ZELEZARSKI ZBORNIK
IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 23	LJUBLJANA	DECEMBER 1989
Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja
Anton M. Razinger*
Analitične raziskave, ki dajejo smernice za čimbolj smotrno gospodarjenje z zalogami, so zasnovane interdisciplinarno in interaktivno. Upoštevali smo značaj nabavnega in prodajnega trga v smislu komercialnih, logističnih in finančnih aktivnosti. Na osnovi časovne vrednosti vezanih sredstev v zalogah so izvedene zakonitosti, ki veljajo za povprečne zaloge in najdaljši možni čas držanja zalog.
Gospodarjenje z zalogami, ki ga terja čas povečane nestabilnosti okolja, zahteva tesnejše sodelovanje med proizvajalci-dobavitelji in trgovino. Najbolj pereča je problematika načrtovanja nabavnih procesov, ki je danes zelo pomanjkljivo aH pa celo popolnoma odsotno.
1. ORIS PROBLEMA
Družbena in gospodarska kriza, ki se odraža v stagnaciji proizvodnje in potrošnje, deformiranih blagovnih in denarnih tokovih, razrahljanih poslovnih običajih, visoki in često popolnoma nekontrolirani inflaciji cen in stroškov, ima močan odraz v poslovanju trgovine. Okolje, v katerem so prisotne pogoste predvidljive in nepredvidljive spremembe pogojev poslovanja, normati-vizem ter velikokrat nelogični in nekoristni restriktivni ukrepi, so oslabili ekonomski položaj trgovine, da le-ta vse bolj nezadovoljivo opravlja svojo osnovno nalogo veznega člena med proizvodnjo in potrošnjo. V takšnih pogojih pomeni obvladovanje zalog trgovskega blaga s stališča stroškov držanja le-teh kritično funkcijo upravljanja, minimizacija stroškov angažiranega kapitala pa cilj, h kateremu teži sleherno urejeno trgovsko podjetje. Postavljeni cilj je mogoče doseči na način, po katerem skrajšamo čas angažiranosti kapitala v procesu trgovskega posla in/ali pa, da vežemo manjši obseg kapitala v zalogah.1'
V stabilnih gospodarskih razmerah je težišče dela na minimizaciji obsega vloženih sredstev.21 Ta politika, ki se opira na reševanje ključnih problemov v procesu nabave trgovskega blaga, ima osnovo v zanesljivih ocenah dobavnih časov, dobavi brez motenj ter na poznavanju trendov bodočega povpraševanja. Na teh osnovah so zgrajena številna teoretična in empirična orodja, s pomočjo katerih se rešujejo problemi minimizacije stro-
UDK: 339.14:338.57:519.8:669.015.8 ASM/SLA: A4q, A5e, U4k, 10-52
škov držanja zalog trgovskega blaga, upoštevajoč pri tem tudi zahtevani nivo založenosti, kar je eden najbolj pomembnih dejavnikov poslovne politike.3' Uspešnost takšne strategije, ki je tudi zelo selektivna do vseh udeležencev v prometu, se odraža v hitrem pretoku blaga in sredstev, kar rezultira k stalnemu kvalitetnemu razvoju trgovinske dejavnosti v razvitem svetu.
Uporaba znanega in v svetu uveljavljenega instru-mentarija za oblikovanje politike minimalnih vlaganj v zaloge je v razmerah povečane nestabilnosti okolja zelo omejena, in sicer zato, ker s potrebno mero zanesljivosti ni mogoče uporabiti nobene od vplivnih veličin, potrebnih za izračun, ki naj da sprejemljiv odgovor na ključno vprašanje, kdaj in koliko naročiti.4'
Okolje povečane nestabilnosti pogojuje glede strategije minimizacije stroškov kapitala zelo nasprotujoča si gledanja, ki večkrat izzovejo konfliktne situacije znotraj trgovskega podjetja in v okolju. Lahko trdimo, da je v danih okoliščinah bolj privlačno in učinkovito doseganje kratkoročnih efektov, doseženih na osnovi spretnega tolmačenja stalno se spreminjajoče družbenopolitične regulative, kot pa vztrajno delo pri oblikovanju nabavnih, prodajnih, finančnih in logističnih procesov, ki naj ob stalnem izpopolnjevanju znanja o asortimentu in zalogah ter njihovem vplivu na gospodarjenje s sredstvi privedejo do minimizacije stroškov kapitala.
Izhajajoč iz spoznanja, da vendar še nismo priča takšnim pogojem gospodarjenja, ko ne bi veljala nikakršna pravila obnašanja in vsaj osnovne ekonomske zakonitosti, se proučevanju kazalnikov kakovostnega gospodarjenja z zalogami ne moremo in ne smemo izogniti tudi zato, da jih bomo znali in mogli uveljaviti takrat, ko bo to mogoče.
Specifičnost trgovine kot gospodarske panoge, njena odprtost v okolje in s tem pogojena odvisnost od zunanjih dejavnikov terja iskanje rešitev rentabilnosti poslovanja na osnovi minimizacije stroškov angažiranega kapitala, predvsem v skrajševanju pretočnega časa blagovnih in denarnih tokov. To pa zahteva povečanje koeficienta obračanja zalog in zmanjšanje terjatev. Na ta način sproščena sredstva predstavljajo najbolj kvaliteten vir za povečanje obsega prometa in s tem povečanje dohodka.
dr. Anton M. Razinger, mag. dipl. ing. met. — Merkur, Trgovina in storitve, Kranj Originalno publicirano: ŽZB 23(1989)4 Rokopis prejet: september, 1989
Organizacija gospodarjenja z zalogami, ki je zasnovana izključno na doseganju visokega koeficienta obračanja agregiranih zalog, sicer vodi k minimizaciji cene kapitala, ne pa tudi k optimizaciji zalog trgovskega blaga. Zavedati se je potrebno, da stihijsko povečanje koeficienta obračanja zalog pelje k zavestnemu slabšanju poslovnih odnosov z dobavitelji in kupci, saj terja omejeno nabavo in slabi ponudbo, kar ob nujnem zmanjševanju renomeja odpira prostor konkurenci. Stroški, ki so nujno povezani s takšno politiko, pri nas še niso predmet poglobljenega proučevanja, to pa je tudi določen odraz okolja povečane nestabilnosti.
Proučevanje organizacije gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov je še posebej pomembno iz dveh osnovnih razlogov, saj gre v večini primerov za obsežne posle, družbeno priznano nadomestilo za stroške trgovine (marža) pa je predpisano na zelo nizkem nivoju.
Značaj proizvodnje metalurških proizvodov in tudi večinoma monopolni oziroma oligopolni položaj dobaviteljev teh proizvodov ne dopušča trgovini drobljenja količin pri posameznih nabavah, še manj pa izbiranje trenutno konjukturnih artiklov. Težak gospodarski položaj dobaviteljev-proizvajalcev metalurških proizvodov določa trgovini ves čas tudi rigorozne nabavne pogoje.
S stališča gospodarjenja z zalogami je posebej problematično pogosto nespoštovanje dogovorjenih asorti-mentov in že tako dovolj ohlapno postavljenih dobavnih rokov ali pa celo nezanesljivost dobav.
Takšno stanje na nabavnem trgu, ki seveda izključuje zanesljivo načrtovanje nabavnih procesov, pa tudi velik nered na prodajnem tržišču pogojuje visoko stopnjo rizi-čnosti trgovskih poslov z metalurškimi proizvodi v pogledu doseganja donosnosti le-teh.
Visoka cena kapitala ter pomanjkanje lastnih obratnih sredstev silijo trgovino k zmanjševanju naročilnih količin ali povečanju tranzitnih poslov, s čimer želimo doseči znižanje ali eliminacijo zalog. Takšna politika, ki navadno ni usklajena med proizvodnjo in potrošnjo, ustvarja določeno napetost med trgovino in dobavitelji.
Občutljivo področje organizacije gospodarjenja z zalogami zahteva v primeru metalurških proizvodov prav posebno pozornost, predvsem pa večje medsebojno razumevanje problemov proizvodnje in trgovine v smislu obvladovanja stroškov zalog, pa tudi zadovoljive oskrbe tržišča.
2. METODOLOŠKI PRISTOP
Pristop, na katerem je zasnovana organizacija gospodarjenja z zalogami v trgovini, bazira na konsistentnosti finančne politike s poslovno politiko do zalog, po kateri ne sme biti ovir za vlaganje v zaloge trgovskega blaga, ki se hitro obračajo, pa tudi ne v strokovno utemeljen in strogo kontroliran obseg zalog, ki se slabo obračajo, so pa pomembne za še sprejemljiv nivo ponudbe celovitega prodajnega asortimenta.
Ocena zadostnosti hitrosti pretoka, izraženega s koeficientom obračanja, izhaja iz zahtevane donosnosti posamičnih in agregiranih trgovskih poslov. Le-ta je, upoštevajoč značilnosti obravnavanega asortimenta, rezultat doseženega koeficienta obračanja zalog trgovskega blaga in realiziranih pogojev plačanja v prilivih in odlivih denarnih sredstev.
Politika zalog je v pogledu materialnega poslovanja zasnovana na principu upravljanja z izjemami, to je na ukrepih za znižanje slabo idočih zalog. Vsebinska opredelitev zalog v materialnem poslovanju je podana na bazi smiselne lastnosti, ki z dinamičnega vidika ponazarja
»vrednostni naboj«, lasten slehernemu artiklu, ki v opazovanem obdobju leži v skladišču. Relacija stroge linearne urejenosti artiklov na zalogi glede na koeficiente obračanja le-teh razdeli množico artiklov glede na neki mejni koeficient obračanja zalog (k°), na dobro idoče in slabo idoče zaloge. Temeljno vprašanje organizacije gospodarjenja z zalogami se torej nanaša na opredelitev k°. Območje opazovanja zalog je zato iz čistega materialnega pretoka potrebno razširiti na celoten sistem dogodkov in dejavnosti, ki v trgovskem poslu nastopajo, za ocenjevanje vpliva parametrov zaloge pa upoštevati vse elemente materialnega in denarnega toka.
Takšen dinamičen pristop je mogoče uveljaviti na način, po katerem namensko vlaganje v zaloge obravnavamo kot kratkoročni investicijski projekt. Izhajajoč iz splošno veljavnih sodil za poslovno učinkovitost investicije51 na osnovi diskontiranja denarnega toka, ocenjujemo gospodarjenje z zalogami na osnovi dobiti, ki je izkazana po končanem trgovskem poslu. Gre torej za pogled na zaloge, ki vključuje vpliv notranjih in zunanjih pogojev poslovanja trgovine.
Opredelimo kot notranje pogoje vse tiste elemente poslovanja, na katere ima vpliv delo in organizacija samega trgovskega podjetja, le-te naj reprezentira koeficient obračanja, kot zunanje pogoje pa vse tiste, ki so dani v času in okolju kot marža, cena kapitala, cena artiklov, nabavni pogoji.
Izhajamo iz predpostavke, da ima v relevantnih stroških trgovinskega posla dominanten vpliv prav strošek držanja zalog. Na osnovi ustreznih priporočil iz literature, ki sicer ne obravnava organizacije gospodarjenja z zalogami v pogojih hiperinflacije, mora diskontna stopnja vsebovati tudi določen delež stroškov, ki izhajajo iz rizič-nosti posla.2'
Slika 1:
Model elementarnega trgovskega posla Fig. 1
Model of elementary commercial business
Osnovne zakonitosti, ki izhajajo iz časovne vrednosti vezanih sredstev v zalogah, opredelimo v elementarnem modelu posamičnega trgovskega posla (slika 1). Model takšnega posla sestavljata dva ključna dogodka: nabava in prodaja ter dejavnost ležanja zaloge na skladišču (pogoji plačanja v nabavi in prodaji so seveda enaki). Iščemo odvisnost koeficienta obračanja zaloge od višine marže (m) pri bazni diskontni stopnji (pr0), ki je določena na osnovi družbeno priznane cene denarnih sredstev.
Analitične raziskave na elementarnem modelu tako privedejo do opredelitve mejnega koeficienta obračanja zaloge (k°) pri dani višini marže. Le-ta je podan z izrazom:
ko ln(1+Po)	1
In (1 +m)
Tako izražen mejni koeficient obračanja zaloge trgovskega blaga ustreza seveda ničelni sedanji vrednosti trgovskega posla.
Funkcijska odvisnost mejnega koeficienta obračanja zaloge (k°) od višine marže je podana na sliki 2. Na osnovi tako dobljene mejne črte donosnosti se posamični elementarni trgovski posli glede na doseženi koeficient obračanja zaloge (k) opredelijo kot donosni (k>k°) ter nedonosni (k<k°). Kritičnost mejnega koefi-
višina marže m ['/.] Slika 2:
Mejne črte donosnosti elementarnega trgovskega posla Fig. 2
bozna drstontna stopnja p [ '/• Slika 3:
Odnos med k° in p„ pri značilnih nivojih predpisanih m za proizvode črne in barvne metalurgije Fig. 3
Relationship betvveen k° and p„ at varipus prescribed levels (m) for products of ferrous and nonferrous metallurgy
cienta obračanja zaloge k°, ki se seveda nelinearno povečuje z naraščanjem p„, je tem bolj izrazita, čim nižja je marža (m). Odnos med mejnim koeficientom obračanja zaloge (k°) ter uporabljeno višino bazne diskontne stopnje (Po) je prikazan na sliki 3. Posamezne višine marže (m) predstavljajo območje gibanja tega družbeno priznanega nadomestila za stroške v prometu s proizvodi črne metalurgije v zadnjih desetih letih. Šele v letu 1989 je bila »sproščena« marža za proizvode barvne metalurgije, ki pa je bila v preteklih letih vedno predpisana na nivoju pod 4 %.
Na osnovi analitičnega proučevanja vpliva doseženega koeficienta obračanja zaloge na rezultirajočo stopnjo donosnosti elementarnega trgovskega posla (pr) smo prišli do analitičnega izraza, ki omogoča spremljanje učinka sprememb v notranjih pogojih dela, izraženih s Ak = k — k°.
Ta elementarni izraz za pr zapišemo:
Pr =Po+ (1 +Po)/(1 +m)Ak — 1/	2
Za posamezne višine marž, ki so značilne v trgovini s proizvodi črne in barvne metalurgije, je na sliki 4 prikazana funkcijska odvisnost pr in k. Mejni koeficient obračanja zaloge je podan s presečiščem dane funkcijske odvisnosti z absciso, katere lega ustreza bazni diskontni stopnji pj,.
Pri pogojih, kakršne smo predvideli v elementarnem trgovskem poslu, lahko obravnavani relevantni strošek, strošek držanja zaloge, pokrivamo le iz razlike med prodajno in nabavno vrednostjo blaga, ki jo določa višina
koelicient obračanja zalog k Slika 4:
Vpliv doseženega koeficienta obračanja k na rezultirajočo interno stopnjo donosnosti pr Fig. 4
Influence of the achieved turnover coefficient k on the resulting internal degree of profitableness pr
marže. Opredelimo donosnost trgovskega posla (r|) z deležem tako izražene bruto razlike v ceni, ki ostane, ko v oportunitetnem smislu v celoti pokrijemo stroške drža-nja zaloge. Analitični izraz, ki povezuje vplivne veličine elementarnega trgovskega posla glasi:
Tl =
1 +m
m
_ M+p; 1 + m.
zahtevani koeficient obračanja zaloge
32 30 28 26 21 22 20
J 16
a
: h
I 12
° 10
C
OJ
£ 8 QJ O
^ 6 L
2-
0 01 02 0"3 01 05 koeficient donosnosti
0'6 07 08 09 { Po - 0'70 )
Slika 5:
Odvisnost koeficienta obračanja zaloge od zahtevane donosnosti v elementarnem trgovskem poslu Fig. 5
Dependance of the coefficient of stock turnover on the demanded profitableness of elementary commercial business
Na osnovi navedenega izraza (3) je dana možnost načrtovanja in nadziranja učinkov mobilnosti zaloge na doseženi ali načrtovani koeficient donosnosti elementarnega trgovskega posla v danih zunanjih pogojih dela.
S slike 5, kjer je grafično prikazana odvisnost obravnavanih vplivnih veličin, je nazorno razvidno, kako se v pogojih, značilnih za okolje povečane nestabilnosti, oži prostor za smotrno organizacijo gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov, saj postajajo zahtevani koeficienti obračanja zaloge praktično že skoraj nedosegljivi.
Nesmiselno ali celo škodljivo bi bilo opuščati posamezne artikle oziroma delne asortimente, kjer že zaradi samega značaja proizvodnje ali pa posebnosti na prodajnem trgu ni mogoče doseči vsaj k°. Izraz za donos-
nost (3) omogoča na osnovi metode linearnega programiranja optimizacijo proučevanega osnovnega asorti-menta. V okviru tržnih možnosti določimo na osnovi višine m cene artiklov C| ter realno dosegljivega k najbolj ustrezen količinski nivo prodajnega asortimenta, ki mu ustreza optimalni koeficient donosnosti.
Ker takšna informacija bazira na proučevanju elementarnega modela trgovskega posla, jo je obravnavati le kot usmeritev pri oblikovanju politike asortimentov v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.
Tabela 1: Parametri elementarnega trgovskega posla Table 1 Parameters of e!ementary commercial business
f>: %	30,0	60,0	100,0 [ 115,0	
k	12,0	12,0	12,0	12,0
	0,69	0,11	0,18	0,0
e	3,7	6,6	9,7	12,5
A«	8,3	5,1	2,3	- 0,5
P' 7.	136,0	136,0	136,0	136,0
F	426,0	126,0	426,0	126,0
				
■p: %	30,0	60,0	100,0	115,0
k	7,5	13,1	19,8	25,6
	0,5	0,5	0,5	0,5
K	3,7	6,6	9,7	12,5
	3,8	6,8	10,1	13,1
p't	70,6	160,0	310,0	520,0
F*	683,0	381,0	258,0	200,0
				
p. 1.	100,0	100,0	100,0	100,0
4,	9,7	13,1	19,8	10,0
7	0,0	0,25	0,5	0,75
k'	9,7	9,7	9,7	9,7
	0,0	3,1	10,1	30,3
fh	100,0	151,0	310,0	1620,0
	526,0	391,0	258,0	128,0
Informacija, podana v tabelarični obliki (Tabela 1) kaže medsebojne vplive proučevanih parametrov elementarnega trgovskega posla na primeru asortimenta proizvodov črne metalurgije, kjer je predpisana višina m = 7,4 %.
Nazorno je prikazana velika občutljivost teh poslov na spremembe pogojev gospodarjenja, ki se odražajo v naraščanju cene kapitala (p„) ali pa v različnih zahtevah po donosnosti poslov (r|) kot odraz vse večjih družbenih obveznosti trgovine. Iluzorno je pričakovati, da bi se trgovina lahko tolikšnim zahtevam prilagodila sama, brez večjih posledic na nabavnem in prodajnem trgu.
V realnem okolju imamo seveda opravka s kompleksnimi trgovskimi posli, v katerih sočasno potekajo komercialne, logistične in finančne aktivnosti. Za analitično obdelavo je takšen projekt mogoče ponazoriti z množico dogodkov in dejavnosti, ki jih na osnovi logičnih povezav in časovnih odvisnosti povežemo od ugotovljene potrebe do končne realizacije trgovskega posla (v smislu plačila).
Na osnovi teorije8', ki smo jo razvili na elementarnem modelu trgovskega posla, tudi v primeru kompleksnega
m =3'77. m=7 /.°/0 m = 15°/.
trgovskega posla, na osnovi diskontiranja denarnega toka izpeljemo izraz za donosnost (r|) kot funkcijo cene kapitala (p[,), marže (m), časa držanja zaloge (T) ter načina in pogojev plačanja v nabavi in prodaji, to je v odlivu in prilivu denarnih sredstev. Z vidika problematike organizacije gospodarjenja z zalogami je tako dana možnost, da posamezni kompleksni trgovski posel obravnavamo kot celoto, odvisno od tega, kakšne informacije potrebujemo in v katerem segmentu želimo ali pa moramo ukrepati.
Izraz za donosnost je v primeru kompleksnega trgovskega posla definiran z maržo (m) ter koeficienti sedanje vrednosti odliva (nabava) denarnih sredstev (co), vrednosti zalog (x) ter plačanja v prilivu (prodaji) (£).
"-^■'-rfs")
t = f;-x — sedanja vrednost odliva denarnih sredstev
V tako kompleksno definiranem trgovskem poslu je raziskava usmerjena k iskanju najdaljšega možnega časa držanja zaloge (Tr|), ki ob danih zunanjih pogojih zagotavlja doseganje potrebne donosnosti. Čas držanja zaloge je definiran kot obdobje, v katerem je trgovina dejansko tudi lastnik zaloge in jo le-ta v oportunitetnem smislu tudi bremeni. Analitični izraz za najdaljši dopustni čas držanja zaloge nam pokaže že poznani vpliv marže M ter pogojev plačanja v odlivu D in prilivu K. Povezanost navedenih parametrov je podana z izrazom:
Trj = M + (D — K)	5
Na osnovi takšne informacije išče trgovina glede na še dopustni čas držanja zaloge najugodnejšega dobavitelja (seveda, če je to sploh mogoče). Informacijo pa lahko oblikujemo tudi v obratni smeri, tako da iščemo najbolj ugodne prodajne pogoje, če nam pogoji tržišča to dovoljujejo.
Določene možnosti prilagajanja zaostrenim pogojem gospodarjenja so dane tudi s samo dinamiko sukcesivne prodaje, kar pa je v največji meri pogojeno prav z ustreznim načrtovanjem procesa nabave.
3. SKLEPNE MISLI
Nedvoumno je spoznanje, da je organizacija gospodarjenja z zalogami v trgovini interdisciplinaren ter interaktiven problem, ki zadeva tako trgovino kot dobavitelje — proizvajalce prodajnih asortimentov. Odločitve, povezane s stroški držanja zalog, zahtevajo problemsko orientirane informacije, oblikovanje le-teh pa izvirne podatke in zunanja obvestila o vseh dejavnikih, ki določajo strošek zalog. Organizacija gospodarjenja z zalogami v trgovini v smislu minimizacije stroškov držanja le-teh je najtesneje povezana s celotno organizacijo njenega poslovnega in informacijskega sistema.7' Celoten sistem mora biti odprt v okolje, saj je le tako mogoče pričakovati ustrezne odločitve in ukrepe v upravljalnem sistemu trgovine in v okolju za doseganje postavljenih ciljev.
Na osnovi ekspertnega znanja o strukturiranosti zalog, lastnosti in odnosov med vplivnimi elementi zaloge ter vplivov notranjih in zunanjih pogojev dela na stroške držanja zaloge je mogoče oblikovati vrsto problemsko orientiranih obvestil in informacij, ki so prikazani na sliki 6:
—	za potrebe planiranja in nadziranja stvarnih zalog, (Z, ZT)
—	za odločanje — ukrepanje v smislu znižanja slabo idočih zalog in povečane hitrosti pretoka blaga (Zs, Z°, k)
—	za oceno stroškov držanja zalog v danih ali predvidenih pogojih gospodarjenja (p„, r|)
—	za odločanje o ustreznih ukrepih glede na še dopustni čas držanja zaloge (Tn, K, D, pt|)
—	kot podpora pri odločitvah povezanih z optimali-zacijo prodajnega asortimenta
Okolje povečane nestabilnosti zahteva predvsem boljše razumevanje medsebojnih potreb in možnosti proizvodnje, potrošnje in trgovine.
Problematika gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov se lahko učinkovito rešuje le v nabavnem procesu.
Povezanost informacijskih sistemov dobavitelja in trgovine, ki omogoča pretok problemsko orientiranih informacij o zalogah, prometnih tokovih, predvidevanjih bodoče potrošnje, proizvodnih ciklusih, proizvodnih programih, dobavnih časih ... naj bi omogočila trgovini, da opravi potrebne komercialne in logistične aktivnosti v dopustnem času držanja zaloge.
Proizvodnji metalurških izdelkov je potrebna dobro organizirana in vsestransko usposobljena trgovina. Za to pa so odgovorni tudi dobavitelji. Prav s svojim vplivom bi zato morali prispevati tudi svoj delež k ustreznejšemu tretmanu trgovine z metalurškimi proizvodi, ki danes vsaj na področju proizvodov črne metalurgije ni zadovoljiv.
Slika 6:
Izvirni podatki ter oblikovanje problemsko orientiranih informacij o zalogah trgovskega blaga Fig. 6
Original data and formation of informations on stocks of com-mercial goods, being oriented tovvards solving problems
LITERATURA:
1.	P. Mikeln: Logistični modeli skrajšanja pretočnega časa, Organizacija in kadri, Kranj 1988/1-2, 108—113
2.	G. Hadly, T. M. VVhitin: Analysis of lnventory Systems, Pren-tice-Hall Inc Englevvood Cliffs, New York 1963, 21—22
3.	R. Peterson, E. A. Silver: Decision Systems for lnventory Management and Production Planning, J. Wiley and Sons, Nevv York 1979, 214-218
4.	Ž. Kaltnekar: Oblikovanje sistema materialnega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj, 1985
5.	J. Bedekovič: Ocjena investicijskog projekta, Priručnik za planiranje investicionog projekta, Privredna štampa Beograd, 1981
6.	A. Hribar: Določanje vrednosti stopnje sredstev za reprodukcijo med življenjsko delo investicije, L. B. Revija za planiranje 1985, 3, 24-25
7.	Š. Kajzer, F. Mam: Organizacija informacijskega sistema kot sestavni del poslovnega sistema, Naše gospodarstvo, Maribor 32, 1986, 1,45-49
8.	A. M, Razinger: Doktorska disertacija, VŠOD Kranj 1988
ZUSAMMENFASSUNG
Unter den Bedingungen grosserer Unstabilitat der Umvvelt ist der Kostenaufvvand fur die Erhaltung der VVarenvorrate aus-chlaggebender Parameter der erfolgreichen Geschaftsfuhrung einer Handelsfirma. Die Schvvierigkeiten bei der Beherschung der VVarenvorrate sind abhangig von dem Asortiment der Han-delsvvare d. h. von den Bedingungen bei der Anschaffung und Verkauf und von der Hohe der Ersatzmittel fur die Deckung des Kostenaufvvandes im Warenumsatz. Scharfe Bedingungen bei der Anschaffung und ein niedriger Ersatz (Marge), die fur Han-delsgeschafte mit Produkten der Schvvarzmetallurgie charakte-ristisch sind, bedingen die Erzichlung hoher Koeffiziente der Warenvorratswendung, was zu einer bevvussten Verschlechte-rung der Beziehungen einer Handelsfirma mit den Zuliferanten und den Endverbrauchern von Stahl fuhrt.
Sistematischer Studium der Gesetzmassigkeit der VVaren-vorratsmobilitat und die Suche nach entsprechendem Informa-tionssistem ist nicht nur vvichtig fur die Handelsfirma sondern ist dringend notig auch fur die Erreichung mehr oder minder normaler Flusse in der VVirtschaft als Gesamtheit.
Die Grundgesetzmassigkeiten die aus dem Zeitvvert der in VVarenvorraten gebundenen Mittel herruhren, sind auf Grund eines Modelles eines einzelnen elementaren Handelsgeschaf-tes durchstudiert vvorden. Die Abhangigkeit des Koeffizienten der Warenvorratswendung von den ausserlichen Bedingungen die durch die Hohe der Marge und des gesellschaftlich aner-kannten Geldvvertes representiert vverden, sind erforscht vvorden. Auf diese VVeisse ist der Grenzkoeffizient der VVarenvor-ratsvvendung und die resultierende Rentabilitat eines Handels-
geschaftes in Abhangigkeit von dem erziehlten Umvvendungs-koeffizienten bestimmt vvorden.
Auf Grund der Funktionsabhangigkeit der inneren und aus-seren Parametern eines Handelsgeschaftes vvird nach der Methode der linearen Programierung die Optimalisierung des Verkaufsassortimentes durchgefuhrt.
Das Projekt eines einzelnen komplexen Handelsgeschaftes vvird als ein abgeschlossener Prozess in dem die kommerzie-len, logistischen und finanzielen Aktivitaten verlaufen behan-delt. In der Vorsatzgleichung die eine Art des mathematischen Modelles der koordinierten VVirkung der ausschlaggebenden Parametern eines Handelsgeschaftes darstellt, vverden neben des gesellschaftlich anerkannten Kapitalpreises und der Marge auch die Zahlungsbedingungen im Zulauf und Ablauf der Geld-mittel berucksichtigt. Im so komplex definierten einzelnen Han-delsgeschaft sind die Forschungen zu den Bestimmungen der langsten moglichen Haltezeit der VVarenvorrate am Lager gerichtet.
Inhaltlich vvird die Gestaltung der nach den Problemen ori-entierten Informationen gezeigt, die aus dem Standpunkt des opportunen Kostenaufwandes der VVarenvorratshaltezeit und der resultierenden Rentabilitat eines Handelsgeschaftes geformt sind. Die Informationen zeigen sehr anschaulich die schvvierige Problematik der Bevvirtschaftung von Vorraten die unter den Bedingungen des hohen Geldpreisses aus den rigo-rosen Anschaffungsbedingungen und der unbegrundet niedrig vorgeschriebener Marge in Handelsgeschaften mit den Produkten der Schvvarzmetallurgie herruhren.
SUMMARY
In the conditions of the increased economic instability the costs of keeping stocks are the decisive factor of successful trade management. The critical point in controlling the stocks depends on the assortment of goods, i. e. on the conditions of purchase and sale and on the amount of compensation for covering costs in turnover. Strict conditions of purchase and low margins characterize the trade vvith products of ferrous metallurgy and they demand high coefficients of stock turnover. Thus the relations betvveen the commerce and deliverers on one side and final consumers on the other side are consciously vvorsened.
Systematic analysis of rules of stock mobility and looking for a suitable information system are not significant only for commercial enterprises but they are essential also in achieving rather normal material flovvs in economy and overall.
Basic rules of tirne value of funds being in stocks vvere ana-lyzed by the model of single elementary commercial business. Relationships betvveen the coefficient of stock turnover and the external conditions, represented by the amount of margin and the general value of money, vvere sought. Thus the limiting coefficient of stock turnover vvas determined and further also the profitableness of commercial business depending on the achieved coefficient of turnover.
Basing on functional relationships betvveen internal and external factors of commercial business, the optimization of sale assortment can be calculated by the method of linear pro-gramming.
Project of single complex commercial business can be treated as the process vvhich consists of commercial, logistic and financial activities. In the applied equation vvhich represents some mathematical model of harmonized influence of essential parameters of commercial business, taking in account the general value of capital and margin, and also the conditions for income and outcome paying. In such a complex single commercial business the investigation is directed into finding the lon-gest possible tirne for keeping stocks in depot.
Evaluation of relations betvveen the costs of keeping stocks and the resulting profitableness of commercial business is shovvn. The obtained informations clearly shovv the difficult problematics in stock management which is caused in circum-stances of great money value by strictly limited purchase conditions and unfounded low allovved margins in the commercial business vvith product of ferrous metallurgy.
3AKJ1KD4EHME
B yc/iOBMflx yB6/iMMeHHOM HecTabunbHOCTM cpeflbi, pacxoa Ha cOfleprtOHne 3anacoB npeacTaB/ifleT co6o(i pewaK>myio aKTMBHOCTb ycneLUHoro BeaeHMFi nen b ToproBbix o6opoiax. kpmmhhoctb o6B/ia,aeHHH c 3anacaMM saBucm ot caMoro accopTMMGHTa ToproBoro TOBapa, to ecTb ot ycnoBnfi npM noKynKM n npoaa>KM a tarne ot BbiiunHbi 3aMeHbi, 3a kputmr pacx0fl0B TpaHcnopTa. PesKMM ycnoBHR ripn noKynKM m HM3Kan 3aMeHa (Map>na), KOTopue xapaKTepHbi a/in ToproBbix očopo-tob c npoayKTOB MepHoPi MeTa/i/iyprnn noompfltoT aocTumeHHR BblCOKMX K03(})Cj)m4M6HT0B OČOpOTa 3anaC0B, HTO Be^eT CHOTa-^bHOMy ocnačneHUKD OTHOuieHMfl ToproB/in c nocTaBLUMKaMM m KOHSHHbIMM nOTpeČMTeJlflMM CTa/iePi.
CMCTeMaTMMSCKOe M3yMeHM6 3aKOHOM6pHOCTM noflbm>KHOCTM 3anacoB, a TaK>ne ncKaHHH cootb6tctb6hoi"o MHttJopMaunoHHoro cndeMa MMeeT T0/ibK0 3Ha4eHMe arm ToproBora npeanpnfiTne, a TaK>Ke Heo6xo/iMMO a/ia floc™>«eHHfi no HeKOTopoPi CTeneHH HOpMa/lbHb(x yC/10bmff TeMeHMfl X03fltfCTBy b L|e/10CTM.
OCHOBHbie 3aKOHOM6pHOCTH, KOTOpbie HCXOflflT M3 Bpe-MeHHbl3 XHa4eHMpi, CBfl3aHHblX CpeflCTB B BUfle 3anacoB m bi M3y-4a/in Ha ocHosaHUH Moae/ifl OTflenbHO Ka>«aoro 3/ieMeHTap-Horo očopoTa. Mbi TaKwe MCKanu 3aBncnMOOTb K03<t>(l)MUMeHTa o6opoTa 3anacoB ot BHeiiiHMx ycnoBMfl, KOTOpbie npe/iCTaB/iaioT BbicoTy Map«ki, a Tatone o6i±iecTBeHHyK) LieHy fleHapa. TaKMM očpasoM m bi onpefle/iwin npeaenbHbiPi KO3ct>0MuneHT o6opoTa 3anacoB m noc/ie,nyK)i±iMto npn6bmb ToproBoPi cflemki b 3aBM-cmmoctm no/iy4eHHoro K03c()<t>w4MeHTa o6opoia.
Ha OCHOBaHMM 0yHKL|MOHanbHOpi 3aBMCMMOCTH BHyTp6HHblX M bh6luhmx napaMeTpoB ToproBoPI c/ie/iKM m bi McnojiHM/iM no no MeToay jimnefiHoro nporpaMMnpoBaHMR Han6o/iee 6/iaronpnnT-Horo npoaa>KHoro accopTMMGHTa.
ripoeKT Ka>KflOM OTfle/lbHOtf K0MJ16KCH0M TOprOBOfl Cfle/IKM Mbi o6cy>KflaeM KaK 3aKOHM6HHbi npouecc, b kotopom npoTe-KaK3T KOMMepneCKMe, J10rMCTM4Hbie M (J)MHaHCOBbie aKTMBHOCTM. B Ha3HaM6HHOM ypaBHeHHM, KOTopoe npeflCTaB^HeT co6o(i ao HenoTopoM CTeneHH MaTeMaTM4ecKM(i Moae/ib, comacoBaHHbifi c aefiCTBMeM peiuaHDmMx napaMeTpoB ToproBora ,qeficTBMH. Mbi 6epeM bo BHMMaHkie aeiicTBMe pewaK)mMX napaMeTpoB. HapaBHe c stmm mu 6epeM bo BHUMaHMe Taione ynnaTbi, 4TO KaoaeTCH npn;iMBa m oT/iMBa aeHe>KHbix cpeacTB. B TaKOM kom-n/ieKCHo onpeaeneHHofi roproBOM c/ie/iKM MCC/ieflOBaHkie HanpaB^eHo k onpeae/ieHmo 4eM aa/ibuje MMeTb Ha CK/iaae.
rto coaepmanm npMBe/jeHmu npMBeaeHo o0opMneHMe
np06^eMaTM4H0 0pMeHTMp0B04H0 MHCflOpMaUMM, KOTOpbie o0opMneHbi c T04KM 3peHHfl onopryHecTM4ecKMx 3aTpaT, xpa-hehmr 3anacoB m Mcxoflfliunecfl b stom ToproBoPI c^enkh. HH(t>opMaLiMM 04eHb HarnRflHO noKa3bieaioT 3aTpyflHeHMTe/ib-Hyio npo6neMaTMKy opraHM3aunM x03H(icTBa o 3anacaMM, KOTOpbie npM yC^OBMfl BbICOKOM IjeHbl flBHapa npOMCXOflRT 4pe3-MepHbix ycnoBMflx npMo6peTeHMH m HeoeHoeTM hm3ko npeflnn-CaHHOfi Map>KM B TOprOBblX 060P0T0B C npOflyKTaMM 4epHO(i MeTa^^yprnn.