Za enako delo — enako plačilo. (Z Goriškega.) Naslov članku, ki ga pišem, bi se moral glasiti nekoliko drugače; ker pa že stoji, naj ostane. Glasil naj bi se: le za enako delo — tudi enako plačilo. Učitelj in učiteljica imejta enako plačilo, ker imata enako delo. Ali je to res ? Oho, ta pa nekako dvomi na tem porečejo tiste naše koleginje, ki čitajo »Tovariša«. Bili so časi, ko je bilo mnogo učiteljev nekako nasprotnih načelu, da imej učiteljica-učitelj enako plačo. Imeli so pač svoje razloge v stvari, a ne samo v ambiciji. Učiteljice imajo v šoli z učitelji enako delo. Dobro! Drugo pa je vprašanje, ali imamo dolžnosti do dela le v šoli ali ne morda tudi zunaj šole. Pustimo za zdaj v nemar dejanske razmere o delu zunaj šole za narod, ampak omejimo sele nadelo za stanovske koristi. Naše trdno prepričanje je, da brez vztrajnega delovanja zunaj šole bi ne dosegli izboljšanja svojega stanja v dogledni bodočnosti. Klasična priča za našo trditev je ponovna izjava poslanca dr. H. Tume v »Učit. Tovarišu«, da ima učiteljstvo v prvi vrsti le sebi zahvaliti, da je doseglo precejšnje izboljšanje. Naše koleginje naj bi odgovorile, v koliko se čutijo  zadete, da so pripomogle k temu dejstvu. Ali morejo trditi, da so delale enako z učitelji. Mnogo učiteljev nas je bilo, ki smo zagovarjali načelo: enakemu delu — enako plačilo. Ker je pa bilo mogoče dognati izboljšanje tudi potom delovanja zunaj šole, bi morale koleginje z nami enako delati tudi zunaj šole. Poglejnio, v četn je obstajalo delo zunaj šole. 1. Stanovska organizacija. Imamo »Zavezo jugosl. avstr. učit. društev«, deželno učit. društvo in okrajna učit. društva in njih podružnice. Na čigavih ramenih slone vsa društva ? Ali ne skoro izključno na naših ? Koleginje se odlikujejo — z malo izjemami — z molčanjem, večkrat pa celo z nenavzočnostjo pri zborovanjih. Konkreten slučaj: Neko društvo je imelo zborovanje. Došlo je 12 moških in 1 sama ženska, ker je bila baš v kraju samem. In na dnevnem redu je bilo važno stanovsko vprašanje. Ali se tako kaže v dejanju geslo: enako delo — enako plačilo ? Kdo poroča pri zborovanjih ? Kdo sprejema delo v odboru, kdo se mu skoro splošno izogiba? Odborniki imajo poleg dela še zamudo časa, potrato obleke in izdatne stroške, zakaj posle opravljajo večinoma zastonj. Kje je enakost ? Važen del stanovške organizacije so nje glasila. Kdo piše v naša glasila ? Uredniki in upravniki bi labko govorili s številkami in te bi klicale na ves glas, da se učiteljice le redko oglašajo. Brez svojih glasil ne bi bili nikdar dosegli kakega izboljšanja. Kje je ta enakost? 2. Delo zunaj stanovske organizacije je kaj različno in brez tega bi tudi morali čakati na izboljšanje. Samo od sebe ne pride. Kdo dela v raznih društvih v občini ? Le redka je učiteljica, ki hoče pomagati pri takem delu. Z delom zunaj šole v raznih društvih si je pridobivalo učiteljstvo ugled, in ta je tudi pripomogel do izboljšanja. Pri pevskih in bralnih društvih navadno ni učiteljic, četudi biiahko uspešno pomagale. Učiteljice pa bi morale same ustanavljati društva za naše ženstvo po občinah in voditi po društvih one, ki drže tri vogle pri hiši. Morda je nekaj ženskih društev, kjer deluje tudi učiteljica, a še tu večkrat deluje društvo proti šoli in učiteljstvu. Kaj ostane vedno tako? Na dan z enakim deloml Učitelji smo ustanovili in delujemo tudi pri gospodarskih društvih po občinah. Kje pa so potrebna gospodinjska društva ? Najtežavnejše naše delo pa je ono na političnem polju. In vendar bi brez tega lahko čakali izboljšanja. Dr. Šusteršič je grozil učiteljem, da naj si numerirajo kosti. Prijetno delo! To je veljalo le onim učiteljerrj, ki so delavni na političnem polju, zakaj tu so bili v neposrednem boju s poslanci, ki so nasprotni izboljšanju učiteljskega položaja. Takrat, ko so sedele koleginje doma, se je boril učitelj na shodih v navzočnosti razjarjenih volilcev za svojega stanu interese. Ali je tu tudi enakost ? In kakšni so nasledki takega delovanja ? Na moški strani: napadi na shodih, napadi v političnih listih, napadi pri oblastvih in končno je prišlo celo kaznovanje. Znani so slučaji, ki so v eni in isti občini ene in iste osebe črtile in preganjale učitelja zaradi delovanja za prospeh učiteljskega stanu, a živele v najboljših razmerah z učiteljico. Marsikaj zanimivega bi radi navedli, a za zdaj dovolj Naš sklep se glasi: Enakemu delo —• enako plačilo. Te naŠe odkrite besede naj bodo obenem odgovor zadnji »Slovenski Gospodinji«. Sicer se pa dado enaki stavki posneti tudi iz zadnjega božičnega zborovanja kranjskih učiteljic v Ljubljani, ki bi se pravtako lahko vršilo v Gorici. Odkrito moramo priznati, da so izjeme tudi med koleginjami. Te si naj prizadevajo, da preženo letargijo iz svojih vrst. Imele bodo zavest, da so tu storile koristno delo, ki bo odvrnilo od učiteljic tudi tiste sovražnike, ki jih imajo danes — med zastopniki ljudstva in med ljudstvom samim. Sicer pa: Clara pacta — boni amici.*) —š—