do njunega prepletanja in potrebe po njuni racionalni usklajenosti. Kar najbolj ohranja tradicionalne vrednote, ki so se prenašale in oplajale jz roda v rod ter ohranjale samobitnost in dušo slovenskega naroda, a potrebujejo tudi sodobno strokovno misel in razpozna- 28. avgust, četrtek, 29. avgust, petek, 30. avgust, sobota, 31. avgust, nedelja, 1. september, poned., 2. september, torek, 3. september, sreda, Avguštin Janže Feliks Rajko Egidij Igor Gregor Če se lastovke v avgustu selijo, pred hudo zimo bežijo. bo tradicija v trdno oporo. Razvoj in prihodnost slovenskega kmetijstva ne moreta biti le stvar slovenskih kmetov, enega ministrstva ali ene stranke, pač pa je potrebna razvojna vprašanja reševati na nacionalni ravni. Zdaj ko potekajo prizadevanja za vključevanje Slovenije v različne povezovalne tokove, je nacionalni konsenz še toliko pomembnejši, po Kučanovem prepričanju pa je prihodnost Slovenije v Evropski zvezi, saj so tam tudi naši sosedje in države, s katerimi nas povezujejo najtrdnejše gospodarske, kulturne, zgodovinske in razvojne vezi. Ustvarjalno in pogumneje treba odgovoriti na izzive, ki jih prinaša prihodnost, in k temu lahko veliko prispeva tudi ta sejemska prireditev, saj so prav tem vprašanjem namenjeni tudi številni strokovni posveti. Sejem v Gornji Radgoni so ljudje sprejeli, za svojega so ga sprejeli predvsem slovenski kmetje, saj ni kmetijskega pridelovalca, ki si V tem času ne bi rezerviral vsaj enega dneva za obisk in ogled te sejemske prireditve. To ne nazadnje potrjuje tudi število obiskovalcev, ki' se je že v prvi polovici sejma približalo številki 100 tisoč. ^{ktualno okoli nas vestnik, 28. avgust^ ve Splav? Na nadškofovo pridigo ob velikem šmarnu, v kateri je razglasil 55. člen ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, za »sramotnega«, sta se odzvali ZLSD in LDS. Predsednik ZLSD Borut Pahorje na novinarski konferenci dejal, da je prepoved splava napačen in neuspešen odgovor na vprašanje nizke rodnosti, ki postaja vse večji problem tudi v Sloveniji. Rešitev vidi v ugodnejših socialnih okoliščinah. Zavrnil je neutemeljene predloge vrha Rimskokatoliške cerkve, pri tem pa se je skliceval na moderne znanstvene ugotovitve pa tudi na pomembne politične skle- pe uglednih svetovnih medvladnih organizacij o pravici do zaželenega otroka kot civilizacijski pridobitvi. LDS je nadškofovo izjavo razumela kot »odločitev za oživitev duha bojujoče se Cerkve. Tistega duha, ki se ne zadovoljuje z ustavno zavarovano svobodo delovanja med seboj enakopravnih verskih skupnosti, temveč si želi na eni strani zagotoviti privilegiran položaj med verskimi skupnostmi, na drugi strani pa hoče načela svojega svetovnega nazora vsiliti tudi neverujočim«. Po mnenju LDS je sramotno, da nadškof ne ve, da ustavno zavarovano pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok poznajo tudi druge države, kar pomeni, da ni nikakršna posebnost slovenske države. Vlada odgovorila na interpelacijo Združenje svobodnih <, A rv A / Slovenski denar partizanov Skupina partizanov je na pobudo dr. Ludvika Canžka ustanovila Združenje svobodnih partizanov, ki si želi »predvsem prispevati k zgodovinski resnici o partizanstvu in opozoriti, da je KPS med drugo svetovno vojno sicer plemenito idejo NOB-ja zlorabila za komunistično revolucijo in sovjetizacijo Slovenije«. Na zboru so sprejeli deklaracijo svobodnih partizanov, v kateri ugotavljajo, da ima v Sloveniji kljub spremembam vso oblast v rokah še vedno stara nomenklatura, ki obvladuje tudi večino medijev. V deklaraciji so prosili odpuščanja vse Slovence, Hrvate, Srbe, Nemce in druge narode za vse zločine, ki so jih zadeli na slovenski zemlji med vojno in po njej, pa tudi svojce po vojni pobitih, preganjane, zapostavljene in oškodovane. Združenje je prve čestitke prejelo iz vrst SDS. Podpredsednik vlade si je na sestanek povabil predstavnike Banke Slovenije, ministrstva za finance, za zunanje zadeve, za ekonomske odnose in razvoj in za gospodarske dejavnosti, ki so mu pojasnili, da so zastopniki RS pravočasno vložili pritožbo na odločitev sodišča in da so sredstva, na katera se zahtevek nanaša, še vedno pod nadzorom ciprske centralne banke. 54. člen novega zakona o privatizaciji v ZRJ, ki omogoča lastninjenje premoženja slovenskih pravnih oseb v ZRJ, naj bi bil v nasprotju z načeli Dunajske konvencije o nasledstvu držav in Konvencije o razreševanju investicijskih sporov, ki zavezujeta vse države naslednice nekdanje SFRJ. Razpad poljske koalicije Albanska diplomacija? Albansko zunanje ministrstvo je v času, ko je bila na oblasti Demokratska stranka, na veliko ponarejalo službene in diplomatske potne liste. Samo v obdobju od 20. do 23. julija so na ministrstvu izdali kar 700 službenih diplomatskih potnih listov. Ob sorodnikih albanskega vodstva, telesnih stražarjih, političnih veljakih in njihovih družinskih članih ter pripadnikih republikanske garde naj bi diplomatske potne liste dobili celo kriminalci, ki so tako lahko potovali v tujino brez vizumov. Vuk Draškovič in Miloševič Vuk Draškovič se je odločil vrniti na stara pota. Kot vodja največje srbske opozicijske stranke Srbsko gibanje za obnovo (SPO) seje izrekel za preimenovanje Kosova. »Zgodovinsko ime Kosova je Stara Srbija. Po volilni zmagi naše stranke bomo Kosovu vrnili njegovo staro Poljska vladajoča koalicija, ki so jo sestavljali nekdanji komunisti (SLD) in Kmečka stranka (PSL), je dokončno razpadla. Predlog o nezaupnici vladi je vložila PSL, ker je premier WIodžimiefz Cimoszewicz (SLD) zavrnil strankin program za predhodni odkup žita. Razpad je potrebno razumeti v luči napovedanih septembrskih parlamentarnih volitev. Vlada je na koresponde«'® seji potrdila odgovor nam lacijo, ki so jo o njenem de. žili socialdemokrati in J šestih točkah zavrnila. PrP vi več kot 20 strani dolge? ’ vora je sodelovalo osenim štev, očitno pa je pos talot si SLS še kako želi vla J tek, da je programsko n in neusklajena, je vlada j saj naj bi bilo logično, licijske stranke program^ likujejo(op.:dopror^ aneksa je pac vanja dve str“jfrzaposlei«! zavrnila očitek, da j z P notranjimi spon, te J v # vala v »usklajevanja, z . ko koalicijo normalna P ! tudi npr. LDS pop^1 gramskih vprašanjih-* našajo npr. na njeno rkve, predvsem, ko je sanje vračanja od ^ept9 ženja). Razlog za nesprej^-računa za letošnje -DZ moral sprejeti z je vlada zvrnila na zaradi volitev od sr ^išlt ni deloval (op.: vilne izredne seje), ja |X je nastopila šele_e vrnilao1’' Vlada je prav tako za^ tožbo, dase j® ,za^° torilaV<^ proračuna, saj je jn sprej^ ru zakonitih moz"««1' tudi zakonozaca nj^ ranju (op. ustavno preSoj bodo ustavni sodnji li). Zaključni račun*j letopanajbrrac^JpjejJ obravnavalo. J tako zavrnila °c!tknjjjiiad gospodarskih gib W tel da ima splošno oceno iz datk za vstop v F neresničen. .UH Do padca v^jj prišlo, tudi ob ^ji vanjuozau«^ mentu, saj rajo SDS.stf « j.** opozicijska j stranke. fO™' J 'Sij M M ta *)i It; * 'V Hi «itl Jiti nlt 't n * \ ime,« je dejal Draškovič na obisku v Prištini. SPO je edina stranka iz zveze Skupaj, ki se namerava udeležiti srbskih predsedniških in parlamentarnih volitev, ki so napovedane za 21. september. Foto: N. J. r Iz Ljubljane piše Srečanje narodnega dialoga Predstavniki palestinskih oblasti z Jaserjem Arafatom na čelu ter islamskih gibanj Hamasa in Džihada so se zbrali na »srečanju narodnega dialoga«. Pripadniki gibanja so Arafata pozvali, naj prekine vsa pogaja- nja z Izraelom, dokler ta ne preneha z gradnjo židovskih naselij in ne ukine blokade palestinskih območij. Kako »uspešna« so bila pogajanja o miru na Bližnjem vzhodu in komu so naklonjeni svetovni politiki... Foto: Bob McNeely Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj,. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992‘se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnilj@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Na Ljubljanici je splav oStet W # "" " ' • L-, t, kandidatkami se lahko razvname pa j’ že večkrat pokazale ostrino in P0?11 so njihove kandidature odvisne o strank. Še največ težav bo imel spea na začele, glavni igralci so sicer za ° $ bodo prišli pred zaveso, verjetno P , jce poli odprti sceni in pobrat tiste dro , hlebec' J Pravijo, da jih SDS pričakuje z^.br0, tako vneto razpravljamo, ah J jiplobz ostane ali ne, čeprav z nema^,^^llr^boKa,,l. p If madežem na čelu. Je že tako, M vsaj rečejo, daje njihov iuP“vLalec, bljanski pa je nesrečni cankarjanski tip. Ti pa menda I naS oh modi ne v milosti. Volitve so torej - $ igre. ^ofa^^ Kljub ogorčenemu boju na Z ta je vsaj v Ljubljani splav dov JianjCi, Potekala je namreč Noč na Lju . (g otga' uf z raznimi plovili in splavi, Vsa raVijo, s Primožem Lorenzom na čelu P ^njka1! reditve, tradicionalno, še ni bi ' re/ožd', ognjemet, zaradi nevihte s0 ga ^iha Jalkotda^ leto. Igral je tudi eks™'"ISd^^ »svojimi legendami«. Bolje, 2akon- , izmisli še kakšen stanovanj5 yse verjetno odgovor z vrha. Da y lahko res potrdim, je, da tokvins^Ločlf , vina ni steklo že od jumJs j(J w Rekli so, da je bilo ob rečici o , repr^' ^11'1 Mesec kulture je bil 400 no naporen za svojencev, ki nikakor niso sg se vh ■ z enega prizorišča na drugeg . ppc bali, da bodo kje pogrešam 1.^ turnega poslanstva neka,erfe nreht6^ ^ hc! ff mi telesi pokriti velike stre tev. Zato je najbrž pravo olaj J ngSu o ^l/f, ga užitka in brez družabni 1 siastic^’. nfest, ki še ponuja kak s n cert fc . pLto. ali če greš lahko izgovorom, da so te prtsi I . ju t di, da isti dan nas,opl^žanka^ J Kreslin s svojo bando v v jrža^1/ rgf prejo največji ,rg0[Sk‘ki'^^^ spaar, pa še - tekmo stoletja. Tudi ku X diplomacije. Včasih ko sem bil še mlajši, je bilo poletje v Lju- bljani neskončno dolgočasno. Vsi, ki nismo Ljubljančani, smo prestolnico zato zapustili in šli k svojim koreninam, v svoje okolje. Večina najbrž na Dolenjsko pa 'na Štajersko ih v Prekmurje. Ko smo se srečali v svojih ambasadah, smo modrovali o dolgočasni Ljubljani, ki je mesto brez duše in jajc. Najbrž je bilo v nas nekaj občutka malodušja in manjvrednostnih kompleksov, saj so Ljubljančani poletno dolgočasje hvalili v smislu, da je takrat Ljubljana spet njihova - domorodna. Torej jim je bila prazna bolj všeč, cesta do Portoroža ali Bleda pa brez pravega prometa. Letos je bilo drugače, tistih nekaj dopustniških dni sem imel staien občutek, kaj vse zamujam, saj je bilo v Ljubljani nadvse živahno. Modrovanja so bilo obarvana politično in ne več lokalpatriotsko. Ja, prestolnica se spreminja, vse bolj je čutiti majhne in velike politične igrice. Ves avgust smo že nestrpni. Bo ali ne bo. Namreč, ali bo naš župan postal veleposlanik v Združenih državah. In spet se ljudje delimo na tiste, ki mu to (si to) močno želijo, in na one, ki privoščljivo držijo fige v žepu. Nekaj drugega je, kar mi daje misliti. Ko je bilo že jasno, da ga imajo namen poslati čez lužo, je začel delati tisto, kar bi moral že od vsega začetka. Začel je čistiti hlev. Izbruhnile so premogova, vodna, holdin-ška, čistilna in še kakšna afera. Moško in odločno se je postavil na stran občanov, pa naj bodo pravi Ljubljančani ali ne. Kar naenkrat smo bili zasuti s podatki, ki so nas od vedno zanimali - kdo so botri velikih mestnih poslov in kakšne so njihove povezave. Manjkajo nam samo še podatki o plačah v javnih podjetjih, ki so last mesta. Sedaj pač trepetamo: če ga bodo ZDA sprejele, se lahko afere končajo tako kot običajno, nekje pod mizo, če ga ne bodo, bo to sicer klofuta eldeesovski diplomatski politiki, v Ljubljani pa bomo morda dobili na mizo čistega vina. V nedeljo bo naš župan, stalni gost te rubrike, pred Maximarketom v veliki zdravi akciji za športno življenje mladih brez droge igral košarko v družbi našega prvega NBA-jevca Marko Miliča. Milan Kučan je to že opravil prejšnji teden, na drugem koncu mesta, pred drugo trgovsko hišo v organizaciji druge svetovne multinacionalke. Tako si nas razdeljujejo. Pa še nekaj je gotovo, mestne volitve bodo zanimivejše in veliko bolj napete kot državniške. Med ^1 s h K? fr. V fr 28. avgust 1997 IZktualno doma । # seja lendavskega občinskega sveta izbila prvič v prenovljeni grajski »sobani« Strpno in s kulturnim dialogom finski praznik odslej 20. avgusta, ko je praznik (državni) tudi na Madžarskem -a ta dan pa v Lendavi ni mogla iziti prva knjiga - Zastave niso plapolale - Podprli !^° o ustanovitvi štipendijske fundacije Štefana Galiča ailar je osrednji dan občinskega praznika, se vsekakor spodobi, da »krat.plap0iaj0 tudi zastale. Občina Lendava po novem proslavlja avgusta, ko je bila tudi slovesna seja občinskega sveta, župan in nekateri gostje, med katerimi sta bila tudi državna . »»ca Maria Pozsonec in Ciril Pucko, so se tokrat prvič zbrali v dokaj Mn °V,jeni grajski sobani. In ko smo se peljali skozi mesto proti t ’.nism° videli nikjer nobenih zastav, ki bi dajale občinskemu sre-t/f' esnejš' videz. Dokaj slovesno pa je bilo na kraju dogajanja. Od-0 tamkaj praviloma tudi redne seje. ^stav?^ n'so bde izobeše-SIbbo ’Seveda na slovesni ^PohJri|V°rdk ker bi tako lah' Hzat !fazP°i°ženje, kakr-Sne Pr'ložnosti spo-5“Prava* Pa Smo’ daje °0čin-^zastavZe zdavnaj naročila “lilavj Nj6’ a Seie zataknilo pri °'tud*to bo čez čas C0 urejeno. Občinskega sveta iMasai ava Anton Balažek ''»aeta SfJ° brez formalnega n6 a’ kot ecHno delovala »P Uravnavo osnutka h cije ^r,tev štipendijske NetnH-ana Galiča, kar so fetudi v°8laSn0 Podprli. »unK. krajše poročilo o Soh^fusltega sveta v mi- pomembne naloge na področju ekologije, pri odpiranju novih delovnih mest in ureditvi takšnih JOŽE GRAJ Lendavski svetniki naj bi imeli odslej seje v grajski sobani. »Otvoritev« je bila prejšnji četrtek, ko so imeli tamkaj slovesno sejo v počastitev občinskega praznika. (Foto: J. G.) Razpisi gor in dol....... Se bo ljutomerski Beverly Hills sesul? M tA Še PreJ Pa P0^3’ lip so se odločili, da bo |E^tazi1’'1 20. avgusta. Med IV ^a'’ da odločitev ni v Preteklosti Len-veliko pomembnih | V^ih dnevov, kot na pri-Plij, ko je bila Lendava Wi Evropa) ohranjena ! ali 28. oktober, ko je ®>ilo sejemske pravice. ®so izbrali 20. avgust, JljjMa natisnjena tega dne I ^endavi 'n sploh na Višnje Slovenije prva ^Jvecotem ni bilo reče-n Kakšen je recept za uspešno manipulacijo ljutomerske občinske uprave z občinskimi svetniki? Preprost: kar svet zavrne, mu občinska uprava še enkrat servira na naslednji seji, pri tem pa mu pomaga predsednica, ki pripravlja dnevni red, tudi ko gre za izredno, avgustovsko sejo. L?eut kasneje listal P° k’,teri,t virih o zgo^°' Lendave, mi je prišel V tlJdi Zbornik k »dave, kije izšel njem aV' m “ Niki Brumen v p°' Tiskana beseda Begini zapisala, da m,, .davi delovala od 25. av-do 12. maja L.ln duje pastor Gy. 35)> 28. avgust« ^^vetil Nikolaju Hi) U knJ<žico (v roko-,V°Z. evange/ičanska o iz svete%a :kaJPak v madžar-op. avl.) in aav!ja Ia Prvo madžar-Ve^^nico na takrat-^•O^Ou Madžar-Kj //^aa knjižnica pinJ' or mogla ^us^J'ena (iziti) 20. S 3 P«č v najbolj-oktobra is-^ot sem zas/e- Verjamete, daje zemljišče v Ljutomeru, veliko 948 kvadratnih metrov, vredno samo 400.000 tolarjev? Čemu torej občina prodaja parcelo za takšno bagatelo, če je kvadratni meter drugače vreden okrog 1100 tolarjev in s komunalno opremo vred 3000 tolarjev, parcelo, ki naj bi po ustnih izjavah občinske uprave občino stala že 150.000 nemških mark? Kako? Parcela na Aškerčevi ulici namreč ni navadna parcela, saj je »požrla« že eno stanovanjsko hišo. Lastnik, ki mu je občina parcelo prodala, jo je tožil in tožbo dobil. Kako se bo torej občina zavarovala pred ponovnim procesom oziroma ali je na parceli sploh mogoče zidati? Po geotehničnem poročilu, starem pet let, naj bi bilo, seveda ob zgraditvi t. i. sondažnih jaškov ... Toda kaj pomenijo »nekoliko nasprotujoča si mnenja glede stabilnosti celotnega pobočja od Aškerčeve 11 do vključno Aškerčeve 15...Obstaja nevarnost, da se brez pozidave in ureditve parcele na Aškerčevi 13 začnejo verižno »vleči« sosednje stavbe? Bo novi »grešni kozel«, ki bo skorajda zastonj dobil parcelo, rešil občino pred morebitnimi novimi sodnimi procesi, ki bi se lahko začeli, ko bi »popadale« še druge hiše? Občina seje torej odločila, da bo raje slab gospodar, samo da zaščiti pretekle strokovne napake in morebiti novo plazenje »mondenega« ljutomerskega naselja. Pri tem jo je občinski svet podprl. K« lesof,a P^pra-(kot ilu- ^je seve- K bltitotako pa \%j Us^80^ Pre-^J' s° doh?Sn° in nad Vsp° Sodelovali bile f kvarJaH z WsS ViSVozniaa, klet, L k čakai d° konca Jo nekatere Okrog 4 milijone tolarjev naj bi stala izdelava razvojnega projekta CRPOV za del KS Stročja vas (Nunsko Grabo, Presiko, Rinčetovo Grabo in Podgradje) ter za KS Železne Dveri. Kdo bo spravil v svoj žep 4 milijone oziroma od kod bodo prišli? Projekt naj bi nastajal od jeseni tega leta do jeseni prihodnjega leta, kmetijsko ministrstvo pa naj bi primaknilo do' 50 odstotkov v okviru crpov. Projekt naj bi nastajal pod naslovom: Krajinski park Ljutomersko-ormoških goric. Zakaj je izpadla Pristava, vas, ki je tudi stari oblastniki niso najbolj ljubili? Svetniki so dali zeleno luč za prijavo na razpis. Skozi stranska vrata je župan na dnevni red zopet spravil cesto med KS Mala Nedelja in KS Tomaž. Ljutomerska KS naj bi kandidirala za denar Crpova, ormoška pa »demografije«. Toda ljutomerski svetniki so na prejšnji seji rekli »ne«. Slepomišenju je naredil konec svetnik Vajda, prometnic, ki ne bodo le za to, da bodo potniki »zdirjali« mimo Lendave, ampak da se bodo tudi ustavili kot turisti. Tudi župan Jožef Kocon je poudaril dobro sodelovanje med občinsko upravo in občinskim svetom, ki jim ga ponekod celo zavidajo. Zato se ne ukvarjajo sami s sabo, ampak rešujejo konkretne probleme in potrebe. Ta hip je največja stvar lendavska ki je svetnike »lepo prosil«, da naj namenijo za cesto 1,5 milijona tolarjev. Predsednica OS pa je dejala, da je delež občine, po njenih informacijah, bistveno večji. Svetniki so dali zeleno luč, kako pa jo bodo »zamaskirali«, pa je stvar rebalansa. Prav tako se je znotraj Crpova znašel cestni odsek Mota-Razkrižje brez Pristave. Kaj izvleči iz državnega budžeta na temo »demografsko ogroženih območij«? Svetniki so se odločili za cestni odsek Moravci-Grabšinski Breg in del v naselju Kuršinci-Bodi-slavci, odsek Lukavci-Cezanjevci in rekonstrukcijo vodovoda Lukavci-Branoslavci. Kam spraviti KAM - Klub aktivne mladine Ljutomer? Občina z županom na čelu bi dala prostore za informacijsko-kulturni mladinski center: podstrešje Partizana. Problem? Društvo naj bi izvedelo za občinske namene šele nekaj dni obvoznica, ki bo dolga 6,2 kilometra, naložba pa bo stala blizu 3 milijarde tolarjev. Izrazil je upanje, da ne bo večjih težav pri odkupu zemljišč. V občinski upravi pa naj bi na županov predlog zaposlili še komunalnega inšpektorja in, če ne drugače vsaj honorarno, tudi inšpektorja za ceste. pred OS in jih zavrnilo, saj naj bi bilo podstrešje povsem neprimerno, za njegovo sanacijo naj bi potrebovali novo betonsko ploščo ... Svetnik Mlinarič in župan sta drug drugemu dokazovala, čigav je Partizan. Izid: OS je dal soglasje k prijavi projekta na Ministrstvo za šolstvo in šport, vprašanje prostora (čeprav naj bi občina že naročila in imela izdelano projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal PRO DESIGN) pa naj bi do nadaljnjega ostalo aktualno. Bodo mladi sploh prišli do svojega prostora? Občinski svet je dal tudi prvo soglasje k izdelavi projekta »Razvoj turizma s poudarkom na zdraviliškem turizmu in povezavi vinskih tu-. rističnih cest Madžarske in Slovenije«. Nosilec je. GIZ »lokalna razvojna koalicija Ljutomer«. Koliko članov ima GIZ ob ustanovitelju? Svetniki so se delali precej nevedne, ko so spraševali, kaj pomeni 10-od-stotni delež vrednosti, ki naj bi ga zagotovila občina ob izvajanju projekta, tudi po tistem, ko jim je župan pojasnil, da Phare-Credo financira 100 odstotkov. Očitno so nekateri pozabili na obljubo, da bo občina sofinancira GIZ. Sklep o tem so namreč sprejeli na eni prejšnjih sej. S svetniki seje poigral tudi župan, ki jim je razlagal, da lahko sodeluje pri programih »soft« le GIZ, pozneje pa da se bodo vključili posamezniki. Povedati je potrebno, da lahko pri natečaju, tudi za t. i. projekte ali programe »soft«, sodelujejo vsi državljani ne glede na to, ali je njihov projekt požegnal župan s svojo upra- A. P. vo ali občinski svet. V okviru kmetijsko-živilskega sejma predstavili študijo Slovensko kmetijstvo in Evropska zveza Vključevanje v EZ bo predvsem odvisno od kmetijstva Z vključitvijo v skupno kmetijsko politiko bo slovensko kmetijstvo na dohodkovni strani sicer izgubilo, zagotovljena pa mu bo večja stabilnost Med množico strokovnih dogajanj, ki potekajo v okviru jubilejnega 35. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni - mimogrede naj zapišemo, da se bo v teh dneh zvrstilo kar 30 strokovnih posvetovanj -, sodi med najpomembnejše prav gotovo predstavitev študije Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, ki so jo v začetku tedna pripravili v Radencih. Da je bilo zanimanje zanjo izredno, najbolj zgovorno potrjuje množična udeležba, saj je bila kongresna dvorana hotela Radin pretesna za vse, ki so se želeli seznaniti s to študijo. Ob ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirilu Smrkolju ter ministru za znanost in tehnologijo Lojzetu Marinčku so se predstavitve študije udeležili številni kmetijski strokovnjaki, gospodarstveniki, poslanci in državni svetniki, med gosti pa je bila tudi Sofia Collantes, predstavnica delegacije evropske komisije v Sloveniji. Študija, ki joje v knjižni obliki izdala Časopisno-založniška družba Kmečki glas, predstavlja v bistvu sklepno poročilo v okviru raziskovalnega projekta CRP ZEMLJA, v njej pa so predstavljeni učinki vključevanja Slovenije v mednarodne integracije na slovensko kmetijstvo. Projekt sta finančno podprli ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za znanost in tehnologijo; 12 strokovnjakov z Biotehniške fakultete Ljubljana, Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta za ekonomska raziskovanja pa je v treh letih raziskovalo možnosti in posledice vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo, v sklepnem delu študije pa predlagajo sklope nalog, ki jih bo morala kmetijska politika čim uspešneje rešiti. Kot je v uvodnem delu predstavitve poudaril kmetijski minister Ciril Smrkolj, smo ugotovitve študije dobili v času, ko je slovensko kmetijstvo na razpotju in se bo potrebno odločiti, kako naprej. Slovenija bo prihodnje leto začela intenzivna pogajanja za vstop v Evropsko zvezo, uspeh teh pogajanj pa bo predvsem odvisen od sporazuma, doseženega na področju kmetijstva. V Evropski zvezi je prav kmetijstvo najbolj občutljiva točka, zanj se namenja iz bruseljske blagajne največ sredstev, zato je predmet nenehnih obravnav, kritik in tudi spreminjanja. Slovenija ima v kmetijstvu določene prednosti in Kmetijski strokovnjaki z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo slovensko kmetijstvo v Evropski zvezi stabilnejše, vendar bo to plačalo z 20 do 35 odstotkov slabšim dohodkovnim položajem. priložnosti, vendar je naš prostor izredno občutljiv in dokaj neprimerljiv z drugimi deli Evrope, zato bo predvsem od nas samih, predvsem pa od izkušenih pogajalcev odvisno, kako nam bo pri pogajanjih to uspelo uveljaviti. Podobnega mnenja je tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček, ki za trjuje, da je prav omenjena raziskava pomemben prispevek znanosti k reševanju aktualnih vprašanj slovenskega kmetijstva, njeni rezultati pa so lahko tudi v neposredno podporo vladi pri njenem delu. Dobri temelji, ki jih je raziskovalna skupina avtorjev te študije ponudila kmetijstvu, so lahko tudi spodbuda za druga resorna ministrstva in raziskovalne ustanove. Pomemben je zlasti tisti del študije, ki po posameznih kmetijskih trgih primerja proizvodne in ekonomske značilnosti slovenskega kmetijstva s kmetijstvom Evropske zveze, opisani in ovrednoteni pa so tudi različni možni scenariji integracije slovenskega kmetijstva v skupni trg in skupno kmetijsko, politiko. Pričakovati je, da bodo pogajanja Slovenije o polnoprav-nerm včlanjenju v zvezo dolgotrajna, kmetijstvo v Evropski zvezi bo v tem času gotovo doživelo določene reforme, zato je posledice naše vključitve težko predvideti. Avtorji študije so izdelali tri možne scenarije in posledice vključevanja v skupno kmetijskp politiko, pri posameznih kmetijskih pridelkih pa lahko pričakujemo zelo različne spremembe. Praviloma naj bi se položaj izboljšal pri tistih, kjer je zdaj slab, in poslabšal tam, kjer je zdaj dober. Po najbolj optimističnem scenariju bi se dohodki kmetijstva na agregatni ravni povečali za 15 do 20 odstotkov, po najmanj ugodnem scenariju pa bi se sedanji doho dkovni položaj slovenskega kmetijstva poslabšal za 20 do 35 odstotkov. Kljub vsemu pa bo vključitev Slovenije v Evropsko zvezo prinesla našemu kmetijstvu pozitivne spremembe, če že ne na dohodkovnem pa na sistemskem področju, saj bo zagotovljena njegova večja stabilnost. LUDVIK KOVAČ vestnik, 28. avgust 1997 4 AR AVTO Elti zaposluje 66 delavcev Servisna točka Evrope za južni trg Na vrsti je posodobitev »Za nas niso imidž novi poslovni prostori, ampak to, kar gre po cesti,« trdi novi direktor družbe AR AVTO Danilo Tirš, ki je v preteklosti že bil na čelu tega podjetja strojne in merilne opreme Sedež podjetja Elti so po dobrem letu in pol po nakupu dela Elradovega proizvodnega programa in hal prenesli v Panonsko 23 v Gornjo Radgono Čez dober mesec bo že znano, kdo in kateri bodo tisti strateško pomembni partnerji iz zahodnoevropskih držav, ki bodo iz majhnega podjetja s 60 zaposlenimi naredili nekakšno servisno točko Evropske skupnosti. Tako kot so se razne špediterske, posredniške in trgovinske dejavnosti pred leti selile iz Nemčije na rob Evropske skupnosti, torej v Avstrijo, se bodo te in podobne dejavnosti sčasoma selile na rob Evropske unije, torej v Slovenijo. In prav Gornja Radgona ima idealno lokacijo za takšne dejavnosti. Tačas preverjajo vse dosedanje dejavnosti v podjetju in iščejo najoptimalnejšo izkoriščenost za transportno dejavnost, kjer morajo priskrbeti posel za 17 tovornih vozil v mednarodnem transportu, trgovino, kjer iščejo možnosti neposrednega zastopstva, in v servisni dejavnosti. Najbližje pozitivni nuli so v servisni dejavnosti. Na vprašanje, kako, da se še. vedno otepajo izgube, ko pa je bilo prej rečeno, da bodo laže zadihali, ko bodo državi prodali parkirišče za tovornjake in odplačali stari dolg od stečaja bivše Avtoradgone, smo dobili naslednji odgovor: »99 odstotkov stečajnih obveznosti je res rešenih, toda medtem je marka padla, 400 ljudi pa mora sedaj reševati stečajne obveznosti podjetja s 1300 zaposlenimi. Kljub dezinvestiranju smo se morali dodatno zadolževati z neugodnimi obrestmi. Če bi bila ta lokacija s temi dejavnostmi v Črnučah, bi prinašala čisto zlato. Tako pa podobno kot 90 odstotkov slovenskih podjetij rešujemo položaj iz dneva v dan in poskušamo biti neblokirani. Dolgujemo svojim dobaviteljem, tako kot drugi dolgujejo nam; 10 do 12 odstotkov finančnih zadev rešimo s kompenzacijami.« Dodatno breme je dolg carini v višini 30 milijonov tolarjev; tega dolga ne priznajo, vendar so 1991. leta veljali drugi predpisi, po katerih je veljalo načelo objektivne odgovornosti: kazen plača podjetje. Šlo je za - danes spet aktualen - primer tihotapljenja cigaret v sodelovanju s carinskimi delavci. Dva carinika, ki sta uradno potrdila papirje, in šofer so sicer ostali brez službe, kazen pa naj bi plačalo podjetje. Če bodo res morali plačati ta stari dolg, bo stečaj neizogiben, kajti njihova mesečna bruto relizacija je kvečjemu 1,5 milijona. Imajo pa tudi druge obveznosti, predvsem bodo morali posodobiti vozni pak, čeprav so pet tovornjakov kupili pred tremi leti, dva pa pred dvema letoma, a kar devet kamionov ne ustreza novim strogim predpisom Evropske unije, čeprav so stari šele šest let. Tudi prodaja parcel za obrtno-industrijsko cono, za katero je bil sprejet zazidalni načrt, ne poteka tako, kot so pričakovali. Kljub dvema dražbama še ni primernega kupca, pod ceno pa tudi ne bodo prodali. Najbolj idealno bi bilo, če bi imeli dovolj denarja in vse te parcele primerno komunalno uredili ter jih šele nato prodajali. Ker pa tega potrebnega denarja nimajo, iščejo podjetje, ki se ukvarja z gradbenim inženiringom ali prodajo nepremičnin in ki bi v celoti kupilo 3,5 hektarja zemljišča in ga potem prodajalo po parcelah. Ker bo tržišče nekdanje Jugoslavije vedno zanimiv trg za proizvajalce iz Evrope, računajo, da bodo postali nekakšna posredniška točka ali predstavništvo Evrope za južni trg. Skoraj zagotovo lahko računajo na zastopstvo za prodajo gradbenih strojev firme Berger. Ivan Vela, dosedanji direktor AR Avta, se pripravlja na upokojitev, zamenjal ga je Danilo Tirš, ki je že bil na čelu tega podjetja. Njegova usmerjenost je Evropska unija, imidža pa mu ne predstavljajo novi poslovni prostori (še vedno uradujejo v zabojniku sredi borovega gozdiča nasproti poslovne stavbe AR-CONT-a), temveč dobri in usposobljeni tovornjaki na cesti, dober servis in lepa trgovina, kjerkoli že bo. BERNARDA B.PEČEK Odločitev Jožeta Cafa, direktorja podjetja Elti, da samostojno kupi del proizvodnega programa in hale Elrada v stečaju, je bila novembra 1995 za marsikoga nadvse tvegana poteza. Sprva jo je nameraval povleči skupaj z drugimi partnerji (ki so se izkazali kot neresni), zato je od njega terjala ne le tehten premislek, ampak tudi veliko zadolžitev: čez 100 milijonov tolarjev posojila in hipoteko nad celotnim premoženjem. 35 zaposlenih pri tem programu je prej doseglo 2,5 milijona mark realizacije, v podjetju Elti - Elrad Professional pa je 66 zaposlenih v letu 1996 doseglo 7,6 milijona mark realizacije, letos pa naj bi se ta številka povečala na najmanj 8 milijonov mark. Ob koncu leta so delavcem izplačali trinajsto plačo, že junija so prejeli »K 15«, njihov osebni dohodek pa je 20 odstokov večji od plač po kolektivni pogodbi. Po letu in pol že lahko zapišemo, da jim je uspelo. Po mnenju direktorja Jožeta Cafa je najpomembnejši dosežek to, da so se uspeli konsolidirati, utrditi v. razvojnem smislu in posodobiti obstoječe izdelke iz proizvodnega programa. Sami so razvili oddajnik in pretvornik v tranzistorski tehnologiji do moči enega kilovata, tako da imajo sedaj celoto pretvornikov do tisoč vatov. Prav tako so se uspeli utrditi in povečati proizvodnjo drugih programov, predvsem pasivnih komponent, ter redno odplačevati bančno posojilo. Tudi nasploh z banko uspešno sodelujejo, kar je pomembno pri pridobivanju velikih poslov v tujini. Zgraditev ene TV-mreže npr. na Slovaškem ali v Makedoniji namreč stane tudi od 1,5 do 2 milijona mark; zahodne konkurenčne firme pa ponujajo med drugim tudi zelo ugodne možnosti plačila, nekajletni moratorij in Ih- ali petletno odplačevanje. Z zavarovanjem Slovenske izvozne družbe in garancijo domačih bank so lahko konkurenčni tujim proizvajalcem pri ugodnih možnostih plačila, kar je pri pridobivanju velikih poslov zelo pomembno. 90 odstotkov proizvedenega izvažajo v 16 držav, po obsegu je na prvem mestu Češka, sledijo Slovaška, Ukrajina, Poljska, Hrvaška, Makedonija, Nemčija, Italija in Avstrija. Ta trg je nadomestil trg nekdanje Jugoslavije, kamor je Elrad v preteklosti izvozil večino svojih izdelkov. Zaradi neure-jenih poslovnih in političnih odnosov še vedno ne morejo prodreti na srbski trg, zato sedaj tam (namesto njih) prodajajo svoje izdelke Italijani. In kakšne so ugotovitve direktorja Cafa po letu in pol, ko se je odločil, da se ne bo ukvarjal le s prodajo, ampak tudi s proizvodnjo? »Samo komeciala na tem področju dolgoročno ni smotrna - to je le stalno iskanje nekih izdelkov, drugih dobaviteljev. Tu pa se je pokazala možnost, da sami kreiramo izdelke, ki jih trg uporablja, zato imam to za smiselno zaokrožitev tega procesa. Eno je najti izdelke, ki sp v ugodnem cenovnem razme- ELTI - Elrad Professional je po številu zaposlenih, in realizaciji .tačas največji in najuspešnejši naslednik Elrada. Sedaj je to Opazno tudi na zunaj: osvežili so barvo na proizvodnih prostorih in si uredili nove poslovne prostore. Mu bodo sledili tudi Inglar, Elrad International in drugi? rju, drugo pa je te ravičeno izdelovati pnn ■ in kompletiramo nasol tako da kupcem izdelek za pokrivanje območja ali celotne -izvodno-poslovnikrogP li zaokrožiti tudi s p . deža podjetja v Panof oorajn^' nji Radgoni. To je b no zaradi flnancneg ^ptii' nega poslovanje - kup .^itt staviš proizvodni Jo® meritve in drugo,«P oit Caf. Pred dobrim namreč preselili iz pj-os^ te v preurejene pisar, .^li sP re v nekdanji proizv re Elradove orodjarne * 23 v Gornji Radg°nk kvadratnih metrov soJ ^ rabili za kompleti«« p aPf* nega procesa, PreoS stof«. redili v poslovne P ložba je bila vredna z tolarjev. V prihodnje Pa bJteX namenili za poso kup nove strojne m me; čeprav vsi stroj lujejo, so že zasta« ob koncu poveda bodo najbolj veseli- Uo v prihodnje usp«8 peli obdržativs,! dohodkov in c« : voljni. n pECn berna^^e^ FOTO: it to; Hi li n sin k 4 ih ih ‘it 'k % Dražja telefonija Zlato zrno na sejmu Mesarja vprašajte, ali je zrelo in ne ali je sveže Poslovna skupnost Zlato zrno želi doseči, da bi se klanju namenjala le dorasla teleta, v mesnicah pa prodajalo že zrelo (uležano) meso V ponedeljek, 25. avgusta, seje na sejmišču v Gornji Radgoni predstavila tudi Poslovna skupnost Zlato zrno. Kot predavatelji so nastopili državni sekretar dr. vet. med. Matjaž Kočar in državna podsekretarka Zapletenost novega tarifnega sistema Od letošnjega poletja je treba za telefonske pogovore odšteti za 8,6 za 150 odstotkov. To pa ne po-odstotka več denarja. To velja predvsem za tiste pogovore v lokalnem meni, da je »surfanje« po inter- prometu, ki bodo daljši kot dve minuti. Tako namreč določa sprememba tarifnega sistema. Ker pa pri nas veljata za telefoniranje dve medkrajevni coni, kjer dolžina impulznega intervala sicer ostaja enaka, je cena notranjega telefonskega pogovora za posameznega naročnika poslej različna. Sprememba tarifnega sistema pomeni dodatno podražitev za klice v tako imenovanem lokalnem prometu, kjer se skrajša impulzni interval. Več kot 8,6-od-stotno podražitev telefonskega impulza pa občutijo tisti, ki telefonirajo na lokalnem območju, in sicer dlje kot dve minuti. Pri tem je treba vedeti, da se je za lokalne pogovore impulzni interval skrajšal s petih na dve minuti. Poleg tega so se v Telekomu odločili za uvedbo omilitvenega ukrepa za naročnike, ki imajo največ pogovorov v lokalnem prometu. Zanje velja, da je po novem 40 minut telefonskih pogovorov že vključenih v naročnino. Ta je za enojni telefonski priključek dražja za 1,5 odstotka, za dvojček pa za 1,4 odstotka. In še to: za naročnike interneta je zanimivo, da se število impulzov v enakem času povečuje netu dražje za dvainpolkrat, ampak le za približno 30 odstotkov. Namesto uporabe 12 impulzov po starem tarifnem sistemu je po novem pri internetu potrebnih 30 impulzov. Medtem pa je ostala cena naročnine in uporabe storitve na internetu nespremenjena. Po drugi strani seje mednarodni telefonski promet pocenil za 18 odstotkov. Tako stane poslej minuta pogovora s prvim območjem 81,18, drugim 99,22, tretjim 171,3 in četrtim 239,03 tolarja. K temu moramo prišteti še 20-odstotni prometni davek. M. JERŠE mag. Mira Zupanc-Kos, ki sta govorila o sistemski opori pri uvajanju blagovnih znamk, prof. dr. Božidar Žlender je govoril o senzoričnih lastnostih teletine Zlato zrno, Alfred Polak z Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je govoril o sodobni kulinariki v zdravi prehrani s teletino Zlato zrno. Po štiriletnem raziskovalnem delu ter enoletnem poskusnem uvajanju licenčne reje domačih telet na visoko težo do 250 kilogramov in posebne tehnološke priprave vrhunske teletine pri predelavi (kar je stalo čet 30 milijonov tolarjev, toliko pa bi stal tudi zagon celotnega projekta) so novembra lani ustanovili Poslovno skupnost Zlato zrno. Njen smoter je bistveno zmanjšati negospodarno klanje nedoraslih telet s pitanjem po posebni tehnologiji do teže 220 do 250 kilogramov žive teže do šestega meseca starosti. Teletino je mogoče zaradi njene kulinarične vrednosti prodajati po dvakrat višji ceni kot june-tino, vendar se pri izvedbi projekta postavlja vprašanje mesarjev,' kakšne koristi bodo imeli od zorenja mesa oziroma časa, ki ga bodo za to namenili - zanje pomeni zadrževanje mesa zaradi zorenja v hladilnicah dodaten strošek, zato bi morala biti temu primerna tudi cena. Podobnega mnenja so tudi kuharji, ki ne bodo opravljali zastonj prezentacij, če ne bo še nekdo drug opravil svoje marketniške vloge. V zadnjih mesecih (od marca letos dalje) so projekt Zlato zrno pred- stavili skorajda po vsej Sloveniji, tudi v Diani v Murski Soboti. Med nosilci poslovne licence Zlato zrno sta tudi rejec živine Štefan Kerčmar iz Gornjih Petrovec ter Mesarstvo Kodila, kuharska mojstra Branko Časar in Jože Grabar pa sta nosilca osebnih javnih priznanj in licenčne tehnologije, med evidentiranimi kandidati za članstvo in poslovne licence so iz Pomurja še Gostilna K rotundi Selo, Radenska Tri srca Radenci, Mesna industrija Gornja Radgona, Mesarstvo Hanžekovič Veržej, Trio-Vet iz Ljutomera in Kmetijska zadruga Panonka. Dr. vet. med. Matjaž Kočar, ki je nastopil kot prvi predavatelj, je omenil nacionalno-politični pomen uvajanja blagovnih znamk, ki bodo, tudi kazalnik izvora nekega blaga; s pomočjo blagovnih znamk se bodo tudi zvišali kriteriji in posledično s tem kakovost izdelkov. Slovenija zaenkrat še nima nacionalne blagovne znamke, čeprav je prav Zlato zrno temu zelo blizu in ima vse možnosti, da to postane. Najprej bodo morali oblikovati primeren pravilnik, pri čemer si pomagajo z vzorci iz tujine. S primerno tehnologijo se morajo novim zahtevam prilagoditi tudi klavnice. Mag. Mira Zupanc-Kos je povedala, da so se dosedanji predpisi ukvarjali predvsem z zaščito človekovega zdravja, blagovna znamka pa ima poleg tega tudi cilj zaščititi domači trg. Poznamo nacionalne (npr. v Avstriji znak A), kolektivne (znak slovenskih zaščitenih vin) in individualne blagovne znamke (npr. Radenska Tri srca). V začetku določena uvajal” । spre nato pa bo drža« Sinis izvajanje janja blagovne j;" v dah mag. Zupn „redelaV ' j/ ciji pridelave m varjanju med Pr°' ^jet« r zaciji nabave m P tenju prodajnih Pr / Prof. dr. B^erja^ voril o rezultatih P do150 s(lr zemed teletino tez jeji0 s P mov in teletino. p no krmo do teze,oričn6! Podobne so le s n h d^1 take teletine, P” * rjavah (vonj, ar nost)pajetele^ zrno dosegla ve enja h' je tudi postoPe^ 4^^ ^ pomeni, da me |Očet>i pid* določen čas P” y biS^^Ž turi zon - t0 Js/frag”16^ kemični proč« ga v šičnega tkiva)’ ^1°? encimi, ki nap raZgtad)J ’ p A ture mesa in g fak8« se k s teletini, ko^p« ' Sloveniji se s 0, saj j h merno svezep^prašatl’^'i '%ihc dinje navajen« A sveže, names o d e/ f di že dovolj odt^fi 4 A 7ori ie odvisno v pt p . o. ze dovoij od fi i1'/ zori, je odvi $ ^^1!^ lahko od 6 d। iflj pt raturi okrog atUfi To zorenje hah } m Ijo, kisom (^” raturP^igO ter sobno temP«; vimo marini nenju Ijavljanju zre {j Pf svojo vlogo o sarji, ki imaJ ,uM lu prodajo. ' gen™^l j dajalitWjpP jepdP Zlato zrno, K J p. Branko I 28. avgust 1997 Gozdarji o delu v gozdu Tristo tisoč lastnikov in SEG in PEC Ekološki turizem le tisoč štiristo tečajnikov odvisen od vlade rt r m m P tu i«, r« ?“ 't it ff d tl it a i z s r 3 I kvarno delo v gozdu in številne nesreče povzročijo za 38 milijonov mark škode - S usposabljanjem, izobraževanjem in tudi predpisi naj bi število nezgod zmanjšali k torek m Msk • avgusta> so ime,i SV°J dan v okviru 35. Mednarodnega korani ° ^^ga sejma v Gornji Radgoni tudi gozdarji. V največji so združili obsežna posveta na temo ^iiind i nem gozdu zahteva usposobljenega lastnika in Nesreče pri lt|j ali m • s ^tetijsko mehanizacijo. V Sloveniji je 290 tisoč lastnikov ^sko gozdov, s sorodstvenimi vezmi pa je z gozdom pove-l*®e®ii • m*^on ljudi, torej polovica državljanov. Polovico slovenske-Ustan2 Je gozdnatega. Že zato pa tudi zaradi zmanjšanja stroškov, ki Stikov nezgod iz neznanja, je pomembno, da se čim več la-^ii Ve ^čajev, delavnic in predavanj, ki jih organizirajo pr .eniji Je kar 120 tisoč traktorjev, od tega le 2 tisoč v po-^torja sTpa So na kmetijah. Vsaka kmetija ima povprečno po dva J -je pravilno usposobljeni za delo z vedno večjimi in zahte-i .1 stroji? Dokler vlada, parlament in banke ne bodo imeli pozitivnega odnosa do razvoja turizma na podeželju ter prodaje pridelkov in izdelkov na domačijah, ne bo uspeha C ? * i’ « 3 r c t z 11 'J' v Ir r Ir t ;« f f «' r ii iti P k > ? 3 i J Siohi? ®OZ|love deluje v se-'Ota (o tem ^■sestavi” direktor Primož Ile-iraj^83 14 območnih in W cv enot ter 4 gojitvena 7o<: Upn° število zaposle-J ZavOdreVlrnih gozdarjev pa Nffin Usnierja svetovanje s Xev kovnega svetovanja, 'astn’kov gozdov, ^Ud- Javnc^ti in finančnih pon?0?3 organ>ziranost , P°en°tenje stro-3pri«a ln uveliavljanje mo-Szen,i°POV na vsem držav-UtozdJU’ O nezgodah pri ^zcJeSpre®ovord Mirko V. gozdarskega inštituta I Kn ?raj 90 odstotkov la-I Akn ima gozdno po-»a Od hektarjev, rezul-A v Pa so pokazali, da so g®zda slabše op-A UsP°s°bIjeni za delo v Jw’nS° manJ učinkoviti in ^3QOZ8°d' ketno je v Slo-p gozdPrOnietnih nesreč, 2000. v zaseb- Vkirtnim- e Več kot Pol°' ^Netijo ^z’dom, posledi-katastrofalne' lj Posek v ’ daje povprečni 'Č°na k>lSebnih g°zdovih CKo blcn>h metrov, je Veiiv^^g’ kubik v k°sti do pet hek-^delu Proškom nez-(|M J^sploh so v Slove-V/S-kra^' .nezg°d na ku-: kateri lastnik goz-s OVo'j’ « zna priž-ut80’ Pozabljajo pa Nit?80, na P3sob|jenost za , °.bvezno čelado, CMe T'lne hlače’ r0‘ 'ih? kat P° mnenju mag. K'' °dvr. - z naslednjimi neusP°so’ od lastnike manj-dela v Nl^hjzdN.Priiožnosti, še 'S?a8ozdar'|dlOČbe0 P°‘ 9 neVarnar astnika opo-°st; - izobraziti f kovalo že 820 ljudi. Ker je v Sloveniji skoraj 300 tisoč lastnikov, je to izredno majhna številka, zato je pomembno, kako zainteresirati, motivirati vse lastnike za izobraževanje, še bolj pa, kako financirati tečaje in kako pridobiti ustrezne kadre za vodenje tečajev. Tonka Modic je opozorila na eno od možnosti: na Koroškem so se dela lotili v obliki delavnic in večjo pozornost namenili usposabljanju gozdarjev, ki nato lahko prevzamejo tudi vlogo pre- tovalna služba. Sedaj se programi marsikje prekrivajo, s svojimi zahtevami pa se vsak sektor pojavlja ločeno. Gozdarji morajo biti zelo strokovno podkovani, to znanje pa naj uporabljajo v korist lastnikov gozdov in v korist države, je še dejal Mohorič. Na vprašanje, kaj storiti v primeru, ko lastniki gozdov sprašujejo gozdarje o prodaji lesa, je opozoril, da so dobili prijave, naj bi nekateri delavci Zavoda za gozdove opravljali tudi posredniške in trgo- Če bi vsi, ki imajo moč odločanja in sprejemanja spodbudnih (in ne omejevalnih) predpisov, opravili svojo nalogo v korist vsega naroda, bi lahko majhna Slovenija samo s turizmom zaslužila 10 milijard tolarjev. Kar 30 odstotkov od tega bi lahko zaslužili z ekološkim turizmom, kajti industrijsko razvite države in njihovi prebivalci iščejo prav takšne kotičke za dopustovanje, kakršne lahko ponudi pestra in skorajda idilična slovenska pokrajina. Okrogla miza, ki stajo organizirala v okviru kmetijsko-živilskega sejma Slovensko ekološko gibanje in Pomurski ekološki center v sodelovanju z Zeleno alternativo, je minila sicer z bolj skromnim številom udeležencev. Poslušali smo besede, ki smo jih slišali že večkrat, pa najsi bo iz ust ljubiteljskih turističnih delavcev ali kmetijske svetovalne službe: turizem na podeželju ima velike možnosti. Problem je le, kako doseči, da tega razvoja ne bodo več omejevali togi predpisi in inšpekcijske službe, ki se držijo zastarelih predpisov in jih razumejo le kot sredstvo za onemogočanje. Dr. Leo Šešerko pripovedoval o žalostnem primeru z Zavrha, ko je inšpekcija domačinom pokvarila slovesnost ob postavitvi Meistrovega stolpa, ker jim . je prepovedala prodajati domače dobrote, temu pa bi lahko dodali aktualen primer s sejma: pred dnevi so kapelske ženske zastonj spekle krapce in kva-senice in pripravljale druge dobrote (tudi ponoči), a jim jih inšpekcija ni dovolila ponuditi na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Z okrogle mize so vladi in parlamentu ponovno poslali javno pismo, v katerem so zahtevali sprejem prijaznejših predpisov za domače kmečke in tradicionalne izdelke, izdelavo strategije razvoja turizma na državni in lokalni ravni ter ustanovitev ministrstva za turizem in drobno gospodarstvo. O nujnosti razvijanja turizma, predvsem ekološkega, kot ene glavnih nalog Slovenije pri vključevanju v Evropsko zvezo, je spregovoril predsednik 'Sekcije za ekološki turizem pri SEG-u Franc Pečnik. Pregovori, ki jih je uporabljal v svojem referatu, so vredni premisleka, npr. Revnost ljudstva se meri po teži zlata, ki ga nosi vladar. Prav tako bi morali večjo pozornost nameniti pravilni prezentaciji Slovenije kot zelene oaze miru, ustanoviti sklad za sonaravno kmetovanje in subvencionirati bioproizvode. BBP Gasilske slovesnosti Mednarodno vitalne in zainteresirane lastnike, da bodo delo opravljali tudi v tujem gozdu, še prej pa odpraviti sivo ekonomijo in predlagati za delo v gozdu usposobljena podjetja; - organizacijsko povezati vse lastnike gozdov in razmišljati o novih, današnjim časom prilagojenih kompleksih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Jurij Beguš iz centralne enote Zavoda za gozdove Slovenije je govoril o usposabljanju lastnikov gozdov za varno delo v gozdu; najbolj učinkoviti so tečaji na terenu, ki jih morajo lastniki sami plačati in nato sami vadijo določene spretnosti pri delu v gozdu. Poleg tega pripravljajo prikaze na terenu (letos je bilo aktualno delo v žledolomu), predavanja, izdajajo publikacije in oglašujejo v medijih. Dve tretjini vseh nezgod se zgodita pri sečnji, prav tako pomembno pa je varno spravilo lesa iz gozda. S tečaji so začeli pred tremi leti, ko ga je obiskalo le 71 tečajnikov, lani seje 500 lastnikov udeležilo 22 tečajev, letos pa je 34 tečajev obis- davatelja. Posveta seje udeležil tudi državni sekretar za gozdarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miran Mohorič, ki je opozoril na nujnost večjega sodelovanja strokovnjakov, svetovalne službe in lastnikov gozdov. Nujno je pripraviti strokovne študije o gozdarstvu, lovstvu in ribištvu - predvsem slednje je nujno primerno organizirati. Pripravlja se ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice, kamor naj bi prešla tudi del Zavoda za gozdove in kmetijskosve- vinske posle ali pa forsirali le enega odkupovalca - vsako subjektivno posredovanje mora biti odpravljeno. O strožji' regulativi, ki bi prisilila lastnike gozdov, da bi. se udeleževali tečajev, ne razmišljajo; gozdarji morajo prepričati lastnike o koristnosti tovrstnega usposabljanja in sodelovanja pri vzdrževanju gozdnih poti. Ni pa zanemarljiv predlog enega od udeležencev, da bi lahko delno prisilo opravila zavarovalnica, če bi poostrila nadzor nad vzroki za nezgode. BERNARDA B. PEČEK srečanje na Kobilju V okviru prireditev tretjega praznika Občine Kobilje je tamkajšnje PGD organizirano 11. mednarodno srečanje gasilcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Gasilce in druge občane so nagovorili: kobiljanski župan Pavel Nemet, predsednik GZ Lendava Jože Kocon starejši in predsednik GZ Trbovje Pavel Nemet. Tekmovanja seje udeležilo 11 gasilskih desetin, pomerili pa so se v več gasilskih veščinah. V tekmovanju z motorno brizgalno so zmagali člani PGD Klek, drugi so bili gasilci iz Mihovljana (Hrvaška), tretja pa eki- pa PGD Motvarjevci. V metanju torbice z vrvjo so bili najspretnejši gasilci iz Mihovljana, potem gasilci iz Nedelice, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa PGD Kobilje. V vaji s hidrantom v ženski disciplini je bila prva ekipa Kleka, druga je bila desetina PGD Termoelektrarne Trbovje, tretji pa gasilci Cementarne Trbovje. Vse prvouvrščene ekipe so prejele pokale in praktične nagrade. J. Ž. Soboški mleka mu rji predstavili nov izdelek Nindri indri kot v Pomurskih mlekarna nova stavka? KSstiln • M prod ln usniarskopredelovalne industrije Slovenije je vno-?b0 ’ Cniatiko odpovedi branžnih kolektivnih pogodb, kate-F rcnehala 31. avgusta letos. Zavzdi so se za sklenitev ht Pog°db za tekstilno in usnjarskopredelovalno indu- V soboški mlekarni, ki je tretja največja v Sloveniji, želijo dati vsako leto na trg vsaj en nov izdelek sta socialna sVa Gospodarska ki jo predsta-za tekstilno, obla-\vito ^skopredelovalno i«' ruženje delodajal' S akcijo za tekstd-W"iM,Q m nsnjarskoprede-Bi,>iio Slovenije, spo-sVab'h gospodar-\ ^hosta sklepala no-\V p'Aodb dejavnosti. W?av\jaj0 N sin(iikatu VXJXiarskoprede\oval-kljub opozorilom neka odbora, naj NSt^a?kXa, saj je 'e-i delavcerh kot de- V ’ 4°slej Še niso dobili konkretnih odgovorov. Pri tem je treba vedeti, da republiški odbor Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije predstavlja okrog 40.000 zaposlenih v obeh dejavnostih, zavzema pa se za sklenitev novih kolektivnih pogodb. V ta namen bodo že prihodnji teden začeli z akcijo zbiranja podpisov za začetek pogajanj in sklenitev novih panožnih kolektivnih pogodb. Če se bo zavlačevanje panožnega pogajanja oziroma sklenitev pogodb dejavnosti nadaljevalo, nameravajo oktobra organizirati vseslovensko stavko celotpe dejavnosti. M. JERŠE Po odkupljenem mleku, predelavi in tržnem deležu spadajo Pomurske mlekarne med tri največja tovrstna podjetja v Sloveniji. Njihova osnovna dejavnost temelji na vhodni surovini mleka, ki ga odkupijo od prekmurskih kmetov, dobršen del pa predstavlja tudi nemlečni program, ki daje mlekarni ekonomsko varnost. Ker seje v preteklosti odkup mleka po-večeval, z razpadom jugoslovanskega tržišča pa je bilo potrebno vrzel nadomestiti doma, je razvojna strategija Pomurskih mlekarn temeljila na širitvi razvojnega programa in uvajanju novih izdelkov. V preteklosti so pretežni del proizvodnje predstavljali mleko v prahu, maslo in evaporira-no mleko, v zadnjih letih pa so proizvodni program popestrili s paleto mlečnih in tudi drugih izdelkov. Kot smo lahko slišali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili na letošnjem mednarodnem kmetij sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, je njihova usmeritev v evropsko konkurenčne izdelke, zato želijo dati na trg vsako leto vsaj en nov izdelek. Letos je to preliv za musli, blagodejni probio-tični mlečni napitek Nindri indri, saj ga ni mogoče dobiti nikjer drugje kot v Pomurskih mlekarnah. Napitek je namenjen kupcem, ki potrebujejo napitek z zmanjšano energijsko vrednostjo, saj vsebuje manj kalorij, je brez dodanega sladkorja in ne vsebuje konzervansov. Nindri indri vsebuje bakterije, ki vzpostavljajo, uravnovešajo in ugodno vplivajo na črevesno mikrofloro, znižujejo hole-sterol v krvi in stimulirajo imunski sistem. Napitek seje v teh dneh že pojavil na policah naših trgovin, na voljo je v treh različnih okusih: breskev - marakuja, jagoda in brez dodatka sadja; razmišljajo pa, da bi ponudbo tega napitka popestrili še s kakšnim sadnim okusom. Sicer pa spadajo Pomurske mlekarne po kakovosti svojih izdelkov prav v slovenski in evropski vrh, to pa jim zagotavlja kakovost mleka, ki ga odkupijo od 3.800 prekmurskih rejcev. Ti so z mlekarno povezani prek Pomurske mlekar- ... 1 V Pomurskih mlekarnah so si zadali cilj, da dajo vsako leto na trg vsaj en nov izdelek. Letos je to probiotični mlečni napitek Nindri indri, ki so ga prvič predstavili na sejmu v Gornji Radgoni, nekaj dni pa ga je že mogoče kupiti tudi v trgovinah. Foto: JURE Z. ske zadruge, ki članom zagotavlja nemoteno prodajo surovega. mleka, hkrati pa skrbi za oskrbo rejcev z reprodukcijskim materialom in za povečanje prireje. Kakovost izdelkov, ki prihajajo iz Pomurskih mlekarn, se potrjuje na vseh velikih ocenjevanjih, eno od takšnih je bilo tudi na leto- šnjem radgonskem sejmu. Tokrat so v ocenitev poslali 15 izdelkov in za vse tudi prejeli priznanja, najbolj ponosni pa so na šampionski naslov, ki ga je kot prejemnik zlate medalje trikrat zapovrstjo dobilo njihovo polnomastno mleko v prahu. L. KOVAČ 6 Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 28. avgust 1997 v ■ Vilko Novak---------------—11111 ....■ Od Prekmurja do Trianona v Sam izgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje! Anton Aškerc, pred Petofljevim spomenikom Avtor obširno obravnava tako poskus madžarske strani, da bi pridobili prebivalstvo Prekmurja za svoj predlog avtonomije, kakor tudi načrt, ki ga je na slovenski strani sestavil Jožef Klekl st., mogoče nekoliko v sodelovanju s svojim bratrancem Jožefom Kleklom ml., župnikom v Velikih Dolencih, ki je bil v tistem času tudi urednik tednika Novine, kar vsi, ki pišejo o tistih časih, pozabljajo in prisojajo njegovo pisanje Kleklu starejšemu. Na slovenski strani ni bilo o tem »načrtu avtonomije« napisanega nič več, obširno pa o njem piše Ivan Jerič v svojih še nenatisnjenih spominih. On je tudi prepisal besedilo tega načrta iz Novin 2. februarja 1919. V madžarščini je objavil ta načrt tudi soboški madžarski list Muraszombat es videke, ki je tudi objavil izjavo bogojanskega in črensovskega župnika, da v tej obliki tega načrta ne poznata in ga zato ne odobravata. Tudi avtor obravnavane knjige pripisuje (str. 59) ta načrt štirim župnikom, ki jih zopet napačno imenuje, Čačiča celo Csarics. Kar je avtor prekinil v tretjem poglavju (29) z omembo prihoda hrvaške vojaške enote v Prekmurje, to nadrobno nadaljuje v poglavju »Soboška bitka« (47 sl.). Zmedeno meša Medmurje in Prekmurje ter dogodke v obeh pokrajinah konec decembra 1918. V glavnem se naslanja na poročilo Jožefa Godine (Ferdovega starejšega brata, poznejšega lazarista) in tajnika v ZDA Mihe Kreka (po Slavičevi objavi v omenjenem zborniku 1935). Primerjava med tem poročilom in pisateljevimi madžarskimi viri bi bila zelo obširna. Poleg navedbe železniške postaje Markišavci (prav: Puconci), ki je ni bilo, je vprašljivo sodelovanje madžarsko čutečih prekmurskih rojakov z madžarsko vojsko v napadu na Jurišičeve hrvaške čete itd. S poglavjem »Brez Prekmurcev, toda v njihovem imenu« se začenjajo poglavja knjige, ki obravnavajo diplomatski boj za Prekmurje. »Prekmurci« (Muravidekiek) tu ne pomeni le slovenskih prebivalcev tedanjega ozemlja današnjega Prekmurja, marveč tudi in predvsem madžarske, ki se čutijo v tej knjigi še danes prizadete, da so jih brez njihove volje pridružili državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Avtor pribija, da »so ti madžarski in mednarodni dogodki (formiranje vlade iz socialistov in komunistov, začetek mirovne konference v Parizu, ki so ji nasledstvene države predložile svoje ozemeljske zahteve,do Madžarske, V. N.) odločilno vplivali na medmurske dogodke. Posebni dogodki so potekali v Prekmurju, v sosednih avstrijskih deželah Štajerski in Kranjski.« (63) Poroča o tridnevni »Murski republiki« v maju 1919, ponavlja že prej obravnavani avtonomistični načrt štirih »slovenskih duhovnikov« - zopet z napačnimi imeni -, ki so poslali v Ljubljano k narodni vladi odposlanca, da bi jo seznanili s svojimi načrti ter da bi zvedeli za njene namene s Prekmurjem. Tu obširneje predstavlja ta dva odposlanca, brez navedbe slehernega vira; predstavlja ju v najslabši luči. Jerič naj bi se v novembru 1918 »v Beltincih pridružil nemirom, ropanju grofov Zichyjev, pozneje je bil dekan v Turnišču. Pred obtožbo je pobegnil čez Muro, v Ljutomer. Odslej je bil aktiven organizator odcepitve Prekmurja. Pozneje ... - Namesto župnika Florjana Strausza, ko je bil zavoljo svoje madžarske usmerjenosti (čutenja) prisiljen zapustiti Lendavo, so imenovali Jeriča.« (66) Vir za te trditve more biti le obtožnica, ki »jo je sprožila madžarska oblast (v zasedbenih letih 1941-1945, V. N.) proti (Kleklu) in njegovim tovarišem (Ivan Jerič, Mihael Kuhar ... ) zavoljo veleizdaje, zaradi prestopka proti časti madžarskega naroda in drugih zagrešenih zločinov. Toda glede na dolgo dobo - več kot dvajset let je preteklo od zagrešitve zločinov - so kazenski pregon ukinili.« (40) V opombi 32 je naveden vir: Arhiv Železne županije Szombathely. Spisi Jožefa Klekla, odločba štev. 14205. - Tako Jerič kot Kuhar sta mirila v Beltincih ropajoče ljudi in obvarovala grofovsko pristavo (marof) pred ropanjem, za kar so se graščinski Jeriču posebej zahvalili in ga pozvali k vrnitvi iz Ljutomera, kamor je pobegnil pred madžarsko vojsko, ki jo je vodil V. Tkalec. Madžari so menili, da je ropanje v Beltincih in drugih prekmurskih vaseh narodnostni upor, ki ga vodi prav Jerič, ki o tem obširneje govori v svojih spominih. Prav tam govori tudi o tem, kako je zagovarjal narodnostne pravice Madžarov v Lendavi, kp je bil tam župnik, govori pa tudi o svojem predniku Strauszu, katerega spomine Zsi-ga ponovno navaja kot vir za opis dogodkov v Lendavi. Strausz ni bil prisiljen zapustiti Lendave, marveč seje župniji odpovedal, potem ko je deset let neovirano deloval tudi kot vikar som-botelskega škofa. Jerič piše o njem: »Moj prednik F. S. je bil aristokrat. Od doma zelo bogat. Zase odličen gospodar in malomaren dušni pastir. Verouka ni učil, pridigal je letno samo enkrat, na novo leto. V matične knjige je v svoji dvajsetletni službi v Lendavi zapisal le nekaj podatkov. Cerkve in gospodarskih poslopij ni popravljal. - Njegova last je bila večina delnic tovarne dežnikov in Lendavske hranilnice. Kak škrtun je bil, se vidi iz tega, da sem mu bil dolžan neko vsoto denarja dvanajst dni in sem mu moral za teh 12 dni plačati obresti.« (157-158) Mihael Kuhar iz Bratonec, brat zapisovalca ljudskega izročila Števana, je v Ljubljani pred prvo vojsko dokončal šest razredov gimnazije. Tudi on je miril ropajoče v Beltincih. Zsiga »ve«, da je tudi on pobegnil in »bil dejavni udeleženec odcepitve ozemlja« (66) in da sta v Ljubljani z Jeričem obiskala »Berjet...«, predsednika ljubljanskega deželnega zbora ter več članov deželne vlade ter v narekovajih pristavlja, da sta jih seznanjala s tam živečimi »Slovenci«, češ saj to niso bili. Kot Zsiga napačno piše ime Brejca, tako piše z napakami dolgo vrsto slovenskih imen, poleg že ponovno omenjenih štirih duhovnikov: Blazsic (Balažič, 48), Ozmez (Ozmec, 67), Srb Portič (Protič, 67), Mulček (Mulaček, 77), Žogler (Žolger, 74) dvakrat, Litorg (Ritlop, 88), Lajnsič (Lanjšič, 88), Bodižar (Božidar, 88), Avstrijec Kamiker (Kamniker, 114), Kuharje bil med madžarsko zasedbo dvakrat nekaj mesecev v zaporu zaradi obtožnice proti Kleklu in njegovim sodelavcem, končno pa z isto razsodbo oproščen. Zsiga obravnava v tem poglavju isto, o čemer govori bolj podrobno M. Slavič v razpravi Prekmurske meje v diplomaciji v: Slovenska Krajina (1935), 83-107, le da Slavič natančneje razčlenjuje madžarske spomenice mirovni konferenci in izpodbija njihove zahteve, da Prekmurje ostane v Madžarski. (se nadaljuje) Med upokojenimi pedagoškimi delavci Ničesar se ni bala Poučevala je petdeset let Ime učiteljice Tončke Osterc je prav gotovo znano mnogim ljudem, saj je s svojim delom in značajem izstopala kot malokdo med pedagoškimi delavci. Upokojila (uradno) seje pred 27 leti, vendar še zdaleč ne miruje, čeprav jih ima že 85 let. Njen rojstni kraj je Velika Nedelja. Tudi tam je tekel blizu njihove domačije potok Črnec, tako kot v Beltincih, kjer je preživela večino svojega dosedanjega življenja. Njeno prvo službeno mesto je bilo v Ganča-nih, kamor so jo poslali z dekretom 27. februarja leta 1937. »Dekret je bil napisan v cirilici, poslali pa so mi ga iz Beograda. Bila sem užaljena, toda to mi ni nič pomagalo. Prve dni po pouku v Gančanih pa sem se večkrat jokala, ker skoraj nisem razumela otrok. Govorili so v prekmurščini in uporabljali so dosti madžarskih besed. V šolskem letu 1941/42 sem dobila službo v Beltincih, vendar sem učila le do okupacije, med vojno pa sem delala v moževi, trgovini. Po osvoboditvi sem kmalu dobila dekret novih oblasti, da moram takoj spet nastopiti službo, ker ni bilo dovolj kadra. Tedaj sem bila že vdova s tremi otroki, saj so moža ustrelili kot talca pri Črnskih mejah. Ker sem v pogovoru z nadrejenimi v Ljubljani pri ministru Venčeslavu Winkle:rju izjavila, da ni potrebna nekakšna revolucija, in sploh sem bila preveč odkrita, so me namera- Tu, med rožami in vrtninami, je Tončka še najrajši. (Foto: J. G.) Veselo rajanje romskih Sestra Elizabeta me je povabila na oratorij v romsko naselje Pušča -prijetno presenečena, nisem mogla, da tega dogodka ne bi opisala Letošnji oratorij je bil v celoti posvečen prvemu Romu, ki je bil v Vatikanu razglašen za svetnika. Bistvo je zgodba o omenjenem Romu, prikazana v obliki nauka otrokom, kako naj bi živeli, kaj naj bi delali, kako naj bi se obnašali itd. Sodelovalo je okrog 50 otrok, ki so se tako prisrčno otroško uredili in očedili, da jih je bilo veselje pogledati. Kako veseli so bili ti obrazi, polni nekega pričakovanja in sreče ter ponosa, da tudi oni nekaj prirejajo, da jih nekdo gleda in da so v središču pozornosti. Deset mladih animatorjev iz Murske Sobote jim je pomagalo pri izdelovanju raznih ročnih del, izrezovanju in lepljenju svetih podobic in slik s sakralnimi motivi. Sledilo je petje, rajanje, druženje in zabavanje. Vse je potekalo v prijetnem druženju in ob raznih športnih igrah, kot so med dvema Skupina romskih otrok s sestro Elizabeto ognjema, nogomet, štafete in družabne igre ter pevske vaje. Drugi dan so začeli s pripravami na mašo. Mnogi so prosili za spoved, po njih pa so se množično zgledovali tudi odrasli. Po kosilu so se na igrišču zvrstile vali kaznovati tako, da bi me poslali v oddaljeno šolo v Dobravi. Dejali so mi tudi, češ da me v Prekmurju ne marajo. Toda nikakor nisem hotela iti tja. Jožek in Dalibor bi bili radi nogometaši, Leja, Valerija, Marjana, Laura in Jelena pa pevke in plesalke. Eden bi bil rad zdravnik. Želeli so si, da bi se jih usmilil kak inštruktor nemškega jezika, ki jim v šoli dela preglavice, radi pa bi Nazadnje so mi ponudili delo na šoli v Runču pri Svetinjah, kjer je bil doma tudi stric, tako da sem lahko stanovala pri njem. Iz Runča sem se selila na šolo v Veržej, kamor sem se lahko vozila s kolesom iz Belti-nec. Nato sem dobila še enkrat mesto v Gančanih in potem sem se naposled ustalila na osemletki v Beltincih, kjer sem delala do upokojitve oziroma sem še naprej honorarno učila 15 let. Prav tako sem poučevala slovenščino na Ljudski univerzi M. Sobota.« To je na kratko povzeta Tončkina pripoved o njenih učiteljskih letih. Med drugim so ji govorili, daje »Srčna kultura«, saj je učencem večkrat pou darjala, da morajo imeti srčno kulturo. Mnogi mlajši učitelji pa se je prav gotovo spominjajo po njenih vzornih nastopih, ki jih je morala imeti predvsem za igre. Sklepna prireditev je bila pri kapelici z molitvijo, pesmijo in procesijo po vasi, kjer so jih pozdravljali drugi otroci in starejši. Bila sta prijetna dneva, saj sta popestrila otroški vsakdanjik. Marsikateri otrok ni bil še nikjer, razen v svoji ožji okolici, kaj šele na kakšnem dopustu, skupinskem izletu, na morju, v zdravilišču, otroškem romanju ... Vsega tega so še kako potrebni in željni. Sprva so bili otroci nekoliko zadržani, toda v sproščenem pogovoru so začeli kar drug čez drugega pripovedovati svoje skrite želje. Tadej, Ivo, Daniel, Rade volje so pokazali, kaj so naredili tudi sodelovali z drugimi šolami. Nagajive črne očke so me spraševale, ali jih bomo »dali« na POP IV, radio ali časopis. Radi bi, da bi jih vsi videli, prizadevajo si, da bi izstopali, se povzpeli visoko in višje, kam, pa vedo samo oni. Že- učitelje slovenskega jezika. Tudi sam sem se nekoč udeližil takega nastopa in spominjam se, ti me je navdušila. In kakšno je Tončkino mnenje o današnji šoli? »Nimam ravno vpogleda, h ko je danes v šoli. Zdi pa šemi, da bi morali učitelje občasno nekako testirati, saj imam obit tek, da nekateri opravljajo svoje delo preveč obrtniško.« Kakšna pa je njena jesenih Ijenja? Kaj jo sedaj zanima, kij dela ...? Odgovorila nam je, ti veliko časa preživi predvsem ti svojih dveh vrtovih. Ukvarjaj z biovrtnarstvom in goji rože-Na njenem vrtu lahko vidite ti primer brokole, jajčevce, M®’ še, sojo, ohrovt, por, razno jagodičevje itd. Pri tem delu uživa. Rada tudi bere. Zdaj jo zanimajo predvsem knjige o zdrs* stvu in znanstvena beletristih Med drugim je peštudirala sikaj o delovanju bajalice inf tudi sama večkrat preizkusi-njo si je poiskala zdrave točke stanovanju in tako dokaj tv spi ob odprtem oknu, eePraVM cesti drvijo in ropotajo ve tovornjaki. ..... Ali bi se še enkrat odlocd3 poklic učiteljice, nas ježam lo ob koncu srečanja. »Ta poklic sem imela rada, vendar pa sem v h želela postati zdravnica, j želje nisem mogla No, vesela sem, da je P zdravnica sinova hčerka- , bi se danes lahko p°n°v Ji ločala o poklicu, bi bila3 kot zdravnica raziskava jol^ otr^ Kerse#1^ J se Ijam inzah*^ tudi starši, hv8 nj.da jo J’ lijo si več takih ci nečesa nau J^ HoP ob6pe iti, je povedal otflagat'' j p/ so pripravljen* P°abi.nek^ pa pričakujejo. j|(U vala tudi podJ J da je vala tuai pu^.. Omenim naj, daj* ~ last Geze Kaludžerovica,3^ k” na v čast karmelski MaK ob sinovi nesreči, m 3gSir(^ urejena ter okrašena. m ie pomožni škof f jo je pon^"7jo tu W vsako let0 * bij° vse. na ^F^^hreg8 ?r volje in do . d fjp(J Čanja, da povedali s 8- pfiPr odprtij vsako deJo^ P^ pomemben^ in spodbuJ8«6 piitv8 UoP^^ I tak0 g‘° ikaj n844 / 1 niihma.ak8J j6tr ; ^ik. 28. avgust 1997 O tem in onem 7 It' li 10' jt it da na se m A j it 10 10 0 Tiskovna konferenca v Občini Moravske Toplice l septembra prvi občinski praznik “rave v Gerlincih hočemo javnost obve-^ifl ' vaške strani, kajti toliko skoncentri-lahko le domišljije,lnldo’ ^tslitn0 komentirati trditev, radi bi ^°se^kov v zadnjih letih. Po naši soli-aVn°s,‘ nas pozna velik del Pomurja. Pa Ha^°ri^ka vas s 110 gospodinjstvi, ki se t>otOL°^9yih več bregov od avstrijske meje Hank^rnca na drusi strani. Že od nekdaj S, j 'Ha v m0, v kateri si kroji svoj napredek, in \fih,sa.asčan°v je bila do nedavnega kmečke-7 skupno 407prebivalcev le okrog iUd'e v Gerlincih so znani kot zelo pri-m, litino, da se to vidi v osebnem pa SuVašk S'n' °kr°g nas smo začeli proti koncu ^ako smo odpravili vaške glo-'n ie ,akra' naredi,i tolikšno prevoz-ljumg}/,ontol>il lahko prišel do vsake hiše. (IHe^tli s prostovoljno delali, saj smo te St j ^st^l^tnim drobljenim kamnom iz kamnoloma v lastni režiji. Pač ' ° vaških »taborih«, kdor je imel Av^ati n,oral opraviti več prevozov in tudi ” dobra,56 gfudnje vaško-gasilskega ^ii7e r«zv "ldi končali. Obstajajo °pra ?°’ koliko prostovoljnega dela so ^ojhn '' ^er sm° PreJ imeli le gasilsko VPi. e''' saj 8aražo, lahko sedaj vidimo, kaj V^e^da Soan,° enega najlepših VGD na Slo-% za Se p(ostovol/nega dela in tudi dru-Stki' ^kater'^6, denar) en' udeleževali več, a l^eda0 skoraj nič, vsekakor pa smo bili strto Skn''.da znamo skupaj držati. H do vas dobili prvo asfaltno cesto ^eveda takratna občina M. >^1 s^anj^ Cel°tnega pokritja, ampak smo \ ^Pr hnelj^Oloviti svoj nemajhen delež. Že z ,Z8,as°van samoprispevek, ampak n'°de ,akratni VO izdelal dodatni L^^tJa -aS‘' ^jt‘9Je upošteval velikost ' tev‘lo aktivnih za delo zmožnih članov in prevozna sredstva (avto, traktor). Ključ je prizadel ene bolj, druge manj, vendar je po njem svoj delež k cesti plačalo v začetku 90 odstotkov vaščanov, pozneje pa čisto vsi in z delom smo uspeli. Leta 1989 smo pristopili h gradnji telefonije, ki je potekala na nivoju celotne KS Cankova. Do tedaj je bilo v vasi šest telefonskih priključkov. Novogradnje se je lotilo 49 naših sovaščanov. Dosežena je bila velika solidarnost na nivoju KS in popolna v vasi. Žal smo morali za priključek plačati 5360 DEM. Takšna je bila takrat politika PTT-ja in države. Če si kaj hotel imeti, si to moral večkrat preplačati. Leta 1991 smo v vasi organizirali borovo gostii-vanje. Večji del izkupička je šel za gradnjo mrliške vežice. Moramo poudariti, da je na tej prireditvi sodelovala vsa vas. Na zboru občanov, ko smo se odločali za gradnjo mrliške vežice, je pisec članka o čudnih scenarijih izjavil, da je to nepotrebna investicija. Opravljeno je bilo ogromno prostovoljnega dela. Nekateri so delali mnogo, redki nič. Za mrtvašnico smo namenili približno 850.000 SIT iz samoprispevka. Za dokončno pokritje vseh stroškov smo v vasi zbirali po 3000 SIT po odrasli osebi (tega prispevka pisec članka ni dal). Najbrž je bil tudi ta scenarij čuden. Mnogo mrtvašnic je bilo zadnje čase grajenih širom po Pomurju, a je najbrž zelo malo vasi, kjer je bilo posamezniku potrebno plačati tako nizko vsoto. 1993. se je ponovno ponudila možnost asfaltiranja občinske ceste Gerlinci-mejni prehod- Korovci, kar je takratni vaški odbor s pridom zagrabil, izkoristil in tudi izvedel. Spet s^to pobirali po vasi po podobnem ključu in potrebnih 5 odstotkov za investicijo dobili ponovno s podporo vseh vaščanov. Tudi tedaj so bila glede ključa mnenja različna, vendar ključa, ki bi zadovoljil vse, ni in ga nikoli ne bo. Leta 1994 smo delali dalje. Začeli smo asfaltirati vaške ceste. Tu se je začela drugačna problematika. Pri občinskih cestah je bilo potrebno zbrati 5, pri vaških pa 70 odstotkov in pozneje 50 odstotkov lastnih sredstev. Tako so morali tisti, ki šo bili neposredno ob cesti, plačati tudi 300 000 do 550 000 SIT in več. Včasih, posebno za tiste ob cesti, ni bilo nobenega ključa, ampak smo preprosto rekli ti in ti moraš še nekaj prispevati (večina je to razumela). Tudi tu smo uspeli, vendar ne več s 100-odstotno udeležbo. Nekateri bremena preprosto niso zmogli, drugi, in teh je žal več, pa niso hoteli biti več'solidarni. S premostitvijo denarja na KS smo tudi ti cesti plačali, ampak dolžniki so ostali še do danes. Kot večina gasilskih društev na slovenskem po-' deželju, smo tudi v PGD Gerlinci že dolga leta gonilna sila napredka v vasi. Zelo uspešni smo na raznih področjih delovanja. K letu 1995 smo se odločili za nakup novega orodnega vozila, saj je bilo dotedanje vozilo TAM staro 21 let in ne več najprimernejše za učinkovito posredovanje na našem gričevnatem svetu. Največji delež za novo orodno vozilo, to je 2.178.000 SIT, je prispevalo GD Gerlinci samo. Občina je primaknila 1.600.000SIT. Ministrstvo za obrambo -Uprava za zaščito in reševanje je našo investicijo finansiralo z 1.000.000 SIT. Krajevna skupnost Cankova je dala 200.000 SIT. V vasi Gerlinci so se zbirali prostovoljni prispevki. Denar so dala vsa gospodinjstva (razen dveh), in sicer je bila višina prostovoljnega prispevka od 1000 do 15.000 SIT. Zbralo se je 621.150 SIT. Da o potrebi investiranja gasilcev razmišlja velika večina vaščanov drugače, kakor pisec članka o čudnih scenarijih v Gerlincih, pove število ljudi, ki so dali prostovoljne prispevke in ki so delalHnše delajo na prireditvah v organizaciji gasilcev ali tudi drugače. Leta 1996 smo v vasi izvedli dodatni referendum za vaške potrebe in tako plačujemo v Gerlincih 3 odstotke od BOD delavcev in 10 odstotkov od KD kmetov, kar je zdaleč največ v KS in širši okolici. Na žalost pa zberemo le okrog 2,2 miljona SIT, kar pa je zdaleč premalo za zadovoljevanje vseh potreb. Dalje smo istega leta asfaltirali ponovno okrog 2 km vaških cest na podoben način kot prej opisano. Ostali so nam še okrog 4 km makedamskih cest, ampak VO zagotavlja, da bi tudi to zmogli modernizirati v doglednem času, če bi občina zagotavljala obljubljenih 50 odstotkov sofinanciranja. Seveda v tem opisu nismo posebej poudarjali, da v vasi tudi urejamo in vzdržujemo vaško kapelico in pokopališče in druge objekte skupnega pomena. Samokritično pa tudi izjavljamo, da bi bilo mogoče narediti še več, vendar takšne neutemeljene kritike in obtožbe k temu zagotovo ne pripomorejo. Kot vse druge vasi na Goričkem, smo hiteli z vsemi omenjenimi investicijami in pridobitvami z namenom, da bi lahko v svojem kraju dostojno živeli. To nam je tudi v dobri meri uspelo, še več, nekateri so se začeli vračati iz tujih krajev, da bi jesen življenja preživeli v rojstni vasi. Teh »povratnikov« smo bili in smo zelo veseli. Je pa pač žal ena resnica za vse, ki v svoji odsotnosti niso vedeli, da napredek v Gerlincih in tudi drugod stane občana veliko več kot v Ljubljani, Mariboru .... da je tu potrebno za cesto do svoje domačije odšteti 10- ali 20-krat toliko kot v mestu, da je tu telefon 10-krat dražji (vsaj do nedavnega je bil) kot v razvitih krajih, da je potrebno pri vsaki investiciji še vložiti veliko prostovoljnega fizičnega dela, da nas bo stala dobra pitna voda, če jo bomo hoteli kdaj imeti, pač veliko več kot tiste bliže mesta. Pravijo pa, da smo v tej državi vsi enaki, vsi »služimo« enemu predsedniku, enemu parlamentu, vsi imamo enako volilno pravico. Verjamemo, da človeka, ki se vrne iz krajev, kjer ti vse to naredijo drugi, začudi, ko začuti življenje v takih razmerah. Nenavadno pa je, da nekdo meni, da je to posledica čudnih, umazanih scenarijev peščice vaščanov. In tako se je po več letih bivanja v Ljubljani pred nekaj leti vrnil naš sovaščan, pisec članka, okrog katerega se venomer vrtimo. On je pač živel v velikem mestu, v beli Ljubljani, on je spoznal zakone in paragrafe in lokalno samoupravo in zato je lahko hitro ugotovil, kaj v vasi ni dobro in kako ne znamo d.elati oz. sploh nič ne delamo, in da nam nihče nič ne verjame. Res da se mi ne spuščamo v zakone in politiko, imamo pa dobro voljo, da bi kaj naredili in v vasi napredovali. VO, UO PG društva ter mnogi neomenjeni posamezniki zagotavljamo, da v vasi ni nobenih večjih nasprotij in da vsa nesoglasja rešujemo z dogovarjanjem in soglašanjem večine. Zagotavljamo, da nas velika večina vaščanov podpira pri našem delu, zavedamo pa se, da nam je narejena velika in nepopravljiva škoda. Ti, gospod Sampl, pa boš moral razmisliti, kako daleč še lahko segajo tvoja domišljija, podtikanja in obtoževanja, da se ne boš nazadnje sam zadušil in utonil v lastnem smradu nepoštenosti in osamljenosti, ko boš ugotovil, da te pri tvojem početju in razmišljanju nihče ne podpira in ti bodo obrnili hrbet tudi tisti redki posamezniki, za katere včasih v svoji naivnosti vseeno misliš, da se s teboj strinjajo. VO Gerlinci UO PGD Gerlinci velika večina podpisanih dobronamernih vaščanov intervju vestnik, 28. avgust 19^ »Nisem jeziček na tehtnici« Trianon je bolečina narodnosti S poslanko Marijo Požonec o asfaltu v bazi, Trianonu, ustavnih sporih in mejnem prehodu v Pincah Danes ste lahko zadovoljni, saj sta bila v minulih dneh odprta dva mejna prehoda v Prosenjakovcih in Kobilju in je s tem prišlo do uresničitve enega vaših načrtov. Kakšne zasluge si pripisujete in kaj je s prašno cesto do Prosenjakovce, za katero so bila zagotovljena sredstva, pa kljub vsemu ni bila asfaltirana. Požonec: Povedala bi, da to ni samo moja zasluga, čeprav sem veliko naredila, tako sem oštevala na Madžarskem njihove vladne organe pa tudi pri nas sem odprla prenekatera vrata, da je prišlo do uresničitve. Prepričana sem, daje pokrajina, predvsem Goričko, s tem dobila razvojno možnost. Ko sem na otvoritvi mejnega prehoda postavila vprašanje o asfaltu državnemu sekretarju Žaretu Preglju, mi je ta hudomušno odgovoril, da je v asfaltni bazi, zato sem ga opozorila, da ne bi želela postavljati naslednjega poslanskega vprašanja o asfaltu v bazi. Sredstva za cesto so zagotovljena in upam, da bo lokalna skupnost asfaltiranje tudi izpeljala. Boj za ta sredstva je bil hud. kajti cesta od Martjanec naprej ni kategorizirana. V pripravi je zakon o kategorizacijah, s katerim pa ministrstvo ne hiti, saj bi s tem moralo prevzeti v vzdrževanje kar nekaj tisoč kilometrov cest. Z mejnimi prehodi ste uspeli predvsem na območjih, kjer živi madžarska narodnost, koliko pa ste pri tem zagreti, ko gre za komunikacijo naše večine z matico v Porabju? Požonec: »Ne bi se strinjala z besedami predsednika države, da je s tem končano neko obdobje, saj je uresničeno le tisto, kar je bilo dogovorjeno in podpisano z meddržavnim sporazumom leta 1992, iz tega sporazuma pa še ni uresničen prehod v Domanjše-vcih, dala pa bom še pobudo za prehod v Genterovcih. Vzporedno s tem sem ves čas podpirala odprtje mejnih prehodov na območju, kjer živi slovenska narodnost na Madžarskem. Sama sem prepričana, daje uspeh mogoč le, če narodnosti na tej ih oni strani vzajemno podpirajo. Zato bom še naprej »gnjavila« vlado z mejnim prehodom v Markovcih in Domanjševacih. Kakšen je vaš pogled na položaj narodnosti v tem kontekstu? Požonec: Pridobljene narodnostne pravice nam je uspelo ohraniti. Veliko energije je bilo potrebne, da smo te pravice »vgradili«, čeprav je kolektivne pravice težko vnesti v zakone. Skrbijo me ustvani spori, ki se vrstijo. Ob tem je res, da zakonskih možnosti še ne izkoriščamo v vsakdanji praksi. Žal so pravice vredne toliko, kolikor jih lahko uresničimo, to pa je tudi odvisno od večinskega naroda, s katerim živimo. Pravice so nekaj vredne, če jih podpirajo tudi tu živeči Slovenci. Omenili ste ustavne spore, kakšno je vaše stališče do vložene ustavne pre7 soje o dvojni volilni pravici? Požonec: .Gre za pozitiven pristop do uresničevanja narodnostnih pravic in je najmočnejša. Pravica pomeni priznavanje subjektivitete narodnosti, še posebno če ji je dana možnost enakopravnega vključevanja v zakonodajno oblast, kjer lahko neposredno skrbi za zaščito svojih interesov. Sama se veliko gibljem po svetu in ta naša rešitev dobiva podporo v mednarodni politični in strokovni javnosti. Je pa res, da v takšni obliki kot pri nas ta pravica ni uresničena še nikjer. To je najbolj demokratična pravica, ki jo zagotavlja ustava narodnosti, in jo imam za ustavno kategorijo s podlago v ustavi, zato' ustavni spor ni utemeljen. Pri tej rešitvi pa gre nesporno za dobro voljo slovenskega naroda, ki nam je to pravico priznal. Glede na sedanje odnose med državama so morda realna pričakovanja, da doseže slovenska narodnost podobna zaščitna izhodišča, kot jih imate vi pri nas? Požonec: V stikih z madžarskimi oblastmi nenehno poudarjam, da pomeni boljši odnos do narodnosti tudi boljši odnos do narodnosti na drugi strani. Pomembno pa je tudi, da seje slovenska oblast začela zavedati, da ima narodnost na Madžarskem, saj jo je bilo na to v preteklosti potrebno opozarjati. Za slovensko manjšino je pričakovati boljše čase. Če ne na državni ravni, pa imajo na lokalni ravni nekatere zadeve bolje zastavljene, kot so pri nas, predvsem narodnostno lokalno samoupravo. Obstanek pa je predvsem odvisen, tako kot pri nas, od gospodarskega razvoja in intelektualnega potenciala. Na lokalni ravni imate kljub vsemu zagotovljen določen vpliv. Na državni ravni ga dosegate, kot kaže pogled od daleč, predvsem po zaslugi provladne usmerjenosti in navsezadnje ste pomemben glas za vladajoče koalicije- Požonec: Določene rezultate sem dosegla v pre-jšnjem man datu, ko v tistem glasovalnem stroju moj glas ni imel pomembnega vpliva. Naj vas spomnim na začetek gradnje kulturnega doma, zatem doma starejših občanov, rezultati so tudi na področju cestne infrastrukture. Sama se pri podpori Drnovšku nisem odločala za podporo LDS-u, ampak predvsem vladni ekipi, v katero sem imela določeno zaupanje in za katero sem bila prepričana, da lahko vodi državo. Sama nimam in ne morem imeti strankarskih pretenzij, kajti moja volilna baza je široka in mi ne dovoljuje strankarskega deklariranja. Na ravni lokalne samouprave ste bili vneta zagovornica t. i. narodnostne občine, ste še naprej pri tem stališču ? Požonec: Sem pri stališču, naj občina nastane tam, kjer ljudje hočejo, saj gre za občutljiv problem, ki se ga ne da vsiljevati z dekreti, in so te povsem neodvisne od moje volje, sem pa zato, da tu prisluhnemo interesom ljudi na lokalni ravni. Sedaj je bila storjena velika napaka, ker pri določanju novih občin niso obveljale strokovne podlage in predlagane občine, ki so jih ljudje verificirali. Ob tem je še dejstvo, da se v manjših občinah, kjer je stopnja konsenza višja, denar tudi racionalneje troši. Kje vidite razlog, da v sedanjem predlogu reorganizacije nekaterih občin na ministrstvu ni bila akceptirana nobena od pomurskih pobud, čeprav sta bila Dobrovnik in Grad med tistimi, ki jima je bilo to obljubjeno, in izpolnjejeta kriterije za ustanovitev? Požonec: Tole je predlog ministrstva in ni dokončen, saj bo predloge in oceno podala komisija za lokalno samoupravo, sama pa bom naredila vse, da bosta Dobrovnik in Hodoš dobila pozitivno oceno, saj ne gre za ustanavljanje občine po 13. in 13.a členu, ampak-gre za občino s posebnim pomenom, ki jo zakon dovoljuje. Ob tem pa mora biti izražena ljudska volja. Svojčas ste bili aktivni kot podpredsednica svetovne madžarske organizacije, podobne svetovnemu slovenskemu kongresu, ste še aktivistka tega združenja? Požonec: Nisem bila podpredsednica, bila sem članica predsedstva, in to nisem več. Rečem lahko, da z nostalgijo mislim na to, in če bi še enkrat imela to možnost, bi jo sprejela. Gre za organizacijo s pozitivnimi cilji. Navsezadnje smo ustanovili tudi Dunav Televizijo. Spoznala sem tudi življenje Madžarov v diaspori po vsem svetu. Znotraj te organizacije kot tudi na Madžarskem je bilo potrebno kar nekaj truda, da so nas s svojo specifiko majhnosti v primerjavi z večjimi manjšinami v drugih državah sploh začeli obravnavati kot pomurske ali slovenske Madžare, kajti v preteklosti in tudi še nedavno od tega so nas dajali v isti koš z jugoslovanskimi Madžari. Še po samostojnosti Slovenije so nas pri ključevali podravskim Madžarom, torej hrvaškim Madžarom. Ne postavljam velposlanika Do sedaj smo imeli veleposlanika na Madžarskem pripadnika narodnosti, ali pričakujete, da se bo tradicija nadaljevala, bolje rečeno, ali že imate kandidata, za katerega lobirate? Požonec: No, take moči ravno nimam. To, daje bil g. Hajos imenovan za veleposlanika na Madžarskem, je bila lepa gesta takratnega ministra Rupla in tudi izkazano spoštovanje narodnosti, da lahko naš predstavnik na Madžarskem zastopa celotno Slovenijo. V preteklosti ste se angažirali z zahtevo po znanju madžarskega jezika v zdravstvu, sedaj ste s poslanskim vprašanjem načeli problem sodnikov in znanja madžarščine, ali s tem Slovencev z drugih omočij ne postavljate v podrejen položaj, hkrati pa ugotavljate kadrovski deficit? Med pripadniki narodnosti je precej priseljencev, kjer se lahko postavi obratno vprašanje, namreč njihovo znanje slovenskega jezika? Požonec: Zahteva ni radikalna, saj gre za zakonsko osnovo, kjer je jasno, da sta na narodnostno mešanem območju oba jezika enakopravna. Zato je logična uporaba obeh jezikov, kajti kako sicer uresničiti jezikovno enakopravnost. Ne glede na vse tega ne kaže obravnavati samo na akademski ravni, kajti na praktični ravni ljudi po vaseh je še kako aktualen. Za te ljudi je pomembno, da lahko komunicirajo v svojem jeziku. Pri sodstvu je podobno, čeprav je bilo v preteklosti to najbolj upoštevano, a se je v zadnjem obdobju močno spremenilo. Ne da ni dvojezičnih, ampak ni nobenih sodnikov, pravna država pa ne more delovati brez tretje veje oblasti. Zato moje zahteve niso radikalne, ampak dosledne, čeprav dosledno niso uresničene. Zaradi migracijskih tokov smo izpostavljeni močni asimilaciji. Kar se pa priseljencev tiče, mislim, da obvladajo slovenski jezik, če ne, pa je treba od njih to zahtevati. Kaj pa pomeni novela o sodni praksi? Požonec: To pomeni začasno omili tev pogojev za opravljanje te službe. Kaj pa osebni dokumenti in osebne izkaznice? Požonec: Osebna izkaznica naj bi bila v slovenščini in francoščini ali angleščini, in če to ne bo nikogar motilo, ga ne bi smela tudi madžarščina, in to na dvojezičnem območju. Upam, da smo že toliko tolerantni, da to ne bi smel biti problem. Ste narodnostni politik z najvišjo stopnjo legitimnosti. Požonec: To je res, toda nekateri naši ne mislijo tako, čeprav so volitve marsikaj postavile na svoje mesto. Zato sem hvaležna pripadnikom narodnosti, da so mi izkazali tako zaupanje. V začetku ste dobro funkcionirali skupaj s samoupravno interesno skupnostjo narodnosti in lendavskimi narodnostnimi inštitucijami, zatem pa je prišlo do razkola, kje so razlogi? Požonec: Da, dokler sem bila predsednica sveta, potem pa so se stvari obrnile, čeprav so volitve v tem času nekatere stvari postavile na svoje mesto. Za učinkovito delovanje sveta skupnosti bi po moji oceni predsednika morali voliti neposredno, čeprav s to pobudo nisem uspela. O ozemljskih apetitih Znotraj kulturnega centra je prišlo do nekaterih zadev, kot je izid sporne knjige s potvarjanjem zgodovinskih dejstev. Hkrati je prišlo na državni ravni do podpisa tristranskega sporazuma o sodelovanju, ki povzroča med Slovenci precej nelagodja, saj nekateri to povezujejo z ozemeljskimi apetiti tako Italijanov kot Madžarov in je njihov strah glede na zgodovinsko izkušnjo upravičen. Do knjige ste se distancirali kot človek, ki nima nobenega vpliva na izdajo knjige, nikjer pa ni bilo zaslediti distance do njene vsebine, ali še potemtakem z njo strinjate? Požonec: Nesporno mora o tem svoje povedati stroka. Povedala sem, daje Trianon bolečina narodnosti, zato je kakršno koli pogrevanje občutljiva zadeva, če pa že, je potreben resen pristop. Zato bi bila potrebna pred izidom ali ob sprejemanju odločitve o izidu knjige strokovna recenzija. Sama tega, da se knjiga pripravlja, sploh nisem vedela. Ta afera in medijsko napenjanje nam gotovo ne koristita. Žal ni nobenega sodelovanja med mano in kulturnim centrom, to pa ni odvisno od mene. Sama delam za pripadnike narodnosti, zato je tudi denar, ki ga dobimo za kulturno dejavnost, last vseh pripadnikov ali v Kotu ali pa na Hodošu, ne pa ozke skupine, zato želim, da infajo vsi možnost delovanja za ohranjanje kulture narodnosti. Reagiram na izraz potvarjanje zgodovinskih dejstev. Prav tako nihče ne ocenjuje novega sporazuma kot zemeljskih apetitov. Sporazum izraža gospodarski in prometni interes treh dežel. Da bi imela omenjena knjiga kakršen koli vpliv v tem smislu, pa je precenjevanje pomena te knjige. Kako potem ocenjujete reakcijo dr. Novaka na omenjeno knjigo? Požonec: Povedala sem že, da dr. Novaka izredno cenim, saj je veliko storil tudi za zbližm* Že leta 1932 je i*dal Pome^ džarsko delo v slovenščini-šanje, ki se mi odpira, je, dijska polemika pnmerem bom napak zadeve razrešujejo. D razumljena, s tem morali resnico zamolčati- -n mi zdi, da se zadeve poj za ’kaj 2re dem je potrebno P°ve£^ oziroma za kaj je slo. nam to lahko rabilo, ce za strokovno argumentiran p jc. uveljavljanje narodno ^ Toda za to ne potrebujem knjige človeka z one stra ;J Vprašljiva je uporaba pr0 sredstev na RTV, kaj p neugad^ dijev, tudi tu ste omenjal'nrr materialni položaj? vOkvirJsa' Požonec: Časopis izhaja trobjlo, mostojnega zavoda, ki P sejiinvte® kot se mi je to očitalo, stno, času po volitvah ni zde bi me poprosili za P°g° jn avt°110' mu pa ga imam za soliden men časopis. oOložaj Pri radiu in televiziji J koliko drugačen, saj naj ota,z^ samostojna program5 ureSnic^ odnosa RTV-hiše. ki ne^.^ zakonskih dolžnosti, k ^na1" sko financirane iz Pr 0prav>c° samo iz naročnine. ^.a izijsH’L polurnega dnevnega te L grama, a nikogar ne m‘ ’ sničeno. Če RTV ne jega odnosa in ne bo z . ^1, svojih zakonskih uporabila namenskih sr nost, ki jih dobiva ze d e la z resno razpravo o “P teh proračunskih sreds , ^ftial" V tem trenutku je P"^^ vinska klet, za katero sredstva za polnilno l^1 :t in “ ( občinsko podjetje napri'^ deležno finanče podP^a^ kot narodnostno j daje v veljavi Pose.bennJj^ tavlja narodnostnim P tl ločena razvojna sreas ^(e. ugodnimi pogoji? j^et ie8i Požonec: Ne, za vi $ od’ dstev niso dobili, saj2 j tvo0 sklada niso prosili. lastl» stotka kupnine iz na Leti za krepitev materiala ,6 b)i p darstva narodnosti- jprt- . smeli predlog, ki Je Nejevoljo povzro^ narodnosti pri nek ^0, -dih, postavlja sevp usta’’ tretirajo kot dvojez■ -no ib ’ enote zunaj narodna mo soustanovite J ^kak^A. mešanem obmocj , t0 tud> naj tega območja, l stj n biti problem. Nelog' ' . i J Pince PodPlsa^x/^ Kaj pa sedanji pr^b ko je naenkrat sp^ prehod Pince? da5®^®0^ I Požonec: Miši' obnaša I pri takih P^^ris^ Madžarska je ‘^ prehod® Al razum o mejne jrn avtocest s takra n tudi tib. J cem v Pincadok^adA vseh mednarod jb grad^ (i so se Madžari i toCest®'. bil’ 18 kilometrov a^ ^erJ® A bile Pince aktualn ’ a je A|i P jf južna varianta, k podP severna varian ’„jnCe P° oc»s / vas. Sedajko so P deia^jcU verjetno nesm ’o^ nalna revizija tega do Pinc. I ^ik, 28. avgust 1997 ZCulturna obzorja ^letnica rojstva dr. Franca Ivanocyja Budil in branil je narod svoj — freske' in spominska plošča le- se se te za ie Franca Ivanocyja in Franca Ko-dile. Ta plošča je sicer dar veliko- r®'m' ''pam' ah župnijski cerkvi sv. Benedikta v Kančevcih je S sais • ° ve'*ka slovesnost ob 140-letnici rojstva dr. Franca Ivanoc-"Jeje udeležila množica ljudi. lom se j® zade'a s priho-»sobošk^^iz lendavske hoad fdr-lozef Smej. Vse Cr.^-id ^pn* ta. anjec> nato pa je imel slih|Z8ovor Pr9vincial sloven-SrilPiUc®.ov Štefan Balažič. j 0 življenju in delu dr. hd lane^cva, ki se je rodil litui0<. -611’ ® 0 Mildošu Kiiz-^let r°Jstva je poteklo i^deva mend j® lvanocyjevo Za ohranitev sloven-CT?- tiska in šolstva. ^sloS?! dr' J°Žef Smej •Mikal freske’ kijih je ti Po zahvalni maši, ki jo je ob somaševanju številne duhovščine daroval dr. Smej, peli pa so združeni cekveni pevski zbori, so obiskali še kančevsko pokopališče in blagoslovili lvanocyjev nagrobni spomenik. J. ŽERDIN Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej je blagoslovil freske v župnijski cerkvi v Kančevcih in spominsko ploščo z imeni duhovnikov, ki jih je dala rodbina lvanocy - Kodila. - Fotografija: J. Ž. •i,izar slikar Lojze Sskeo slika je dar Iju-Kslju a® radgonskega žup-^jeda nt°na Martina Slom-^sv. pesjanskega župnika, ra?®'8ka ie dar veliko-zuPnika, slika škofa j3 ba j® dar bakovskega I %eiuSk°,bo8kega dekana-1%!, f “lagoslovil tudi spo-|C°’ na kateri so ime' |anocWa’ Matije Iva-| 'It; Jo- Ivanocyja. Petra L Zefa Ivanocyja, dr. r l c r ^2be’tinske občine Sir^k^J^083^® foto' V^ih fn, einer' Razstava k s Setev °gafii Je naslo-fotO8raf'Je Wlv'in , SeJe rodil in še Srečko kJa''dajprasztavo Setev ('ličili v na nieS°v način Za in ljudem, ^Sa^^^avljene fotoni- da vsakdo Umetniške fotografije Dominika Steinerja Setev srca ne bo videl na njej, kar bi morda želel. To je doslej njegova tretja samostojna razstava, občasno pa se pridružiti tudi skupinskim razstavam. Pavličič je v spremnem bese- dilu za razstavo zapisal: »Steiner je popotnik v sebi in navzven. Steinerja ni treba poznati. Zdi se, da lahko enostavno znanstvo z njinj, zapelje človeka v enosme-rje občutij, ki rojeva skromne in napačne sklepe. Steinerja je treba doživeti, začutiti v njem Človeka in ga preprosto sprejeti, kakor sprejema sam druge (in samega sebe). Doživeti ga skozi igro senc teme in beline, poudarjene barve in zakritosti detajlov vsebine, kakor rad ustvarja skozi podobe svojih umeniških fotografij, je gotovo na začetku vprašanje, na katerega odgovori čas. Kontrasti, motivika in sama vsebinska prepletenost realiziranega umetniškega materijala pa prav zlahka zanihana ključnega opazovalca med možnostjo tihega (ne)lagodja in glasne (ne)-privlačnosti, medtem ko poznavalec užije energijski naboj umetnika, pred katerim je neizmerno polje.« Bralcem in prizadetim se opravičujemo, ker je prišlo v prejšnji številki pri članku Navdušili z latinsko mašo do zamenjave fotografij. Sedaj napako popravlja- mo. Uredništvo Dr. Aleksander Majcan, kulturni referent Radgone: Kultura in umetnost ne poznata meja. Veseli smo, da se prof. Marija Kerec zelo trudi za zbliževanje obeh narodov, in to na obeh omenjenih področjih. Želim si še izboljšanja teh odnosov in z naše strani si bomo za to resno prizadevali. Prepričan sem, da bo to v obojestransko zadovoljstvo. polanskega žunika in lendavskega dekana, ki je na slovesnosti izčrpno govoril o rodbini Ivanocy, iz katere sicer tudi sam izhaja. Dala je kar osem duhovnikov. Ploščo bodo vzidali na pročelje hiše, ki stoji na mestu tiste, v kateri se je rodil dr. Franc Ivanocy. Bogojina Predstavitev slik verskih znamenj in Madagaskarja V okviru Košičevih dnevov so v soboto v veroučnih učilnicah v Bogojini odprli razstavo z likovne kolonije na temo Verska znamenja v bogojinski župniji. Slike so naredili predvsem slikarji iz Bogojine in okolice, v ospredju pa je bila seveda znamenita Plečnikova cerkev v Bogojini, ki so jo slikarji predstavili vsak z-vidika svoje likovne ustvarjalnosti. O življenju na Madagaskarju pa je po otvoritvi razstave predaval domačin in misijonar v tej državi Janez Puhan. Slikarji na likovni koloniji so poleg Plečnikove cerkve slikali še druga najzanimivejša cerkevena znamenja v krajevni skupnosti. Razstavljena dela so naslikali slikarji iz likovnega združenja Likos Pero Stojanovič, Jože Puhan, Anton Rous, Tanja Trajbarič - Lopert, Jože Lopert in Jože Bran-sberger. Jože Lopert pa je poleg slik razstavil še doprsna kipa arhitekta Jožeta Plečenika in duhovnika, kije dal cerkev zgraditi, Ivana Baše. Ob otvoritvi so poudarili bogato likovno ustvarjalnost na območju župnije in inspirativnost Plečnikove bele golobice, kot imenujejo cerkev, in drugih verskih znamenj za likovnega ustvarjalca. Razstavo si obiskovalci lahko ogledajo do nedelje, 31. avgusta. Po razstavi so pripravili še predavanje misijonarja na Madagaskarju Janeza Puhana o življenju in delu v tej daljnji in precej neznani deželi. Puhanje realistično, brez olepšav, ki so sicer značilne za potopisna predavanja, predstavil njihovo dejavnost in težave ob čedalje večji revščini in razširjenosti nalezljivih bolezni na Madagaskarju. Poudaril je pomen misijonarjev in mednarodne skupnosti, ob pomoči katerih ljudje ob nenehnem pomanjkanju hrane in boleznih sploh lahko preživijo. S fotografskim gradivom in doživeto razlago je predstavil dejanske razmere, ki jih, kot je povedal, lahko spozna le kdo, ki tam živi vrsto let, ne pa tisti, ki jih le obišče kot turist ali novinar. Za pomoč ljudem, med katerimi živi, je precejšnjega pomena pomoč mednarodne skupnosti, v zadnjem obdobju predvsem avstrijskih in nemških državljenov, ki prispevajo precej denarne in materialne pomoči. J. GABOR Brošurica Deveti Košičev teden Vsako leto izide ob Košičevih dnevih tudi manjša brošurica z zanimivimi besedili, ki se navezujejo na Krajevno skupnost Bogojina. Ker je letošnji deveti Košičev teden posvečen arhitektu Jožetu Plečniku (1872-1957), se največ besedil navezuje na njegovo največjo stvaritev v Prekmurju - cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, nekaj besedil pa na posamezne kraje v tej krajevni skupnosti in na vinsko kulturo. Uvodne besede je napisal Martin Horvat, predsednik KS Bogoji; na. Jože Vugrinec prispeval besedilo o Jožetu Plečniku, kjer vzneseno piše o njem kot o človeku, ki je bil naravnost čudovit v svoji preprostosti in skromnosti, v svoji nepridobitniško usmerjeni naravi, v svojem dobrotništvu, v svojem spoštovanju kmečkih nešolanih ljudi, v svojem razdajanju študentom (med vojno, ko so fakulteto za arhitekturo za nekaj časa zaprli, jim je predaval menda kar na svojem domu), v svojem razdajanju tudi prekmurskim ljudem, tudi Bo-gojinčanom. Isti avtor v prispevku Plečnik v meni piše o kraju Bogojina in o njegovih prvih omembah ter izvoru imena, ki naj bi bilo v najtesnejši povezavi z izrazom Bog, ter o pomenu, ki ga daje kraju znamenita cerkev. Objavljena sta tudi dva odlomka iz diplomske naloge Alenke Lopert Cerkev v Bogojini, ki jo je avtorica zagovarjala na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Lopertova se v svojem besedilu ukvarja predvsem s prostorsko rešitvijo cerkve in posameznimi detajli. Lanski Košičevi dnevi so bili posvečeni Plečnikovi cerkvi v Bogojini in že takrat so pripravljali razprave, kjer so nastajale zanimive ugotovitve. Nekaterih med njimi se je v svojem besedilu K lanskemu pogovoru o Plečnikovi bogojanski cerkvi spomnil Janez Balažič. V lanskoletni razpravi sta sodelovala tudi Goran Dominko, kija za brošuro pripravil besedilo Eksperiment leta 1924 (takrat imenovan tudi Slovenska krajina) ter Nataša Konestabo, ki je svoje razmišljanje strnila v bešedilu Navidezna domačijskost Plečnikove cerkve. Stanislav Zver piše v prispevku o Mojstru nadčasovnega okusa o Plečniku ter razstavi o njem, ki je potekala v okviru Evropskega meseca kulture. Franc Kuzmič pa je naredil izbor bibliografije iz obsežnega, mnogi pravijo celo že nepreglednega gradiva o tem arhitektu. Jože Vugrinec piše tudi o petinsedemdesetletniku dr. Jožefu Smeju, mariborskem pomožnem škofu, zgodovinarju, literarnem zgodovinarju, pisatelju, pesniku, prevajalcu in uredniku, ki je bil rojen v Bogojini. Branko Kerman v eseju Iz najstarejše preteklosti Bukovnice piše o najmanjši bogojinski fari Bukovnici, ki ima bogato preteklost, saj je bila poseljena že v prazgodovini (bakrena doba). O tem pričajo tudi številne najdbe na tem območju. O najdbah podrobneje piše Irena Šavel v prispevku Bakrenodobna naselbina na Bukovnici. Podrobneje pa je letos obdelana s svojimi krajevnimi, geografskimi, gospodarskimi, urbanistično-arhitekturnimi spomeniki Krajevna skupnost Filovci. Svoj prispevek k biltenu pa so dodali tudi vinogradniki. Vsako leto ob Košičevih dnevih izide ta brošurica, ki pa je polna zgodovinsko pomembnih besedil, saj skoraj sistematično obdeluje značilnosti območja, kjer nastajajo Košičevi dnevi: Bogojine, Bukovnice, Filovec, Ivanec in Strehovec. Knjižice, ki jih je vredno shranjevati, čeprav bodo morda besedila kdaj izšla tudi v kakšni posebni knjigi. 10 Najedanje vestnik, 28. avgust 199? ^Pited nami je podeg tej novin tudi gaeeteh nouvoga šofeko-ga leta, v šte/ton edni {čijo cUujge. ‘ETafe Škodniki {čijo deco, te Škodnike {čtjo ovi čednejši, ka so mado nad njimi, te {se {kiipe/t pa {čtjo ovi najčednejši g vdadni k/tougo{, šte/ti so ten menje čednin konec počitnic gapapaadi s ten, ka mo/tejo ^a vse staniše do gačetka pouka napijsati pa natiskati nekši bidten, v šte/ton j do {si podatki o šodi od nastanka Sode pa {se do gdaj. Qeda je {čast vo gtačuno, ka je tou ta diičeni vedki pejneg pa čas j škodniko{ b/teg haska, ^odeg toga njemi je pa na pamet p/ti-i šda eta nouta: Spet v k/tatkem šoda se gačne, saj to ni /tes, pa venda/t je; spet Mata šodska se odpfto, vse gopet bo po stanem šdo. £Kot vedno, vse bo spet gastonj, boš to/tbo vdeked kako/t konj in nekaj knjig se ge dobi, jih nekaj bodo stiskadi. J cMajdepše /tes je tu p/ti nas | b/tegpdačno šodanje ta čas, I učenec v šodi vse dobi, I nič sta/tšem pdačat’ f/teba ni. | 'TJako je vedno več ot/iok, se hit/to ši/ti ta naš /tod, kontade /tojsfev t/teba ni, sdovenski /tod naj se mnogi. Čiglij, ka Ti pijšen f tej dopustniški/ dnejvaj, da se si selijo ta, ge se v voudi lejko malo rasladijo, pa seglij vupan, ka tou moje pijsanje prijde f Tvoje rokej, če prlej nej, da prijdeš nazaj f svojo krajino. Ftoj velkoj letešnjoj vročini tudi ges pri moji lejtaj ne vupan preveč na sunce iti, pa se bole sence držin pa proban svoj cajt za drugo ponucati. Pouleg drugoga san dosta mbu cajt za šteti pa stoga z naši novin tudi dosta vb prešteti. Dobro znaš, ka da smo bilij prlej v ednopartijskon sistemi ali režimi, kakšteč ga zaj zovejmo, te so se novine bilej pod do brin okon tej, šteri so sefelej oblast vro-so pijsali somo tou, ka so oni ščeli, pa tak smo tuj mij somo tisto lejko šteli, ka je njin po vouli bilou, pa nikaj drugo. Da smo pravli, ka je tej režim bukno (ges ešče itak f tou ne vbrgen), te smo mislili, ka mo lejko v novinaj šteli istino pa somo istino, ali si, šteri smo tou čakali, smo se preveč fkonili. Se dnevne pa druge novine, štere so te po voule tiste oblasti ali partije pijsale, so nada-le naprej najbole štete med našin narodon, dosta nikaj se je nej na boukše obrnolo zvun kakši kozmetični ali šminkerski poprav-lanj. Istina je, ka so nej mele nik-ši pijp, po šteri bi z državni vretin kakše pejneze doubile, so malo pomali doj mrlej. Pa zaj gnes pa saki den mij štejmo f ton pijsanji tou, ka se z nas, šteri je kupujemo, kaj meli pa po domačen povej- Samo tepec išče med v osirju. Nemški Kadar se bedaku ne posreči obeliti ebenovine, hoče počrniti slonovino Amharski (Etiopija) dano norca delajo. Zakoj geste prinas od ednoga dts istin, či mij si znamo, ka je istina pred Bougon pa pred von lejko somo ena. Napijšen Ti somo eno prijliko: oa Kbvet s tak zvane sprotolešnje stranij prejk st0UPinazaLepii-indašnjo, mij prousti lidgej jo zovejmo rdejčo, te se novi šejo, ka se je tej človik odloučo po svojoj vejsti, pa ga a >i zatou na krijš zabijati, ali da eden s tej rdejče strani/ prijliko v Loblonskoj varaškoj občini pomore, ka se m I ali prouti vouli nikdašnje oblasti skouzprnesej, te se na ne napijšejo, ka je tej grato čarna ovca. Ali kaje to ovca, tou mij pavri znamo, ka je tou birka, ^1?™ niet(. vuno, pa je za tou ka zokline z njej stnka/, / bej farbati. Pa se stoga zaj pred nas s stavi eno somo pijtanje: što je te z'■ I ovca, ali so tou zaistino tej, šteri sv j' p $ še povržejo pa je za somare pos 'm smo pa tou mij, šteri takše pijsanj . pa se zatogavolo živcejramo,,e 1 istinsko so čarne birke tisti, ka sanje zapovidavajo. Skoro neUe hoiet^ ka bi cejli narod buo čarna ovc , šteri v imeni naroda ščejo vlai napd3 Eden velki človik našega mal°9 ...^ pijsao, de si naro P d bo son, ali tou je I Da narod Kbvetazvol, po Ustavi pa seiza^ pravico pa dužnost ka odlouča po s pa te prlej povejdano grata fabula, zato ka prlej kaK p vo ode bejran je, se lejko se naoupak obrne j. ■ tezaj^ Zatogavolo Te zaj v eton pijsanji spitavlen: štole ^<1$, pošteni, tej, ka svoje pajdaše pa volilce oda pa P° ■ngjteilj odlouča, ali pa of, ka ga čarna ovca zovejo? ^r°ran/i voK človik kak voutomdavalec na prišestnon voodebei Ges po mojo paverskoj pameti pravin, ka niti eno^ tistin, ka zavolo dobroga služa svoje korenike v bia p. V vupanji, ka z dopusta prijdeš bole zdraf Pa^ ^0^ neboš nej čarna ovca pa nej po svojoj vejsti, liki ka so Te odebrali delo, Ti želej , Tvoj Janči F Čurgovi, v vroči dnevaj aug j * Kujski val se v sejemski ponudbi vtika v lastninsko preoblikovanje svoje domovine Nasvet Ropovim naslednikom. Napolnite privatizacijsko luknjo s cerkvenim premoženjem, kajti to je še edino preostalo družbeno premoženje v Sloveniji. Cerkev itak nima nobenega zadovoljivega pojasnila, na kakšen pošten način je prišla do tolikšnega bogastva. Kujski val, zunajsejemska ponudba Novost, neprozorna okna ali okna z razgledom na morje, Bled in druge turistične znamenitosti proizvaja in prodaja Oknocont. Obiščite pralnico mobitelov, tranzistorskih sprejemnikov, walkmanov in druge prenosne elektronske krame. Naj bodo vaši spremljevalci so- a dobnega življenja vedno čisti in urejeni. Prodajamo tudi dišave in razkužila za slušalke v javnih telefonskih govorilnicah. Hladno in poceni! Prenosne klimatske naprave za pešce vgrajujem v ovratnike, manšete na rokavih, hlačne razporke ali v nizke in visoke pete na čevljih. Hladilnik, predelan v pomivalno korito, ugodno prodam ali zamenjam za ročni sesalnik za prah na topli zrak. Podjetje Kosilnica, d. o. o., v svoji zunajsejemski ponudbi predstavlja veliko novost: motorno kosilnico s tritakt-nim motorjem, kjer se vrti ohišje, motor pa miruje. Prodamo trajnožarno peč, ki žari ponoči in podnevi, pozimi in poleti, ki se ji lahko polnoletne osebe približate največ na tri metre, mladoletniki in nosečnice pa na DRUŽINA KMETIC mili, pokličite nas. Če je sosed obžagal tudi vaše drevo, mu boste z našo pomočjo vrnili desetkratno. Prodamo televizijski aparat preurejam trisobno stanovanje v dvosobno. Prodam zbirko originalnih jedilnih listov neprecenljive vrednosti, ki je nastajala več deset let, iz vseh'prekmurskih in prleških gostiln. Videokamero, dvosmerno, ugodno prodam (ugodje ni všteto v ceno), uporabna za poklicno dejavnost in pooblaščeno snemanje, saj med uporabo snema tudi snemalca. Prodam sedem odlično mofonskih P108^/! in jazz glasbo, P tlakovanje vrtnih ražnih dovoz brezplačno naPfo(1S|rfe rezovanje a šč. Plošče 1? ^ tudi za stresno kar imamo na vijake s tesn,ff' Lendavski šest metrov. Servis za družinske in sosedske razprtije hitro in potiho ponuja svoje storitve. Če niste več pri močeh, pa vas je vaš družinski partner razjezil tako močno, da bi vse polo- starejše znamke, preurejen v raženj za odojke, piščance in druge male živali. Gledali boste veliko boljši program, kot ga lahko vidite na običajnih televizorjih. Nujno prodam eno sobo, ker Riše in piše: I. Banfi SITneje i/ažno MK NA- Y i PRAVIŠ, SAMO KA DE SLI- 'T ČE ŽE 'MA ON EN TRAKTOR. VEČ - MO GE JAR MED LEPŠO SLIKO NA KUSI. M BI NJENI GRUM VDARO V TRAKTOR! Sf NAMLJCOF Va 'Mm.,.;? kA LEPŠA KAK PRI SOUSlDL iiyjiiiiiinm o MOJE KRAVE ‘MAJO PIAVO MLEJKO?! GES SAN VNI^NI. BOU6 \ Wj PIAVO N1E-ME KAŠT/GA. KA SAN LETOS (JKO AH PA LEJkO ŠE NEJ RIU PRI SPOD- ž MLEJKO - TOV Tl OČKA, Ml POSOUblš GEZERO Sl-, KAŠI/DEM |/ JAT RATKES' W K(W EN GMMT. Udvozlet Alsolendvarol! Pozdrav iz Lendave! Bolj natančno: iz iend^o du. V grajskem poslopju in pred njim se namr velike reči! . dakaP^ Da ne boste zavedeni, naj takoj zapišem, .^ 3$ Mihael Hadik ni vstal od mrtvih, da bi s s dasan. vojščaki branil grad pred Turki, ampak gre zaG|avnina^ pobočje vzpenjajo ljudje iz drugih razlogov- a/Le reditev ob prvem prazniku nove Občine Len ki P je »locirana« na gradu! Za to sem zvedel s P je bolj podoben objavi rezultataov kakega re pa (po)vabilu na slovesnosti. Prav nič privlace ljudje spregledajo. Na njem je sicer nanizari je/bo dogajalo od 20. avgusta do predaj? večina tega je bilo/bo v grajskem poslopji osebnos Mar gre za grajske igre z zgodovinskim1 ..^po Ne! Na gradu so odprli (da bi čez čas jn nijo. Na gradu je bila predstavitev romana ini.. stalke (hrošč in svečenica), ki pa ne °P’® J ne trg°v^ njegove ljubezni. Pri gardu je bil butik, ven dlJ pa ca, ampak predstava Kabaret butik. Naslonja, bodo: nastop glasbene skupine Kontrab razstava, predstavitev lendavskih razgle • gvi 1889-1945, igra ptujskega gledališča razvija lendavski grad in ne (kot pravimo) 5« šč. To, kar pa se dogaja pod lendavsk o()^ni. P ne dogaja »nindri indri« kot v lendavs gom^ 0\r gradijo nbiški dom »nindri indri« kot o zad®v° igrišču. Žal mi prostor ne dopušča, da pros1^^ širneje komentiral, zato te, dragi bra zakaj sam zaprežeš svoje možgane in ugo 0 dobro ali slabo. (po)hva V nekem prejšnjem paberkovanju se Ijanskega župana, ki da je »zriktal« mejni P g. tako snepom in prehitel Prosenjakovčane, Ki batfa- < aF devali za svoj prehod s krajem MagyarSc.|0Veniie veda že veste, da sta predsednika je džarske v nedeljo odprla dva (oba) pre na^^gje saj bodo imeli ljudje z naše strani bližnji strgn i^' in poceni »froče« (brizgance), Madžari „, ROP J bodo laže prišli k nam okopavat ”cUkr d ne b°a, nograde .... saj naši iskalci zaposlitve P pOtnik jf zatrijurje na dan, rajši bodo poleza igjaP3^ ^ morali še pokazati potni list, pred k°c® dostovala zgolj osebna izkaznica. Paj « jo nekam dolgo »rojevata«, mar ne. t I 28. avgust 1997 /kronika Ib in /o ilj-tj ia iS ib ia 10 ti-io-ia Is- | ^cija pred začetkom šolskega leta Vso pozornost šolarjem ot ugotavlja načelnik Inšpektorata policije Uprave za notranje zadeve v Murski oboti Milan Horvat, z varnostjo v cestnem prometu v Pomurju ne morejo biti Nevoljni, čeprav je po statističnih podatkih očitno zmanjševanje števila najhujših nesreč (mrtvih in hudo telesno poškodovanih) ,^ehemmesečnem Udobju je na pomurskih cestah umrlo 12 (175)^ v prometu (lani 17), 57 (62) jih je bilo hudo in 249 'eleSn° Poškodovanih. Pri tem zlasti opozarjajo na po- MturoZl'n-tovorni Promet in še vedno zelo slabo prometno infra-®Mšalo Se na tem Področju v zadnjem obdobju ni ničesar ^ičas\ Prometna varnost odvisna tudi od voznih razmer Urjena *n WSte Prometa’ zato Je pozornost policije še posebno posamezne vidike varnosti v cestnem prometu. MicijP,6 osrednja pozornost C a8lPerjena na začetek SiterL lskega leta 1997/98. ^mezn0 Poniurski policisti Ižeob k eakciJe Pričeli izvaja-Sleta, °’lcu minulega šolske-l"P°glohi;n, Pa dih nadaljujejo ^ennt^0- Tako so po1'-Kokoli«6 Prek vodij policiF in drugih polici-neposredne Hosig^ornimi osebami š°l in drugih vz-»Uj Venih organizacij. nacrte var- Saw° 0 !n domov, neka-lsv°jo prometno slu-. 0Pravljajo učenci viš- prireditve ka! lanskih V jih razredov. V tem času so policisti pregledali tudi prometno signalizacijo na območjih v bližini šol. Po besedah Milana Horvata so žal ugotovili, da stanje vertikalne in horizontalne signalizacije v vseh primerih ni bilo zadovoljivo, zato so v 16 primerih o tem pisno obvestili vzdrževalce cest, občine in posamezne šole. In katere bodo poglavitne dejavnosti v prvih dneh pouka? Policisti bodo skupaj z mefitorji prometne vzgoje po šolah opravili pogovore s starši prvošolčkov in jim svetovali, kako sodelovati pri iskanju varnejše poti v šolo. V ta namen bodo policisti za posamezne šolske poti podali prometnovarnostno oceno, s čimer bodo tako starše kot šolarje seznanili s konkretnimi nevarnostmi. Policisti pa bodo ob šolah in na šolskih po- teh sodelbVaft'š- prometnimi službaimNšol oziroma z mentorji prometne vzgoje pri varovanju otrok, ki uporabljajo javni prevoz, saj avtobusna postajališča pri šolah niso povsod povsem varna. Policisti bodo v prvih dneh pouka (prvi teden) nadzirali promet in pomagali šolarjem v prometu, te aktivnosti pa se bodo do konca septembra nekoliko zmanjševale in spreminjale tudi v sistemu dela. Obenem bodo občasno izvedli akcije glede spoštovanja predpisov in hitrosti v bližini šol ter umirjanja prometa. V ta namen bodo uporabili vse razpoložljive merilnike hitrosti. Ker veliko šolarjev uporablja javni avtobusni prevoz, bodo opravili dva poostrena nadzora o tehnični urejenosti avtobusov in drugih prevoznih sredstev za šolarje. Da bi vse akcije potekale čimbolj usklajeno, bodo policijske enote po zagotovilih načelnika Inšpektorata policije UNZ Murska Sobota Milana Horvata sodelovale s sredstvi javnega obveščanja ter s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenji šoferjev in avtomeha- nikov, avto-moto društvi in drugimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu. Sicer pa bodo vse navedene akcije policije, ki so povečini preventivne, usmerjene v zagotavljanje večje varnosti v prometu, predvsem šolarjev pa tudi vseh drugih udeležencev v prometu. V skrajnem primeru bodo morali tudi kaznovati kršitelje, zato voznike in druge udeležence v prometu znova pozivajo, naj namenijo posebno pozornost otrokom v prometu, zlasti tistim, ki bodo okrog vratu nosili rumene rutice. MILAN JERŠE SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml (NALUj ©S © 080-1200 POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI Novi znaki za alarmiranje Pred kratkim je začela veljati nova uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja Z njo se natančno ureja dolžnost sporočanja podatkov o nevarnostih, naravnih ali drugih nesrečah pa tudi o pojavih, ki bi lahko n» kakršenkoli način povzročili nesrečo. Poleg tega so v uredbi opredeljena vsa organizacijska vprašanja in naloge centra za obveščanje, med drugim pa določa tudi nove alarmne znake. Center za obveščanje, ki zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in drugih nesrečah ter pojavih, pomembnih za varstvo pred nesrečami, izvaja tudi alarmiranje ob nevarnostih. Namesto šestih alarmnih znakov, ki so si jih ljudje težko zapomnili, bodo poslej trije značilni zvoki siren. Pri tem so se zgledovali zlasti po Avstrijcih in Švicarjih. Med novimi znaki za alarmiranje, ki bodo začeli veljati 1. januarja 1998, je na prvem mestu opozorilo za nevarnost, ki bo trajalo 120 sekund, zvok sirene pa bo enoličen. Opozorilo za preplah oziroma neposredno nevarnost bo mogoče prepoznati po 60-sekun-dnem zavijanju sirene. Medtem pa bodo za prenehanje nevarnosti in sobotni opoldanski preizkus siren uporabili 30-sekundni enoličen zvok naprav. Prihodnje leto bodo sirene preizkušali le vsako prvo soboto v mesecu in ne več vsako soboto kot doslej. 5cni člani PGD Cerkve-A 'Pravib peto tradicio- Sl«- Ao (sn. z motorno Vnosen, 'ZVedba) seJe A gasilci, foških in sedem ^renc'^ desetin' v m0‘ ©beh n‘JeDzmagala ekipa C>o Vn -^horju. drugo gasilci PGD člani §asdske 8nievci- V Žen- Ral? Slavile zmag0 V^ovaiL bernik. druge so ^člani e lz Črešnjevec, 1 ’nice PGD Muta. K. F. B. V spomin Vladimir Fleisinger Dvajsetega avgusta smo se zbrali ob grobu prijatelja Vlada, čeprav so se svojci od njega želeli posloviti v družinskem krogu. Vlado Fleisinger se je rodil 15. julija 1946. leta v Murski Soboti. Po končam srednji ekonomski šoli je nadaljeval študij in končal višjo komercialno šolo ter se zaposlil na upravi carinarnice v Murski Soboti. Opravljal je odgovorna dela. Sodelavci so ga imeli radi, saj ga je odlikovala visoka stopnja spoštovanja vseh ljudi. Pred sedemnajstimi leti je bolezen načela njegovo zdravje in zaradi nje je odšel po sedemnajstih letih dela v invalidski pokoj. Upokojil se je v upanju, da bo v krogu družine in ob pomoči zdravnikov bolezen omilil. Čeprav se je večkrat zdravil v bolnišnici, se odrekal radostim, ki si Jih lahko privoščijo zdravi, mu Je bolezen jemala vedno več moči. Svojih težav ni prenašal na družino in prijatelje. V družbi je prav Vlado poskrbel s šalami za pravo razpoloženje. Zdaj, ko ga ni več, ni težko samo ženi Veroniki, sinu Dejanu in očetu Johanu, ampak vsem, ki smo ga poznali in z njim prijateljevali. Odšel je, ko še ni dopolnil dvainpetdeset let, odšle so njegove bolečine. Prijatelji ga ne bomo ohranili le na fotografijah s telovadnih nastopov, šole ali proslavljanja Abrahama, ampak v svojem srcu. B. HEGEDUŠ Sicer pa mora vsakdo, ki opazi ali zve za nevarnost, naravno ali drugo nesrečo, o tem nemudoma obvestiti pristojni center za obveščanje po telefonu številka 112. Pri tem opozarjajo, da do konca letošnjega leta še veljajo tudi stare telefonske številke, torej 93 gasilci, 94 reševalci in 985 center za obveščanje. Po 1. januarju 1998 pa bomo morali zavrteti le številko 112. Eden od 13 regijskih centrov za obveščanje je v Murski Soboti. V njem dežura nepretrgoma 24 ur na dan več operativnih delavcev. Kot je predvideno, naj bi se že jeseni te ekipe okrepile z zdravstvenimi delavci, ki bodo opravljali dispečersko službo za nujno zdravniško pomoč. M. JERŠE Jedilo se je rV Slvalni strni r«pvdn, VPteij : Str°j !orkom in sre- reševalno vozilo, ki je očeta od hl; ?ine Pi ? neznani stori-h?obotiE ektrotebna Set v \^UinIV.a'ni stroi zna’ °Škodoval za Romuna A?Gaberi ,45 so policisti KH romu^ «=21-Ute’;i J PreJsnJ' k '«tlarske v 1 e8alno prišel Postn , Ovenijo. Do gvA it! pri sodniku ta^^iin madžar-iNpvPreho2r8anomje bd lAo r°sen- nem domu za Poleg ' Za Vstop v na- v3o • ItAti’.e med ’ '.n s‘cer ok- Or? naselin nŽnj° po lo’ Prj©admožanci ^X?s,0Pnika- na-V nec in se Pr> Albpriklopnikon’. WSeJe takbprihodu L vrnil na Bl Je Poklical peljalo v murskosoboško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Kdo je ukradel avto? Minulo sredo okrog 2.30 je bil v Lendavi ukraden osebni avtomobil znamke Renault R5 1.4 Five, temno zelene barve, reg. št. MS 95-080. Kdor bi o vozilu kaj vedel, naj pokliče policijo, tel. številka je 113. Nevarna igra s pištolo 20. avgusta okrog 18.30 je Marija F. iz Gibine napolnila doma izdelano pištolo za ubijanje kr-, tov, ki jo je želela nastaviti v svojem vrtu. Ker je dobila obisk, je napolnjeno pištolo odložila na okno stanovanjske hiše in odšla v notranjost. Čez nekaj časa je do okna prišla 14-letna deklica, kije bila pri njej na počitnicah, vzela pištolo z okna in se z njo igrala. Med igro se je pištola sprožila in deklici poškodovala zapestje desne roke. S hudimi poškodbami se zdravi v murskosoboški bolnišnici. Zasegli pištolo in naboje Minuli četrtek ob 5. uri so policisti PMP Dolga vas pri hrvaškem državljanu Ivici M. našli neprijavljeno plinsko pištolo in štiri naboje. Oboje so zasegli, zoper imenovanega pa je podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Stop za dvajset tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so zavrnili dvajset tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Ponarejen bankovec Delavec Agencije za plačilni promet v Murski Soboti je odkril prejšnji četrtek ob 12.30 ponarejen bankovec za 5 tisoč tolarjev. Kdo je vnovčil ponarejen bankpvec, še ni ugotovljeno. Stop za štiri ilegalce in 32 tujcev 21. avgusta ob 11.20 so policisti v Dobrovniku prijeli štiri Romune, ki so ilegalno prišli iz Madžarske. Po končanem postopku so bili nastanjeni v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Poleg tega so policisti na pomurskih mejnih prehodih tega dne zavrnili kar 32 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Zasegli pištolo Radgonski policisti so Petru S. zasegli plinsko pištolo. Ker je prepovedano imeti tako pištolo, so kršitelja predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Zavrnili kar 52 tujcev V petek, 22. avgusta, so imeli policisti na pomurskih mejnih prehodih polne roke dela. Med drugim so morali zavrniti kar 52 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenija Poleg tega so len davski policisti prijeli enega Romuna in enega Maročana, ki sta ilegalno prestopila našo mejo. Po opravljenem postopku so ju predali madžarskim mejnim organom. Iz avta ukraden denar V noči na 23. avgust je neznanec iz osebnega avtomobila, parkiranega v odprti garaži v bližini stanovanjske hiše Franca in Karoline P. iz Črncev, ukradel 95 tisoč tolarjev, tisoč avstrijskih šilingov, 300 hrvaških kun in dokumente oškodovancev. Stop za 38 tujcev in sedem ilegalcev V soboto so na mejnih prehodih v Pomurju zavrnili 38 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Tega dne ob 9. uri so v Lendavi prijeli pet državljanov Romunije, ki so pred tem ilegalno prišli iz sosednje Madžarske. Ob 11. uri pa so v Dolgi vasi prijeli še dva Romuna, ki sta na podoben način želela ostati pri nas. Vsi so bili po postopku pri sodniku za prekrške nastanjeni v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih, kjer bodo ostali do izročitve madžarskim varnostnim organom. Desetkratna kršitev javnega reda Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti posredovali desetkrat, in sicer trikrat v zasebnem prostoru, sedemkrat pa na javnem kraju, od tega petkrat na nogometni tekmi med NK Muro in NK Mariborom Teatanicom in po njej. V vseh primerih so kršitelje pomirili. V nasproti vozeči avto V nedeljo ob 18.40 je Jože P. iz Motvarjevec vozil osebni avtomobil iz Prosenjakovec proti Kobilju. Zunaj naselja Prosenjakovci je v ostrem desnem ovinku zapeljal v levo čez vozišče in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože G. iz Nove Gorice. V nesreči se je voznik Jože P. lažje telesno poškodoval, sopotnik Ludvik L. iz Motvarjevec pa je bil hudo telesno poškodovan. Oba se zdravita v murskosoboški bolnišnici. Gmotna škoda znaša 300 tisoč tolarjev. Z avtom v drevo 25. avgusta ob 2.20 je voznik osebnega avtomobila Srečko S. iz Rakičana zunaj naselja Noršinci v ostrem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino in v obcestni jarek. Zatem je trčil v drevo, pri čemer se je poškodoval, njegov sopotnik Branko L. iz Murske Sobote pa je bil hudo telesno poškodovan in je na zdravljenju v murskosoboški bolnišnici. Na vozilu je za GOO tisoč tolarjev gmotne škode. Lahkoverna kopalca Dva kopalca, eden v Moravskih Toplicah, drugi pa v Murski Soboti, dolgo ne bosta mogla pozabiti nedeljskega brezbrižnega kopanja, saj so jima ukradli de nar. Med 12.00 in 12.30 je neznani storilec v Moravskih Toplicah izkoristil krajšo odsotnost kopalca Draga G. iz izp‘od ležalnika ukradel denarnico, v kateri je bilo 36 tisoč tolarjev v različnih valutah. Med 13. in 14. uro pa seje podobno zgodilo Ivanu C., kije imel pod ležalnikom ročno usnjeno torbico, v kateri je hranil denar in razne dokumente. Oškodovan je za 15 tisoč tolarjev. Stop za tri ilegalce V nedeljo ob 9. uri sta bila na Hodošu prijeta dva državljana ZRJ, ki sta ilegalno prestopila slovensko mejo. Ob 13.30 pa je bil v Mostju prijet državljan Romunije, ki se je prav tako na ilegalen način pretihotapil v našo državo. Vse tri tujce so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, potem pa bodo predani madžarskim varnostnim organom. Tega dne so obmejni organi zavrnili 20 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Moldavci celo v Soboti V ponedeljek ob 6.50 so policisti v Murski Soboti prijeli tri državljane Moldavije, ki so ilegalno prišli iz Madžarske. Po končanem postopku so tujce nastanili v prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih. Poleg tega so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 13 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. M. J. n* glasbeni sceni vestnik, 28. avgust ^ <£ Blues Prihaja Vsaka nova plošča ameriškega električnega kitarista Billa Fri-sella predstavlja izredno zanimivo popotovanje po različnih glasbenih zvrsteh. Bill je izdal pred kratkim pri založbi Nonesuch svoj najnovejši album s preprostim naslovom Nashville. Kot vedno doslej, je tudi na tej plošči predstavil svoj pogled na zvrst glasbe, ki na prvi pogled nima nič skupnega z jazzom. Country glasbe se je Bill Frisell loteval že na svojih zgodnejših albumih, tokrat pa se ji je popolnoma posvetil, saj je tudi za lokacijo snemanja izbral prav rodni kraj country glasbe Nashville. * Po albumu Quartet iz leta 1996 je to njegov drugi album, kjer ne uporablja bobnov, ampak je igral s popolnoma akustičnimi instrumenti. Glasba na albumu je neglede na osnovno glasbeno zvrst, ki jo Bill obdeluje, tipično Frisellovska, njen učinek pa je zopet skorajda magičen, saj te glasba dobesedno potegne vase in te tam obdrži. Bill Frisell je pač glasbenik, ki s svojimi aranžmaji zelo dobro predstavlja razpoloženje in ga oblikuje. Pri tokratnih country and western aranžmajih mu zelo dobro pomagajo basist Viktor Krauss, dobroist Jerry Douglas, banjoist in akustični kitarist Ron Block, mandolist Adam Stef-fey, pevec Robin Holcomb in orgličar Pat Bergeson. Vsekakor pa glasba Billa Frisella od poslušalca še vedno zahteva dobro mero zbranosti in koncentracije. . Zanimivost plošče je vsekakor tudi ovitek, ki verjetno ne po naključju zelo spominja na ovitek plošče Boba Dylana z naslovom Nashvill Skyline iz leta 1969, kjer se je tudi Bob zelo resno spogledal s country glasbo in predstavlja eno boljših plošč Boba Dylana in countryja nasploh. • F John Patitucci je verjetno najbolj znan po skoraj pirotehničnem zvoku in igranju basa v električni skupini klaviaturista Chi-ca Coree. Tokrat se John Patitucci predstavlja s svojim najnovejšim albumom z naslovom One More Angel, kjer ponovno predstavlja svoje vratolomnosti na akustičnem in električnem basu. Avtorske skladbe so ponovno v precej latino-afro smeri, po kateri je John tudi najbolj znan. Svoj debitantski album za založbo Concorde je posnel skupaj z bobnarsko legendo Paulom Motionom, saksofonistom Chrisom Potterjem in čelistom Sacho Patituccijem. Sin legendarnega pianista iz zgodovine jazza Teloniusa Monka, TS Monk, ki se sicer ukvarja z bobni, je posnel ploščo z logičnim naslovom The Apple Doesen’t Fali Far From The Three. Ali ta trditev drži, bomo še videli, glede na zasedbo, ki jo je TS Monk zbral okoli sebe, pa bi do neke mere morala držati, saj njegoya zasedba pravzaprav pomeni pravo Ali Star jazzovsko zasedbo, naštevanje imen pa bi bilo predolgotrajno. Iztok R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo S RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: VISOKOGORSKI PRELAZ MED KRANJSKO GORO IN BOVCEM (1611 m nadmorske višine) ODGOVOR:_________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 3. septembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 29! Narodnozabavna uganka Čebelar, Teta Fabni, Korajža velja, Ptičica.... in druge so narodnozabavne skladbe, ki so vas ogrevale to poletje. Izžrebali pa smo dopisnico Kolomana Toroka, Bokrači 7, 9201 Puconci. Čestitamo! Poslali mu bomo kaseto! Novo vprašanje: Kateri ansambel izvaja skladbo Ptičica? Kupon št. 17 Odgovore pošljite do 5. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za narodnozabavno uganko. Irska ima kar nekaj svojih znamenitosti in med glasbene sodi, v novejšem času seveda, tudi skupina Therapy - Mnogi pravijo, da so poleg skupine U2 najboljši izvozni glasbeni artikel In ta skupina prihaja tudi v Slovenijo, natančneje bo ta odlična koncertna skupina nastopila na festivalu Hoška prebuja ta konec tedna. Severnoirska skupina je bil ustanovljena leta 1989, v prvi zasedbi so igali Andy Cairs (vokal, kitara), Michael McKeegan (bas kitara, stranski vokal) in Fyfe Ewing (bobni). Ewinga je kasneje zamenjal Graham Hopkin, stalni član skupine pa je postal tudi Martin McCarrick. V začetku kariere so izdali mini album Baby Teeth, temu pa je sledil Pleasure Death, oba pa sta prišla povsem na vrh alternativnih angleških lestvic. Leta 1993 pa so pri založbi A&M izdali uspešen album Screamager, ki se je uvrstil med prvih deset uradne britanske lestvice. Leto pozneje Novice od tu... Tinkara Kovač je svojo uspešno pot nakazala že na slovenskem izboru za evrovizijsko popevko, čeprav takrat ni zmagala. Zato pa je posebno priznanje za zmagovalko Nove scene prejela na letošnjih Melodijah morja in sonca. Njeno splošno popoular-nost pa potrjuje dejstvo, da njene skladbe pogosto vrtijo tudi na radijskih postajah. Potem ko so prestavili koncert Michaela Jacksona na 9. september, se skorajda nič več ne sliši o tem, da koncert res bo. Sicer pa, kdo sploh še verjame, da ga bomo res lahko videli in slišali. Organizator pa še vedno ni začel vračati denarja od prodanih vstopnic. Še dobro, da Micky ne zna slovensko. ... in tam Čeprav si je slavni Prince v svoji karieri nadel že vrsto imen, ga vsi še najbolj poznajo pod imenom Prince. Njegova zadnja ideja je The Artist in kot tak se bo odpravil na novo svetnovno turnejo Jam Of The Year. Prvi koncert v okviru te turneje pa bo v New Yorku. Piratski nosilci zvoka so nujno zlo. Največ jih proizvedejo na Kitajskem, v Evropi pa je na prvem mestu Bolgarija. Ravno v teh poletnih mesecih so morali uničiti 100 tisoč zgoščenk. To pa ni vse, saj vsak mesec najdejo vsaj nekaj tisoč zgoščenk, ki jih preganja Mednarodna zveza avtorskih pravic. fflSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškovo 43 • 69000 Murska Sobota tel./fax: (069) 32 465 so izdali album Troublegimt,ks terega glasbeni kritiki še danes ocenjuejejo kot njihov najboljši album doselj. S tem albumom it prodrli tudi na druge celine it države, Ameriko in Japonska Leta 1995 so izdali album W nal Love, s' katerim so se utrdili med najboljšimi svetovnimi rod skupinami. Že takoj na začetku so se^ ločili za zvrst glasbe, ki jo je t® ko opredeliti. Njihove pesmi spf dajo v širok spekter stilov, od punka do balad ter od metalado folka. Pravijo, da jim ni najbolj všeč, ko mnogi poznavalci gla^ želijo analizirati glasbo, »za^ je glasba božja reakcija. PridoM glasbi ni pomemben noben s® lahko je rock, jazz ali karkt drugo, pomembno je. da tigb^ ostane v ušesih.« V svoji karkn je skupina Therapy? izobliko svoj glasbeni slog, kljub temiiP rad priznajo, da so na njih VP le različne skupine, kot so So Youth. Husker Du. Bigi"3 • Ministri in druge. Skupina Therap^jUet®^ mladi začela s snemanjem n ga albuma, kije tik pred V Na koncertu bo torej m0^ , sati tudi nekaj njihovih n^ ših skladb, za katere kn^ vijo, da niso nič slabše o P šnjih. Etnorock koncert WriWj *elv Če so se ljudje do sedaj Veržeja spominjali zaradi še edinega obra- vim Vladekom na c lujočega mlina na reki Muri - Babičevega mlina - ali po legendi zaradi visoko temperaturo« p tujočega mlina na reki Muri - Babičevega mlina - ali po legendi zaradi bika, ki so ga Veržejčani vlekli na zvonik, da bi popasel travo, je petkov večerni etnorock koncert v organizaciji domačega nogometnega kluba in v zadnjem času vse bolj uveljavljene prleške glasbene skupine Posodi mi jiirja poskrbel za to, da si bo tisočdvestoglava množica mladih Veržej za- pomnila tudi zaradi tega. Na Veržejskem nogometnem stadionu se je minuli petek zgodil narod. Z majhno zamudo (mimi-grede, zamujali so tudi obiskoval-. ci, saj jih je bilo ob dvajseti uri, ko naj bi se koncert začel, na prizorišču šele kakšnih sto) so se prvi na odru predstavili domačini - ZADNJI MOMENT. S svojim pristnim domačim prleškim humorjem in pesmimi, za katere bi lahko dejali, da so jih potegnili z zaprašenih klopi, so praktično poskrbeli za t. i. otvoritveni del koncerta. Ljudje pa so se počasi začeli zbirati. Skupina, kije nastopila naslednja - KONTRA-BANT je kaj hitro pokazala, daje upravičena do ugleda, ki si ga je v teh nekaj letih glasbenega ustvarjanja pridobila, poslušalstvo pa ga je potrdilo z bučnimi aplavzi in »koncertriranjem« pod odrom. Poleg že znanih melodij z njihove prve zgoščenke smo lahko slišali tudi pesmi, ki bodo po napovedih članov skupine izšle letos jeseni na njihovi novi zgoščenki. Za njimi je prišla na oder zasavska skupina ORLEK. Že veliko večja množica, kot je bila na začetku, jih je sprejela v bistvu »segreta«. Tudi oni so pokazali, da si zaslužijo mesto, ki jim je na slovenski glasbeni sceni dodeljeno. S svojim igranjem in predvsem izvrstnim muziciranjem tako pihalcev kakor tudi drugih članov skupine so ORLEKI s Poredošo- visoko tempera,-- je kar naenkrat na bel klobuk, pod njim Pa KRESLIN, ki je s fanti ORLEK odpel nekaj ^01 še nekaj pesmih skupin1 ^S-je tako prišel na LIN. Verjetno ni P0^^1 bej poudarjati, da prostor pod odrom1,3 Poslušalcev, s svoji^^ komadi pa je Kreslin no razvnel publike K ^ej-torej tisti, kisoP^li, skega koncertaunpine fantje ljutomef^e SODIMIJUJVA- T W drugi, so tudiomP0^ inhif se upravičeno nena । 0’ Povzpeli na glasben1*^ že nekoliko pozni' reves<; je že pred kakšno* Petka na soboto), Je otU1 konca vztrajal ob njih nem muziciranju- .^pega^ certje tudi ob P^'^ J mena dobro uspel'" samo še to, da je la1* ki so ga zamudili- fO11 BOjij V Hočah pri Mariboru bo med 29. in 31. avgustom 1997 open air festival Hoška prebuja ‘97, ki ga organizira Mladinsko kulturno zaklonišče Hoče. V petek, 29. avgusta, 19. uri bo otvoritev s performansom Teate-ra Jan Luk, koncert pa se bo začel ob 19.30, nastopile bodo skupine Advokati, Psy-cho-Path, Demolition Group, Ana Pupedan in med koncertom intervencija Teatra Gromki & The Stroj. V soboto, 30. avgusta, bo Tatoo show v živo - John the Tatto-oator; nema filmska komedija A. Medvedkina Sreča, ob 20.00 pa koncert: Rhy-thm Thieves, Hladno pivo in skupine Theraphy. V nedeljo, 31. avgusta, bodo ob 18.30 nastopili Zijah Soko-lovič in Lolita v gledališki predstavi A. Čehova Medved, ob 20. uri se začne koncert skupine Albatros, Lolita, Central Problem. Ves čas pa bodo poleg glasbenih potekale različne prireditve s področja kulture, izobraževanja in športa: gledališče, videoprojekcije in kratki filmi, športne igre (nogomet, košarka, odbojka na pesku, vlečenje vrvi...), vsak dan po koncertu after hour do nezavesti, body painting z One Fiction Fac-tory itd. Omogočeno bo tudi brezplačno taborjenje. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSnM 1.IWISHYOU LOVE-Paul Young 2. STAR PEOPLE '97 - George Michael 3. YOU WERE MEANT FOR ME - Jewel 4. MMMBop - Hanson 5. ALWAYS THERE - UB 40 6. ONCE AGAIN ITS SUMMERTIME - Maxi Priest 7. MIDNIGHT IN CHELSEA - John Bon Jovi PREDLOGI: BITCH - Meredith Brooks LOVE WONT WAIT - Gary Barlovv MIRROR - X-perience LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1 KAR JE RES, JE RES - Faraoni . t 2. CARUSO (KAKO ZELO IMAM TE RAD) - Jan Plestenjak 3. BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik 4. Tl - Gimme 5 ]liraX 5. KO BODO ČOLNI ZADNJIČ V NOČ ODPLULI - Tomo J 6. VRNI SE - Nova legija 7. SOČI - Gianni at n £ - Kupon št. 35 Glasujem za skladbo - tuja: domača: ____________ narodnozabavna: ____ Ime in priimek ter naslov: Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 4. septembra |estv'c0 Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasn PREDLOGI: V OBLAKIH - Rok’n'band VČASIH - Panda DAM Tl JUTRA - Halo LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, 1. SVET V TEMI - Rokondo kvintet 2. LJUBČEK MOJ, NIČ NE BO - Ans. Grega Avsenika 3. NOCOJ BOM OSTALA - Rosa 4. NAŠE VESELJE - Svetlin 5. KORAJŽA VELJA - Gašperji 6. NAJ Tl NAZDRAVIMO - Cik 7. RAD IMEJ VSE LJUDI - Ans. Braneta.Klavžarja PREDLOGI: VESELICA NA VASI - Mikola NAJ ŽIVI OHCET - Igor in Zlati zvoki s Strašnima Jožefoma NIHČE NE VE - Ans. Tonija Verderberja Q š 02 M ^k' 28. avgust 1997 Odsevi mladosti la-tes s» i 4 od-9 P d« slK )1S M sin jsl ali pi »K po ve i»' sli-tj-ti-ti' J Ljutomer J^Utomer Je majhno me-losni« VSeeno zel° znano- Po-&stnitm0 cerkev sv- Janeza ttzmanVn konisk'h dirk nikoli nas- Menn 'ZU Liut°mera - usta-Ijutom<»PrV° kasa®ko društvo. V tiaij0x p ln okoliških vaseh bahamo jVe 8rbe's katerimi se Sfijah in n pozabavamo na go-Mcim1”11 Prireditvah. V M ra«ta Je vel'ko gričev, na iftor .' lmajo zato pester p« .0 dobrih vin. Oljeno a^10 Se I^ko tudi z ob-%vHenlmnaz'j°- Prav tako je ^8iv^UZei v mestni hiši. Mke j ,do'ahko ogleda po-Hilvh ženskega tabora, ki °meru. ^.P.^*06 in hrane ne ^tinska S3-1 Je v mestu bogata ^ttev.P^hha. v okolici pa friditet mečkih kmizmov, ^no v°rej y.naš Lotmerk, še ko i Vroč’h avgustovskih P° celem mestu semitu °Jak Lari Grossmann v6! h sl°venski film v Ljutomeru. praznovai' 70-letni- WplTJAN BRATUŠA. CAbnC> ROK BABIČ k a Cankarja Ljutomer Nedeljski izlet Neko sončno nedeljo smo šli na Pohorje nabirat kostanj. Jaz sem ga nabrala polno vedro. Našli smo tudi gobe. Sijalo je toplo sonce, zato je bilo v gozdu veliko ljudi. Nekateri so bili samb na sprehodu, drugi pa so tudi nabirali kostanj ali gobe. Ko se je začelo temniti, smo se odpeljali domov. Zvečer smo kostanj tudi pekli. Bil je zelo okusen. METKA SMODIŠ OŠ Bakovci Na kaj pomislim, ko zaslišim besedo ŠOLA ? - Na zgradbo, kjer se učimo? (Patricija) - Na učenje, telovadbo, učence ... (Vlasta) - Na naloge, šolski zvonec in učitelje. (Valerija) - Na kontrolke, torbo in šolsko kuharico. (Andreja) - Da se moraš učiti in vse znati. (Mateja) - Na tablo, urnik. (Benjamin) - N.a zvezke, knjige in pevski zbor. (Maja) - Na ocene in redovalnico. (Nives) - Na domače naloge, tekmovanje, izlete, odmor in šolsko malico. (Ines) UČENCI 3. in 4. razreda OŠ Odranci m li y si s« °ja prva ranica babica . Šubica, I kapica. I K^^alica, I gj’^strica, A le“ mellica- 'ma,a Ve^ zvonec, '"ŽŽJ^Ijice konec. ( PEnC V H M. Sobota Ce bi bil naš ravnatelj Michael Jackson Naša šola je bila nekaj časa brez ravnatelja. Potem smo dobili sporočilo, da pride nov. Vsi smo bili radovedni,'kakšen bo. Nekega dne se je ustavil pred šolo dolg avto. Šofer je izstopil in odprl vrata potniku. Taje izstopil in vsi smo izbuljili oči. Ali se nam sanja? Bil je Michael Jackson! Pomahal je z roko in pozdravil: »Hi!« Odzdravili smo mu, nekaj deklet pa je tudi zacvililo od navdušenja. Ko smo ugotovili, da bo prav on novi ravnatelj, nas je skoraj kap. Šoferje prižgal v avtu radio in ravnatelj je odplesal v šolo, mi pa za njim. Tako je bilo vsak dan. Po šoli je neprestano igrala glasba. Ko je bilo vpraševanje z ocene, smo peli in plesali. Tudi učiteljice so se spremenile. Plesale so pred tablo in snov prepevale. Tudi kuharice so pele v kuhinji. Bilo je res zabavno, pa tudi naučili smo se veliko. Ravnatelj je večkrat manjkal, ker je pogosto hodil na lepotne operacije. To je trajalo le nekaj časa, potem pa smo zvedeli, da ravnatelja ne bo več. Baje mu je odpadel nos. Tako smo še zmeraj brez zanimivega ravnatelja. Smisel Življenja Otrok... Saj ne ve, zakaj živi. Saj ne ve, ničesar ne ve. Odrasel človek... Saj ne ve, ne razume poante življenja. Ne razume. Starec... Pozablja, da ne ve, ■ da ne razume. Ta otrok, ta odrasli človek, ta starec, vse to sem Jaz. Otrok, ki je začel doživljali življenje; odrasel človek, kije začel spoznavati življenje; in starec. Kdo ve, na kakšni poti stoji.. Ne vem, • na kakšni poti stojim. Ne vem. Noč... Noč, spet noč... Tiha, temna noč. Vse že spi, samo zvezde na nebu ne. In mesec. Le on še z menoj bedi... Nemo zrem skozi okno v to temno noč. Sama ... Noči so najtežje in najbolj osamljene... Nikogar ni, h komur bi se stisnila, ga nežno objela in poljubila, se z njim v spanec pogreznila ... Ne štejem več dnevov in noči, odkar te zraven mene ni. Samo mesece še. Prvi je najtežji, drugi je malo lažji, preostali pa bodo že nekako minili... In tako počasi tekla bodo leta, z njimi bolečina jim bo vzeta. Noč... Spet noč. Tiha, temna noč... Pred menoj Je še ena neprespana, osamljena in dolga noč... A ti?Le kje in s kom si...? ANICA DUH Lendavske Gorice Naš kraj V šolo hodim h Gradu. V njej je čisto. Najbolj si želimo telovadnico, ki jo že gradijo. Naš kraj je lep. Imamo grad, beli križ, kripto, kamnolom in Modni salon. Le katera vas ima imenitnejše stvari? Grad je že star in se podira, v njem pa je muzej z znamenitimi predmeti. Turisti radi prihajajo k nam. Zadnje čase razmišljajo o krajinskem parku. Naš kraj je res lep. Nahaja se na Goričkem. MAJA HAJDINJAK OŠ Grad Mogoče se bo kdaj vrnil. NINATOPOL1NJAK OŠ Gornja Radgona NATAŠA SAFRAN Gimnazija M. Sobota it te t»i li ve muce ■1*0 D« jihniUc- Imam jih ra-lmiihhranim- Nairaie Mh^a mama jih je 0Vlh- Prinesli paiihie Wks°sedu. Ko so o?«6 same domov. ABINA HORVAT 'K OŠ Tišina ^Jubša '8rača j® b%.V^ Prinesel A;»*£oea— kas*-IfV’si. Pn,’ ob °čkah V šae' st0Pala "h drži še V aa > kam na PZv1*n'Ce’ ga KSin^gasti-Vs' sladko za- ^i^P^ENJAK avnici Le nekaj korakov pred znanim gostiščem Janžev hram smo naleteli na hišo, ki jo krasijo rože v zanimivih odsluženih kmečkih »napravah«. Zvedeli smo, da jih vsako leto posadi 16-letna SUZANA GAUBE, ki nam je med drugim povedala: »Strašno rada imam živali in rože. Ob izbiri poklica sem razmišljala, ali bi se šla učit za vrtnarko ali frizerko. Odločila sem se za frizerko, rože pa lahko gojim tudi ljubiteljsko. Kot lahko vidite, mi letos ne uspevajo ravno najbolj, saj je preveč dežja.« Besedilo in posnetek: L. KRAMBERGER Kak peče kruh moja mama? Že dostikrat sem gleda mamo, kak peče kruh. Za to nuca dosti cajta. En den pred si preseja melo in da coj kvas. Drugi den testo zmesi in ga zdevle v slamnjače. Neke cajta testo stoji, da kipne. Med tistim cjatom mama mesi in dela vse drugo, ata pa zakuri v peči. Pred kak da mama kruh v peč, z grebljico in omelom spuca pod v peči. Potli da kruh z lopa-rom v peč in peč zapre. Kruh peč eno vuro pa pol. Gda ga vzeme vun, ga pokrije z ruha in pisti do večera, da se ohladi. Večer ga mu- je in razreže na tole. Potli ga dene v zmrzovalnik. . BLAŽ KOZAR, OŠ Kapela Športna torba Sem Primoževa športna torba. Danes grem na trening. V ‘ meni je veliko športnih stvari. Tega sem že vajena. Fant ima rad različne šporje, zato sem pogosto na poti. Doma pa najraje počivam varno spravljena v omari. PRIMOŽ PLEJ OŠ Bakovci D s tu Življenje ni praznik Gregorčič v tej pesmi izhaja iz svojega življenjskega spoznanja, da življenje ni praznik. So žalostni in veseli trenutki. Ani samo to. Je veliko več. Delo, obveznost, odgovornost... Ko se rodiš, je to za svojce nepozaben praznik. Nov otrok, človek ... novo življenje. S tem pridejo tudi obveznosti, če jih hočeš ali ne. Nekaj časa je lepo, a ko odrasteš, spoznaš nove ljudi. Hodiš v šolo, greš študirat in spet so pred tabo nove obveznosti in nove odgovornosti. Družiš se tudi s prijatelji, jim zaupaš, oni pa tebi. A vedno ni vse tako lepo in enostavno, kot se zdi. Skoraj vedno se najde kdo, ki ti bo nevošljiv, te ne bo maral, pa čeprav je v tistem trenutku, ko je s tabo, prijazen. Smejal se bo enakim šalam, skupaj bosta na šolskem izletu, a prav on se bo pokazal za tvojim hrbtom kot nevoščljiv, nesramen, zahrbten in po vrhu te bo kritiziral. Kljub vsemu zaupajmo vase. Delajmo dobro, kajti vse dobro se nam bo nekoč povrnilo; mogoče takrat, ko bomo najmanj pričakovali. MATEJA VRBNJAK OŠ Gornja Radgona Panonska hiša Učenci 4. c-razreda OŠ Ivana Cankarja Lutomer so pri predmetu spoznavanje družbe odkrivali tudi slovenski panonski svet. Zanj je bila v preteklosti značilna tudi nizka lesena ali ilovnata hišica, krita z debelo slamnato streho. Učiteljica je predlagala, da bi učenci v prostem čau poizkusili izdelati (s pomočjo kartona, gline, mavca in slame) takšno hišo sami ali s pomočjo staršev. Čeprav je bila vsaka hiša, ki so jo učenci prinesli v šolo, nekaj posebnega in zanimivega, so vseeno vsi najbolj občudovali Boštjanov izdelek. Seveda mu je pomagal tudi očka. naših krajev vestnik, 28. avgust 19^ ■ * Črne škatle v gozdovih Besedilo in fotografija: Franci Klemenčič Kapele ni od leta 1951! Čeprav kraja Kapela v radenski občini uradno ni že od leta 1951, krajani še vedno imenujejo območje okoli cerkve Kapela. Tudi ob cesti stoji napis z oznako kraja Kapela, čeprav gre dejansko za Kapelski Vrh ali Paričjak. Prav bi bilo, da bi se zadeve uredile in bi se kraju dalo spet ime, ki je med tukajšnjimi krajani močno zakoreninjeno. Na Kapeli ni niti šole niti župnišča, pač pa je vse to na Kapelskem Vrhu. Besedilo in fotografija: Franci Klemenčič Zlata poroka Skuhaljevih Pred petdesetimi leti sta se vzela Stanko in Antonija Skuhalj iz Lukavec pri Ljutomeru. Stanko je končal kmetijsko šolo, vendar ni bil nikoli zaposlen, ampak je ves čas kmetoval. Pri tem mu je pridno pomagala in dobro gospodinjila Antonija. V zakonu se jima je rodilo troje otrok. Najstarejši sin živi v Nemčiji, drugi sin in hčerka pa sta našla svojo drugo domovino v Kanadi. Tudi sama se vsako leto za nekaj mesecev odpravita k njima. Največje veselje pa imata s petimi vnuki, ki ju kličejo očka in mamica. Za visoki jubilej jima je čestital in predal zlatoporočno listino župan Občine Ljutomer Ludvik Bratuša. Čebelnjak kot okras V še ne tako davni preteklosti je bilo na.p?^3jp(i močno razvito čebelarstvo. Roj čebel so imel' s , vsaki hiši. Bili pa so tudi gospodarji, ki so si omis čebelnjak. Enega takih smo zagledali ob cesti o Ščavnica-Sv. Ana. Stoji sredi starih jablan, tudi njegova izvirna arhitektura. Gre za Urban-ic ® njak v Zgornji Ščavnici. Besedilo in 1° Ludvik kr3" Nova telovadnica Dela pri gradnji nove šolske telovadni^ ličini (v Občini Lenart) potekajo po načrti vadnica je že nekaj časa pod streho in vse bo dograjena do začetka novega šolskega k za največji tovrstni športni objekt v lenars ni. Omogočal bo sodoben pouk učencev in bo namenjen tudi za športnor^^č no dejavnost krajanov. F' Besedilo in fotografija: Marija Tivadar Gornja Radgona Kdo se bo usmilil smodniškega stolpa? V predelu Trate v Gornji Radgoni, v neposredni bližini reke Mure, stoji smodniški stolp. Sodeč po ugotovitvah gre za objekt iz 16. stoletja. Glede na starost je kar dobro ohranjen, toda v Gornji Radgoni ni nikogar, ki bi ta edinstveni objekt ohranil pred zobom časa. V neposredni bližini stolpa je bil po 2. svetovni vojni še živinski sejem, sedaj pa tega že lep čas ni. Spomenik preteklosti tako sameva in čaka rešitelja. Kamovct, ki ležijo med Dobrovnikom in Lendavo, so med najmanjšimi naselji v Pomurju. Zdi se, kot da simbol te majhnosti ponazarja tudi lesen zvonik (na posnetku), ki je v središču kraja. Urejen in ponoči osvetljen daje kraju privlačen videz. Besedilo in fotografija: Franc BOBOVEC Gornja Radgona Manjvredni potniki v J primestnem prometu V začetku šestdesetih let je bila v Gornji Rad?0”'pro^ sodobna avtobusna postaja. Zaradi vedno veči^ek211'^ avtobusna postaja ni več ustrezala, zato je bilaoC-aSna postaji za hotelom Grozd pred nekaj leti zgrajena23a^U busna postaja. Ta je v glavnem namenjena primes Če zaidete v gozd med Gerlinci in Korovci, opazite črne škatle, postavljene v dveh kotih, približno meter od tal. Uporabljajo jih za nadziranje in zatiranje lubadarja v smrekovih gozdovih. V notranjosti škatel so pasti. Ko samec išče samico, pade na dno črne škatle in ne more ven. Po enem tednu te škatle odprejo in lubadarje zažgejo. frku vb2 Po Večini «re za avtobuse, ki stre^ kr T°da Žal ta P°staja nima praV i priDomhP podobne8a zavetišča za potnike, snodhn n 06 za,ežeJ°- Mogoče pa bo ta zapis ., i. da ne bo več drugorazrednih potnikov- p Besedilo in fotografija: Franci Prekmurski kinologi v Avstriji V Dunajskem Novem mestu je bil aVp^ope, gled, ki so se ga udeležili kinologi iz vse vOo venije. Hkrati je potekala kvalifikacija za s ^9.^ delovnih psov WUSV. Prijavljenih je bilo n |0 tri d j« več starostnih razredov. Tekmovanje je tr‘^jč, boljša slovenska takmovalka je bila Fjubaza vod^js^ svojo psico uvrstila na četrto mesto. To je - kin^jiU1 t vensko kinologijo kar lep uspeh. Prekmu ^anjka pcU uvrstili v drugo polovico nastopajočih ps° , dobra predstavitev psov in pravilno že to, da so se sploh udeležili tako velik rane prireditve. 15 naznanili bližajočo se trgatev Zaradi imena bodo sprožili ustavni spor zvrstilo več prireditev, od odprtja vrat vinskih kleti do raznih kulturnih in športnih srečanj. Vodilo kobiljanskega turističnega društva je turizem v domačem kraju. Za prihodnji razvoj društva bo občina iz letošnjega proračuna ’ tTurizem v domačem kraju ---- uvrstilo več prireditev, od LENDAVA Že zdavnaj je zaljubljena tudi Lokvanji v domači mlaki V Radvencih smo srečali Terezijo Puklavec, ki ima rada rože. Ze zdavnaj je zaijumjena ium v bele lokvanje, takšne, ki so včasih krasili Negovsko jezero. Ker jih tam skorajda ni več, si jih je zasadila v svoji mlaki. .......... »Že kot otrok sem opazo- ----------------------------------- Ob pomoči občinske uprave in Pomurske turistične zveze So v Kobilju nedavno ustanovili turistično društvo, ki bo gontlna in krovna organizacija za razvoj turizma na podeželju Tako zdaj v okviru Pomurske tu-zveze deluje že 37. turistič- Mništvo, to je v Kobilju, ki ga j | "'Predsednica vodi Anica Trajber. črpaje Kobilje skozi nekaj kot osem stoletij življenja na ®®u močnih narodnostnih sku-> prizorišču mednarodnih zgo-in političnih dogajanj i’®« svojo kulturno identiteto, in kulturno dediščino, do-«samoobrambno moč in čut z okoliškimi kraji. V raz-en' najmanjših slo-swi občin so zato usmerili vso . Je“no Pozornost. Pri tem v isti * I ^Poudarjajo, daje kobiljanska . lt. -Sata z gozdovi in vinorod-# | ^‘nimo Sveti Martin, Čertrga in SILA TURIZMA -( čj^er> predsednica Turi-|Pruštva Kobilje 'J Poleg tega ne pozabljajo ^čeno termalno vodo ter Oisto pitno vodo. Zato ve-V^iejo od povezave turi-% društva pri raZvoju vino-. a in sadjarstva. H aduti so (Pokrajina ^Wak Obiskovalci Kobilja so presenečeni snep pa so uredili park z okrasnim grmičevjem. Načrtujejo še kažipote. Za večjo promocijo vasi in s tem občine bodo izdali turistično-kultur-no publikacijo. Kmalu bodo tudi stekla dela pri ureditvi oziroma postavitvi panonske hiše v kraju, kjer bodo uredili kmečko dvorišče, skedenj ... Ob pomoči občanov, kulturnega ministrstva in etnografskega muzeja bi radi zbrali in restavrirali staro kmečko orodje. Tako so doslej v okviru društva ustanovili sekcijo žena, ki je že organizirala nekaj kuharskih tečajev in strokovnih ekskurzij. Načrtov delavci v Kobilju ne belijo glave, saj so se s svojo dejavnostjo s področja kulinarike predstavili ob letošnjem občinskem prazniku. Takrat se je Podpisan protokol za ustanovitev vinarske družbe Hadik ii namenila 100 tisoč tolarjev, 200 tisoč pa bodo primaknili razni po- 1OŽEŽERD1N d S°-V Kobilju ustanovili Knic ^7°’ so po besedah ^n’Ce Trajber občani I (/"Hrti ^^bno razvijati turi-Skot»eZe''’U' Turistično dru-X sila izrabljajo vse danosti, enimo čist zrak, neokr-Čhau!!' 'Aoriščanje tople uMia. Pltne vode, vinograd- V° "■ Ključna naloga e v Program celo-Podeželja in obnove &%žjevV['.\Kobiljančani oči-'inskega potoka, v Ks cveti Otovih so obesili em, v spodnjem delu Petnu prehodu Neme- jim ne manjka Letos nameravajo največ pozornosti nameniti urejanju kraja, pri čemer pripravljajo več očiščevalnih akcij, se vključiti v program CR-POV, ustanoviti več sekcij za ohranjanje starih običajev, se vključiti v tekmovanje PTZ Moja dežela lepa, čista, urejena, postaviti pa nameravajo tudi obcestne in druge kažipote. Čaka jih še ureditev gozdne poti do Bukovniškega jezera, v zimskih mesecih pa bodo za občane, predvsem za najmlajše, organizirali smučarske teke in sankanje. 1 Sicer pa so v turističnem društvu že letos želeli prvič organizirati Teden turizma v Kobilju, kjer bi obiskovalcem med drugim prikazali stari način košnje rži in mlačev s staro mlatilnico, vendar jim je zagodlo vreme, kajti dež je rž dobesedno zbil na zemljo in košnja ni bila mogoča. Kljub temu pa si turistični vala cvetoče lokvanje na gladini Negovskega jezera. Vedno sem si želela, da bi jih imela v bližini doma. To mi je uspelo, ko mi je mož skopal mlako, v katero sem posadila lokvanje, ki mi jih je dal bratranec Tunč, ki jih goji'v svoji mlaki. Kot kaže, jih imam jaz sedaj več, kot jih je v Negovskem jezeru, kjer cveti še komaj kak beli lokvanj.« Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER Klopotec je nameščen (to so opravili delavci Elemonta Lendava), zdaj pa jih čaka še tradicionalna Lendavska trgatev, ki bo 13. septembra. (Foto: J. G.) Ko zapiha veter, se sredi Lendave, v bližini gostišča Krona, zavrti klopotec, ki so ga postavili 20. avgusta, da bi s tem simbolnim dejanjem naznanili bližajočo se trgatev in z njim odganjali škorce iz bližnjih goric, obenem pa je bil to tudi dogodek v okviru programa proslavljanja ndlnčeni katera čistilna naprava bi bila ^najprimernejša, zato bodo dali ponudbe še r dodatno presno V pripravi je tudi ooiok o ureditvena območja naselij v občini Kristina in Ivan Ferbežar iz Murske Sobo-vH 5 je sinih!,Zrek,a 19. julija 1947. Ivan, ki je bil doma blizu IVU:,'Tski oh na Tišini in v Moščancih, naza-"'■ne n Sol,oti’ Wer se Je ,eta 1972 upokojil. ivi« b-i^aga? Lavna leta> saJ seie srečeval z dobrimi ljudmi, Un Pek^ - Skorje bilo v njegovi moči. Kristina, doma iz V* h^Mitve aSa $stBka in kuharica, potem raznašalka Veče-A- VeSer°'ePšai(Pa dclala v Mesni industriji Pomurka. Njun A Atol Pa jjm ^oci: Ivan, Štefan, Dušan, Miran in Ljubica, v ?ve,Ui zVe a Je °sem vnukov in en pravnuk. L % n ।Sta vztraJala zat°> ker sta se ljubila in spošto-tem Sra in K Mladi znajo marsikaj, biti tudi kreativni, ustvarjalni, vendar si premalo upajo. » Xi5tilhladi reba-Vzrok je ! & > nine' Mladina v ji L? dmgega. f Mih , kujo, ^a*mi111 mlai' staje' da združi MiHee ‘p*0?1’ mlaj-i repriean pa VV^di ,?tU veHko na-^'tiA^inife^do, kaj bi ki znyjo vendar Oi, ^eliKj 1 te.8a ne zna' ^iih? ampak dati- Priti, so-JS ^Pren? p°-Se n« da se družijo ^C^jo.da Siveti v??grupice h mjko. Cel°to,« se za- li si samo starega dobrega punka, s takšno glasbo preveč moralizirajo, mislim na vse bande. Škoda, daje premalo punk scene, še posebno v severovzhodni Sloveniji. Trideset odstotkov je takih, ki se samo šminkajo. Samo se delajo, pa niso pravi punkerji.« Pa se mladi na takih koncertih lahko sprotijo? »Se! Se vam ne zdijo, kot da bi se sprostili?« me je vprašal. Mi smo sproščeni, kjer koli in kadar koli. Vedno si damo du-ška, ko se da in ko se ne da.« L Zamisel. L PJU mladi da- Če en miga, migajo vsi Dominik in Gordan, ki sta prišla v Petišovce, sta bila iz Hrvaške. »Glavno je, da se nekaj dogaja in igra, če boljšega ni, je to dobro. Dominik je povedal: »Bandi pridejo, igrajo, ampak muzika enostavno nima učinka. Začnejo, odigrajo in odidejo. Publika samo stoji. Pred odrom ni zabave. Pred odrom bi se morali razmetavati. Vsi gledajo in pijejo pivo. Po koncertu pa lahko posta neš depresiven. Tudi na band deluje slabo, saj nima prave volje. Malo je kriva muzika, samo oni bi zaigrali dobro in vložili več enegije, če bi se razmetalo več folka. »Pred enim tednom je bilo na Hrvaškem. Tam je bilo več rulje. Ali morajo glasbeniki spodbuditi publiko ali pa naj publika spodbuja glasbenike? Slovenci pa so bolj zadržani kot Hrvati, kjer zna folk bolj zašibat. Tam folk žurira 200 na uro. Tukaj pa malo halta. Bolj proti Balkanu gremo, bolj šiba rock and roli,« so razlagali slovenski udeleženci festivala. In zanano je, da Slovenci veliko hodijo v diskoklube in ■ na festivale na Hrvaško, kjer so menda zabave ognjevitejše. Mladi preprosto ljubijo gnečo, prerivanje, dotikanja in srečevanja. Zato je bila pripomba mnogih, daje ljudi preprosto premalo. Damian pa je povedal, da prevelik prostor onemogoča aktiviranje vseh. »Če smo mladi stisnjeni na enem majhnem prostoru, potem če eden miga, migajo vsi. Na stadionu pa je do druge- v gostilne gremo raje tja, saj upajo.« Kaj si morajo upati? ga, ki miga, taka razdalja, da tega smo si tam naredili punk klub »Da razturajo anarhijo. To pomeni vladati v brezvladju. Da nam nihče nič ne more, nihče sploh ne čuti. Miganje pa se pre- in imamo radio. Veste, mi smo kine.« za punk, ne neopunk. Pijemo Mladi so prepričani, da bi se moralo dogajati več in da imajo danes premalo možnosti. Kaj pa njihova iniciativa? Scena je... Nekaj šotorov pa je na igrišču vendarle zraslo. »Dva dni smo tukaj,« so mi povedali zgovorni Ladislav, Zoran, Matej in Patrik, ki so me kar sami povabili v svojo družbo. Tu so si postavili šotor in pravijo, da je festival super. Mladi imajo pre- Scena je to, da smo včeraj razbili bicikl. malo možnosti za zabavo, zato so si ti fantje to poletje našli hišo, kjer se družijo. »Namesto pa vse povprek in kadimo. Iz goric prinesemo vino, Radensko si kupimo ... Nalijemo se, potem pa žuriramoA Kaj pa dekleta, so tudi z vami? »Sami dečki se imamo bolje. Dekleta pridejo »by the way«. Ker tu ni takih pravih, pravih v Sloveniji skorajda ni.« Kakšne pa potem morajo biti, me je re snično zanimalo. »Kot mi. Tota! odštekane, v redu, odklopljene ... Da so za stvar in si veliko ... Pandurji pa nam lahko samo rit ližejo.« Vidim, da nosite tudi prstane. »Ja, za okras in za bitko.« Tepete se tudi? »Da, z nacisti,« so razpravljali o iskanju svoje identitete. »Nam je scena to, da smo včeraj razbili bicikl in da se gremo ob petih smejat na bencinsko črpalko.« Ste morda presenečeni, ogo-ročeni, da pa vi res niste bili taki, ko ste bili mladi, da si tega niste upali ... Verjamem. Ampak uporabimo sedaj tisto zguljeno frazo, da so bili včasih drugačni časi in mladi tudi. Danes si ne more nihče več privoščiti hora legalis. To bi bilo smešno. Danes ne morete zahtevati, da bodo poslušali Nina Robiča. Drugačno glasbo vrtijo. Nekoč so peli o ljubezni, danes pojejo o smrti in življenju brez prihodnosti, v smislu No Futu-re, This is the end, I’m dead ... Prav zato jim je potrebno dati nekaj drugega, času primernega. Svet se namreč vrti naprej. Mladi so žal odsev tega časa, ki ga ustvarjajo odrasli. Rešitev pa ni v tem, da bi jim vzeli še to sceno in glasbo, ki jo imajo. Fotografija in besedilo: ALEKSANDRA N AN A R1TUPER vestnik, 28. avgust tf AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK UUU2U- VANJE KAKE TRDITVE NEMŠKA SMUČARKA PLURUIII, TEŽKO DOSEGLJIV CILJ SET IME (ANAGRAM NADA) LETALIŠČE GL MESTA MEHIKE TETNA PREDAVATELJICA SKLADATEU HAČA- TURJAN P ‘ / A J । . f 1 f / . - , ■ M ■1^: K NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR (IDI) DEL CENTRALNE KURJAVE JAMA ZA ZBtflANJE FEKALIJ VRTNA HIŠICA <NTOTOK ROŽEV1NA MEJNI DELAV TEMELJNA RESNICA GLAGOLNIK 00 POSKAKOVATI NAPRAVA V KUHINJI GLAVO-NOŽECS SPIRALNO HIŠICO ŽELEZOV KRŠEČ SLADADV ŽVEČILNEM GUMIJU NASPROTJE, KONTRAST ANG.I0PAR (HENRY) OTIS THORPE SINDIKALNI VODITELJ | (DUŠAN) - /. . CERKVENA PESEM DRŽAVA V SV. MDUI ŽELATINA IZ ALG SNAGA. ČISTOST | PERUJSKI PISATELJ (MARIO ; VARGAS) 4 DOMIŠLJAV ČLOVEK ' t- JANKO IRGOLIČ MALAJSKA BLAZNOST VZMETNICA SANKE MESTOV SREDNJI BOSNI i O ZAUPANJE. VEROVANJE PLANOTAMA MADAGASKARJU OUKANO, LEPO VEDENJE TONE SVETINA FR. PLESALEC (MAURICE) TEH.SNEM. DODATEK K POGODBI FOSIL TROKRPAR □.pritok SAVE VTOUNIST (»OR) VESTNIK LASTNOST SPORNEGA DELNIŠKA DRUŽBA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ZOE ATKJNS PESTNER LJUBLJENEC AFRODITE V GRŠKI MITOLOGUI MESTO OB REKI TAJO VŠPANMI NEKDANG TROSKOKAČ Zadevi se boš ravnala predv-IA °bčutku, čas pa bo pokazal, ali je bila CXz(j0 n'kar se preveč ne zanašaj na svojo Vive| bJ raie si srečo prisluži. V^Droffi ^den konec tedna, saj boš končno ^lih9 sv°iimi željami in možnostmi. It ' ^jti bor® ai do konca vztrajati pri svojih r Sl1 se lahko tudi prav hitro izjalovijo. ^^se^0^0 odlašala, ti bo nekdo hudo si vzemi tisto, kar ti tako pričakuj preveč od prehitro dane M na vse skupaj malo realneje. ni ® ^edaš predvsem s temne strani, bo n ^ska slika tvojega okolja. Stara %,iBZaur>3V8^način poskušala ponovno pri-an)e Stopi ji naproti - ne bo ti žal ... d° pr'ši° do nekega srečanja, ki piratka , °sta|o kar navada. Partner se bo Plra1, na koncu pa se bo sprijaznil z Nlnelž v denar*a' kajti posl' so se zaceli p sir brivoSAj sekakor pa je še daleč čas, ko si > J kakšen konkretnejši oddih in se C U Mčku. u8ode nasmejala nekemu spodrsljaju, VM Se ti ? ne zate in ne za tvojo ljubezen. 0 ^em ponudila, pa le izkoristi, ponovna. «« Sl nekaj zamudil, v resnici pa l!pi.pbp Preš d°9°dke. Ob koncu tedna se ti k ^čenjo, najverietneje povezano z znancem ti bo dal zelo dobro brzdati, se lahko tvoji od-nič^č zaPletejo- Z ljubosumnostjo Vko Sar’ Zato raie Poskusi s kakšno s0om^iV ano boš srečal osebo, ki te ne J 3 na bobre stare čase. Toda X sim Zneži’ sai utegne to zelo škoditi ac'i'’ ki ni do tebe prav nič priza- - ačaia ®Pncakovana sreča, ki pa bo le pa t0 še ne Pomeni, da Pazi s® Priiateljevih M X čeh-ej.k°t odkriti in prijazni. ^uf) v 1 voasih ustregel tudi kakšni od I,tekakor bi bila to precejšnja kri<:, kj p°su, ki trenutno prihaja v še i a ahko kaj hitro zraste v velike TEHTNICA Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse samo pokvarijo. On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, to pa mariskomu ne bo čisto po godu. Nikar , ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi kaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi uresničevati. ŠKORPIJON Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj ti bo vsega dovolj. Toda nikar se nš prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano ... On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerke so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se opravičil. STRELEC Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in zaletavost, predvsem pa prevelik ponos te bodo pokopali. Nikar si ne misli, da je zate vsem čisto vseeno, saj se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okolisebe! On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bo'do zd* podoben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. KOZOROG Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar prvi pogled zelo vara. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki ti jo prinaša vsak poslovni izziv. VODNAR Ona: Naj te nikar ne motijo očitki iz okolice, temveč ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: Nepričakovan finančni bo dodobra izboljšal tvoj finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen. RIBI Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas. To utegne biti zelo neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenagli. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo izkoristi, dokler je tu! Poznam te, tiček! Ludvik: Vem, Milan, da si Prekmurec in da boš v prihodnjih mesecih tekal po vseh prireditvah, toda v Lotmerk bi te tudi lahko kdaj zaneslo. Nekaj sira se bo našlo tudi zate. Milan: Jah, saj veš, da so moja volilna baza Prekmurci... FOTO: N'J. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se nič hudega sluteč vrnili k svojemu avtomobilu in na njem našli »kazenski.« listek, ker ste napačno parkirali? No, ko vas bodo naslednjič hoteli obglobiti, policiji pokažite tole fotografijo. (Pri tem se ne sklicujte na zakon, ampak na posnemanje news.) Fotografija; J. Z Taksiranje psov V Moravskih Toplicah razmišljajo, da bi po koprskem vzoru uvedli tudi takso na pse, ki s svojimi iztrebki na veliko onesnažujejo okolje. (Da bi zamašili proračunsko luknjo, bodo najbrž s taksami opremili vse domače živali news.) FOTO:ANR Ko predsedniki padajo na kolena 20 ACmetijska panorama vestnik, 28. avgusti^ » Traktor FENDT VARIO 926 za KK Ptuj Jutri tekmovanje oračev v okviru I 35. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma i Najbolj množično doslej Za naslove najboljših se bo letos potegovalo več kot petdeset tekmovalcev, prisl1 j pa bodo tudi iz dežel skupnosti Alpe - Jadran in iz držav članic Cefte _______ _________________________________ ___________________________________———Rc Tekmovanje oračev v okviru Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma je postalo tradicionalno, saj se tekmovalci vselej potegujejo tudi za pokal Pomurskega sejma. Letošnje tekmovanje, ki bo potekalo v okviru jubilejnega 35. sejma, bo še posebno zanimivo, saj bo tako po vsebini kot tudi udeležbi precej obsežnejše. Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Murska Sobota in Pomurski sejem, ki sta organizatorja tekmovanja, pričakujeta, da se bo letošnjega tekmovanja udeležilo več kot petdeset tekmovalcev, to tekmovanje pa bo po obsegu največje v samostojni državi Sloveniji. žavnega tekmovanja oračev, razglasili pa bodo tudi najboljšega mladega orača. Strokovno posvetovanje Na letošnjem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni se predstavljajo tako rekoč vsi največji evropski izdelovalci traktorjev, tudi takšni, ki jih na prejšnjih sejmih nismo videli. Traktorje Fendt na sejmu v Gornji Radgoni razstavlja lnterexport iz Ljubljane, eden od teh traktorjev pa bo poslej delal na slovenskih poljih. V torek so namreč predstavniki lnterexporta direktorju Kmetijskega kombinata Ptuj predali ključe novega traktorja Fendt Vario 928, slovesne predaje se je udeležil tudi slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj. Fotografija: OSTE BAKAL Na letošnjem tekmovanju bodo prvič sodelovali orači kmetijskih šol iz dežel skupnosti Alpe Jadran in iz nekaterih držav članic Cefte, poleg tega mednarodnega tekmovanja pa se bodo zvrstile še štiri tekmovalne kategorije. Tako bo v okviru letošnje prireditve državno prvenstvo kmetijskih šol Slovenije, zvrstili se bosta regijski tekmovanji Prekmurja in Prlekije, hkrati pa bo še tekmovanje za pokal Pomurskega sejma, za katerega se bodo potegovali udeleženci vseh tekmovanj, na tekmovanje za pokal sejma pa so povabili tudi slovenske orače, ki so sodelovali na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Dva najboljša orača z obeh regijskih tekmovanj se bosta udeležila dr- Tekmovanje bo potekalo v petek, 28. avgusta, na poligonu pri ribiškem domu ob soboški gramoznici, prireditev pa je letos zasnovana nekoliko širše, saj bodo ob tej priložnosti še strokovna posvetovanja. Celotno dogajanje bo tako potekalo kar tri dni, od četrtka do sobote, ko bodo na sejmišču v Gornji Radgoni razglasili rezultate tekmovanja. Na tekmovalni dan bo .v Gornji Radgoni po- svetovanje o izobraževanju v tijstvu v delovni skupnosti Alpu Jadran ter o izobraževanju kmetov v deželah Evropske^ Ob letošnjem velikem odzivu tekmovalcev organizatorji P^3' kujejo tudi dober obisk gledalcev, ki si bodo poleg kakovostnega^ nja lahko ogledali tudi kmet^0 mehanizacijo in druge dosežke1* LUDVIK tem področju. Kmetijska zadruga Gorni^ Radgona Dvakrat Setev travnikov n Za intenzivno rabo pa pri-l poročamo sejati mešanico TDM 2, ki ima v sestavi poudarek na trpežni ljuljki, travniški bilnici-in beli detelji. Mešanica je namenjeriaza intenzivno košno- pašno rabo, sejemo pa je 35 kg/ha. Za izrecno pašno rabo pa bi od travno-deteljnih mešanic svetovali setev mešanice pod komercialnim imenom PAŠNIK, ki pa je sestavljen izključno iz pašnih vrst trav, kot sta trpežni ljuljki in mačji rep, in bele detelje. Za pašo in košnjo svetujemo tudi setev nekaterih travnih mešanic. Za intenzivno rabo bi prišle v poštev mešanica RUŠA, ki je sestavljena iz trpežnih in mnogocvetne ljuljke, Bg 3 in mešanico MIX 1, ki pa sta sestavljeni izključno Iz trpežne ljuljke. Na hektarjih sejemo 30 do 35 kg. Na lažjih tleh pa bomo dali v intenzivni rabi prednost mono-kultumi setvi PASJE TRAVE, in sicer sortam baraula, kopa ali fala, na hektar pa je sejemo 20 kg. Sorta fala je po rasti zelo rana, medtem ko je sorta kopa po rasti srednje zgodnja, sorta baraula pa srednje pozna. Smiselno bi bilo sejati pasjo travo tudi v mešanici zgoraj omenjenih sort. Za intenzivno pašno-košno rabo pa bi prišla | v poštev za setev tudi mešanica pod komercialnim imenom TDM 1, ki vsebuje v sestavu poleg treh trpežnih ljuljk še pasjo travo in belo deteljo. Na hektarje sejemo 35 kg. Podobna je tudi mešanica MIX 2. Reja konj postaja vedno bolj aktualna, zato bi opozoril bralce časopisa Vestnik, da je tudi mogoč nakup specialne mešanice za konje, in sicer pod komercialnim imenom MEŠANICA ZA KONJE, ki vsebuje nekatere vrste trav, ki so dokaj odporne proti poškodbi s konjskim kopitom. V sestavu mešanice sta od detelj travniška črna detelja in nokota, medtem ko so od trav zastopane rdeča in ovčja bil-nica, pasja trava trpežna Ijulj-ka in travniška latovka. Jeseni je tudi aktualna do-setev travnikov s specialnimi sejalnicami. Za ta ukrep se bomo odločili, če bo prišlo iz določenih vzrokov do zredai-tve sklopa, ni pa v botanični sestavi travne ruše trdovratnih zeli in plevelov. Če so v ruši ščavje, rman, pirnica in še kateri pleveli, je takšen travnik smiselneje preorati in v naslednjem letu zasejati koruzo. Koreninski izločki, predvsem pirnice, negativno delujejo na vznik sejančkov, zato je uspeh setve minimalen. Če se odločite za dosetev, vam priporočam, da se čimprej oglasite pri svojem svetovalcu. Uspeh setve in vznika pa bo zagotovljen le, če bomo travno površino optimalno pripravili, in sicer pred setvijo moramo travnik globoko pokositi ali popasti, razpleveliti neza-željenih vrst ter analizirati zemljo na osnovna hranila, kot sta fosfor in kalij ter na pH. Za dosetev pridejo v poštev vse zgoraj navedene trav-no-deteljne in travne mešanice oziroma njib monokulture. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje ŽVZ Murska Sobota mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr. Cene pujskov Minuli četrtek so na sejmu v Turnišču prodajali 65 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 23 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 13.000 do 15.000 tolarjev, prodali pa so jih 34. Sejem v Turnišču se začenja ob 6. uri. več . . pšenic« Črncih letos od pnde ton Pšen;^ NoaW (3 446 torj otrA sebm kme Ldgona^Jpici. čin Gornja ci in Sv. Ju"'o pšenico P? ®ci(lM|(Z Kmetijstvo 6 5ton)f VG Kapela nato4 Lenart. dkuPj'> zadruga lan' letošolj> 2 389 ton.^^pa V dvakrat vecjr*^^ ce ne P^-meje PcX\ skasuša.poz pra ževje.bibPo^a d jdo-vo večji. pridelek na ber in tudi To naj sensko set^peP' da v Sloveni)' m0 dovolj Konkurenca je bila veh^ u j Komisija za izbor naj... kmetije ’97, naj... obnovljene hiše in naj... brajd oziroma »lugaša« je obiskala več kot 30 prijavljenih domačij, jim dodelila zasluženo število točk, potem pa ugotovila letošnje zmagovalce. Konkurenca je bila kar velika. Prihodnji teden (4. septembra) bomo izdali tradicionalno prilogo Naj... kmetija ’97, v kateri bomo obširneje predstavili letošnjega zmagovalca in druge kmetije, ki so se uvrstile v ožji izbor zaradi urejenosti, kmetijske pridelave oziroma prireje v hlevih. Pisali bomo seveda tudi o naj... obnovljeni hiši, pa o najlepšem »lugašu«. Seveda bomo objavili še druge zanimive članke. Zdaj pa je že čas, da vam izdamo skrivnost, katera od prijavljenih kmetij za letošnji izbor, ki je bil že sedmi po vrsti, je naj... kmetija. Komisija seje odločila, da si tak naziv zaslužijo Slavičevi iz Stanetinec pri Hrastju - Moti. Uspelo jim je ohraniti hišo, zgrajeno pred 90 leti, na 15,5 hektarja zemlje pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen; imajo osem krav molnic in letno oddajo 30.000 litrov mleka, redijo 1 7 govejih pitancev, imajo pet telet. To pa še ni vse: ukvarjajo se tudi s prašičerejo in v enem turnusu pitajo 120 bekonov. Pri hiši so štiri delovne moči: oče, mati, sin in snaha, ne manjka pa tudi mladega naraščaja (triletni fantek in dveletna dekli- ca). So složna in gostoljubna družina. To boste občutili tudi vsi, ki boste v nedeljo, 7. sep- tembra, prišli na sitev letošnje n Slavičevi iz Stanetinec pri Hrastju - Moti niso podlegli »sodobnim trendom« pri obnavljanju hiš, ko marsikje odstranijo stara okna in vgradijo velika plastična, ampak so uspeli ohraniti stanovanjski del domačije z vsemi arhitektonskimi značilnostmi, kot so jih naredili predniki pred 90 leti. To je eno, kar je nagnilo tehnico v prid te domačije. Drugo pa je kmetijska pridelava, saj so ostali pri govedoreji (mnoge »kmetije« krav že nimajo), dodatno pa se ukvarjajo tudi z vzrejo bekonov. KEMA p. o- KREme^ Moja domača banka "»"»r ,O Pomurska banka d.d. zavarovalnica trW’ Murska Sobota OBMOČNA ENOTA 28. avgust 1997 /Nasveti POMURSKE lekarne razkrivajo ZDRAVILNE skrivnosti je zdravil preveč, bi bilo bolje z njimi zasuti morje mahniti peš v Ameriko d.d MURSKA SOBOTA OTROŠKICAJ KAMILICE Mat^atricaria cha-^rabni del: Cvet. Svet Evr°Pe i° N? ki । ,uPno naravnih začimb ^hnikni-^^ d°dajo živilom v Zeliščnih ICIni’ z m°žno omejitvijo (siku Sestavin v končnem iz-^pZa kamilic° še niso dobitke °9Osto se rabi za čajne ^liščna ra> sMčaU0)apa Je karminativ, ^eboh!-’ apazmolitik, blaži KlOfilr np?116’ biaS' sec,ativ in hi-‘spava X-, 0 Pomirja in rahlo Pivnati "n lamat°rno sredstvo, Ublaži antikataralno sredinih se M u?nidna vnetja, pri ka-taan(i °Ca sokrvca, sluz ali ^Sent razkužuje, ad-Mnein rči Prizadete tkivne ^razstn °i^ei' b°lezenski pro-^Peino P a Pa tudi bakterijske %7sP°dbuja kožno presno-Mprehr?6^311' Notranje se rabi Skiiih"^ motnjam živčnega HislaL sPrerr|ljajo vetrovi, po-Xhemi°St'’ ddski zaradi živč-■%im U’in še posebno proti ^atnjam v želodcu in sPremljajočo živčno ^eok^stio ph otrocih. Zu-^9vneradk' P0Parka blažijo JU r,a’. Celiio opekline in azjedo goleni, lajšajo ^^agajo pri oteklinah Bežijo vnetja dojk. S0Par poma-'n vnetju čelnih in Sti.i 7n ter zgornji dihal-Jojepa "?n-ie s poparkom in KrZdravi vnetje žrelne in S6nceter dlesni. I odrasle čajni napi-I Jllor rav'ien kot poparek I k,r.amOv droge 3-krat na / *i H°ki' 3 Srame prelijte s f Xaecd|trom vrele vode, <^dit' 6 ^ak 5 do 10 minut ^Orc^’ ^Porabite ga lahko izpiranje ust kopiranje ~°Parek za obkla' gramov n an Pnpravite iz 3 Vn delnst deciliter vode. Piičnpin ^P®1'. na primer ^ov na predele, iz vsop-r 0 iifrov vode. Ka- s Pa s prelitjem 3 do Ode j rugim decilitrom R1 ihčka droge tehta S^ia Naredili so LPQtrdi|j rt Hvalih, skateri-Vitvir.^PPiooje bakterije, ^Navira,ae’ b|aži vnetja in L sine spxada in zniža zviša-^čepi n|ne v krvi. Dobro ?^4^aler9lčno in pr°- Alergične re-X lh sDnrane.s Prenašalcem sPoii°C''. histaminom, ^^olia116 iz kamiličnega 4S°>aJ bi zavira V tkivih in tako napade.Se-?°tivnPt hamazulen učin-^N^takn110’ prva bo|i kot Si sr> Seskviterpenske K^isabon6’ med njim' ^^Odeln ln cls'sPiroe-S>ožea®'Ovanie flavonoi-Siek s strQe’ Povzročene z som. Kumarini (K Oviraj*6, že od prej pa K °i®kuia strjevanje krvi. S P0|isahandi KK0|iez °StProti okužbi. ^M^oiestern?3 iz|očanje in SN£ v.žoiču- Bisa-tlavdn^ ^ijo krče gla-°Jd apigenin je |W.P^niO|if?'nkovitejši od 0|d6 a, papaverina, ^i^PazmJ?.3 ie mani 'tlS^^oter / ICne lastnosti C%6rniono n°dn' izvleček { Vkinapetost. Eta- ' ’Pdi he^Stllne zavira nnPes' Eterično Najbrž t n° obnoviti SSS°drne^aradi azuie-b %°Casni dih'h zn|žuje krv-7% anie in del0‘ A -nis DrehCk' Zavirajo sokov °dcu ln dva-LW‘ri>a na Dri Pomirjevalno ^iio^erpred srč-Povzročili glo- bok spanec pri 10 od 12 bolnikih. Primerni so za zdravljenje sluzničnih okužb, izpiranje s kamilično ustno vodo 5- ali 6-krat na_ dan ima hladilni in adstringentni učinek. Kamilična krema v povezavi z drugim zdravljenjem blaži vnetje in skelenje ter hladi in jemlje duh pri kožnih okužbah na nogah. Stranski učinki in strupenost: Zapisanih je več alergij na kamilico, tudi dve burni alergični reakciji po zaužitju čajnega napitka pri posameznikih z znano preobčutljivostjo na košarice. Znaki so bili trebušni krči, otečen jezik in žrelo, občutek stisnjenega vratu, nabrekle ustnice in zabuhle oči, vsesplošno srbenje in koprivnica, bobnenje v ušesih ter oteženo dihanje zaradi sapničnega skrčenja. Po zdravilskem zdravljenju sta se oba bolnika opomogla. Poročajo tudi o alergiji na dotik pa o naduhi in koprivnici, ki so jo povzročile kamilične svečke. Čajni napitek lahko poslabša katerokoli obstoječo alergijo. Alergične lastnosti so včasih pripisovali seskvi-terpenskemu laktonu antekotulidu, a ga kamilica vsebuje zelo malo ali sploh ne, danes pa proazulenu matrikarinu, pri katerem so jih dokazali z obližnimi testi za alergijo pri preobčutljivih ljudeh za seskvi-terpenske laktone. Te spojine so vzrok alergij na mnoge rastline, posebno še iz družine košaric, kamor spadajo tudi vratič, rman in arnika. Potrebni pogoj za alergijo naj bi bila alfa-metilenska skupina na laktonskem obroču. Cvetovi vsebujejo antemično kislino, grenči-no, ki v večjih odmerkih sili na bruhanje. Akutna strupenost kamilice je nizka, eterično olje na koži ne deluje dražilno. Prepovedi in opozorila: Obstaja navzkrižna preobčutljivost za rastline z vsebujočimi ses.kviterpenski- Zmerno (pametno) uživanje vina je lahko zdravju koristno Slovenci smo narod pivcev; to potrjuje količina spitega alkohola na posameznega prebivalca, indirektno pa tudi število slovenskih narodnih in drugih pesmi o vinu Seveda so z vinom povezane tudi številne težave in stranpoti v našem življenju; od aktualnih težav pri čezmernem uživanju alkohola do kronične zasvojenosti oz. odvisnosti, absentizma in propada družine. Pa vendar je vino dragoceno hranilo. Problem je v količini zaužitega vina, kakovosti vina in kulturi uživanja alkohola. Sredi letošnjega junija je potekal zanimiv simpozij o morebitnem ugodnem delovanju in koristnosti zmernega uživanja vina oziroma o povezanosti zmernega uživanja vina in zdravja. Na simpoziju so sodelovali številni profesorji in strokovnjaki s področja medicine, vinogradništva, prehrane in politike iz številnih držav. Prejeli smo Argument 17. 7.1997 SLS zajela v DZ vse pokrajine Predsednik DZ g. Janez Podobnik je za Argument 17. 7. izjavil, da je SLS zajela v DZ vse pokrajine. Njegove trditve so neresnične in netočne. Žitnica Slovenije Prekmurje nima poslanca v DZ iz preprostega razloga, ker SLS ni upoštevala volilnih rezultatov, saj so Ji zaupali predvsem kmetje, ki so dali svoj glas g. Sapaču, ki je tako dobil 3704 glasov ali 22,47 %, medtem ko je dr. Zagožen dobi! le 1763 glasov ali 16,80 % in nam sedaj v DZ bere levite, da pač v demokraciji odloča večina. Da pa bi bila ironija popolna, vodi dr. Zagožen parlamentarno skupino SLS. Ker je prišel v parlament s pomočjo dogme, mu je zaupano vračanje gozdov Cerkvi. Iz omenjenega sledi, da se preprosti kmečki ljudje iz Prekmurja kljub ustavnim določilom obravnavajo kot drugorazredni državljani. Stanje slovenskega kmetijstva je kritično, prekmurskega pa celo ka- mi laktoni, za kamilico preobčutljivi bolniki bodo zelo verjetno alergični tudi na druge pripadnike košaric in obratno pa tudi na nekatere druge cvetnice, na primer zeleno iz družine kobulnic. Poleg tega lahko povzroči alergično reakcijo ali poslabša njene znake pri sicer preobčutljivih posameznikih, na primer astmatikih. Čezmerni odmerki vplivajo na zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi, ker vsebujoče kumarinske sestavine preprečujejo njeno strjevanje. Pomemben del simpozija je bil namenjen vlogi vzgoje posameznika, družine in družbe. Profesor Polikolainen iz Finske ugotavlja, da se smrtnost zmanjša za 10 do 20 % ob zmernem uživanju vina v primerjavi s tistimi, ki ne uživajo alkohola, medtem ko se pri ljudeh, ki uživajo večje količine alkohola, riziko obolevnosti in smrtnosti močno poveča. Prav tako omenjeni profesor ugotavlja zaščitno delovanje ob zmernem uživanju alkohola pri določenih tastrofalno. Ko smo kot Titovi mladinci pred 40 leti prebirali Nostradamusa, češ da bodo v zadnjem desetletju 20. stoletja'prišli antikristi, ki bodo vse pomendrali, celo mrtve bodo premikali, smo pripominjali, da so to le bajke. Toda te bajke so se v Prekmurju uresničile, saj je uničena najsodobnejša tovarna mesnih izdekov Pomurka, uničena živinoreja, ki je bila paradni konj, uničena največja kmetijska zadruga z velikim gospodarskim potencialom Panonka. težave so v perutninarstvu (Agromerkur). Kaj pomeni 10.000 krav manj za pokrajinsko gospodarstvo, kjer kmetje nimajo denarja, da bi si plačevali za pokojnine, zdravstvene in veterinarske storitve, ne bi razlagal. Za tako stanje v živinoreji bi moral odgovarjati prejšnji kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki sploh ni porabil proračunskih sredstev, me- Vpliva na menstruacijski ciklus in maternično napetost. Večja množina alfa-bisabolola je bila škodljiva za živalski plod, manjša množina, ki jo vsebujejo običajni kamilični odmerki, pa ni imela teratogenega učinka. Glede na pravkar omenjene izsledke ne priporočamo čezmernega pitja kamilice med nosečnostjo in dojenjem. Poparek naj se ne uporablja za zdravljenje vnetja očesne veznice ali blizu oči, ker lahko dražilno učinkuje zaradi nekaterih vsebujočih snovi in prevelikih delcev, sicer nenevarnih spojin na ta občutljivi organ. Lekarniško mnenje: S kemičnega vidika je dobro proučena, posebno še eterično olje. Prav to in flavonoidi so farmakološko učinkoviti. Dokumentiranih je veliko učinkov, med njimi protivnetni in pro-tikrčni najbolj upravičita čislano zeliščno rabo, zanimiv pa je tudi protialergični učinek nekaterih njenih sestavin, ki najbrž pride prav pri potovalnih slabostih in prebavnih motnjah zaradi spremembe kraja in podnebja. Notranje jo priporočamo tudi za zdravljenje prebavnih motenj ljudi, ki zaradi razdražjivega želodca in preveč kisline ne smejo piti grenčic, ter dekletom za blažitev menstrualnih težav. V običajnih odmerkih ni strupena, lahko pa povzroči alergične reakcije pri preobčutljivih posameznikih, za katere seveda ne pride v poštev noben njen drugače še tako koristen zdravilni učinek. Zdravilni so samo cvetovi, zel vsebuje premalo eteričnega olja, lahko pa se uporablja kot dodatek živilom. Sklep: Kdor lahko pri zdravljenju shaja Sjkamilico, je le-ta zanj zadostno in najboljše zdravilo. Janez Špringer, mag. farm. boleznih, še posebno pri kardiovaskularnih obolenjih, trombozi, osteoporozi, celo pri diabetikih. Kaj je zmerno uživanje vina? Po mnenju prof. Polikolainena in njegovih raziskavah je to za moške dva do tri del vina dnevno in en do dva del vina dnevno za ženske ob hrani oz. kosilu ali večerji. Dr. Renaud iz Francije je v svoji študiji ugotovil, da so se ob takšnem uživanju alkohola kardiovaskularne bolezni zmanjšale za 28 do 38 odstotkov, umrljivost pa od 24 do 31 odstotkov. Omenjeni profesor navaja, da naj bi imelo vino zaščitni učinek tudi pri določenih rakastih obolenjih. To ugo- dtem ko so morali kmetje plačevati prometni davek za plemenske živali. Za vzdrževanje kmetijskega ministrstva je bilo v letu 1996 porabljenih 9 milijard tolarjev, saj je zaposlenih kar 2460 ljudi, ki pa niso bili sposobni ponuditi kvalitetne živine, ko je v Evropi izbruhnila bolezen norih krav. Prejšnji minister je stalno filozofiral, da moramo zmanjšati število krav in povečati mlečnost. Taki miselnosti je sledila Pomurska mlekarna, ki izvaja razne ukrepe glede kvalitete in higiene mleka. Zato so oddajalci mleka večkrat denarno kaznovani, brez vsakega dokaza. Tako v Pomurju pada število krav. Tudi varuha človekovih pravic g. Bizjaka sem 11. 9. 1996 osebno seznanil z nepravilnostmi v največji KZ Panonka, kjer se teptajo osnovne človekove pravice. Tako kot SLS ne upošteva volilnih izidov in v DZ določi dr. Zagožna namesto g. Sa-paca, tako tudi delničarji v KZ Pa- Kipniki in narastki Obe jedi sta si nekoliko podobni, pa vendar različni po pripravi. Kipniki so zelo rahle in lahke jedi, vsebujejo več jajc in manj drugih sestavin. Kuhamo jih v sopari v posebnih pokritih posodah iz pocinkane pločevine. , Pečeni narastki so manj zahtevni po pripravi in posodi za pripravo. Spečemo jih lahko v navadnem modelu ali primernem pekaču. Uspešno jih pripravijo tudi gospodinje z manj izkušnjami, a z natančnostjo pri delu. Rezančni narastek „ Za rezance potrebujemo: 2 celi jajci, žličko hladne vode in toliko moke, da zamesimo testo, razvaljamo in narežemo na široke rezance. V 1,25 I mleka, ki mu dodamo za drobno jajce masla ali margarine, skuhamo rezance (ne razkuhamo!). Posebej penasto umešamo: 5 dag masla ali margarine, dodamo žličko limoninega soka, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja. Spenimo. Dodamo do mlačnega ohlajene kuhane rezance in rahlo mešamo z roko in ročno metlico, da se masa poenoti. Poravnamo v namaščen in z drobtinami potresen pekač 3-4 cm visoko. Spečemo v pečici. Med tem trdo stepemo sneg dveh be- ljakov in mu vtepemo postopoma 10 dag kristalnega sladkorja in 1 vanilin. Pečen narastek premažemo z marmelado, prevlečemo s sladkim snegom in damo v vročo pečico, da zgoraj svetlo porjavi (v notranjosti mora ostati sneg mehak). Nekoliko ohlajen narastek režemo z nožem, ki ga pomakamo v vrelo vodo, na poljubne kose. Po želji ponudimo s kompotom. Cilka Sukič v Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 21 avtomobilov, prodali pa so tri. Znamka Letnik prev.km. Cena Ford Sierra 1,6 Gl 1986 103.000 6.150 DEM Golfdiesel 1,6 1989 118.000 850.000 SIT Renault 5 diesel 1991 86.000 9.000 DEM Opel Kadett 20 Gsi 1989 138.000 11.600 DEM Suzuki Svvift 1995 33.000 12.000 DEM Renault 4 TL 1986 100.000 1.300 DEM Ford Escort 1,6 CLX 1993 75.000 13.200 DEM Chrysler le Baron 1990 122.000 13.000 DEM dno zaščitno delovanje vina na človeški organizem je predvsem zaradi vsebnosti polhyenolov. Pol-hyenoli imajo namreč antioksidant-ne, protivnetne, antiagregacijske pa tudi protikarcinogene lastnosti. Rdeče vino še posebno lahko poveča raven antiokasidantov v krvi. Torej: antioksidanti imajo najpomembnejšo ugodno zaščitno vlogo pri zmernem uživanju vina pri kardiovaskulatnih boleznih, pri boleznih v starosti, še posebno pri alzhemerjevi bolezni in pri nekaterih rakastih boleznih. Seveda so potrebne še nadaljnje tovrstne študije. Številni avtorji tudi ugotavljajo, da je zmerno uživanje vina povezano z znižanjem povečanega krvnega tlaka. Zdrav način življenja, ki vključuje tudi uravnano dieto in zmerno uživanje vina, je najverjetneje povezan z manjšo možnostjo nonka nimajo pravice, da bi izvolili organe zadruge, nimajo pravice, da bi izključili člana in funkcionarja, ki je ustanovil drugo zadrugo, ki ima registrirano enako dejavnost. Varuha človekovih pravic sem tudi seznanil, da je dobil nekdanji član občinskega komiteja ZK M. Sobota in nekdanji veliki direktor Pa-nonke precej nepovratnih sredstev za gradnjo hleva na račun bolne matere, kar je skrajno nehumano dejanje. Da bi bila ironija popolna, je žena sodnica. Mnogi se sprašujejo, zakaj zoper direktorja, ki je naredil toliko krivic preprostemu kmečkemu človeku, ni mogoče ukrepati. ‘V Argumentu je bilo tudi govora, zakaj nas niso vzeli v NATO kot Poljsko, Češko in Madžarsko. Zadeva je preprosta, omenjene države niso obremenjene z denacionalizacijo 'in domobranstvom. Ernest Pintarič Šalamenci 86 nastanka povečanega krvnega tlaka, prav tako pa tudi z zmanjšanjem koronarne srčne bolezni in možganske kapi. Na koncu je potrebno poudariti, da vino ni zdravilo, ampak dobro koristno hranilo, če ga uživamo zmerno. D „ Bojan Korošec, dr. med., spec. int. jg Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 118 150 120 hruške 224 250 200 marelice 450 400 400 slive 244 240 250 banane 186 170 180 limone 236 240 280 lubenice 100 120 115 grozdje 280 390 380 ananas 350 290 350 pomaranče 236 - 250 kivi 550 350 420 paradižnik 131 140 150 paprika 140 160 160 krompir 43 60 55 solata 160 180 200 korenje 130 160 170 zeleno zelje 53 50 50 čebula 110 200 180 kumare 100 90 80 ohrovt 160 - 200 česen 420 420 450 bučke 100 - 200 por 360 - - cvetača 244 200 250 hren 320 - - jajce 20 - 22 fižol v zrnju 321 350 280 orehova Jedrca 1110 - 990 suhe fige 780 600 600 suhe slive 800 700 600 »Vport vestnik, 28. avgust 19£ r Prva državna nogometna liga Nogometni komentar Mura : Maribor 1 : 0 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 4.000. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 1 : 0 Ilič (86 - 1 Im). Mura: Nemec, Lukič, Alihodžič, Dominko, Cipot, Škaper, D. Baranja (Cirkvenčič), Vogrinčič (Bukovec), Fras (A. Baranja), Ilič, Gutalj. Gorica : Potrošnik 5 : 1 Nova Gorica - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Osterc (2), 2 : 0 Osterc (28), 2 : 1 Džafič (29), 3 : 1 Demirovič (43-11 m), 4 : 1 Nikčevič (60), 5 : 1 Nikčevič (66). Potrošnik: Kuzma, Gorina, Tratnjek (Golob), Zemljič, Dvoršak, Črnko, Zec, Kečan, Kotnik (Damiš), Džafič, Franko (Markovič). Druga državna nogometna liga Mura na tretjem mestu 1.SNL Rezultati - 5. krog Mura : Maribor 1 : 0 Gorica : Potrošnik 5 :1 Korotan : Rudar 0 :1 Triglav : Nafta 5 : 0 Kranj - Igrišče v športnem parku, gledalcev 600. Sodnik: Turk (Maribor). Strelci: 1 : 0 Bogatinov (4), 2 : 0 Bogatinov (80), 3 : 0 Perič (82), 4 : 0 Perič (87), 5 : 0 Radosavljevič (89). Nafta: Zver, Hozjan (Gyurkač), Gaševič, D. Novak, T. Novak (Gabor), Drvarič, Vickovič, Šabjan, Bedo, Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga________________________________ Črenšovci: Bakovci 1 : 0 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 400. Sodnik: Brence (Maribor). Strelec: 1 : Horvat (61). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, B. Horvat, Graj, Virag, Kustec, Vučko (Plej), Lipič (Zelko), Vori, D. Horvat (D. Horvat). Bakovci: Šiftar, R. Berendijaš, Žekš, Živič. Buzeti, Papič, Kerčmar (Holc-man), B. Berendijaš, Mesarič, Prekazi, Ristič. Kungota : Variš 0 : 2 Spodnja Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 200. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelca: 0 : 1 Hepe (24), 0 : 2 Lebar (83). Variš Lakoš: Zajtl, Hepe, Bažika, Kepe, Balantič, M. Horvat, J., Horvat (G. Žalik), J. Žalik, Lebar, Pal (Sankovič), Šabjan. Turnišče : Paloma 2 : 1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Teršak (Laško). Strelci: 0 : 1 Saletinger (3), L: 1 Lutar (64 - 1 Im), 2 : 1 Rituper (83). Turnišče: Zver, Vegič, Raj (Lebar), D. Pucko, Albert Lackovič, Kovač, Albin Lackovič, Ternar, Rituper (J. Pucko), Lacko, Lutar (Čizmazija). Usnjar : Odranci 0 : 1 Šoštanj - Igrišče Usnjaija, gledalcev 300. Sodnik: Amidžič (Maribor). Strelec : 0 : 1 Ulen (46). Odranci: Marič, D. Kreslin (Horvat), B. Kreslin, Pozderec, Cener, Ulen, Kavaš, Vegič (Kerčmar), Puhar, L Cener, Radikovič. Dravinja : Goričanka 2 : 1 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 200. Strelec za Goričanko J. Horvat. Goričanka: Nemec, Gomboc, Smodiš, Gider (Kosedner), B. Šalamon, Kren, Šuša (Skledar), Poredoš, Žilavec, A. Šalamon, J. Horvat. Jubilej____________________________________ 30 let NK Grad Nogometni klub Grad praznuje letos 30-letnico delovanja. Ta jubilej so V petem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je soboška Mure pred okrog 4.000 gledalci v Fazaneriji premagala državnega prvaka Maribor, dosegla drugo zaporedno zmago in se prebila na tretje mesto lestvice. V zanimivi tekmi, s katero so bili gledalci zadovoljni, sta imeli obe moštvi možnosti za zmago. Sobočani so imeli večji del tekme pobudo, več so napadali, vendar brez pravega strela na gol. Tako so morali gledalci, ki so ob vsaki lepi akciji z aplav-zem nagradili svoje moštvo, čakati na zmagoviti zadetek vse do konca tekme.. Štiri minute pred koncem je namreč odličen vratar Maribora Simeunovič nepravilno ustavil Gu-talja, ki mu je pobegnil, in sodnik Kos iz Prevalj je upravičeno pokazal na enajstmetrovko. Nerazumljivo pa je, da ob tem Simeunovič ni dobil rdečega kartona. Ilič, ki je bil najbolj opazen v moštvu Mure, je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni, premagal je vratarja Simeunoviča in gledalcem pripravil veliko zadovoljstvo. Mariborčani so se sicer jezili na sodnika Kosa, češ da je bil prekršek storjen zunaj kazenskega prostora, vendar je televizijska slika to demantirala. Nogometaši Potrošnika iz Beltinec so gostovali pri Gorici in nepričakovano prepričljivo izgubili. Že na začetku je nekdanji igralec Potrošnika Milan Osterc izkoristil napako domače obrambe in dosegel vodeči zadetek. To je bila hladna prha za mlado in neizkušeno moštvo Potrošnika. Kljub temu pa so si Beltinčani kmalu zatem ustvarili idealno priložnost, da izenačijo rezultat, ki pa je nespretni Franko ni izkoristil, čeprav se je sam znašel pred vratarjem Mavričem. Kmalu zatem pa je nevarno streljal Kečan, vendar je vratar domačinov zopet odlično reagiral. Nekdanji Beltinčan Osterc, na katerega so bili gostje premalo pozorni, pa se je drugič vpisal med strelce. Samo minuto zatem je Potrošnik izvedel lepo akcijo. Franko je prodrl po desnem krilu, poslal žogo v kazenski prostor, kjer jo je z glavo prestregel Džafič in znižal vodstvo go- stiteljev. Tekma je bila bolj ali manj odločena dve minuti pred odmorom, ko je sodnik Mitrovič dosodil enajstmetrovko za gostitelje. Tako so nogometaši odšli na odmor z dvema goloma razlike. V nadaljevanju igre pa so Goričani dosegli še dva gola in prepričljivo zmago. V drugem kolu tekmovanja v drugi državni nogometni ligi je lendavska Nafta gostovala pri Triglavu v Kranju in nepričakovano izgubila. Domačini so dosegli že na začetku tekme vodeči zadetek, kar je nekoliko zmedlo Lendavčane, ki so se šele nekaj minut pred odmorom razigrali in bi rezultat lahko izenačili, vendar Baša in Šabjan nista izkoritila priložnosti za gol. Še bolje je Nafta zaigrala v drugem polčasu in si zopet priigrala priložnosti za gol, ki pa jih Gaševič, Utroša in Vickovič niso izkoristili. Nerazumljivo pa je Nafta popustila zadnjih deset minut, ko je prejela kar štiri zadetke in prepričjivo izgubila ter se znašla na zadnjem mestu lestvice. S tekmovanjem so začeli tudi v tretji državni nogometni ligi, kjer tokrat sodeluje šest prekmurskih moštev. V središču zanimanja ljubiteljev nogometa je bil derbi med Črenšovci in Bakovci. Srečanje se je presenetljivo, vendar zasluženo končalo z zmago Črenšovec. Prijetno so presenetili nogometaši Vare-sa iz Lakoša, saj so kot novinec v Kungoti premagali domače moštvo in si tako priigrali prve tri točke, kar je dobra spodbuda za naprej. Prijetno so presenetili tudi nogometaši Odranec, ki so v Šoštanju premagali novinca Usnjarja in osvojili dragocene točke. Njihova zmaga pa bi lahko bila prepričljivejša, saj Radikovič, Kreslin in Puhar niso izkoristili idealnih priložnosti za gol. Ljubitelje nogometa so razveselili tudi nogometaši Turnišča, ki so doma ugnali dobro moštvo Palome Sladkega Vrha. Nogometaši Goričanke Iz Rogašovec so gostovali v Slovenskih Konjicah in tesno izgubili, vendar sta A. Šalamon in Šuša zamudila idealni priložnosti za gol. S startom prekmurskih tret- Srečko Ilič (Mura) je iz enajstmetrovke dosegel zmagoviti zadetek. jeligašev smo torej lahko več kot zadovoljni. Feri Maučec V prvem krogu pokalnega --- tekmovanaj na območju Medobčinske nogometne zveze Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Hotiza : Centiba 6 : 7 (2 : 2), Graničar : Nedelica 0 : 11, Polana : Bistrica 0 : 4, Žit-kovci: Panonija 2 : 4 in Petišovci : Dolina 1:2. V prvi slovenski mladinski ..—J ligi je Maribor premagal Muro s 3 : 0, v slovenski kadetski ligi pa sta se moštvi Mure in Maribora razšli z neodločenim izi- dom 1:1. Gol za Muro je dosegel Cotter. V madžarskem Veszpremu ___ je bil mednarodni turnir ženskih ekip v malem nogometu. Med petimi ekipami so sodelovale tudi nogometašice Pande iz Gornjih Petrovec in zasedle drugo mesto. Njihova igralka Anica Korpič je bila z 8 goli najboljša strelka na turnirju. (F. Bobovec) V okviru sejemskih prire-____ ditev je bil v Gornji Radgoni drugi turnir v malem nogometu za pokal Kmetijsko-ži-vilskega sejma. Zmagala je ekipa Interier Meteorplast iz Ljutomera in prejela nagrado 200.000 SIT pred Krapom iz Ormoža in Diskoteko Mak iz Jurovskega Dola. Publikum : Vevče 4 : 3 Olimpija : Primorje^S: 3 Gorica Primorje Mura Publikum Potrošnik Korotan Maribor Olimpija Rudar Vevče 2. SNL 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 3 3 3 2 2 2 1 1 1 1 o o 1 1 o 2 1 0 2 2 2 2 3 2 3 3 12:312 11:710 87 11:11 8:9 3:4 4:4 7:9 4:7 6:11 Rezultati - 2. krog Triglav : Nafta 5 : 0 Šmartno: Železničar Črnuče : Šentjur 1 ■ 4 :3 Elan : Jadran 4:1 BS Tehnik: Aluminij 1 Rudar: Zagorje 1 : Drava : Dravograd 0 ■ u Koper: G. °PekaQe0 Koper Triglav Železničar Elan Domžale Dravograd Jadran Rudar Šentjur Drava Zagorje G.opekarne Šmartno Aluminij Črnuče Nafta 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 o o o o o o o sl se 4 I 0 0 o o o 1 1 o o o 2 1 1 0 0 0 0 o o o o o 1 1 1 o 1 1 2 2 2 2 :0 9:1 9:3 6:1 6:1 2:1 2:1 6:4 2:2 2:4 4:7 0:3 1:7 3. SNL vzhod Rezultati - 1- krog . q Črenšovci: Bakovci ■ Turnišče : Paloma 21 Usnjar: Odranci 0 . Kungota : Variš 0 ■ , Dravinja : Goričanka ■ Pohorje : Unior 5 ■ Kovinar: Pobrežje J ■ j: Pohorje : unioi / ■ . j } Kovinar: Pobrežje sv ' °n 0 n o0 r.i; 0 o r. 0 0 1 0? H 0 1 Pohorje Variš Turnišče Pobrežje Dravinja Črenšovci Odranci Goričanka Paloma Kovinar Bakovci Usnjar Kungota Unior 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 o o o' 0%’ 00 0° 0° 0° 0:2 0.5 proslavili pred dnevi, ko so pripravili slavnostno sejo s kulturnim programom in odigrali prijateljsko mednarodno nogometno tekmo z avstrijskim moštvom Pertlsteina. Ob tej priložnosti so pregledali prehojeno pot in uspehe ter zaslužnim podelili priznanja. Dobili so jih: Anton Hilli, Dušan Hiill, Alojz Zadravec, Petar Štošič, Jože Rajbar, Viktor Klement, Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota, Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota in Občina Kuzma. Nogometaši Grada, člani druge MNL MS. Stojijo od leve: Sukič (trener), Ficko, Vogrinčič, S. Bauer, Andrejč, A. Vertič, G. Bauer, Žlebič, Železen, Šinko, Stošič (teh. vodja), Rajbar (predsednik); čepijo: Škodnik (pom. trenerja), Žokš, Z. Vertič, Klement, Krpič, Celec, Inašič, Žohar, B. Sukič, Šeruga; manjka Klemenčič. Fotografija: Cvetka Juhnov Nogometni klub Grad, kije bil ustanovljen leta 1967, je v preteklih treh desetletjih dosegel nekatere vidne rezultate, hkrati pa postal nosilec športa v kraju in okolici. Prvi vidnejši rezultat so nogometaši Grada dosegli v tekmovalni sezoni 1973/74, ko so v zahodni skupini pomurske nogometne lige zasedli drugo mesto. Zelo uspešni so to mesto. Nogometni klub Grad je tesno sodeluje z obmejnimi nogometnimi klubi na avstrijskem Gradiščanskem in v Porabju na Madžarskem. Predvidevajo, da bodo tudi v novi tekmovalni sezoni igrali Vidno vlogo v murskosooboški drugi medobčinski nogometni ligi vzhod. (FM) Bojan Horvat - trener ŽRK Mobix Črenšovci Rokometašice Mobixa za sredino lestvice Bliža se nova tekmovalna sezona v drugi državni ženski rokometni ligi, ki bo tokrat enotna. Pokrajino ob reki Muri zastopajo rokometašice Mobixa iz Črenšovec. To bo njihova tretja tekmovalna sezona v tej konkurenci, s tem da so prvi dve leti tekmovale v deljeni drugi državni ligi. Gre za mlado in perspektivno ekipo, ki pod strokovnim vodstvom trenerja Bojana Horvata iz leta v leto vidno napreduje. Prvo leto tekmovanja so rokometašice iz Črešovec v drugi državni ligi tekmovale še kot starejše deklice in zasedle tretje mesto. V minuli tekmovalni sezoni so vidno napredovale, saj so dosegle 17 točk in zasedle šesto mesto med devetimi ekipami z enakim številom točk kot petouvrščeni Šentjernej. Tekmovanje v enotni drugi državni ligi bo vsekakor zahtevnejše od dosedanjega. Kako se v Črenšovcih pripravljajo na novo tekmovalno sezono in kaj si od nje obetajo, o tem smo se pogovarjali s trenerjem Bojanom Horvatom. - V minuli tekmovalni sezoni je bil pri rokometašicah Mobixa opazen viden napredek. Kako ste zadovoljni? - »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so mlada dekleta opaz; no napredovala, saj smo uspešno tekmovali tudi z najboljšimi slovenskimi ekipami. Dekleta so si že pridobila določene izkušnje, kar nam lahko veliko pomaga v novi tekmovalni sezoni. Dobro pa smo delali tudi z ekipo starejših deklic, saj. so se v šolskem tekmovanju uvrstile v finale državnega prvenstva.« - Kako pa se pripravljate za novo tekmovalno sezono? »S pripravami za novo tekmovalno sezono v enotni drugi državni rokometni ligi smo začeli konec julija. Priprave potekajo po načrtu, brez posebnih težav. Zaradi poškodbe trenutno ne trenirata Darija Pintarič in Jasna Litrop. Sodelovali smo tudi že na močnem mednarodnem ženskem rokometnem turnirju na Madžarskem, kjer smo igrali solidno. Do začetka prvenstva je na voljo še nekaj časa, tako da se lahko dobro pripravimo in odpravimo pomanjkljivosti, ki smo jih zaznali.« - Ali je v moštvu prišlo do igralskih sprememb? ■»N igralskem kadru ni prišlo do sprememb, tako da bomo v novem prvenstvu nastopali z enako ekipo kot v prejšnji sezoni. Iz vrst mladink smo vključili v prvo ekipo Vanjo Hozjan in Tino Žižek. V novi tekmovalni sezoni bodo za Mobix Črenšovci nastopale igralke: Andreja, Klavdija in Mateja Pintarič, Ksenija in Petra Smej, Daniela Huber, Danica Sabo, Monika Žalik, Darja Horvat, Valentina Jakopina, Jasmina Kikel, Zlatka in Karmen Berden.« 1. MNL MS n Rezultati - 1 ■ j Serdica : Čarda 0 ’ 5:1 Tromejnik: Ljutomer 1 Beltrans: Ižakovci Kerna : Vega 3 : g Univit u ■ 4 0 Lesoplast: Roma: Piramida Tromejnik Kerna Roma Čarda Ižakovci Beltrans Univit Lesoplast Serdica Piramida Vega Ljutomer 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 1 1 5:1 3:0 4:2 'ie j Id fl:0 0:0 011 2» 17 1. MNLLend^ Dobrovnik . Ho g: 1 Bistrica : Pa"0" p 5:1 Renkovci: Hotiza Polana Panonija Renkovci Bistrica Dobrovnik Nedelica Kobilje 2. MNL ■ Kobilje ' ' - 2 0 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 o o 1 1 0 0 1 1 0 o o o 1 1 1 1 2 6:3 4:3 & 3 I' 5i I 3: 0 2:8 0 Rezu!.tati'ša^ gS^ Prosnejakovd • Hodoš prost d v n bili tudi v tekmovalnih sezonah 1983/84 in 1989/90, ko so bili prvaki zahodne skupine medobčinske nogometne lige Murska Sobota. V jubilejnem letu so zasedli nogometaši Grada v Drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota četr- Joga v vsakdanjem Življenju V okviru meseca športa vabljeni na brezplačno predstavitev vadbe joge vsak torek v septembru od 17.00 do 18.30 v prostorih gasilskega doma v Murski Soboti. Vabljeni! Namizni tenis Radgončani na Nizozemskem Radgončani so naposled izvedeli, s kom bodo igrali v prvem kolu evropskega trekmovanja za pokal Nancy Evans, čeprav so sprva računali, da jim v prvem kolu ne.bo treba igrati. Že 30. in 31. avgusta bodo igrali na Nizozemskem, kjer bo troboj ekip: Wateringen iz Nizozemske (petouvrščena ekipa na državnem prvenstvu), Lazubia iz Španije (drugouvrščena ekipa na državnem prvenstvu) in Radgona (drugQuvrščena ekipa na državnem prvenstvu). Zmagovalec se bo uvrstil v drugo kolo med dvaintrideset najboljših ekip. V tem tekmovanju sodeluje 97 ekip iz 28 držav. Kakšne možnosti imajo Radgončani, je težko napovedovati, saj ne poznajo nasprotnika. Moravske Toplice Sobota se bodo v Interpokalu najprej srečale v Murski Soboti z nemško eki- po Klein-Karben iz Grunberga, potem pa bodo gostovale pri avstrijski ekipi Gumpoldskichen. Datumi še niso določeni, obe tekmi pa morata biti odigrani do devetega novembra. V tem tekmovanju sodeluje 62 ekip iz 10 držav. Sobočani upajo, da bodo zmagovalci predtekmovalne skupine in da se bodo ob ugodnem žrebu uvrstili med šestnajst najboljših ekip, kar bi že bil velik uspeh. M. U. - Gotovo se pri svojem delu srečujete tudi s težavami? »Največje težave imamo s pomanjkanjem denarja, saj težko dobimo pokrovitelje za prijateljske tekme.« - Kaj pa pričakujete od tekmovanja v enotni drugi državni rokometni ligi? »V novi tekmovalni sezoni, ki bo gotovo močnejša od dosedanje druge državne lige, si želimo uvrstitev v sredino lestvice. To bi bil za našo mlado ekipo velik uspeh in motiv za delo v prihodnje.« Feri Maučec Šalovci Prosenjak-Tešanovci Grad Rotunda Bogojina Hodoš 2. MNL 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 0 o o o o o o o o o o o o o 0 .d MS^' Rezultati - J-J 2 J Slatina : Can^. 1 Lipa : %n_uežovi0 32 Pušča: D°kl®|e 0 j Makoter: APaC1 o 0 Pušča ,0 Apače . 1 0 Cankova Lipa Slatina Gančani Makoter Dokležovje 1 1 1 •1 1 1 0 0 0 o 0 o o o o 0 4! 4 1 * 2 O 9 ! 9 7 7 6 5 4 3 6 6 6 6 4 4 3 3 3 2 1 I j ) J I ) ) 3 3 3 3 I i i H 1 o o 3 3 3 4 1 J t l £ 3 3 3 3 3 3 1 i 28. avgust 1997 »Šport 23 i maraton treh src '(•delovalo 420 kolesarjev iz šestih držav farska sekcija ŠD Kaden- ni kolesarski maraton treh src. Sodelovalo je 420 kolesarjev iz Avstrije, Madžarske, Kanade, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ki so vozili družinski maratona na 10 km (27), mali maraton na 37 km (221) in veliki maraton na 82 km (171). Proga družinskega maratona je potekala po cesti: Ra-denci-Boračeva-Orehovci-Čre- Kolesarski klub Tropovci Ionizirala v okviru športnih litev Kmetijsko-živilskega H. mednaroni tradicional- Strelstvo - trap šnjevci-Moda Mura-Orehovski-Boračeva-Radenci. Proga malega maratona pa je bila speljana po cesti: Radenci-Vučja vas-Zasa-di-Žihlava-Stara Gora-Sovjak-Videm ob Ščavnici-Biserjane-Dragotinci-Rožički Vrh-Hraše-vski Vrh-Hrastje - Mota-Raden-ci. Veliki mararton pa je potekal na relaciji: Radenci-Vučja vas-Zasadi-Žihlava-Stara Gora-So-vj ak-Videm - B iserj ane - Dragotin-ski Vrh-Okoslavski Vrh-Grabo-noš-Spodnji Ivanci-Očeslavci-Stavešinci-Ivanševski Vrh-Ore-hovski Vrh-Črešnjevci-Ptujska Cesta-Janžev Vrh-Dragotinci-Biserjane-šlaptinci-Selišči-Zasa-di-Bučečovci-Hrašenski Vrh-Hrastje - Mota-Radenci. Najštevilčnejša je bila skupina kolesarjev iz soboške Mure (27). V družinskem maratonu na 10 km pa je treba omeniti štiričlanski družini Mauko in Frangeš iz Ra-denec. Najmlajši udeležec je bil 5-letni Luka Čebofiga iz Rade-nec, najstarejša udeleženca pa 78-letni Alojz Fajdiga iz Maribora in 82-letna Vera Tršovec iz Radenec. Ob lepem vremenu je prireditev lepo uspela. (FM, fotografija: N.Juhnov) Razpored tekem 2. MNL MS - vzhod 1997/98 zmaga Roman V V Vtniu je bil drugi dan fi-^tekmovanja za Atletiki (?lovenije za člane in člani-V tekmovalci AK Pomurje kp Sobote se je ponovno Csonja Roman, ki je na-। ^'tevnega prvaka v teku na । tj1 dodala še naslov držav-i v'nie v teku na 800 m 'B V teku na 800 m je | vrija Števanec tretja J lU Mojca Meglič pa sed-Med moškimi je r Davorin Čeleš v skoku Vdosegel rezultat 205 cm Vt' tre^e mesto ter ize-m pomurski rekord. Dejan Gomboc državni prvak V Kazljah pri Sežani je bilo državno mladinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Tek- I Na strelišču v Čentibi je ____ SD Dolina pripravila tekmovanje v počastitev lendavskega movanja se je udeležilo tudi šest občinskega praznika in za Mišov mladincev SD Štefana Kovača Murska Sobota, ki so dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Dejan Gomboc, saj je med posamezniki s 124 golobi zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. Lep uspeh je dosegla tudi Jasna Maček, saj je s 118 golo.bi zasedla tretje mesto. V ekipni konkurenci je SD Štefana Kovača Murska Sobota (Gomboc 100, Mačkova 102, Pojbič 81) z 283 golobi zasedla drugo mesto in za las zgrešila naslov državnega prvaka. Za prvim Ormožem je namreč zaostala le za enega goloba. memorial tekmovanje v streljanju z veliko kalibrsko puško. Sodelovalo je 13 ekip in 56 posamez- nikov. Zmagala je ekipa Občinskega združenja častnikov Lendava s 180 krogi pred Nafto, 165, in Dolino, 163 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Nuršič st. (Varstroj) z 69 krogi pred Pahorjem (Nafta), 67, Režonjo, Gjurkačem in Vargo (vsi Dolina), po 65 krogov. (A. Zver) 1. krog - 24. 8. ’97 Bogojina: Šalovci Grad : Tešanovci Prosenjakovci: Rotunda Hodoš prost 2. krog - 31.8. ’97 Tešanovci: Prosenjakovci Šalovci: Grad Hodoš: Bogojina Rotunda prosta 3. krog - 7. 9. ’97 Grad : Hodoš Prosenjakovci: Šalovci Rotunda: Tešanovci Bogojina prosta 4. krog - 14. 9.’97 Šalovci: Rotunda Hodoš: Prosenjakovci Bogojina: Grad Tešanovci prosti 5. krog - 17. 9. ’97 Prosenjakovci: Bogojina Rotunda : Hodoš Tešanovci: Šalovci Grad prost 6. krog - 21. 9. ’97 Hodoš: Tešanovci Bogojina: Rotunda Grad : Prosenjakovci Šalovci prosti 7. krog - 28. 9. ’97 Rotunda: Grad Tešanovci: Bogojina Šalovci: Hodoš Prosenjakovci prosti 8. krog - 5. 10. ’97 Šalovci: Bogojina Tešanovci: Grad Rotunda: Prosenjakovci Hodoš prost 9. krog - 12. 10. '97 Prosenjakovci: Tešanovci Grad : Šalovci Bogojina: Hodoš Rotunda prosta 10. krog - 19. 10. '97 Hodoš: Grad Šalovci: Prosenjakovci Tešanovci: Rotunda Bogojina prosta 11. krog ? 26. 10. '97 Rotunda: Šalovci Prosenjakovci: Hodoš Grad : Bogojina Tešanovci prosti 12. krog - 31. 10. '97 Bogojina: Prosenjakovci Hodoš : Rotunda Šalovci: Tešanovci Grad prost 13. krog’-9. 11.'97 Tešanovci: Hodoš Rotunda: Bogojina Prosenjakovci: Grad Šalovci prosti 14. krog - 16. 11. ’97 Grad : Rotunda Bogojina: Tešanovci Hodoš: Šalovci Prosenjakovci prosti Razpored tekem 2. MNL MS - zahod 1997/98 Kolesarstvo 1. krog - 24. 8. '97 Slatina: Cankova Lipa : Gančani Pušča : Dokležovje Makoter: Apače 8. krog - 5. 10. '97 Cankova: Slatina Gančani: Lipa Dokležovje : Pušča Apače : Makoter Šesta zmaga Jauka Na zadnji letošnji tekmi v gorskem kolesarstvu za slovenski pokal, kije bila v Brežicah, je šestič zapored zmagal Marjan Jauk (Lee Cousan Veržej) in tako postal skupni zmagovalec. V kategoriji dečkov A je drugič letos zmagal Ljutomerčan Jernej Jandl, v kategoriji dečkov C pa je prvič stopil na najvišjo stopnico Sobočan Marko Bertalanič. Velik uspeh kluba iz Veržeja je dopolnil Aleš Flisar s sedmim mestom med mlajšimi mladinci. (PZ) Sa športne kariere v Celju! k?Sni' tekmovalni sezoni, kj^esUa v drugo polovi-Hknajboljša kegljavka iz Dobrovnika t ?nekaterim nevšečno-z a dbam'in boleznijo. । v°ljna z doseženimi M načrtuje v priho-PovPrašali. ,orej ocena letošnje SeMn«> ki je za nami? letu sem S1 zasta' naslova sin^^ie med posamezni-'J\a, Prispevati k os-7 L„a ekipnega prvaka iz Celja, za ka-bSm’°be 10V°riki 5ta na evropsko pn-Sem kljub poškod-Sli?’ tepolnila. Torej sem fcv^etovni pokal dr->Žbo v začetku no-^'ji, ekipno tekmo- vanje pa že oktobra prav tako v Nemčiji.« - Kaj pričakujete od teh tekmovanj? »Vrh svetovnega kegljanja se vedno bolj širi in čedalje težje je ostati v njem. Zaradi tega je eden mojih ciljev zadržati kontinuiteto vrhunskih rezultatov, ki omogočajo stik s tem vrhom. Na to pa lahko računaš le, če si maksimalno pripravljen. Ekipa Miro-teksa iz Celja je izkušena s številnimi mednarodnimi uspehi. Zato vidim večjo možnost v ekipni konkurenci državnih prvakinj, kjer je psihološka obremenitev manjša. Seveda pa je veliko odvisno tudi od žreba in športne sreče.« - Prihodnje leto bo svetovno kegljaško prvenstvo v vašem Celju. Kaj načrtujete? »Že decembra se bo začel ci- klus priprav na svetovno prvenstvo, ki bo maja v Celju. Po višinskih pripravah v Kranjski Gori nas čaka državno ekipno prvenstvo ter prvenstvo posameznic in dvojic. Od svetovnega prvenstva v Ce$u si veliko obetam. To naj bi bilo krona moje športne karie- re.« Franc Bobovec Hokej na travi Za pokal Murske Sobote Hokejski klub Murska Sobota organizira v nedeljo, 31. avgusta, na igrišču z umetno travo v Lipovcih tretji mednarodni hokejski turnir za pokal Murske Sobote. Sodeluje 6 ekip, ki bodo v predtekmovanju igrale v dveh skupinah. V skupni A bodo igrali: Lek Lipovci, Triglav Predanovci in Svoboda Ljubljana. V skupini B pa bodo igrali: UHCE iz Avstrije, Moravske Toplice in Murska Sobota. 2. krog - 31.8. '97 Cankova : Apače Dokležovje : Makoter Gančani: Pušča Slatina: Lipa 3. krog - 7. 9. '97 Lipa: Cankova Pušča : Slatina Makoter: Gančani Apače : Dokležovje 4. krog - 14. 9. '97 Cankova: Dokležovje Gančani: Apače Slatina: Makoter Lipa: Pušča 5. krog - 17. 9. '97 Pušča : Cankova Makoter : Lipa Apače : Slatina Dokležovje: Gančani 6. krog - 21.9. ’97 Cankova: Gančani Slatina: Dokležovje Lipa: Apače Pušča: Makoter Speedway 7. krog - 28. 9. '97 Makoter: Cankova Apače : Pušča Dokležovje : Lipa Gančani: Slatina ^2^ in tam J ' - V Če-C.Cn10 tradicionalno j L °nh so se, da ■jH?100 obJnerno ProsM- ariboru je bil 12ieetm°rial. Med It* ŠtefaJne .delovala $avido- ^Pbc in se V^fMre^^dlačetr- | Hokej na jmvi Uspeh Sobočanov na Nizozemskem Hokejisti Murske Sobote, okrepljeni z igralci Kuzmo in Rogačem (Triglav Predanovci) ter F. Maučecem in Hozjanom (Lek Lipovci), so gostovali na velikem mednarodnem turnirju v hokeju na travi v Bilthovnu na Nizozemskem in dosegli lep uspeh. Na turnirju je sodelovalo 28 moških in 32 ženskih ekip. Sobočani so premagali Vunz club z 1:0, Horny z 1 : 0 in Shitt z 2 : 1, neodločeno 1 : 1 igrali z De Nandoesom (vse gole za Sobočane je dosegel F. Maučec) ter izgubili z Adamom 0 : 1 in zasedli 8. do 12. mesto. V Am-steerdamu pa so Sobočani odigrali še dve prijateljski tekmi z močnejšima nasprotnikoma Huizenom in Amsteluenom. Obe tekmi so izgubili z 1: 9 (strelec obeh golov je bil Kuzma). To je bilo prvo gostovanje slovenskih hokejistov na travi na Nizozemskem. (FM) PREROKOVAnjE z vedeževalko. POKLIČITE 090 4215 Jožef Koren izvrsten v Krškem V Krškem je bila sedma dirka za srednjeevropski pokal v speed-wayu. Sodelovale so reprezentance Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Za slovensko reprezentanco je nastopil tudi Lendavčan Jožef Koren in s svojo vožnjo navdušil gledalce. V petih nastopih je zbral 11 točk. Imel je tudi smolo, saj je v eni od dirk vodil, a se mu je pred ciljem utrgala veriga, tako da je zasedel tretje mesto. Slovenija je s 23 točkami zasedla drugo mesto, vendar je po sedmih dirkah v vodstvu s 165 točkami pred Slovaško, 155, in Madžarsko, 125 točk. Osem najboljših tekmovalcev se je nato pomerilo v dveh vožnjah za pokal Pacifik. V finalu je Jožef Koren od vsega začetka vodil, nato pa ga je v zadnjem ovinku zaradi napake prehitel Omerzel in zmagal. Koren je tako zasedel drugo mesto, kar je prav tako lep uspeh. (A. Matjašec) 9. krog - 12. 10. '97 Apače : Cankova Makoter: Dokležovje Pušča: Gančani Lipa: Slatina 10. krog - 19. 10.'97 Cankova: Lipa Slatina : Pušča Gančani: Makoter Dokležovje : Apače 11. krog - 26. 10. '97 Dokležovje: Cankova Apače: Gančani Makoter: Slatina Pušča: Lipa 12. krog - 2. 11. ’97 Cankova: Pušča Lipa: Makoter Slatina: Apače Gančani: Dokležovje 13. krog - 9. 11. '97 Gančani: Cankova Dokležovje : Slatina Apače : Lipa Makoter: Pušča 14. krog - 16. 11.'97 Cankova: Makoter Pušča: Apače Lipa: Dokležovje Slatina: Gančani Razpored tekem 2. MNL Lendava 1. krog - 31.8. '97 Nafta vet.: Čentiba Petišovci,: Graničar Dolina : Žitkovci Kapca : Olimpija Mostje prosto 2. krog - 7. 9. '97 Žitkovci: Kapca Graničar: Dolina Čentiba: Petišovci Mostje : Nafta vet. Olimpija prosta 3. krog - 14. 9. '97 Petišovci : Mostje Dolina: Čentiba Kapca: Graničar Olimpija: Žitkovci Nafta vet. prosta 4. krog-21.9. ’97 Graničar: Olimpija Čentiba: Kapca Mostje: Dolina Nafta vet. : Petišovci Žitkovci prosti 5. krog - 28. 9. '97 Dolina: Nafta vet. Kapca : Mostje Olimpija: Čentiba Žitkovci: Graničar Petišovci prosti 6. krog - 5. 10. '97 Čentiba: Žitkovci Mostje : Olimpija Nafta vet. : Kapca Petišovci: Dolina Graničar prost 7. krog - 12. 10. '97 Kapca: Petišovci Olimpija: Nafta vet. Žitkovci: Mostje Graničar: Čentiba Dolina prosta 8. krog - 19. 10. '97 Mostje: Graničar Nafta vet. : Žitkovci Petišovci: Olimpija Dolina: Kapca Čentiba prosta 9. krog - 26. 10. '97 Olimpija: Dolina Žitkovci: Petišovci Graničar: Nafta vet. Čentiba: Mostje Kapca prosta 24 ^Zodlistki vestnik, 28. avgust^ K^užna indija - dežela templjev in religij i &of na vzRo6 Ob misli, daje zdravniška pomoč več dni hoda, me je stisnilo v grlu. Na kamniti terasi ob poti nasproti odprte lope sva zmotila trop umazanih otrok in učitelja. Ustaljena snov je bila visoko nad dolino reke prekinjena z minuto zemljepisa. Pisan človeški mozaik na antični stezi pa ni bil sestavljen samo iz domačinov. Tujci smo se ogledovali nezaupljivo s prikrito jezo kot “Ne-bodigatrebe”, ki kvarijo naravno nepalsko sliko. “Nebodigatrebe” so imeli s seboj najete nosače, ki so se na začetku poti ponujali tudi nama. Zaradi nelagodnega izkoriščevalskega občutka sva vse po vrsti odklonila, prav tako pa se bi nama zdelo pod častjo, če ne bi nosila svoje prtljage. Nekatere skupine so napredo- pričanjem manj divji, kot je večina gorskih parkov v ZDA, Evropi in tudi v Sloveniji. Strnjene vasi si sledijo v razmakih nekaj kilometrov, med njimi pa samevajo posamezne kmetije. Pobočja ob poti so dobro obdelana. Gozdovi rododendrona in še višje iglavcev si s polji podajajo roke. V nižjih predelih na vlažnih terasah rastejo riž, proso in koruza. Med njimi se bohotijo figovci, bananovci in pomaranče. Tropsko kulturo v višjih predelih zamenjajo odpornejše rastline, kot so ječmen, krompir, ajda, nasadi marelic, breskev in nazadnje jabolk. Človek na razdalji nekaj deset kilometrov preskoči tisoče kilometrov med mrzlo Evropo in vročo Azijo. Spodnja območja doline Kali Gandaki naseljujejo Ijud- Piše: Janez Jaklič 30. del ii z r x । । i z nji del doline s surovim podnebjem pripada ljudem, podobnim Tibetancem. Z njimi jih ne druži samo videz, ampak tudi način oblačenja, kultura ter veri bon in tantrični budizem. Himalaja ni samo meja med nebom in zemljo, ampak tudi meja med belo in rumeno raso. Prijetni dnevi so minevali v lepem vremenu. Le eno popoldne so se nedolžni oblački združili v grozeče gmote in začelo je liti. Deževne zavese so zakrile lepoto in nebesa so se spremenila v pekel. Pot je v hipu postala blatna reka in moji čevlji cmokajoča godlja. Okusil sem delček neprijetnega življenja v času | Iz slovstvene preteklosti med Raboin Dravg, Panonski | pgzozrf Portreti I ithhtro^ Slovstvo prekmurskih evangeličanov ob koncu 18. in na začetku 19. stol, sta s svojimi knjigami zaznamovala dva Miha(e)la: vale v ekspedicijskem stilu. Nosači so nosili hrano, šotore, kuhinjo. Živo sliko so dopolnjevala krdela otovorjenih ponijev, okrašenih s pisanimi naglavnimi jermeni in zvončki. Prijetno cinglanje je slavilo številne bogove, hkrati pa opozaijalo na bližajočo se kolono. V usodo vdani štironožci sklonjenih glav niso poznali ovir na poti. Ko sem Tam kjer je mogoče konji pomagajo ljudem monsunskega deževja. Ženica, ki nama je malo prej postregla s pečenimi jajci in kruhom, podobnim omletam, se je ob ilovnatem štedilniku trudila obdržati žerjavico. Z gospodarjem smo sedeli za mizo, ki jo je pokrival volnen prt. Pod njo je stal trinožnik z žerjavico in grel naše premrle noge. Za nama je bil dolg vetroven dan, sko- prvič bežal pred konjsko čredo na tresočem se visečem mostu, ki je smelo povezoval strma bregova visoko nad kipečo reko, me je začetno navdušenje nad Krpanovimi kobilicami povsem minilo. Svet je pod snežno linijo Himalaje v nasprotju z marsikaterim pre- stva Gurungs, Magars, Brahmins in Chhetris. To so ljudstva, ki imajo podobne življenjske navade, vendar govorijo različne jezike in imajo različna zgodovinska in kulturna ozadja. Večinoma so hinduisti, vendar pa v bolj odmaknjenih vaseh še vedno vladajo lokalni bogovi. Zgor- zi katerega sva se prebijala višje in višje. Struga reke se je spremenila v široko prodišče, skozi katero so se tanke niti vode prebijale v dolino. V umitem dnevu je bil vrh Dhaulagi-rija kakor na dlani, prav tako vrhovi Annapume na drugi strani doline. (nadaljevanje prihodnjič) MIHAEL madžarstvo je rezultat pomembnih duno’ nih in kulturnih premikov na Madžari® ob prelomu stoletja in v prvih desetldJ® 9. stol. Duh nacionalne prebuje, ki seje simboličnoute-lesil v 90. letih 18. stol, z ustanovitvijo stolice za* barski jezik na peštanski univerzi, je zajel tudi šole. P^ vsem gimnazije, kjer so začeli predavati madžarski je* m književnost. Z romantičnimi idejami prevzeti ml’ * mci so v jeziku videli najznačilnejše osebno izraz’’’ krati pa tudi izraz nacionalnega bistva. Tako seri® 22?^ pesm* Čarobna moč madžarskega jedka ize 802, v kateri vzneseno opeva moč in energijo, ki ta iz jezika. S podobno vznesenostjo je napisana tu । vizijami prepletena pesem Madžarom znanega pe®1 Daniela Berzsenyija, ki je bil dve leti starejši od Ba® je bil nekaj časa dijak taistega sopranskega evange|C BARLA starejši Bakoš in mlajši Barla. Bakoš je v 80. letih 18. stol, uresničil svoj široko zasnovani projekt z obred-nikom, abecednikom in pesmarico. Barla se je v prekmursko slovstveno dogajanje vključil v 20. letih 19. stol., potem ko se je pred tem že bil preizkusil z izvirnim in prevodnim literarnim (predvsem pesniškim) delom v madžarščini. Čeprav je ves čas služboval zunaj rodne pokrajine in bil neke vrste zdomec, pa njegovi deli Dik-TOMSZKE, VERSUSKE I MOLITVENE KNl’ZICZE ZA TO MALO SOL-szk.0 deczo... (Šopron 1820) in Krscsanszke nove pesz-mene knige... (Šopron 1823) pričata, da sploh ni pozabil materinščine; nasprotno: da je svoj pesniški talent in izurjenost, ki si jo je pridobil pri izvirnem in prevodnem pesnjenju v madžarščini, uspešno uveljavil pri svojem slovstvenem delu v prekmurščini, in to do praga zahtevnejšega, estetsko resnejšega oblikovanja. Razpoložljivi biografski podatki o Miha(e)lu Barli so dokaj skopi: rodil se je v Soboti leta 1778, osnovno šolo je končal na Hodošu (1793), nato pa ga je izobraževalna pot vodila na evangeličanski licej v Šopronu, kjer je bil do 1802. leta. Leta 1803 seje vpisal in odšel na univerzo v Jeni, kjer je svoje znanje poglabljal štiri leta. 1807. se je vrnil in postal najprej učitelj, nato pa ravnatelj na madžarsko-latinski srednji šoli v Szentlorincu v županiji Tolna. Na šoli je deloval do septembra 1810, nato pa se je preselil v Kovagbors blizu Blatnega jezera, kjer je pa-storoval vse do smrti 4. februarja 1824. Barlovo kulturno delovanje je mogoče, seveda zgolj zaradi preglednosti in literarnozgodovinske sistematizacije, razčleniti v troje obdobij: šopronsko ali mladostno, jensko in kovagoorško ali zrelo. Šopronsko ali mladostno obdobje Sicer skromni podatki iz časa Barlovega šolanja na evangeličanskem liceju v Šopronu kažejo, da je bil Miha(e)l vsestransko dejaven in angažiran mladenič. Na liceju je bil glavni tajnik, knjižničar in blagajnik dijaškega madžarskega slovstvenega društva. Njegove pesmi, ki jih je v tem času pisal in objavljal, kažejo izrazito navdušenje za madžarsko kulturo in madžarstvo nasploh, hkrati pa razodevajo tudi njegovo zanimanje za nov duhovni val, kije takrat iz Anglije, Francije in Nemčije začel, pljuskati proti srednji Evropi - za romantiko. Navdušenje za skega liceja. Ta značilna romantična vznesenost, ki K P dva mlada moža z zahodnega dela takratne M mladeniča slovenskega rodu in mladeniča iz plemiške družine, pa se je v njiju izgorela ze ° Berzsenyi je odšel z liceja in ga ni dokonča ■ “ jjj do očetove strogosti je pobegnil z doma ms ajžnd 14-letnim dekletom iz poznanstva ter nato na dokaj monotono in nevznemirljivo življenje2 a gospoda; nemir in široka prostranstva n0 r svOjiliJi' Ijenja, česar ni bilo čutiti na zunaj, je i^LjjjSes!"1 smih, ki jih je skrivoma pisal šest let, na®^ei|1šeiIf čakal na Kazinczyijevo pesniško pripoz* daljnjih pet let na knjižno objavo. Berke je d ji romantični vznesenosti še z nekaterimi o J ^jtit srni in dokončal licej, nato pa odšel po že °P| sS|ot dijskih in službenih poteh ter se nazadnje* stvom in verniki, izmed katerih je izšel;toda nyjob romantični duh ni umrl - kakor gaje Berz* jem gospodarjenju udejanjal v svojih Pesn’|x)iceii| Berke ob duhovniškem delu vtkal v rkvene pesmi: neohranjena prekmurska vo nastala iz romantičnega razumevanja jeZj^fiJ. la narodovega bistva ali duše, zato je jo povzdignil na raven »pravih«, kulturnih! sal gramatiko; pri predelavi cerkvenih kot je razberljivo iz njegovih pesniških i2”3 tičnim estetskim idealom. Toda še P^^siA poglobil v pesniški svet Heinricha von nesel v madžarsko literaturo. (Nadaljeva® Ali prinese radovednost ves ženski rod že na svet? Na svoje vprašanje ni pričakoval odgovora. Odločil se je, da raje spregovori z Alenko: »Veš, tudi meni je težko, ko vem, da samevaš doma. Še to ti lahko zaupam, da me vedno skrbi, ali ne pozabiš izključiti štedilnika, ali da se ti sicer kaj ne pripeti.« »Oči, vse to sva se že zmenila. Vem, ker si mi zabičal, da se nobenemu zvoncu zvečer ne smem odzivati in nikomur odpreti,« gaje oponašala. »Najbrž je tako prav. Saj veš, kaj se je zgodilo kozicam, ker niso ubogale svoje mame in so odprle zvitemu volku,« je tudi oče zasukal pogovor na šaljivo plat. »Kozice so kozice! laz pa nisem! Znam pospraviti, zakleniti in tudi kaj malega skuhati,« mu je užaljeno odvrnila. »Vidiš, to zadnje se dobro sliši. Lačen sem kot tisti volk in lepo bi bilo, če bi zares našel kaj kuhanega,« se ji je začel dobrikati. »Puding, takoj ti postrežem! « »Ampak puding je za poobedek, v najinem primeru bi temu rekla povečerjek. Tega pa brez glavne večerje ni,« jo je izzval. »Za glavno večerjo so salame in malo sira. Kaj hočeš, morava spet po temeljit nakup; zanj pa nimaš nikoli časa,« ga je ves čas rahlo oštevala. »Vidiš, življenje je kot veriga: ti karaš mene, jaz druge, tretji pa spet mene. Vendar se morava po večerji pogovoriti še o čem.« »A?« ga je pogledala z vprašujočimi očmi. »Vem, da si se v novi šoli nekako znašla. Kaj pa učni uspeh? Morda bi ti moral kaj pomagati,« jo je zvedavo motril. In.ker je le spretno postavljala jed na mizo, pogled pa previdno umikala, je sklepal, da tam škriplje. »Lahko bi, seveda. Ali iz matematike sem tako dobila cvek,« ga je brž seznanila in v njenem glasu ni bilo niti kančka žalosti. »Glej, to pa je novo! Zakaj mi pa nisi povedala?« »Ker me nisi nič vprašal.« »Saj sva si na jasnem, da mi zaupaš svoje težave.« »Oči, že! Sploh ni bilo težko, samo minuse sem zamenjala s plusi in tako seštevala, namesto da bi odštevala,« seje krohotala. »Deklica, dekleta se tako hrupno ne smejejo. Poleg tega to sploh ni tako veselo; površnost lahko človeka po malem ugonablja.« . »Tako učeno se ne pogovarjaj z mano! Zdaj večerjajva, da si zasluživa še povečerjek,« ga je začela priganjati. »Kako sta se ujeli z novo prijateljico?« je nadaljeval, ko je le iz spoštovanja do kuharice segal po čokoladnem pudingu. »Erika se imenuje. A saj to že veš. Prišla je iz neke Švice. Je zelo tiha. Z njo se še prepirati ne morem, ne 'da bi se kaj drugega pogovarjala,« je malomarno zamahnila z roko. "—.. »Se pravi, od nje se ti, klepetulja, lahko kaj naučiš!« »Meniš, naj molčim. Dobro, pa bom!« je še bleknila in že stisnila ustnice in hotela oditi. »Ti noričica! Saj te imam rad, brbljavo kot si. Drugačne deklice si sploh ne bi želel,« je začel umikati svoje besede in jo trepljati po rami. Deklica se je otresla njegovih rok, mu sedla naproti in povedala s pobitim glasom: »Tudi če bi ostala na stari šoli, bi si morala najti novo prij atelj ico. « »Res! Kako to?« je vprašal zavzeto. »Ker je Urška odšla... z mamico. Nista več v Mariboru.« Tuje umolknila. Tudi Borisu so obvisela nadaljnja vprašanja nekje v grlu. In če bi se bila iztrgala, bi bila lahko izražala samo razdvojenost, kakršno je začutil sam. »Si se žu umila?« je nadaljeval z navidezno brezbrižnostjo. »Takoj grem. In če boš jutri spet izostal, me boš našel pri Mavričevih. Ali bom doma,« je popravila svojo prejšnjo grožnjo. Obsedel je za mizo, in ko je ugotovil, da je zapahnila vrata spalnice za sabo, je vedel, da bodo njegove glodajoče misli doživele svoj polet. Odšla je torej! Zdaj, ko je spoznal, da bi bila za njegov dom ravno pravšnja. V teh zadnjih dneh se mu je neprenehno ponujala ta zamisel in še utemeljeno motivirana je bila. Mira je uporabna za dom, prikupna in sposobna dajati in prejemati ljubezen in predvsem, kar je največja vrednota: ob dolgih večerih ne bi Alenka samevala. Da, Alenka in Urška bi lahko odraščali skupaj in tako bi bila njemu prihranjena vzgojna problematika, ki naj bi se med spoloma precej ločevala. Ker Alenka ni več daleč od teh kritičnih let, bi lahko vse opravila namesto njega Mira. Mirin zadnji spodrslaj se je začel razslojevati, vedno tanjše so bile plasti in vedno bolj so zgubljale težo. Zradiral jih je, šel vase in na kateremkoli koncu se je lotil razčlenjevanja, povsod seje počutil kot sokrivec, če ne glavni krivec, kije izzval niz strupenih besed.'Kdove, ali ne privro med zakonci večkrat na dan prav tako intenzivno in sodijo celo k ustaljenemu zakonskemu življenju? Le v njem, ki takih plim in osek v svojem kratkem zakonskem stažu ni preživljal, so izvabile niz negativnih in celo zastrašujočih sopojavov. Počasi se je soočil z resnico, da mu zvezde ne kažejo več prijaznega obraza. Očitno so obrnile hrbet tudi Miri, ki seje, kakor je zvedel pozneje, vrnila v Dalmacijo. Delo za gostinsko delavko se je gotovo našlo. Še bolj kot po zaposlitvi je verjetno hrepenela po miru. In tam med svojimi ji je bil vsaj delno zagotovljen. Njen mož, raz-bičan od ljubosumja in nevoščljivosti bi jo sicer lahko nadlegoval, vendar če ga je obvladal razum, tega ne bo več tvegal. Boris je vedel zase, da si je pripravljen izruvati spomin na žlahtno telo. Med pozitivne privlačnosti, zlasti, kar bi zadevalo praktično korist te zveze, pa so priplavali vedno dogodki zadnje noči in zničili vse. kar bi utegnilo še ostati. In tako je izstopila še ena ženska iz njegovega očrtanega kroga. Zadnja? Boris ni bil otrok, ki naseda pravljicam. Zavedal se je, da kakor ne more ulnviti vetra in ga stisniti v svojo pest, tako tudi ne bo zmogel za vedno obdržati zase Alenke. Deklica je odraščala. Skušal sije dopovedovati, da mu je čas, ko jo je le še ljubkoval in božal, pomalem uhajal skozi prste. Včasih, kadar seje vino dotaknilo tudi možganov in je ob sebi čutil prazen zglavnik, je zaihtel. Pod skrčenimi prsti so se vdajale rjuhe in nič več. Alenka se je že izselila iz skupne spalnice in tam v njej namenjeni sobi se je zrcalil njen svet. Čudne spake, pričeske in groteskni obrazi so ga pozdravili ali se mu cinično režali, ko je pokukal v notranjost. Obrazi so pač odslikavali njegovo počutje, in kakor je bil razpoložen, tako si jih je tolmačil: sarkazem, ironijo, to je odčital, morda so izražale kakšne oči tudi žalost. Na pisalni mizi so bile razmetane knjige, zvezki in revije. Vse kot nekoč, kot je doživljal sam, le nekako drugače. In ta drugačnost se izraža prav gotovo v spolu: njen kavč je bil dosledno vsak dan pospravljen, celo medvedek in punčka sta obsedela na njem. V omari so visele hlače, zmečkane, sivo modre in preprane. Le majice, ki jih je skrbno zložila v desni predal omare, so ji bile lahko v ponos in so v njem izzvale domotožje, kajti približno taka je bila babičina omara. Dvanajsti rojstni dan je nekako zadnji pristno otroški, je menil in jo hotel presenetiti. Šest povabljenih gostov, ki sta jih skupaj izbrala, se je hrupno nagnetlo v sobo: med njimi je bila Erika najbolj domača. Tudi drugi se nišo vedli zadržano in jih očetova prisotnost, bil je sicer v svojem kabinetu, ni motila. Odločil se je, da pusti otroke same, dokler ji ne voščijo. Šele ko so posedli za mizo in so se roke že stegovale proti obloženim kruhkom, je potrkal, nato zacingljal hkrati in pririnil rdeče-sivo športno kolo v sobo. Otroci so spontano zaploskali in Alenka je, ne da bi izrazila kanček zadrege, objela očeta in vzkliknila: »Oči, ti si sila! Vedno veš, kaj potrebujem in kaj si želim!« Sošolke in sošolci so začudeno občudovali prizor, kajti na njihovih rojstnih dnevih ni mamic ne očetov, tudi čestitke s poljubi se izrekajo bolj mimogrede, vsekakor pa ne javno. Petrov ošiljeni jeziček ni miroval in dovtip, s katerim je ozaljšal trenutek, je bil kar ustrezen: »Že res, da si kolesa potrebna, saj je staro po hribu drčalo in zvonkljalo brez zvonca, vendar bi ti za ta letni čas sanke bolje služile.« »In mene bi lahko naložila na rep. V minuti bi pridrvela v dolino, če se ne bi že prej valjala po snegu,« je dodal Mavričev Branko, ki je za dve leti presegal poprečje in je veljal za modrega med njimi. Božajoč pogled, ki gaje podaril Alenki, je lahko nekaj pomenil. In očetu Borisu je rahlo nakazoval simpatijo. Bog, si je pozneje, ko je zopet sameval v sobi, in so mu ob stene butali burni glasovi, mislil in osupnil nad natolcevanjem. Že sam pomislek, da mu bo nekoč nekdo vzel Alenko, je bil vznemirljiv. Trezen razmislek, kako lahko otroku s svojim pretiranim varuštvom samo škoduje, se je sicer vrival v ospredje, a ga je spretno potlačil. pjeno Zavestno je zadržal tudi knjigo, P za praznik, ki naj bi jo seznanila o ml* 'n luj dvsem pa dekliških problemih, ki J^ril poSta'rf ne zna pojasniti. Bi jih že, vendar ni2}nOcojJe sebe in hčerke v neroden položaj. Tudiz aupdaa ji ga obležala v predalu. Resda si mnoin drugemu, kljub vsemu pa mu ni jasno. oju ih deklica poučena o sebi, o nasprotnem sre sem o tem, kako se naj obvaruje prezg0 »t s spolnim življenjem. -j ne2”1' / Ob večerih, ko je TV program P°n3Jterj PreJ teme, je še sam študiral literaturd, P° yira| gnil seči. Kot bi mu Popolni zakon ods življenja, seje poglabljal vanj in ugot°vl' .j( znal ljubiti in kako malo je poznal j* in ženski lahko ponudijo kaj več. kot i ^0 j« dajati on. Za pokojno Anči in P°beg njegova prosvetlitev zares prepozno- Ja L zaslugi ni bila prikrajšana. In trudil se ’ ^tH ki bo prekrižala njegovo pot, delila z m mu je razkrila tudi teorija ljubezni- oi dr® Dolgih zimskih večerov, ko sta se -c. n J lahko noč poslovila, še dolgo ni b"0 ।jta i" sta vedela drug za drugega, da se Pr?etlJdi ju : zdaj v svoj svet, ki se sicer razhaja- ^1 druži še mnogo stvari. • je B^L/ , Šele ko je zamrl glas radia za ste ’ tj|e. da so se tudi Alenkine utrujene veke P P jji' si je večkrat očitajoče, nato spet spo Alenka je bila vprežena v šolo * stimP%C odjedal košček mladosti, razposaje j6(n P ^1 stosti. Zavedal se je tega in z občudo njeno potrpežljivost, predvsem Pa z onudHa vse to sprejemala. Zakaj nikdar m P . žel®'3’ da bi skupaj uredila dom. Si ga za* ram^vilč kako žensko, ki bi ji lahko P*\a 1 L niisl'U^l* že ne vseh skrbi. Tu so se tudi stya J . mar njega prevevala še tako silovita ^ije X be, da bi si jo naložil in nosil do ko zje|o Potežkava! je razlage za in Pr° ^0 n' p/'1. da se tehtnica prekucne vselej na otrx tam obstane, zavedajoč se, da je ^dosj' ukleščil v spone, ga oropal za kosce: žeIj lokrat klonil pred vtihotapljeno ^^jpeni!3 ^,^ preusmerila tok te dolge reke, raz ^jS .4 ( kar ni čisto na koncu; ponudila bi ,f obogaten s teorijo, čeprav tudi s P n« ne bi varčeval svojih moči. Gotov iflftf. stif njem, in ker je nasilno uspavana, s priloZ ji ti z njo. Čudno! Saj je nekaj ust*zn ^1« odplavati mimo. Za ženske je bil gl-gC f| G tudi v podjetju. Brez dvoma tu ^(jKoi1' upi® bilo težav, če bi izbral ustrezno a ugašal j registrt osvajanja. Žal, je ta potre O va prva ‘ zvezda Milena. . nored^1'i Skrivni nočni obiski so bili bo J jj izL O' j je izselila iz Evrope, seje izseli fLalkif \ štev. Zvečer mu je pogled pla '‘ pia<> zvezde, zvezde, ki so lahko 'h kontib^ j prijazne za vse ljudi in na »seh jji tam daleč, v Ameriki. ..pm ■ 28. avgust 1997 /i apovednik Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo brez poklica DOMU; do-ostali pog°ji: os' do 29-08.97; SRED-b . gostinstvo in »4licAadence mladinca 5, Radenci *tanA/DNEVNEM BARU; K P 02.09.97; VITEZ v KUHINJI; do-do 02.09.97; Wna^R MarJANA S. P. ADAN1C’ MELE 27A, Hj^^POMOČMK i; določen čas ?Wi stanovanje; jeziki: kr^070™0 *n Pisno; do Stefan S. P. LFNn?E^toA’ DOLGA tendava-lendva ^^^UČAVNIČAR: do-fnes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 02.09.97; BLISK LIVARNA IN PROIZVODNJA D. O. O., PLESE 9, MURSKA SOBOTA KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; do 02.09.97; GJUREČ ANDREJ S. P. PASARSTVO, VRAZOVA 4, RADENCI; št. del. mest: 2 STRUGAR STRUGAR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj: do 02.09.97; BLISK LIVARNA IN PROIZVODNJA D. O. O., PLESE 9, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK; določen čas 3 mes.; 1 1. delovnih izkušenj; ostala znanja; Vozniški izpit za kat. E, Vozniški izpit za kat. F; do 02.09.97; GLORIJA D. O. O., LOMANOŠE 6C, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRIPRAVNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; do 29.08.97; BISER D. O. O. KOVAČIČ IN PARTNER, KUZMA 19B, KUZMA PRODAJALEC KEMIČNIH-DRO-GERIJS. ARTIKLOV PRODAJAKEC V DROGERIJI; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 29.08.97; DM DROGERIE MARKT LJUBLJANA TRGOVINA MURSKA SOBOTA, SLOVENSKA ULICA 21, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4 KUHAR KUHAR; določen čas 9 mes.; do 02.09.97; KRAMBERGER MARJANA S. P. GOSTILNA ADANIČ, MELE 27A, RADENCI NATAKAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; do 29.08.97; QUICK D. O. O. SEŽANA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT-SEŽANA PE, DOLGA VAS , LENDAVA - LENDVA FARMACEVTSKI TEHNIK PRODAJALEC V TRGOVINI; določen čas 6 mes.; jeziki: slove.nski jezik - govorno in pisno; do 29.08.97; DM DROGERIE MARKT LJUBLJANA TRGOVINA MURSKA SO- BOTA, SLOVENSKA ULICA 21, MURSKA SOBOTA VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 29.08.97; OSNOVNA ŠOLA, PUCONCI 25, PUCONCI; št. del. mest: 2 POMOČNIK VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 29.08.97; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI VRTEC, , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ENERGETIK - ELEKTRONIK; nedoločen čas; 3 1. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 29.08.97; MURA D. D. PROIZVODNJA OBLAČIL STROKOVNE SLUŽBE. PLESE 2, MURSKA SOBOTA PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK VZGOJITELJ V DIJAŠKEM DO- S 1. 9. 1997 bodo uradne ure na RZZ v ponedeljek, torek, sredo in petek od 8.00 do 12.00 ure, v sredo pa tudi od 14.30 do 15.30 ure. Ob četrtkih uradnih ur ne bo. Delodajalcem svetujemo, da prihajajo izven časa, ki je določen kot uradne ure za brezposelne osebe. MU; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: VZGOJITELJ V DOMOVIH, PEDAGOŠKA SMER, STROKOVNI IZPIT; do 29.08.97; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI; št. del. mest: 2 PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE IN RAČUNALNIČAR; nedoločen čas; ostali pogoji: PROFESOR ALI PRU ZA MATEMATIKO; do 29.08.97; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba__________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 4 13 3 0 6 26 UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE; določen čas 12 mes.; do 29.08.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PROFESOR TELESNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: DOKAZILO O ZNANJU MADŽARSKEGA JEZIKA; do 29.08.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA; (*) 10> 3000 CELJE jl063 483 215 Zaposlimo ^Lov°DjO TRGOVINE V MURSKI SOBOTI |topnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, pfek.1. ustreznih delovnih izkušenj, B'kate9orije, ^ipa n°St Za vodenJe trgovine, I S|vno znanje enega tujega jezika. y?DAjALCE ZA TRGOVINO V MURSKI SOBOTI Vn\ s*0PnJa strokovne izobrazbe ustrezne smeri, F kovnih izkušenj, ' m ° Znanj® enega tujega jezika. Kav^^E 3 4-urnim delovnim časom pod pogoji, ^Bi pOd točko 2. . ^ese?016^6 P°d točko 1 bomo sklenili za nedoločen čas -h Čap c Poskusnim delom, pod točko 2 in 3 pa za do-Hp^^secev. Jite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. n tf pi '^Ini °^erater telekomunikacij * 16 35. KMETIJSKO-y ČILSKEM SEJMU QORNJI RADGONI ^3. do 31 avgusta 1997 MURA, European Fashion Design, Proizvodnja oblačil, d. d., Plese 2, 9000 Murska Sobota objavlja potrebe po sodelavcih: - diplomirani inženir elektrotehnike - elektronska smer za delo na elektronskih in jakotočnih električnih sistemih Pogoji: - diploma fakultete za elektrotehniko, - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, - znanje angleškega ali nemškega jezika. - diplomirani inženir računalništva za delo organizatorja programerja v Službi avtomatske obdelave podatkov Pogoji: - diploma fakultete za elektrotehniko, smer programska oprema, - znanje angleškega jezika. - diplomirani ekonomist za trženje moške konfekcije Pogoji: - diploma ekonomske fakultete, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti, - aktivno znanje nemškega in angleškega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi kadrovski službi Mure. GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA Oldos dd LENDAVA SEDEŽ: LENDAVA, PARTIZANSKA 93 ZA NEDOLOČEN ČAS RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO kulturni koledar PRIREDITVE Košičev teden * BOGOJINA: V petek, 29. avgusta, se bo ob 14. uri začel pohod po poti kulturne dediščine Od Plečnika mimo Vidovega studenca do lončarske peči. Pot bo vodila skozi Bukovnico, Stehovce in Filovce. BOGOJINA: V veroučnih učilnicah si lahko do konca avgusta ogledate razstavo del z likovne kolonije z naslovom Verska znamenja v bogojinski župniji. GLASBA MURSKA SOBOTA: V rimskokatoliški cerkvi v Murski Soboti bo v petek, 29. avgusta, ob 20. uri dobrodelni koncert, ki ga bo izvajal American gospel caravan. Koncert organizirata Malteška bolniška pomoč in Društvo paraplegikov Slovenije. RAZKRIŽJE: V četrtek, 28. avgusta, ob 20. uri bosta v tamkajšnji cerkvi koncertirala flavtistka Liliana Novak in organist Marjan Potočnik. Na sporedu bodo dela Bacha, Haendla, Regerja in drugih. OTVORITVE LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu bo v soboto, 30. avgusta, ob 1 7. uri otvoritev razstave in predstavitev zbranega gradiva VII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike, na katerem razstavlja 46 umetnikov iz 22 držav. Razstava bo na ogled do 14. septembra. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo del članov DLUPP-a. LENDAVA: V tamkajšnji Galerji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. ČRENŠOVCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo prof. Evgena Titana Utrinki iz narave s podnaslovom Tam, kjer raste črni log. Ogledate si jo lahko do konca tega meseca. MORAVSKE TOPLIČE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Alojza Makoterja. BRATISLAVA: Dela članov DLUPP-a si lahko ogledate tudi na poljskem inštitutu v Bratislavi. PARIZ: Akademski slikar Sandi Červek razstavlja svoja dela v Parizu. 1» informacije o telekomunikacijskih Moritvah in terminalni opremi lahko dobite v naši Teletrgovini, Slomškova 25, °°0 Murska Sobota. predstavlja uporabnost in prednosti omrežja in aparatov ISDN ter storitve videotelefonije. Pridite k nam na sprehod po Internetu. VLJUDNO VABLJENI NA Razstavni prostor Telekoma Slovenije v Hali I, prostor št. 2. Sl se sam lotil dela, l adivo; če so te prisilili, bodi nakovalo. Asirski rek. TAJNIKA D. D Delimo vstopnice za kino Pogoj za zasedbo delovnega mesta je višja šolska izobrazba prSvne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri. Zaželene . so delovne izkušnje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjuu objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Vse dodatne informacije dobite v tajnišču uprave, telefonska številka je 78 410. Nebo nad Ženavljami je naslov filma, ki je bil posnet po resničnem dogodku, ko je leta 1934 v Ženavljah pristal balon. Izžrebali smo Marka Graha, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Poslali mu bomo dve vstopnici za kino! Tokrat vprašanje ne bo klasično. Napišite nam, zakaj po vašem mnenju tako malo ljudi hodi v kino! Odgovor:___________________________________ Poroke - Jožef Pucko, delavec, iz Čikečke vasi in Milena Pančič, gospodinja, iz Šalovec; - Marjan Šiplič, delavec, iz Gorice in Biserka Rajbar, upravna tehnica, iz Murske Sobote; - David Horvat, kmetijski tehnik, iz Krefelda in Daniela Pranič, gospodinja, iz Vanče vasi; - Milan Šeruga, avtomehanik, iz Puževec in Andrejka Kuzma, trgovka, iz Puževec; - Valentin Bohar, delavec, iz Ženavelj in Monika Smodiš, gospodinja, iz Fikšinec; - Simon Smej, kuhar, iz Odranec in Matejka Sraka, prodajalka, iz Lipovec; .- Jožef Kavaš, elektrikar-energetik, iz Odranec in Marija Zajc, dipl, ekonomistka, iz Lipovec; - Danijel Novak, komercialni tehnik, iz Kroga in Melita Mekicar, trgovka, iz Martjanec; - Zoran Vukan, kuhar, iz Doline in Metoda Gerič, ekonomsko-komercialna tehnica, iz Murske Sobote. Vestnik vam čestita! Kupon št. 26 Odgovore pošljite do 2. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. KINO Murska Sobota Kinoprojekcije na grajskem dvorišču V četrtek, 28. avgusta, bodo ob 20 uri vrteli film 101 Dalmatinec. Umor v beli hiši pa si lahko ogledate od petka, 29. avgusta, do nedelje, 31. avgusta, ob 21. uri. Kino Gornja Radgona Ljubezensko dramo Zelo osebno bodo vrteli v petek, 29. avgusta, ob 21. uri, v soboto, 30. avgusta, ob 20.30 ter v nedeljo, 31. avgusta, ob 18.30 in ob 20.30. KINO 26 televizijski spored od 29.avgusta do 4. septembra vestnik, 28. avgust^ PETEK 29. AVGUST TV SLOVENIJA! 10.10 Tri krone, švedska nadaljevanka, 2/13 11.00 Mladi virtuozi 11.35 Molči in poslušaj, norveški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.55 Omizje 15.25 Carlos Fuentes, angleška dokumentarna oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja 17.35 Pravljica o carju Saltanu 17.50 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 22/26 18.40 Hugo Dnevnik 20.05 Igre brez meja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 23.45 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 11.55 Mostovi / 12.25 Slovenski utrinki 12.55 Nikos Kavadias, dokumentarna oddaja 13.50 Rudi Rilec - dirkalni pujs, nemški film 15.25 Majken, švedska nadaljevanka, 2/ 3 16 .05 Zgodbe iz školjke 16.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 1 £.45 Vesoljci, angleška serija 18.35 Prava ljubezen, angleška drama 19.30 Dnevnik 20.05 Dečki iz Brazilije, angleški film 22.05 Prikrita zgodba o Karnaku, angleška dokumentarna oddaja POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Nedotakljivi - 13.00 POP-kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Nikita -15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni -16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz -18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Vampirjeva kri, ameriški film - 23.30 Seks s ... -0.00 Playboy - 0.30 Nebeško tvoja, erotični film - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Hvaljen, Jezus, moja stara mama - 10.35 Simpsonovi - 11.00 Veliki pisatelji - 12.00 Dnevnik - 12.25 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Skrita kamera - 14.40 Parlaonica - 15725 Risanka - 15.45 Grabežljivci, poljudnoznanstvena serija - 16.40 Mladostniške izpovedi - 17.10 Dom in svet - 17.40 Poročila - 17.50 Zvezdne steze - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Po naši lepi -22.25 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Tajska - 23.40 Resnični Divji zahod -0.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.05 Koledar - 13.15 Seinfeld - 13.40 Divji konji, kanadski film - 15.10 Hišice v cvetju - 16.00 V imenu otroka, serija -17.30 Acapulco z dušo in telesom -18.05 Hugo - 18.30-Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.20 Stranka, nanizanka - 21.15 Popolna tujca - 21.45 V ljubezni in vojni, ameriški film - 23.25 Detektivi - 23.55 Oči noči, ameriški film TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Nanizanka - 9.35 Poročila - 9.40 Za otroke - 10.30 Welcome to Hungary -11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 13.50 Posel - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Počitniški program - 15.30 Poročila - 15.35 Madžarska danes - 16.25 Športna akademija - 17.00 Za upokojence - 1 7.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Dallas - 20.55 Odločate vi! - 21.55 Ekskluzivno - 22.20 Johnny Mnemonic, ameriški film - 23.55 Posel - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.30 Izobraževalni program - 15.30 Fri-derikusov show - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Risanka -18.30 Vesoljske igre - 19.00 Strasti, italijanska nanizanka - 19.55 Igre brez meja - 20.00 Ingrid, filmski portret - 21.00 Šport - 21.35 Show »21« - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Klicna št. 107 - 22.50 O prometu - 22.55 Koncert skupine Earth Wind and Fire TV AVSTRIJA! 9.20 Obalna straža - 10.15 Dvasuperti-pa v Miamiju - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Sm-rkci - 12.55 Tom in Jerry - 13.40 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Dvoboj v troje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Časopis, film - 22.05 Beli morski pes, tretji del srhljivke - 23.40 Smrtonosni trenutek, znanstvenofantastični film - 1,10 Umor prve stopnje - 2.40 Noč z Aliče, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ljudje iz svetega Benedikta - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki -1 7.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Derrick - 21.15 Vsakdanje zgodbe -22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi -23.05 Vloga Cannesa, drugi del - 23.20 Misijonarji reklam - 23.50 Nitebox: Tal-kbox - 0.50 Evrodnevi: Stockholm - 1.25 Kultbox - 2.10 Alabama koncert: El Vez RTL 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Mei-ser - 17.00 Jeopahdy! - 18.00 Regionalni program - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini play-back šov - 21.15 Družina Flodder -22.15 Life! - Volja do življenja - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija SOBOTA 30. AVGUST TV SLO VENU Al 7.45 Radovedni Taček: Pika 8.00 Taborniki in skavti 8.15 Zgodbe iz školjke 8.45 Tržaški oktet 9.20 Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 10.10 Hugo 10.40 Drobtinica lil., danski film 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 17 .00 Obzornik 17.10 Jezero flamingov, nemška oddaja 18.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.40 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Očka mami, ameriški film 21.40 Povej naprej 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka TV SLOVENIJA 2 13.45 Dečki iz Brazilije, angleški film 15.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 16.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.55 Nogomet, Rudar - Maribor Teata-nic, prenos 18.50 Portret športnika 19.30 Dnevnik 20.00 Glasba treh dežel 21.40 National Geographic, ameriška serija 22.30 V vrtincu POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Kužek Monti - 9.00 Munkci - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Grand Prix magazin -12.30 Ubijalka vampirjev, ameriški film -14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 1 6.00 Highlander - 17.00 Robocop - 17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Batman, ameriški film - 22.15 Odpadnik - 23.00 Batman, ameriški film - 1.00 Playboy -1.30 Playboy special - 2.30 24 ur IV HRVAŠKA! 9.40 Majhen veliki svet - 10.05 Prvi se zapomnijo - 10.30 Glasbena duša Hrvatov - 11 .00 Risanka - 11.30 Afriške dežele in ljudje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Skrita kamera - 12.50 In to naj bi bilo življenje - 13.35 Mali odpadniki, ameriški film - 15.10 Gospod Edmund, mladinski film - 16.00 Risanka - 16.10 Turbo Li-mach Show - 16.40 To je Amerika -17.10 Z jadri okoli sveta - 17.40 Poročila - 17.45 Živa resnica - 18.20 Masada, nanizanka - 19.30 Dnevnik - 20.20 Robocop, ameriški film - 22.05 Opazovanja - 22.25 Svet zabave - 22.55 Polnočna premiera: Dalziel in Pascoe TV HRVAŠKA 2 12.15 Koledar-12.25 Reševalci, serija-15.20 Acapulco z dušo in telesom -17.05 Kontakt, glasbena oddaja -17.35 Madson, serija -18.20 Divje nebo, dokumentarna oddaja - 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Skriti Rab, poljudnoznanstvena oddaja - 20.55 Izbor kraljice lepote, prenos iz Dubrovnika - 23.35 Hišice v cvetju - 0.20 Vidikon TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.00 Škodljivci in njihovi sovražniki - 11.45 Arboretumi -12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve - 14.35 Čudovite živali - 15.05 Igralec, igralka in otrok, film - 16.45 Za boljši jezik - 16.55 Jani gre na dom - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Loto-show - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.10 Ljubim te, Veronika, film -21.45 Kumara, politična solata - 22.05 Koktajlbar TV MADŽARSKA 2 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.05 Družina Onedin - 12.00 Potepanje po deželi domači - 12.30 Rondo - 13.10 Zmagovalci in poraženci, 1. del - 14.05 Hiša ob jezeru, nanizanka -15.00 Operete - 15.30 Kratki filmi -16.55 Vreme- 17.00 Šport, vmes nogomet, UTE - MTK - 19.00 Vesti iz EU -19.05 Donator - 19.40 Familija - 20.10 Zemplenski umetnostni dnevi - 21.50 Šport - 21.55 Lažnivec, veseloigra TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Vroča sled - 9.30 Otroški program - 12.30 Vse v redu, Corky - 13.20 Življenje in jaz -13.45 Čudovita leta - 14.10 Princ iz Bel Aira - 14.35 Kirk - 14.50 Superman -15 40 Beverly Hills, 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Savannah -18.00 Šport - 19.30 Čarobna flavta, Mozartova opera - 22.45 Šport - 0.00 Usodna ženska, srhljivka - 1.30 Časopis, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Univerzum - 9.50 Anastazija, Film - 11.30 Beli morski pes, tretji del srhljivke - 13.00 Poročila -13.10 Slovo od oblakov, kriminalka -14.45 Revija šlagerjev, film - 16.10 Slika Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Velika nagrada narodnozabavne glasbe - 22.00 Poročila - 22.05 Ljubezenske zgodbe in zakonske stvari - 22.30 Humor ne pozna meja - 23.45 izdana ljubezen, tretji del filma - 1.15 Petdeset najboljših umetniških videospotov -1.50 Moderni časi RTL 5.30 Risanke - 5.55 Pebbles in Bam Bam šov - 6.40 Yin Yin in Pandina patrulja - 7.05 Sandokan - 7.35 Barney in njegovi prijatelji - 8.05 Denver, zadnji dinozaver -8.30 Disneyevtim - 8.45 DisneyevAla-din - 915 Disneyeva čarobna vrečka -9.20 Timon in Pumba - 9.50 Disneyev čudežni tim - 11.10 Power Rangers -11.35 Jim, deževni črv - 12.00 Vražiček - 12.40 Psi in mačke - 13.05 Polna hiša - 13.35 Močna družina - 14.05 Princ iz Bel Aira - 14.30 Divji bratje s šarmom -15.00 Varuška - 15.30 Vsi moji otroci -16.00 Beverly Hills, 90210 - 16.55 Melrose Plače - 17.55 Modeli - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Karate Kid 4 - Naslednja generacija, akcijski film - 22.20 Boks: Axel Schulz (Nemčija) - Kevin McBride (Irska), prenos iz Berlina - 0.20 Film - 1.55 Melrose Plače -2.45 Beverly Hills, 90210 - 3.30 Modeli NEDELJA 31. AVGUST TV SLOVENIJA! 9.30 Čebelica Maja 9.55 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 10.10 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 10.35 Koncerti za mlade 11.30 Bilo je nekoč v Avstraliji, poljudnoznanstvena oddaja 12.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja 15.15 Ali čutiš moj ples, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Kamra 21.15 Večerni gost 22.05 Poročila, vreme 22.15 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 22.40 Stranski učinki, kanadska nanizanka TV SLOVENIJA 2 14.30 Povej naprej 15.00 V vrtincu 15.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.55 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.40 Gala koncert mladinskega orkestra Evropske zveze 17.50 Plesni turnir Urška Open 18.00 Teniški magazin 18.25 Šport od A do Ž: Tenis 19.30 Dnevnik 20.00 Belladonna, evropski ženski magazin 20.30 Jakovo otroštvo, angleška nadaljevanka, 6/8 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Dva baleta Ulyssesa Dova POP TV 8.00 Kje je Wally - 8.30 Zvezdne steze - 9.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Twix mix koncert - 12.00 Xena - 13.00 Koncert Kelly Family - 14.00 Knjiga ljubezni, ameriška drama - 15.30 Samski stan -16.00 Otroški zdravnik - 17.00 Ljubezen v Italiji, ameriška komedija - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills -21.00 Melrose Plače - 22.00 Športna scena - 23.00 Kazen na gori Eiger, ameriški film - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA! 8.50 Poročila - 8.55 Sezamova ulica -9.55 Športnica - 10.20 Hrtič-hitič -10.45 Risanka - 11.15 Svet živali -12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Med nami - 15.25 Oprah Show - 16.10 Pot za Avonle - 17.00 Risanka - 17.20 Poročila - 17.30 Popolni tujec, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje! - 20.45 Stranka, ameriški fiim - 22.45 Opazovanja - 23.05 Dobre, zle in lepe, dokumentarni film - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.20 Koledar - 14.30 Dosjeji X -15.15 Turistični magazin - 16.00 Polnočna premiera, ponovitev - 17.30 Koncert klasične glasbe - 18.15 National Geographic, serija - 19.05 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Arenafest '97 - 22.20 Zakonski pristan - 22.50 Ista kri, kanadski film TV MADŽARSKA 1 7.25 Otroški program - 8.50 Čarovniški naraščaj, musical - 9.50 Portreti - 10.30 Izvolite me ugrabiti, tv-igra - 11.30 Anno ... - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Živo morje - 12.55 Igralec, igralka in otrok, 2. del - 14.40 Otvoritev šolskega leta 97/98 - 15.30 Unitaristični verski program - 15.50 Televideo -16.00 Disneyjevi filmi - 17.00 Moda '97 - 17.35 Turizem - 18.30 Kolo sreče -19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.15 Memphis Belle, angleški film - 21.55 To-nic - 22.25 Deklamacija - 22.30 Zemplenski umetnostni dnevi TV MADŽARSKA 2 11.05 Šport -13.10 Glasbena zgodovina - 13.40 Angleško podeželje - 14.05 Sloviti dvorci - 14.35 Novi reflektor- 15.10 Mesečina, nanizanka - 16.05 Restavratorstvo - 16.35 Mendelssohn - 16.45 Manever - 17.15 Obalna straža - 18.00 Vreme - 18.05 Kviz - 18.30 Po poti -19.00 Pravljica - 19.10 Lyonski omnibus - 20.05 Igre brez meja - 21.35 Novinarski klub - 22.20 Mojstrovine TV AVSTRIJA! 6.00 Konfeti - 9.25 Kje tiči Karmen San-diego? - 9.55 Risanke - 10.20 Ena, dve ali tri - 11.05 Disneyev festival - 12.30 Pustolovščine Huckleberryja Finna -14.10 Šport - 15.40 VVinnetou in Old Shatterhand v dolini mrtvih, pustolovski film - 17.05 Kdo je gospod Bean? - 18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Poročila -20.15 Policijska akademija - Naloga Miami Beach, filmska komedija - 21.45 Kolumbe - 23.00 Brenda in moški, film TV AVSTRIJA 2 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Smaragdna reka -15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Romanca v Benetkah, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas -18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme -20.15 Sanjska ladja - 21.55 K stvari -23.10 Nenavadna srečanja pete vrste RTL 10.10 Detel nagajivček - 10.30 Zakrinkani jezdec - 10.50 Novi Spiderman -11.15 Rešitev 1 - 12.10 Disneyeva filmska parada - 12.30 Čarovnica in čarovnik, risani film - 14.00 A-tim - 15.00 Nevihta v raju - 15.55 Hercules - 17.45 Umor je njen konjiček - 18.45 Poročila -19.10 Klic vsili - 20.15 Pohlepni, filmska komedija - 22.20 TV Spiegel - 23.15 New York pod krinko - 0.20 Prime Time 23.05 Ženska v zlatih hlačkah, spa film 0.45 Osmi dan TV SLOVENIJA 2 12.45 13.50 14.35 15.10 15.55 16.25 17.15 Na potep po spominu Šport v nedeljo Tržaški oktet * Prikrita zgodba o Karnaku, ška dokumentarna oddaja Obzorja duha Dva baleta Ulyssesa Dova Jakovo otroštvo, angleška na evanka, 6/8 nani- 18.10 Jake in debeluh, ameriška n 19.00 19.30 20.00 20.50 21.20 22.10 23.10 z3n ka Izobraževalna oddaja Simpsonovi, ameriška n Oliverjeva popotovanja, nadaljevanka, 4/5 Bratovščina sinjega g dinska nadaljevanka Kri na snegu - vojna v riška serija Pomp Brane Rončel izza odra POP TV Zalivi^' 10.00 Santa Barbara - 11,-° 13OOP? ni - 12.00 Otroški zdravnik- 1 ■ kviz - 13.30 Morska deklica -_ l5 j(l ortna scena - 15.00 Beh o J Zaliv ljubezni - 16-30 Sa"’^ 17.30 POP-kviz - 18.OOCosbyg302 Obalna straža - 19.20 Vreme _ ur - 20.00 Rocky, amenskikF Dinastija Monroe - 23.00 ^4/ 0.00 Teksaški mož postave - TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro Poročila - 10.05 ParkO3 sonovi -11.00 Carstvo divjin^ Gobe - 12.00 Poročila - 1 * Risan^ 13.15 Santa Barbara - 1^ ^0 14.10 Poročila-14.1/^ 14.40 Za otroke - 1550’ izpo^ snetki- 16.40 Mladostniške 17.10 Spomini reporterja - ' la-17.50 Reševalci - 19.30 Dnevnik - 20.15 *“ dramska serija - 21.1OVjs,.c. časa, dokumentarna oddaja1 zovanja - 22.25 Filmska kom Holmsom - 0.00 Poro* TV HRVAŠKA 2 n Jij 14.15 Koledar - 14.25%^ zahod-15.15 Mestec^ Svobodni Francoz, nadalje^ ^.00 Acapulco z dušo in telesom ^00' , - 18.30 Besede, besed^M^o anijska panorama - 20.10 Kviz- 20.25?«^ Ameriški predsedniki, s^.tO^T, po-paj proti zločinu, serija -2 tarna serija - 22.55 Ant1 snetek koncerta TV MADŽARSKA 112 OO 4 11.00 Disneyjevi filmi' oO Dne^ 12.05 Pesem doni 14.00 Narodnostne oddal Q Za o« braževalni program - 1 '^,3° 16.00 Nekje in nekoč - «no' akademija-17.00 Za Regionalni magazini m ° ' 18.*; veri - 18.15 Za otroke 30 ^» čakovano potovanje - ^aja šport - 20 00 Kraljestvi poljudnoznanstveni film g5 /m® / usta, politični shovv - 2 ■ 23.2$ ljubezni, nova nanizanka & /j TVMADZAPS^^ L 16.35 Pastirji - Si Mestna četrt z vrtnimi Sl« me- 18.25 Pratika- S Frakno - 18.55 Klicn „ W poročila - 19.00 ŠP*,21« M PONEDELJEK 1. SEPTEMBER «i TV SLOVENIJA 1 12.05 Otroški svet, ameriška nanizanka 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.40 Kamra 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gost 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Zavesa 17.25 Pouka je konec, nizozemska nadaljevanka, 1/13 17.40 Mejniki, nemška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.10 Proetcontra 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Hudsonova ulica, ameriška nani- poročila - 19.00 ^'2^2^ dežele vzhajajočega so vina karikature-21-3 Ž^fllU1 Aktualno- 22.25 Dnev* - 22.40 Kazenski batalJ0 TVAVSTRMA’ Tol^> 12'.40 Smrkci - 13-25 Risanke-opainjJ - 15.40 A-tim - 16 i8-05noO 17.15 Dvoboj v troje - ’ ^,0“ Grozno prijazna druži poročil v velemestu - 1®-3 pCjija Pohlepni, filmska ko y TV AVSTRIJA 2 5 9.00 Čas v sliki " ®ati jn leP., konjiček - 9.55 B jF I j Salve smeha - J J [fuba Čas v sliki - 13-10 > jjkta- ■, Ljudje iz svetega Ben ti in l^s v^' va cesta - 15-15 Schiejok vsak dan ^,30 19.00 Avstrija danes 5 pete 19.53 Vreme -20 J poro^s«| 21.05 Tema ' / Kultura: petdeset naj _ 4.3 J RIL 10.30 Bogati m ep' dvOpo) 3 kdo razbija - Eksplozivno Ekstra - 23.00 -23.30 Ekskluzivno 28. avgust 1997 televizijski spored od 29.avgusta do 4. septembra 27 Wk £j£PTEMBFP SLOVENIJA 1 16-25 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 1-15 Zapeljevanje Joeja Tynana, ame-,, riški film 300 Poročila 3-05 Lingo i30 Po domače 1'50 Pro et contra 5'10 Mostovi 110 Turistična oddaja J “Obzornik 17 or pomiki in skavti ■zti Med vetrom in vodo, nizozemska p. nadaljevanka, 4/8 1Rnn ?atl prah: šest služabnikov P „ 0 SreCe J n nSanka 2^0 Dnevnik ju* ®°g obvaruj Indijo ^OHdi0City j;- k-'Vi' vreme, šport Ih? „R°yal, nemška nanizanka 5 Svet poroča \^VC\|JA2 Ih? Ž?^°tna noč 1^ Dlan vdlani Hf, fcaževalna oddaja lu^idan I pp na snegu - vojna v Rusiji, ame-r seriia I “alladonna, evropski ženski maga-h. zm '^5 nr popotovanja, angleška lt.$5 ?da|ievanka, 4/5 □rnpsonovi gajski detektiv, ameriška nani-za mlade ‘«•30 Pg^.Pajde pot I <»?, c Drive, avstralska nadalj-% (V1?3, tajvansko-ameriški film | zadnji, angleška kome-S'M K Ki, *a Barl3ara - 11.00 Zaliv Iju-V.OO Nedotakljivi - 13.00 POP-i "ifnn Munkci - 14.00 Družinsko luc° Beli očnjak - 15.30 Zaliv Iju- I i i?.0 Santa Barbara - 17.30 / iV 8,00 Cosby - 18.30 Obalna f iV;20 Vreme - 19.30 24 ur -AJdezen za katedrom, ameriška 3'1, Sedma nebesa - 22.30 Nedotakljivi - 0.00 Tek-UPostaj, -i.oo 24 ur ^KA] K -iVa8'00 Dobro jutro - 10.00 ipnovi _ i Badio Njanja - 10.35 11,00 Carstvo divjine -Wkri ,H n: Dobe - 12.00 Dnevnik ' 13-15 Santa Barbara -K a',14.10 Poročila- 14.15 vi pos^J4-40 Za otroke - 15.50 '3'17?'' 16.40 Mladostniške i7 ’10 Pazi, steklo! - 17.40 VlS.anPReševalci - 18.35 Kolo in [3? Dnevnik - 20.15 Zambija -iMazoto ' 2°-50 Tv-parlament -h Pla ~ 23.10 Filmska noč s 'tih. olrnsom - 0.50 Poročila ^KA2 V0|edar < ^Seriia ' 15.15 Duka Begovič, W '3q a ~ 16.05 Svoboden Fran-kpgo ~ ?pulc° z dušo in telesom -Wa- 19 on-30 ProfIH' dokumentar-Jt^evniu 2uPanijska panorama - 20'10 Kviz - 20'30 '21-20 Črno-belo v ■ ''kzonn an Pernanda, ameriški dovine, Glasbene razgled- ^^SKai VS'9 ' 9,05 Družina Faller, AAnum , ^Pvl Usti, nanizanka - Znalka-12.00 Zvon SiX (gledališče - 12.45 ^^tihs?3'0® Dnevnik - 14.00 A? " lRSOn~ 14.50 Izobraževalni K >-'29 Za otroke - 15.55 rtpOo o 16-30 Športna akade- 2O.Ss 2 Helenine oči, nani-h "S^gi dnazpad monarh'ie ■ \ ^ik nevniK italijanski film - Berrinu7'°5 Pestival Kalaka W^i filtri’ kr'minalka- 18.30 Za otroke -Skri^OnM9’25 Naše oko|ie “ ~ 2005 Uspeh - 5-35 v'°° dualno - 22.25 hv Vreme - 22.40 Yehudi Pihna 0 Pustolovščine Ai - -|2na'Pustolovski film - 17 2-4o 'q 5 Deklica s čarobni-3'25 b^kci - 13.00 Tom k Sanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Dvoboj v troje -18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Palomino, film - 21.55 Walker, teksaški ranger - 22.45 Lovec na jelene, film - 1.40 Cincinnati Kid, kriminalka - 3.30 Posel s strahom, prvi del politične srhljivke TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Revija šlagerjev, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.10 Živali našega sveta - 11.20 Dežela danes - 12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ljudje iz svetega Benedikta -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Gorile - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Primer za dva - 0.05 Oddaja o kulturi: Švicarska noč, 50 najboljših umetniških videospotov, osmi del . RTL 6.00 Točno ob šestih - 6.30 Dobro jutro, Nemčija - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni zagon -21.15 Straža - 22.15 Quincy - 23.15 Mož brez identitete -0.10 Poročila - 0.40 Na zdravje - 1.10 Ljubezen in vojna - 1.40 Glej, kdo razbija! - 2.10 Magnum - 2.50 Poročila -3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer SREDA 3. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 10.00 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 10.50 Svatba, tajvansko-ameriški film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Glasba treh dežel 15.45 Jezero flamingov, poljudnoznanstvena oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Moji konji 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.25 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Umetniki in modeli, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11.20 Svet poroča 11.50 Izobraževalna oddaja 12.20 Zanesljivo zadnji, ameriška komedija(čb) 13.35 Obiski 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National Geographic, ameriška serija 15.20 Studio city 16.05 KirRoyal, nemška nanizanka 17.05 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka . 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Karaoke 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Tenis Grand Siam, četrtfinale 22.30 Koncert POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Nedotakljivi - 13.00 POP-kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Sedma nebesa - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Ne meč’te se stran, ameriški film -21.45 Pri nas doma - 22.15 Taksi -22.45 Nedotakljivi - 23.30 Teksaški mož postave - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Ko odrastem - 10.35 Simpsonovi - 11.00 Carstvo divjine -11.50 Tv-leksikon - 12.00 Dnevnik -12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara -14.05 Poročila - 14.10 Skrita kamera -14.35 Za otroke - 15.45 Najbolj divja plemena, dokumentarna serija - 16.35 Mladostniške izpovedi - 17.05 V iskanju minulega časa - 17.35 Poročila - 17.45 Reševalci - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Turistični magazin - 21.00 Portreti: Howard Hughes - 22.00 Opazovanja - 22.25 Guverner, nadaljevanka - 23.25 Ergela, madžarski film TV HRVAŠKA 2 12.10 Koledar - 12.20 Črno-belo v barvah, ponovitev - 15.20 Bolnišnica upanja - 16.05 Svoboden Francoz - 17.30 Aca-puico z dušo in telesom -18.05 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.25 Nevarno polje, nadaljevanka - 21.20 Slepa ulica, britanski film - 23.05 Koraki, glasbena oddaja - 23.55 Čuvaji časa TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.15 Trije doktorji, nanizanka - 12.00 Zvon - 12.05 Narodna glasba - 14.00 Narodnostne oddaje -14.50 Izbraževalni program - 15.20 Za otroke - 16.00 Nekje in nekoč - 16.30 Športna akademija - 17.00 Mentalna higiena - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki -18.00 Svet reformatorjev - 18.25 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kviz ob 40-ietnici madžarske TV - 21.20 Strojepisce, tv-igra - 22.30 Zgodba neke ženske, avstralski film - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.30 Zamejski madžarski tv-programi, izbor - 16.00 Violinist iz Cremone, tv-pri-redba opere - 17.10 Za trnkarje - 17.20 Vreme - 17.25 Šport, nogomet, v odmoru policijska poročila - 19.30 Družina One-din - 20.00 Pamet in pol: Nekoč je bil čudežni otrok - 20.35 Pregrada, dokumentarni film - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik TV AVSTRIJA 1 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Dvoboj v troje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Morilski virus, srhljivka - 22.00 Kraj zločina - 23.35 Očetje in sinovi, tretji del družinske sage - 3.15 Posel s strahom, drugi del politične srhljivke TV AVSTRIJA 2 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Ljudje iz svetega Benedikta - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče; Kako bom postal dober Američan? -23.05 Apropos film - 23.35 Pustolovščine Moll Flanders, film - 1.40 50 najboljših umetniških videospotov, deveti del RTL 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -1 7.00 Jeopardy! - 1 7.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Apartma za samomorilca, prvi del srhljivke -21.05 TV-nasvet -21.15 Apartma za samomorilca, drugi del srhljivke - 22.05 TV Štern - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje -1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila -3.20 - Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer ČETRTEK 4. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 10.15 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 10.40 Umetniki in modeli, ameriški film 12.30 Bilo je nekoč v Avstraliji, poljudnoznanstvena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.10 Made in Slovenia 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, angleška nanizanka 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Tednik 21.10 Forum 21.20 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje TV SLOVENIJA 2 13.10 Izobraževalna oddaja 13.40 Koncert 14.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 15.05 Pacific Drive, ameriška nanizanka 15.30 Izobraževalna oddaja: Računalništvo 16.00 Tenis Grand Siam, polfinale (ž) 17.00 SP v gimnastiki, ženske ekipno 19.15 SP v veslanju, polfinale 20.00 SP v gimnastiki, moški ekipno 22.15 Podoba podobe 22.45 Paul Claudel, dokumentarna oddaja 23.40 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 1 2.00 Nedotakljivi - 13.00 POP-kviz -13.30 Taksi - 14.00 Dangerfield - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor z Jonasom - 21.00 Nikita - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi - 23.00 Nedotakljivi - 0.00 Playboy - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Pajkova mreža - 10.20 Štrokljina zgodba - 10.35 Simpsonovi -11.00 Poljudnoznanstvena serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Skrita kamera - 14.40 Za otroke - 15.50 Najbolj divja plemena -16.40 Mladostniške izpovedi - 17.10 Tudi letos ... - 17.40 Poročila - 17.50 Reševalci - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Izobraževalna oddaja -20.45 Kulturna pokrajina - 21.45 Reševalna 911 - 22.35 Opazovanja - 23.00 Seinfeld - 23.25 Filmska noč s Sherlockom Holmsom - 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.55 Koledar - 14.05 Dekle, ki je imelo vse, ameriški film - 15.15 Potovanja: Tajska - 16.10 Svoboden Francoz - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - 21.25 55 dni v Pekingu, ameriški film. TV MADŽARSKA! 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 1 2.00 Zvon - 1 2.05 Plesi dvajsetih let - 13.00 Dnevnik - 14.00 Gimnazija strtih src - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke - 16.00 Hei-di in Erni, nanizanka - 16.30 Športna akademija - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Begavčki - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni RADIO MURSKI VAL UKV »4,« MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 048 KH» PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka dd petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila- 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ^dnine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi-08.50 Zamurjenci-09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.00 Poročila -12.05 Obvestila-12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem vatu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - dnevniki - 18.00 70 let z orglami - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.45 Anastazija, ameriški film TV MADŽARSKA 2 15.00 Za otroke - 15.20 Nepričakovano potovanje - 16.05 Naravno zdravilstvo -16.30 Način življenja 2000 - 17.00 Čakajoč na vlado - 17.30 Strasti, italijanska nanizanka - 18.25 Pratika - 18.30 Top 40 - 19.00 Risati je lepo - 19.15 Za otroke -19.25 Naše okolje - 19.30 Družina One-din - 20.00 Igre brez meja - 20.15 Prosta ura, oddaja o poeziji - 21.00 Klip mix -21.10 Informatika - 21.30 Vse ali nič, kviz TV AVSTRIJA! 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Dvoboj v troje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Up in slava - 19.30 Poročila -20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X -21.55 Umor prve stopnje - 23.25 Ognjeni zmaj, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 11.20 Avstrija danes - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 1 2.30 Ogled -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Ljudje iz svetega Benedikta - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vrtiljak šlagerjev -21.10 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Poročila - 23.55 Gozd Bambuti RTL 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank - 21.15 Schrei-nemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30,(1 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Etao glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam' lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country -09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Maji oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski -21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč -20.15 S krščakon, cekron pa z marelof-21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza -24.00 Želimo vam lahko noč. 28 vestnik, 28. avgust W MALE OGLASA vedeževanje-T*^’ KURILNO OLJE, PREMOG Cene zelo ugodne! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 VEDEŽEVANJE IN NAPO® PAR., s. p., 156Sii^ ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE- VEDEŽEVANJE - TA*® o9n 4 • 1min 1 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: <062P ^<0° od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 d KUPUJEMO RABLJEHE LADE SA0S 28. avgust 1997 Motorna vozila I KNMJLT 4, vozen, prodam. Tet. Ip111 ali Bogojina 36. m 14714 45, letnik 1989, prodam. 249. ml4747 1^0 45, neregistriran, vozen, pro-IMel.41 857.ml4751 fa 190 T15, letnik 1988, keson, I Mm za 7.500 DEM. Možna me-I‘».Tel.062 753 51 1. m!4755 pSUSCONO 1,6, letnik 1988, Ilustrirano do julija 1998, prodam. |TO.ml4l87 IS®OT 305 GL prodam. Tel.: |?W.ml4804 VDORNO KOLO JAWA 350 TS, 1,^'988, ohranjeno, 950 DEM, 1*®-Tei-45 478 m14807 4, letnik 1984, registri-I J10Ma 1998, prodam. Tet: 47 I '^Poldan. ml4822 It 16. ure, in 57 095, zvečer. m!4731 POSLOVNI PROSTOR, 57 m2, v središču Murske Sobote, primeren za mirno dejavnost, oddam v najem za 3 do 5 let. Tel.: 48 845, vsak dan zvečer, m 14740 GRADBENO PARCELO, 1500 m2, v Trnju, prodam za 6.000 DEM. Tel. 061 754 622. ml4752 MEDETAŽNO HIŠO v Rakičanu prodam. Tel.: 21 656. mI4778 HIŠO v Krogu prodam. Informacije po tel.: 21 156, Tiara. ml4784 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel 24 157. ml4786 HIŠO V OKOLICI MURSKE SOBOTE damo v najem. Tel. 21 557. m!4788 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Ljutomera (kabelska, telefon! centralna) prodamo. Tel.: 82 983. m!4796 ^ice S»S;ja?ice-rjave’ novi M On-o ,Ujerke- llk Pred ne' Far«V Jena vsa cepljenja. Koloni m31' Na vsakih deset S^TibiiV^ sPrejemaJO K* >90 "orvaIa, Nemčavci, k 2 l4s' 8ostl>na Čeh, Nedelica, ?Renčeč, Bako-t Franc Movrin, Pe-pUezn6 46 505' gostilna »e c01'?17 49 °25’ bi' ■‘•4355 ’ Grad. tel.: 53 1 68. i^Ptodamo. Bagar, Gornji |P ali tel.: 56 121. ml4744 kpvI, s teleti ali brez njih, eta' Prodam. Tišina 7 la. L,- TeL: 82 401. Po-K dan-m 14795 m°dre, pro-l| 21 608. m 14797 primerne za I dtnlJ4826rej°’ prodam' DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Rakičanu, 68 m2, s centralno, pritlično, primerno tudi kot poslovni prostor, prodam. Tel.: 27 418. ml4800 HIŠO z vinogradom v Lendavskih Goricah prodam. Tel.: 78 236, dopoldan, in 76 924, zvečer, m 14812 TRISOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom prodam. Tel.: 62 936. ml4836 GOSTINSKI LOKAL v Murski Soboti, opremljen, v obratovanju, na dobri lokaciji, prodamo. Dill d. o. o., tel.: 32 322. STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti, komfortno, mirna lokacija, prodamo. Dill, d. o. o. tel.: 32 322. m!4837 MANJŠE STANOVANJE ali cenejšo hišo najamem. Tel.. 23 882. m!4835 kmetijska mehanizacija ^^ižnine Bi 24 38RMUrSlka °0doi6.oo k, Mi, oj1* M- Sobote, na ^kP^aio/1”0 v naJem- Pr>-ali -gradbenega in kme-W>Ue P®cer>je. ERROR L ''2. ur? e ’■ 81 439 vsak JlQv" mi4836 v Murski k Tel.: 32 345. Kk>21 V,lCah >44 ar°V’ v Dolgovaš- pr°stora » WdadomuvNuskovi, ^kova J?aiem Gasilsko ' TeL: 57 599, do MENJAVAM GUME NA LIČKAL-NIKIH IN TRGALNIKIH ZA KORUZO. Valje dostavite: Stanko Praprotnik, Hum 32, Ormož, tel.: 062 701 593. m!4708 MOTORNO ŠKROPILNICO SU-PRA in žago Partner, novo, ter motorno kolo Tomos - 5, rabljeno, prodam. Tel.: 31 391 ml4724 KOMBAJN ZMAJ 142, komplet s štirirednim adapterjem za koruzo, ugodno prodam. Predanovci 22. ml4734 ČELNI NAKLADALNIK ZA GNOJ, za mali fergoson, prodam. Andrejci 58. ml4738 CISTERNO CREINA 3200 1. prikolico za živino in dvobrazdni mehanski obračalni plug ugodno prodam. Tel.: 63 692. m!4746 MOTOKULTIVATOR, nemški tip, 4,5 KS, kot novi, prodam. Tel. 062 732 228. ml4749 NAKLADALKO 28 m3, 24 nožev, v zelo dobrem stanju, prodam. Murski Petrovci 9, tel. 46 407. m 14753 LIČKALNIK ZA KORUZO, dobro ohranjen, prodam. Gančani 57, tel. 41 881. m!4761 SILOKOMBAJN SK 80 prodam. Ogled v Pečarovcih 99. ml4765 TRAKTOR STEYER, 15 KS, visoka kolesa s koso in žitno sejalnico, 14-ali I7-redno, prodam. Tel.: 53 235, po 20. uri. ml4768 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, ma- n°va, razširjena in dopolnjena knjiga Preizkušenih receptov CILKE SUKIČ ^Kdanjih IN SEDANJIH DNI rekrnurska, štajerska in prleška kuhinja Na 2?a darL 4 straneh je več kot 300 receptov s pou-rf1 na 13rezmesnih in zelenjavnih jedeh z 1 babic lrni nav°dili in posodobljenimi recepti naših lahko naročite na naslov: Založba Horvat IVI & m, Riharjeva 2, 1OOO Ljubljana. V ceno 3.800 tolarjev so vključeni davek in stroški poštnine. B2 B2 B2 B2 B2 ^Plalniški IK * _ _ 8.9. -12.9. ob 8.00-H-15 „ /\ I I EXCEL ZA FINANČNIKE ■ 8.9.- 12.9. ob 16.00 -19.15 3.9. - 5.9. ob 12.00- 15.15 INTERNET B2B2B2 ZAČETNI TEČAJ B2 B2 B2 B2 B2 PRIDOBITE POKLIC • EKONOMSKI TEHNIK • PRODAJALEC • TRGOVSKI POSLOVODJA Pokličite za prospekt. Panasonic i IHTO SHOP CENTER, .« MARIBOR = Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, O _____faks: (062) 225 713 d MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV lo rabljen, z več priključki prodam. Tel.: 65 327. ml4780 KOMBAJN ZMAJ 142 prodam. Tel.: 47 122. nji,4781 SILAŽNI KOMBAJN Inex lifam, obračalnik Pajek Spider 350, prodam. Jože Antolin, Grabe 2, tel.: 87 759. ml4798 TRAKTOR TORPEDO TD 48 C, registriran do julija 1998, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 42 488. ml4814 TRIBRAZDNE OBRAČALNE PLUGE Vugalnot in dvoredni adapter za kombajn Duro Dakovič prodam. Molnar, Selo 27. ml4825 razno KORUZO ZA SILIRANJE prodam. Tel.: 54 156. ml4834 ZAMRZOVALNO OMARO, 185 1, Gorenje, prodam. Tel.: 23 882. ml4835 KORUZO ZA SILIRANJE in seno v balah prodam. Ivanovci 5. m 14648 RDEČE DOMAČE VINO, večjo količino, po 80 SIT, prodam. Tel.: 62 020. ml4672 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 57803-9, izdane pri HKS Panonka na ime Jože Horvat, Finž-garjeva 2, M. Sobota. ml4732 VINO LAŠKI RIZLING prodam. Cena 1 1 je 250 SIT. Juša Kramarja 49, Črenšovci. ml4733 VINO, sortno, Benmari, pomivalni stroj za kozarce, štedilnik na trdo gorivo, pomivalni koriti prodam. Tel.: 45 294. mI4735 STAREJŠO OPEKO skupaj z ostrešjem prodam. Tel.: 45 060. ml4737 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK GORENJE ugodno prodam. Tel.: 21 127, po 19. uri. ml4739 HRASTOV VINSKI SOD, 300 1, in 1 ha parcelo (vinograd, njiva, travnik), ugodno prodam. Sebeborci 8b ali tel.: 48 093. ml4742 STISKALNICO, 1201, sod, 300 1, in šivalni stroj Singer prodam. Tel.': 40 336. m 14743 ELEKTRIČNO KITARO IBANEZ EX 350 s kovčkom, ojačevalec, mul-tiefekt, gr. Equilaizer, ugodno prodam. Robert Tješinski, Slovenska 5, Murska Sobota, m 14745 HARMONIKO MELODIJA, 80-ba-sno, zelo primerno za učenje, prodam. Tel.: 72 147 ml4833 SUHO KORUZO prodam. Cena po dogovoru. Tel. 72 247. ml4750 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Tišina, izdanega 1987. na ime Marič Benjamin, Tišina 27a. m!4754 KORUZO ZA SILAŽO, 1 ha, prodam. Tel.: 57 342 ali Lang, Pertoča 42. ml4757 400 L VINA, mešano rizling-šipon, prodam. Tel. 75 447, zvečer. m!4759 TERVOL TRDI ugodno prodam. Tel. 33 003. ml4767 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice ŠK 16652 - 0, izdane pri HKS Panonka, na ime Vladimir Vereš, Predanovci 50. ml4772 500 1 vina (laški rizling in chardo-nay) z analizo prodam. Tel.: 21 656. ml4776 RAZNO POHIŠTVO iz stanovanja ugodno prodam. Tel.: 21 656. m!4777 BELO VINO LAŠKI RIZLING IN ŠIPON prodam. Čahuk, Ivanovci 42. m!4779 SUHE JESENOVE PLOHE kupim. Mojemu Boštjanu! Srce se mi trga, ker ve, da nikoli več ne bo s teboj. Solze v očeh zalivajo rane, ustnice vedo, da ostale so same. Kot ptica letel si in nisi se vrnil, a jaz trpim. Ko vedela bi, da v planini s padalom čaka te smrt, nikoli te ne bi pustila od sebe. Tvoja Maja * TELEFONE, * TELEFAKSE, * KLIMATSKE NAPRAVE, * MOBILNE TELEFONE (GSM)J Tel.: 53 060. ml4782 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 1996/97 srednje Strojne in Tekstilne šole M. S. na ime Mirjana Pfeiler. ml4783 Preklicujem veljavnost spričevala 2. letnika srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota, 1996 /97, Andreja Fritz, Kramarovci 6. ml4785 LUŠČENO KVALITETNO KORUZO prodam. Tei. 26 500. m 14790 2500 1 BELEGA VINA z analizo MB, 16 točk, prodam. Tel. 77 C78. ml4791 LESENE POLICE, primerne za trgovino ali pisarno, ter blagajno Olivetti prodam. Tel.: 72 207 ali 72 150. ml4799 Preklicujem veljavnost osnovnošolskega spričevala, letnik 1994/ 95, OŠ Kuzma, na ime Robert Linhard. ml4801 LADIJSKI POD, 690 SIT, z dostavo, smrekov, suh, prvi kak. razred, prodam. Tel.: 063 451 082. ml4803 NOVO PEČ za etažno centralno gretje Vranje s pečico prodam. Tel.: 78 236, dopoldan, in 76 924, zvečer. ml4813 SEME BUČK GOLIC kupujemo po 320 do 335 SIT. Tel.: 82 441 ali Cven 14. ml4818 POHIŠTVO ZA JEDILNICO Z VEČJO OVALNO MIZO, črno, ugodno prodam. Tel.: 26 544. m 14819 DELNICE Petrola, Krke, Save, Gorenja, Laškega, Uniona, Aktive, Arkade, Triglava, Krone in druge odkupim za gotovino po najvišjih cenah. Tel.: 0609 648 648 ali 061 168 35 76. ml4823 MLIN ZA GROZDJE s pecljalni-kom, prostostoječi, malo rabljen, in hrastove sode za vino, zelo lepo ohranjene, od 250 do 600 1, ugodno prodam. Tel.: 75 876. ml4827 INTERESENTA, ki želi oplemenititi svoj denar pod ugodnimi obrestmi, iščem. Tel.: 27 174. m 14832 VINO ŠMARNICO prodam. Tel.: 72 147. ml4833 delo IŠČEM ŽENSKO za varstvo otroka na domu. Tel.: 45 459, po 19. uri. ml4715 ZAPOSLIMO ZIDARJE IN TESARJE za delo v Mariboru. Možnost bivanja. Tel.: 0609 630 130. m 14705 UREJENO DEKLE z veseljem do natakarskega dela zaposlimo za določen čas. Tel.: 21 656. ml4775 FANTA s trgovsko izobrazbo zaposlimo. Tel.: 0609 624 241. ml4816 ŽENSKO ALI DEKLE za varstvo 3-letnega otroka na domu iščem. Tel.: 56 226. ml4820 storitve ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike. platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml4506 POZOR! Sanacija dimnikov v enem dnevu (nerjaveča pločevina, podiranje, zidanje). Tel.: 041 676 975 ali 063 715 526, zvečer. ml4562 STROJNI OMETI - hitro in kvalitetno po sistemu baumit ter druga zaključna dela v gradbeništvu opravljamo po konkurenčnih cenah. Tel.: 71 110, po 20. uri. MONTAŽNA IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, Ivan Ferenčak s.p., Odranci, Ravenska ul. 4, 9232 Črenšovci. m!4726 Skromno in s pesmijo si živel, za nas delal in skrbel. Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in več pel. Zvon, ki v poletno jutro je zvonil, našega očeta ni več prebudil. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja, bolečin, a v naših srcih je ostala grenka bolečina. ZNAANNEK V globoki žalosti in bolečini nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče Janez Kovač iz Trnja 20 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč. Zahvala vsem gasilskim društvom, društvu upokojencev, ZZB, vsem pevcem za odpete žalostinke in vsem govornikom za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu ter Elektromaterialu Lendava. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred, kirurškemu oddelku bolnišnice za lajšanje bolečin in pogrebništvu Ferenčak. Zahvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane-vence, sveče, cvetje in svete maše ter izrečeno sožalje. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Globoko žalujoči: žena Marija, hčerki Nada in Marija z družinama in drugo sorodstvo Hvala, stari oče, • nikoli te ne bomo pozabili. Tvoji vnuki Martin, Janez z ženo Martino in vnuk Marjan Nismo dovolili, da bi te izgubili. Ali usoda je hotela tako, da to, kar najbolj smo ljubili, za vedno smo izgubili. V SPOMIN 26. avgusta je minilo boleče leto od takrat, odkar ni več med nami našega dragega Jožeka Lenarčiča iz Nemčavec Ostali so samo spomini, v domu praznina, v srcu pa pekoča bolečina. Hvala vsem za rože, ki mu jih prinašate na grob in prižigate sveče. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z ljubeznijo in bolečino njegovi najdražji V SPOMIN 25. avgusta mineva sedem let od takrat, ko nas je zapustil Rudolf Flisar tesarski mojster iz Pečarovec Tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce so naš ponos in lep spomin nate. Žena Emilija, sin Drago, hčerka Draga z družinama Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi! V SPOMIN 28. avgusta je minilo 15 žalostnih let od takrat, ko nas je zapustila naša draga hčerka, sestra, svakinja in teta Rozika Dominko iz Beltinec Hvala vsem, ki se je še spominjate in se ustavljate ob njenem grobu. Žalujoči vsi tvoji najdražji 30 vestnik, 28. avgust W v Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka, tasta in svaka Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, t a zdaj te od nikoder ni. Zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. N SPOMIN Vse, o vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan in veter pekoče je dahnil v srce, zatemnele so sive gore. V SPOMIN Danes, 28. avgusta, mineva pet let od takrat, ko nas je zapustila naša Ludvika Barbariča iz Turnišča se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno ustno ali pisno sožalje, za cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete pesmi, govornikom sveta KS Turnišče, Zvezi borcev, društvu upokojencev in njegovim nekdanjim sošolcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žena Ana, sin Štefan z družino, hčerki Pavla in Marija z družinama, sestra Ana in drugo sorodstvo Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast in prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zrušil hrast. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočajo, da nas je po daljši bolezni v 89. letu zapustil dobri oče, dedek in pradedek Ludvik Barbarič st. mizarski mojster v pokoju iz Razlagove 3 v Murski Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Murski Soboti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter pisno in ustno izrečena sožalja.,Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za skrb med njegovim zdravljenjem. Iskrena hvala g. duhovniku za lep obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo počastite spomin na dragega pokojnika. Žalujoči vsi njegovi 26. avgusta minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin, brat in bratranec Milan Horvat iz Murske Sobote, Kroška ul. 60 Milan! Še živiš v naših srcih, kot si živel v minulih skupaj preživetih letih. Saj veš, čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, do srca globin in do ljubezni njena moč ne seže. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, in tudi vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mama, brat Franc in sestra Angela z možem Alojzom Med nami ni več našega dobrega moža in skrbnega očeta Martina Smodiša iz Beltinec ZAHVALA Hvala vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali in mu s tem izkazali spoštovanje in prijaznost ter ga 1L 8. 1997 pospremili na njegovi zadnji poti. Tvoji najdražji! Dragi dedi - pogrešamo te! Tvoji vnuki Miha, Polona, Nina, Nejc in Jure Jasna Ullen iz Sicheldorfa Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša mati, babica in prababica Julijana Mertiik iz Veržeja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenu ■ nami. Hvala za pomoč zdravstvenemu osebju, j jn duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete: p govorniku za ganljive besede slovesa. Hvala daro cvetja, vencev, sveč, prispevkov za maše in veroučne pogrebništvu Jurič ter vsem, ki ste bili z nami na nj poti. Vsi njeni V SPOMIN 30. avgusta minevata dve od takrat, ko nas je v tragično zapustil ™ Kako daleč si!... No, kaj raz ki srca so in duše jim bogate- g . Jaz gledam zvezde in jaz I in z zvezdami in s tabo govor1 Tiho, mirno si trpel, a vendar se nikoli nisi vdal. V upanju na boljše na to pot si se podal. -Želel si postoriti še to in to, na žalost vse drugače je prišlo. ZAHVALA V 54. letu nas je prerano zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, tast, zet in svak Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal. ZAHVALA V 44. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Igor Kerčmar Ob tvojem preranem grobu se sprašujemo, zakaj ^oto > usojeno živeti, zakaj si moral tragično umreti, sVeC' ljubezen ti lahko vračamo le s cvetjem in plam6 fOb. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prera Z ljubeznijo vsi tvoji Jože Horvat iz Hraščic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sindikatu MURE, 373. brigadi iz TŽO2, kolektivu Beltinke, podjetniku Stanku Režonji s sodelavci. Hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka v Mariboru, ki so mu v zadnjih dneh lajšali bolečine. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede, odigrano ■ Tišino in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Boli, boli, ko Vas, draga mama, več ni. Imeli težko ste življenje, nikoli več ne čaka vas trpljenje. Bolečine ste prestali, zdaj mirno boste v grobu spali. Hvala Vam, mama, da smo lahko bili tako dolgo otroci. ZAHVALA V 87. letuje tiho zaspala najdražja mama, tašča, babica in prababica Judita Panker iz Puconec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Luthar, znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju in znancem iz Doma starejših Rakičan. Zahvaljujemo se g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter ge. Vargovi za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi. Franc Bukovec iz Kobilja S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih žalosti nesebično pomagali, darovali vence, šopke in sveče ter izrekli sožalje. Hvala g. župniku Halasu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Gregorecu za izbrane besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki te imamo radi ZAHVALA 20. avgusta smo se poslovili od Vladimiija Flajsingerja roj. 15. 7. 1946 iz Prešernove 31 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in prispevali za dobrodelne namene. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške - bolnišnice. Iskrena hvala dr. Ani Hauzer-Petrovič. Lepa hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem in govornici za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN eflivec Minili sta dve leti, od Je med nami, dragi moZ' Nisem umrl, živim med dokler spomin me v srcih Rudi Zelko iz Gornjih Slaveč & Za vedno je ostal spomin na plemenitost i" Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinas prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji ju te^e * Kako je hiša prazna, oh Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se na . ZAHVAMdf3gi/ V 73. letu nas je zap« oče in ded ... Anton Sp^ '''h Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo v sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ter. trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli s vence, šopke, sveče in za sv. maše. Posebna zdrL|X osebju soboške bolnišnice za lajšanje bolečin ojpete j|i Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem s‘ in GD iz Bistrice. Vsem, ki ste ga v tako pospremili k zadnjemu počitku, '> A Žalujoči: žena Marija, sin Anton z Z in sin Ivan z družino 31 V SPOMIN Te dni mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Ni več tvojega smehljaja, ni več tvojih pridnih rok, ni več naše drage žene, mame, stare mame... / ZAHVALA V globoki žalosti in z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi vsem izrečena ZAHVALA V 68. letu nas je po kratki in težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in ujec Jožef Žalik iz Dolnje Bistrice 152 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih renutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu u pospremili na njegovi zadnji poti. Va>a zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka 'Oddelka za intenzivno nego in reanimacijo soboške oinišnice, posebej dr. Grabarju, kjer so mu v zadnjih dneh , življenja lajšali bolečine. LePa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam in "evcein za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, ^dbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Vala tudi kolektivu ŽVZ-ja za Pomurje iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka z družino in žena Marija ter drugo sorodstvo Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te, dragi mož in oče, več med nami ni. V7? ZAHVALA ■ letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Ivan Zorko iz Predanovec ^leči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom posebna hvala družini Škrilec, znancem in Jaro6;1®®’ s0 nam v najtežjih trenutkih stali ob. strani, Lahovnik1 Vence’ sveče *n v dobrodelne namene. Hvala g. Aktivu m?a P°grebni obred, pevcem za odpete žalostinke, *e ga v, RE TMO - 218. brigadi, Agroservisu in vsem, ki tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Dedi, pogrešamo te! Tvoji vnuki Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela. V SPOMIN 29. avgusta minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Marjeta Časar %aVse iz Križevec v Prekm. ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji Prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Ibolka Kerec iz Križevec 174 'Se je spominjate, ustavite ob njenem grobu a*' Prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi njeni najdražji Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker zavedno vzela si slovo. Spočij si utrujene dlani, za vse še enkrat, draga mama, hvala ti! ZNMNNLK V globoki žalosti in z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj, v 68. letu, nenadoma i, mama, tašča, babica in prababica zapustila naša dobra žena, Marija Košalin roj. Bunderla iz Doliča Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ki sonam v teh težkih trenutkih stali ob strani. 'Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala tudi Marijinim sodelavcem firme Mayerhuber in njenim sošolkam, dr. Bedernjaku za hitro pomoč in nevrološkemu oddelku bolnišnice v Mariboru. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevkam za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi Kje si, ljuba babica, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas? Zelo te bova pogrešala! Tvoja Sanja in Tadej Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladostni cvet, srce ljubeče več ne bije, o, ljubi sinek in dragi bratec ti. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in bele lučke ti v spomin gorijo. ,V SPOMIN Let deset mineva od tistega nesrečnega popoldneva, ko ti je nepreviden šofer vzel tvoje komaj začeto življenje, dragi sinek, bratec in vnuk Kristjan Cigut iz Rankovec Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Vedno s teboj - vsi tvoji V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Rana se bo zacelila, solza se bo posušila. Bolečina za teboj, naš dragi Boštjan, v srcih bo ostala. V SPOMIN Aleksander Hari Križevci v Prekmurju 44 Tiha bolečina spremlja spomin na 25. avgust 1996, ko je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, tast, stari oče in dedek. Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin. Ob slovesu naše drage mame Rozalije Barbelj iz Lendave Gregorčičeva 9 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste izrazili ustna ali pisna sožalja, podarili cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Valerija in sin Janez Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZNMNNLN V 89. letu starosti nas je po Kratkotrajni bolezni nenadoma zapustil naš oče, dedek in pradedek Geza Šraj iz Prosenjakovce V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in prispevali za mrliško vežico ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem s Hodoša za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 25. letu nas je zapustil naš dragi sin in brat Boštjan Gomboc iz Gorice 44b Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in znancem za podarjene vence, šopke, sveče, za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku Andreju in g. duhovniku Balažiču, govorniku g. Harkaiu, pevcem za odpete žalostinke in prijateljem iz Makarske, vsem reševalcem in članom kluba Parakrilec. Žalujoči: mama Dragica, oče G usti, sestra Stanka in drugo sorodstvo Boštjan Gomboc Lepa hvala gorski reševalni službi iz Makarske in Splita, mestu Makarska, prijatelju Matku iz Makarske, slovenski ambasadi v Splitu, policiji iz Makarske, članom društvu Parakrilec, pogrebništvu Senica, pevcem iz Gornje Bistrice, govorniku g. Romanu Vučku, prevozništvu Vučko, vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom iz Gornje Bistrice ter poslovnim partnerjem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča družina Žižek Zadnja stran oo1 Bojimo se, da bo slana prej pobrala rože, preden bomo objavili foto- v j grafije vseh cvetlic na balkonih, okenskih policah, dvoriščnih stezi- {M Sl# A cah ... V naših krajih je namreč veliko ljubiteljev cvetja, ki krasi naše domove. Med temi je tudi Darinka Vogrinčič iz Gradišča 66a pri Murski Soboti, ki neguje rože (pelargonije, surfinije ...) na balkonih dveh hiš: nove in prenovljene, povrh pa ima »trseke«, vrtnice, liguster in domače brajde. Tudi zeleno trato je treba vzdrževati. Dela več kot dovolj, ampak opravlja ga z ljubeznijo. Pomagajo pa seveda tudi domači, zlasti hčerka. - Fotografiji: Š. Sobočan »Tudi moja prijateljica Katarina Pihlar z Mote 51c pri Ljutomeru je velika ljubiteljica rož. Hišo ima obdano s cvetjem. Mislim, da si zasluži objavo,« je pisalo na dopisnici, ki jo je poslala Marija Levovnik. Resje! Na balkonu viseče pelargonije in lepe surfinije, na okenskih policah stara vrsta pelargonij (»muškatlini«), na vrtu žametnice, tudi gladiole, dalije in (odcveteli) tulipani ter mačehe. Vrt je lep. V cvetju pa je tudi sosednja domačija, kjer stanuje Katarinina mati, prav tako velika ljubiteljica rož in naša dolgoletna naročnica. Lepo! S S S Spada v družino Acan-thaceae - akantovke, doma je z Madagaskarja, ime pa je grškega izvora: krossos -resica in aner - mož. Krosandra je zelo priljubljena lončnica, in to zara- di zanimivo obarvanih cevastih cvetov, ki dolgo cvetijo, pa tudi kot rezano cvetje je trpežno. S svojimi klasastimi socvetji je zelo privlačna. Ovršni listi so gosti, zeleni, vmes pa se pojavljajo živo obarvani oranžni, rumeni ali loso-sno obarvani cvetovi. Ob dobri negi cvetijo neprekinjeno od maja do septembra. Cvetovi se odpirajo , postopoma od spodaj navzgor. Listi so močno bleščeči. Vzgoja in oskrba sta nezapleteni, če jo imamo v polsenci in tudi pozimi skrbimo, da ne zmrzne, primerna temperatura je 18-20 ° C. Obvezno jo moramo rositi, redno zalivati (vendar ne preveč) in dognojevati. Razmnoževanje prenese vse leto, vendar je najprimernejši čas februarja aliVnarca. Rastlina je dolgega dne in cveti do jeseni. Razmnožujemo jo lahko s tele cvetove, da se izognemo gnitju. Najbolje je, če vzgojimo vsako pomlad novo rastlino. Krosandro napadajo listne uši in prišice. Ker je nežnejše rasti, moramo biti previdni pri škropljenju. Krosandra je primerno darilo za tiste ljubitelje cvetja, ki hočejo imeti nekaj posebnega. Poiščimo jih v cvetličarnah in prinesimo na obisk namesto običajne kave krosandro, kajti to je kompliment in izziv za izkušenega ljubitelja cvetja. OLGA VARGA MALVA, d. o. O. ODKUPUJEMO PRAŠIČE IN VSE VRSTE GOVEJE ŽIVINE MOBITEL: 0609 626 677 0609 649 047 ulica, Murska Sobota tel.: 21 737 semenom (marca) ali podtaknjen-ci. V lonček damo 2-3 rastlinice skupaj, ker rastejo v sklopu hitreje in prej zapolnijo lonček. Zahteva plodno zemljo - mešanico listo-vke, kompostnice, šotnice in mivke. Prija ji fpliarno gnojenje. Preobilno zalivanje jo uniči, prav tako prepih. V času rasti je dobro, da jo spinciramo. Odstranjujemo odcve- Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i /O Pomurska banka d.d. ■■■■■■■■■■■mbmbbbbmm Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 26. 8. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 26. 8. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.314,0576 1.317,00 1.334,00 Francija 100 • 2.744,3551 2.724,90 2.788,10 Nemčija 100 9.247,4143 9.270,00 9.390,00 Italija 100 9,4832 9,31 9,62 Švica 100 11.229,1352 11.211,00 11.470,80 ZDA 1 168,7283 171,30 174,40 Študent! Nič te ne bo stalo, če v rtajbližji enoti LB Pomurske banke povprašaš o prednostih, ki jih ponuja tekoči račun študenta Tekoči račun študenta (TRŠ) omogoča sodobno in varno poslovanje s štipendijo, z denarjem, ki si ga zaslužil ali ga je kdo poslal. Kot imetnik TRŠ lahko ob vsakem času dvigaš gotovino v široki mreži bančnih avtomatov po vsej Sloveniji. TRŠ omogoča tudi številne druge ugodnosti, zato ne čakaj na zadnji dan. Naj ti ga odprejo že danes! J in AVTOSERVIS LaJTIK NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Tržna inšpekcija je z odločbo št. 333-104/97 začasno prepovedala objavljanje in izvajanje žrebanja glavne nagrade v akciji Fiat punto na vašem gruntu. Po preteku pritožbenega roka bomo sodelujoče v igri - bralce in naročnike Vestnika - obvestili, kako bomo izvedli sklepno žrebanje in kakšne bodo nagrade, če ne bomo smeli podeliti avta. Po določilih Zakona o varstvu konkurence je namreč sporna višina vrednosti glavne nagrade. Če ne bomo smeli izžrebati za nagrado avto Fiat Punto, potem bomo izžrebali več drugih nagrad v skupni vrednosti, ki bo enaka vrednosti obljubljene super nagrade. Še naprej sodelujte z domačim tednikom Vestnikom! 2 NAROČILNICA NAROČAM IfMK Ime in priimek: Ulica: Kraj: _ Pošta: Podpis: Naša in vaša nagradna igra, v kateri z lep- | Ijenjem sličic odkrivamo mesečno nagrado, še ni postala dolgočasna, saj smo tudi za avgustovsko žrebanje prejeli veliko rešitev. Le kaj je v vreči? Bon v vrednosti 40.000 tolarjev. Dobitnica je naša dolgoletna naročnica Vera Holsedl, Staneta Rozmana 12, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Vse dopisnice, ki niso bile izžrebane, smo shranili in jih bomo dali v boben za super žrebanje. Seveda boste imeli tisti, ki ste že ali še boste poslali več dopisnic z rešitvami mesečnih nagradnih kuponov, toliko več možnosti za nagrade. Danes smo spet označili prostor, kamor boste lepili sličice septembrskega dobitka. Opazili ste, da smo vanj že »zalepili« sličico številka 3, s čimer želimo spodbuditi še tiste, ki se doslej še niste vključili v igro. V naslednih tednih bomo objavili še preostale tri sličice, potem pa le spet pošljite dopisnice, kajti nagrada je lepa. Puconski župan Ludvik Novak - Zimzelen je imel na gor-njeradgonskem sejmu vsakodnevni nastop. Ni nastopal kol govorec, ampak kot plesalec v folklorni skupini, godec na glavnik pri Goričkih klantoših,in sicer na gostem glavniku, saj so jim manjkali visoki toni, na koncu pa je še predstavil Kemino maso za notranje sušenje, ki j je prenekateri obiskovalec še kako potreboval. , -kitit Namesto Iveka Rotdajča -Ziheraša, ki je pristal na raz^k vnem prostoru slovenskih mle karjev, se je tokrat znašel nindn indri eden od uglednejših slovenskih proizvajalcev sirov ljutomerski Mlekopromet, ki M' stavlja na stojnici pokrajine Prlekije, katerega glavni pokro^ telj je Ludvik Bratuša - Luidz' Mariborski arhivarji se spre-šujejo, katera pomembna inšl^ cija se skriva za imenom j Progi, kajti tu naj bi poniknili^ stečajni arhivi, katerih izvod bi® Po zakonu moral najti varhivu-kkk Tibi Cigut - Odgovor^1 velik zagovornik visokih^ soboških svetnikov, k^1 L i dobre sejnine tudi r^žL cujejo s petdesetodstotnih / mutacijami zaradi odgor^ / ravnanja z davkoplace^ / / denarjem. Vito Gydrek - Pa,^t«i’ bo jutri sprejel letalo^ I ^e. I skim poletom iz Gostje si bodo og^L^ in vanje oračev L pl^ naložili nekaj spec'aDOdi^ia soboškega ces^ gtep. za preoravanjes^1 .. Miha Vodenj'ivsvol maisterse ta te padene. urad z Melov P^jnA^ Petanjec, Gedero get dm Prepričan je, da J z^|ov leto to najbližja P Mgo™. ... „ dovoljm tud1 SLS-saj poleg ustvari ^ro trusta na sejinker^j-rajo« tudi na ce f'njhgra ao-s ostanki ob c čihsilijovpovec^^ riva in tako polniP malho. Do pravega^ ’ šlovsobošk^M strank, saj jeIZ Pa|armu2e ieza' Sapac - Brzisp st(in , radi notranP11 ^pa^Liiii nega °9roza^ soboški pisar urnaK sebi lojalnega varno v Puc°n„4 d ,nihviriO Po nemirni novonastajai sKeit'jr beltmsken^^^ ob nogomet litacijski center poj m 5p-niške P0^*i gojem naj bi šnika v'hh boškega ime Tribune saj so statik kijihle osnovi hraw’ no V soboto, 30.8., ob 17.00 v Zdravilišču Moravske Toplice. V čast 40-letnice LIČKE in vseh nesramno dobrih fr ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE sladoledov Sladkosned vabljeni na LUČKA FEST. V športnem parku bodu nastopili: klovna Joli in Moli, Gojmir Lešnjak, Sandi, Moped -show, plesna skupina Studio M, ples z duom V& V. Pestra gostinska ponudba, za sodelujoče v programu - lučka zastonj. Vstop na LUČKA FESTje prost. Ob dežju bo prireditev v restavraciji TERMA L.