K REDACCION R ADMINISTRACION: QUISTA 268 BU^0S AIRES Bokopi«' se ne vračajo EL NUEVO PERIODICO M Leto I BUENOS AIRES, 23. SEPTEMBRA 1933. Štev. 1. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH SLOVF HCEM Y JUŽNI AMERIKI .......... de su aparición c "L v .» .. „ . , en ta arena periodística, "Novi , * -P"« >žo številk» .Novega lista izročamo sloven- j /¿í/ V NueVo púdico'", ór- skim jcpjak« . v Južni Ameriki novo glasilo, takšno, kakršno. gano esloveno de la colectividad so si že do ¡J želeli in ga močno pogrešali. yugoeslava residente cn la Re- "Novi tt» je porodilo .spoznanje, da smo slovenski iz- Mieutma. saluda con • - toda cordialidad a la prensa del saludo OTVORITEV IX. KONGRESA EVROPSKIH NARODNIH MANJŠIN V BERNU seljenci v J ,ni Ameriki prav Jbudo potrebni dobrega narodnega lista, j |jo družil razkropljene ude naše velike izse-1 jeniške dr» jnej živeče v tem delii sveta, in ki bo v vsakem oziru vere'1 tolmač njenih čuvstev, glasnik njenih želja in potreb te rt ^nem tudi pravično zrcalo kulturne stopnje našega v ooo darskem oziru sicer skromnega, a marljivega in pošten " izseljeništva; zakaj tudi ta visoka kulturna stopnja r j ¡^izseljencev, radi katere se smemo Slovenci upravičer. pa is. "Novi list" espeta poder llegar a formar un eslabón necesario en la cadena vital de los habitantes del suelo argentino-un laso entre los hijos del país v ios residentes eslovenos los cuales se solidarizan completamente ron los intereses v desti- s, .. . .v. . , 1 ,,os de su nueva patria. . '76 »onasati — saj govori vecina naših rojakov po j Siempre agradecidos por la tn jezncf ap —atja naša tukajšnja naselbina med najbolj j hospitalidad que no - brinda riti v slovenskem južnoameriškem glasilu do! 10 &ran dación democrática la t j cual ofrece su suelo generoso a . j r» • i . \ todas los hombres d i buena vo- ' m dolžnosti slovenskega izseljenskega gJa- Umtad que quieran habitarlo, y trajna skrb in resno prizadevanje "Novega conscientes de las rpspoiisaMi- ' j dades que nos hemos impuesto, •• • -» . I , . , . . I OS piramos a desempeñar con al- pncaxn, da bodo odprli nasi rojaki na ste- , , , žai vrata tiih ¿ i . , tura y honor nuestra misión d Ji a, -t °V n°vemu slovenskemu listu ter ga po- para con nuestros conuaciona- zdravUiJ! *ntes navdušenjem, kakor pozdravi človek les T representar. nI mismo prijatelja, tereg a Sa Anl„n _ _______j tiempo, ante la opinión pública del país la cultñra, capacidad \ čitajoče, a p* izraza. To s^loge sila. In testa t lista". Zato t> pre j Kongresu, na katerega je prišlo SO zastopnikov iz, vseh krajev Evrope, predseduje bivši poslanec dr. Wilfan. Koncem preteklega tedna so ¡šal je tudi, da se vse narodnost-se začeli zbirati v švicarskem ; ne skupine drže še vedno pro-mestu flernu številni zágtopni- j gramatičnih smernic, proglaše-|ki narodnih manjšin, živečih v nih pred osmimi leti ter da vla-;naslednjih državah Evrope: V ida med njimi slej ko prej neo-Nemčiji, Italiji, Avstriji, Češko- majna solidarnost. I slovaški. Madžarski, Poljski, ; Vredno je, da zabeležimo tu-Romunski, Jugoslaviji, Španski, ;di važno dejstvo, da je letos pri I kstonski in Lotvinski. Zbrali j.sostvoval otvoriti manjšinskega so se. da se udeležijo dela deve- | kongresa tudi uraden zastopnik i tega manjšinskega kongresa. Zveze narodov, j Zborovanje je otvoril v sobo- Dnevni red za to zborovanje to popoldne predsednik manj-i je pripravil izvršilni odbor že sinske zveze dr. Josip Wilfan, , na svoji seji, ki se 'je vršila bivši slovenski poslanec v ritns- ¡koncem julija. Kongres bo raz-kem parlamentu, ki se je v svo- | pravi jal o naslednjih vpraša- jem govoru zahvalil zastopnikom, da so se odzvali vabilu i/.-| vršilnega odbora ter še prav posebno pozdravil delegate gali-ciiske narodne manjšine s Španskega, ki se je šele letos priključila manjšinski ligi. ^ ^ a je že dolgo pričakoval in o katerem ve, tume^ 'al, da mu bo nepristranski obveščevalec, ne.,e icen Hova ^ zvest tolažitelj ter vztrajen vzpodbuje- Vcti6Ci t » * lZj faJa konsorcij, čigar predsednik je arb. !°r ?t,1>? 1 Predsednik pa dr. Kosta Veljanovic, ime- m, k« j ■w fiMt , ... ...... * J . novemu glasilu nista bila lahkomiselnost mati, oče pkapri. „ ^ zag°t°vljen. In da bo novo glasilo tudi vsebinsko polnon „ . , . služiti ' ia,' zadoščalo namenu, kateremu mora Vik^;^T8tVO P°veri,° «rejevanje "Novega lista" dr. i udejstvovalTnr ^«^^-i-e v domačih krajih RAZNE VESTI ' «" IH"'/"»^^ y con eso el de la República Argentina de cuyo glorioso y bien hadado porvenir está firmemente convencido. LA DIRF.CC/OK nedeljo na severni mehiški obali, je , povzročil ogromno škodo ter preko ■¡to človeških žrtev. Orkan je nada-! ljeval svoje razdejevalno delo tudi ' na ozemlju Združenih držav. V Severni Karolinj računajo povzročeno i j ¿kodo na 10 milijonov dolarjev. Fašistovski tribunal je spet začel ! ; poslovati. V ponedeljek je izrekel j štiri obsodbe proti komunistom, ki j njih: i. Delo Zveze narodov v preteklem letu; 2. Vprašanje krajevne samouprave jjosameznih narodnih manjšin; 3. Vera in narodnost: 4. Raznarodovanje ¿¿1 pravice narodnosti: 5. Vsebina in temelji naddržavnega javnega življenja. Kongresu prisostvuje petdeset zastopnikov. Freo obnovitvijo razoro-žitvene konference j,:,; i rt 1 > O razorozitveneni vprašanju so 1 so 0111 obaolzeni, da so v Bolonni a- 1 - ,- ■ ^ i- ... ,. . i zaceli sedai spet razpravljati evrop- ;g»twa)i proti rež.mu. ■ anske nje Šole italijanski jezi '„ »čni jezik poleg albanski tega pa se opusti pouk1"1 jezika. Drugi ukaz dolo«® najmanje 80 adstotkov jakov ki študirajo v ino?,t li alija pred ne-adi oster itev cele .0 glede ' v splo-ii glede tva ita-•>e itali-:e šole. zabte-liji. Če (ti spre--spresa-rjbanijo • je že ' večja mJ slu- za iHtnčiti ■i t za-Višnje sečati italijanske visoke šole. (Albanija s^ma nima univerze). Glede ostalih žalitev italijanskega ultimata doslej službeni odloki še niso bili izdani, zdi pa se, da je morala albanska vlada na vsej črti kapitulirati. Stvarno pomeni to, da bo postal italijanski jezik uradni jezik v Albaniji, tako «Ta bo postala Albanija popolna italijanska kolonija. Na Kubi noča biti miru, odkar so prepodili diktatorja Machado. 2e spet je izbruhnila nova revolucija proti oblasti prof. Grau San Martina, ki je bil nasledoval generalu Céspedesu. Truplo letalca De Pineda, kateri je izgubil življenje v hipu, ko se je dvignil v letalu, s katerim je hotel prekositi svetovni rekord za polet v daljavo, so prepeljali v četrtek v Italijo, kjer se je izvršil svečan vojaški pogreb. Napetost med Avstrijo in Nemčijo se še ni polegla. Preteklo soboto se je dogodil nov incident. Skupina mladih ljudi je namreč napadla s kamenjem nemško poslaništvo na Dunaju ter vpila, da treba Hitlerja in Goeringa obesiti. Silovit vihar, ki je divljal preteklo 1 .je mnenje zasebni mednarodni odbor pravnikov, ki je v Londonu več ; dni zasliševal celo vrsto prič. Prav-' niki so prepričani, da je požig poslo-i pja nemškega državnega zbora bil organiziran od fašistov samih, ki so ga potem izrabili za nastop proti komunistom, ter da so obtoženci, proti katerim se je v sredo začel proces v Leipzigu, popolnoma nedolžni vtem pogledu. iS a ne M ' wn-m za-^ 'šla , da ed-ivni •Stu iga ira di-o- EKSPLOZIJA V SKLADIŠČU MUNICIJE Iz Beograda poročajo, da je pri Mostavoru zletela v zrak večja zaloga granat in smodnika. Dva vojaka in neko žensko je ubilo, tri kmetice, ki so se nahajale v bližini, pa ranilo. Domnevajo, da je nesrečo povzročila neprevidnost enega izmed vojakov, ki si je v bližini smodnika prižgal cigareto. 25 LET IMAMO ŽE ZRAKOPLOVE Slika nam kaže prvi "Zeppelin", ki se je ponesrečil OPOROKA NAJIMOVITEJŠEGA ANGLEŽA Te dni so odprli v Londonu oporoko umrlega sira Johna Ellerman-na, ki je veljal za enega najimovi-tejših angleških državljanov. Testament je zelo komplicirana listina. Vsebuje na stotine legatov za sorodnike, nameščence pokojnikovih, ladjedelnic itd. Navodila so tako ob-širna, da je oporoki pridejan poseben seznam oseb. Glavni dedič je Ellermannov sin, ki bo podedoval 2 in pol milijona funtov. Samo v gotovini je zapustil Ellermann 18 milijonov funtov. Celotna vsota zapuščine še ni določena, vendar se zdi, da bo vnovčila angleška država samo na zapuščinskem davku okolu 15 milijonov fun tov. zasedanje že toliko krat prekinjene razorožitvene konference, ki doslej še ni obrodila niti najmanšega otipljivega uspeha. Tudi če je človek še tak optimist, je moral že zdavnaj spoznati, da z ¡azoroževanjem še dolgo časa nič ne bo. Čudež bi res bil, če bi nova pogajanja obrodila kakšen uspeh, ko je vendar vprav sedaj politično ozračje predvsem v Evropi, mnogo bolj napeto in mnogo manj jasno nego je bilo pred meseci. Hitlerjévski režim na Nemškem predstavlja še zmerom neznanko, o kateri je težko ugibati, kako se bo razrešila. Francoska vlada gltda z vznemirljivim nezaupanjem na svojega vzhodnega soseda, ker ve, da se Nemci na skrivnem močno obo-rožujejo. Do tega ne delajo iz prijateljskih namenov, pač ni treba posebej poudarjati. V nekaterih političnih krogih napovedujejo, da je zbrala francoska vlada mnogo zelo razburljivih dokazov o nemškem oboroževanju ter da namerava prediožiti te dokaze raz-orožitveni konferenci. Če se bo to res zgodilo, bo to najbrž pomenilo konec tiste ženevske razorožitvene hinavščine. Nobenega dvoma ni, da si narodi vsega sveta želijo miru in se vojne boje. Le žal, da ta njihova tiha, a vroča srčna želja ne pride nikoli do tako ;umnega in bučnega izraza kakor ga vedno ima hujskanje prena-petežtv, pa naj si bodo to posamezniki ali pa cele organizacije in diktatorski režimi. In vprav radi tega ni med narodi, oziroma med vladami onega zaupanja, brez katerega se oboroženje ne bo zmanjšalo niti za eno samo puško, ce'udi se bodo di-plomatje zbirali ter se razgovarjali še boij pogostoma nego doslej. In če hujskači in prenapeteži né samo kričijo, marveč imajo tudi odločujočo moč v državi, dasi so v manjš;ni, "vtfpm je pač razumljivo, da med narodi ne more biti zaupanja in torej tudi razorožitve ne bo. Urednikova beseda Seveda se spodobi, da ob takšni priliki tudi urednik pové svojo, da se predstavi bravcem ter jim pove, kakšni so njegovi nameni, kaj in kako namerava storiti; saj so bravci urednikova poglavitna briga, njegova trajna skrb, pa tucH njegovo zadoščenje in njegov ponos, če jih je mnogo, kakor vem da jih bo okrog "Novega lista", in če se z njimi razume, kakor upam da se bomo mi v teh stolpcih. Moji dobri znanci, ki so prepričani, da me poznajo, sodijo, da sem kakor tisti Fabij Cunc-tator, o katerem šolarji vedo, da mu je njegova prehuda previdnost zagotovila poseben odstavek v zgodovinskih bukvah. Dasi bo ta sodba najbrž nekoliko pretirana, mi boste pa le dovolili, da se nanjo sklicujem, ko vam hočem zagotoviti, da sem se šele po treznem in vsestranskem preudarku odločil odzvati se pozivu izdajateljev "Novega lista" ter spet vzeti v roko časnikarsko pero, katero sem moral odložiti pred petimi leti, in sicer vprav v tem mesecu sep tembru, ko je višja sila zatrla edini slovenski dnevnik v Italiji. Odločil sem se, da prevzamem urejevanje "Novega lista", ker se popolnoma strinjam z izdajatelji v mnenju, da smo potrebni glasila, ki ne bo zastopalo koristi in zadoščalo potrebam ene same skupine ali težnje v našem izseljeništvu, marveč bo nepristranski in koristen ter dober in zanimiv list za nas vse Slovence, ki so nas razmere pregnale z rodne grude v gostoljubne države Južne Amerike, kamor smo prišli iskat dela, pa tudi miru. S tem, da sem prevzel breme urejevanja "Novega lista", sem si nadel tudi odgovornost za vse kar bo pisal in kako bo pisal, prevzel pa sem tudi dolžnost, da vprežem vse svoje skromne moči v novo glasilo. In tako bom tudi storil. Upoštevati pa boste morali, dragi čitate-lji, da vsega v eni sapi ni mogoče ustvariti, saj tudi Rima niso zgradili v enem samem dnevu, in niti Koludrovice ne, ki je mnogo manjša. Imeli pa boste za to, kakor upam, zadoščenje, da boste v vsaki novi številki našega lista mogli videti nov, četudi kratek korak naprej na poti do vedno lepšega razvoja. * "Novi list" bo posvečal potrebno pažnjo svetovnim dogodkom, tako da bo bravee zmerom poučen o vsem, kar se najvažnejšega dogaja širom sveta, dasi v tem pogledu ne bomo pretiravali. Večjo skrb pa bomo posvečali zbiranju novic in poročil, ki so v zvezi z delom in nedelom Slovencev v domovini in drugod. Kot izseljeniško glasilo bo pa moral "Novi List" skrbeti pred vsem, da svoje čitatelje vestno obvešča o vsem, kar se nanaša na južnoameriške države, v katerih živimo, na njih politično in gospodarsko življenje, na nove zakone in naredbe. Njegova naloga bo tudi, da si preskrbi dopisnike, ki ga bodo obveščali o življenju, potrebah in željah posameznih slovenskih skupin širom Južne Amerike, s čimer se bo ustvarila obenem tesnejša zveza med njimi. Skrbel bo za pouk in razvedrilo svojih čita-teljev, a tudi svojih čitateljic ne bo pozabil, naših pridnih in brhkih deklet, na katerih naklonjenost prav močno računa. To bi bili, v glavnih potezah, nameni in načrti v kolikor se nanašajo na urejevanje "Nove- silovita, da so jo slišali na tisoče kilometrov daleč, celo v Avstralijo. Množina kamenja, lave in pepela, ki je tedaj bruhnila iz žrela, je bila tolikšna, da bi lahko pokrila velikanska ozemlja. Silovitost izbruha izpričuje najvernejše dejstvo, da je ga lista". In tU moram se po- zletel pepel do 80 kilometrov visoko sebe j naglasiti, da bom vsakomur hvaležen za nasvete in migljaje. Več glav več ve in več v zrak. še tedne in tedne po tej e-fupciji je bilo nebo zatemnjeno in jutranja in večerna zora je bila po~ oči več vidi. Želje bom upošte- j šastno strahotna. Ob istem času je val, kolikor bo le mogoče, in ce- | začelo na Sundskih otokih bruhati nil trezno kritiko, naj pride od | šestnajst vulkanov. Morje je divjalo koderkoli. j in se vrglo čez bregove ter pomedlo Upam, da sem vam s tem po- v pičlih treh minutah tri mesta in vedal kolikor je bilo potrebno, drage bravke in bravci, da se bomo poznali in razumeli. Storil bom vse, kar bom le mogel, da boste zadovoljni z "Novim listom", ki hoče postati vaš dober prijatelj. Prosim vas pa, drage rojakinje in dragi rojaki, da mi tudi vi pomagate ustvariti dober slovenski izseljenski list s tem, da ga čitate, se nanj naročite ter ga priporočate svojim znankam in znancem. VIKTOR KJUDER. 50 let po silni ognjeniški katastrofi Pred kratkim je minulo petdeset let, odkar je človeški rod zadela največja vulkanska katastrofa, kar jih pomni zgodovina. Vulkan Krakatau je odprl svoje žrelo ter bljuval lavo in pepel na cvetoče pokrajine ter strašno opustošil naselbine, ki so bile prej podobne raju. Vse velike naravne nesreče, ki jih poznamo iz povestnice, so v primeri s to ognje-niško katastrofo epizodni dogodki. Potres v Lizboni in Karakasu, večkratni izbruhi Vezuva, mesinski chicaški in japonski potres — vse to je v primeri z izbruhom Krakatava pred petdesetimi leti malenkost. Kar se je v dneh 26. in 27. avgusta 1883 odigravalo v bližini Krakatava, je brez primere. Samo smrtnih žrtev je bilo 40.000, število ljudi, ki so bili poškodovani in pohabljeni, pa je doseglo 100.000. Krakatau, ki leži v ognjeniškem pasu Sundskega otočja, je dvesto let pred tem izbruhom miroval in počival. Po bregovih in rebrih ognjenika so pasli pastirji svojo živino. Nenadno je planil v ta idilični mir krik groze. Plameni so začeli su. kljati nad pokrajino, ognjenik se je zavil v črne oblake. Nihče ni slutil,, kaj se pripravlja. Toda lava je v kratkem pokončala cvetoče naselbine. Najhujše pa je bilo 26. avgusta. Začelo se je z detonacijo, ki je u-vedla peklenski koncert gorečega podzemlja. Detonacija je bila tako petdeset vasi z zemskega površja. Tudi šestnajst svetilnikov na zapad-nem nabrežja Jave je izginilo v morje, kakor da niso nikoli stali tam. j Zaradi razpok, ki so nastale v zem lji, je vdrla voda iz morja v vulkanska žrela. Žareča lava se je trenutkoma pretvorila v paro, ki je bruhnila nazaj in tedaj je razgnalo ognjenik kakor kupček peska. Spet je pokrilo okolico kamenje, pomešano s silnimi množinami pepela. Kdor se ni pravočasno umaknil, je izgubil glavo. Lava pa, ki se je tedaj zlila iz podzemskega ognjišča, je požgala mesto Samarand, ki je edino še ostalo kolikor toliko ohranjeno. Tri dni in tri noči je trajala ta groza. Šele potem je sonce prodrlo skozi oblake. Očividci so obstrmeli nad nepopisnim opustošenjem. Velik del Krakatava je bil uničen, namestu njega se je napravila v morju več sto metrov globoka luknja. Ljudje,, živali, rastline so bile pokončane. Ob izlivih rek so plavala trupla mrtvih tigrov, nosorogov, kač in drugih plazilcev. In dolgo, silno dolgo je trajalo, dokler so se zabrisali sledovi tega o-pustošenja in je začelo na razvalinah kliti novo življenje. Zbližanje med Francijo in Rusijo Preokret v notranjem položaju Nemčije, ki je na eni strani močno razočaral Ruse ter spremenil dolgoletno prijateljstvo med Moskvo in Berlinom v neprikrito mržnjo, na drugi pa še povečal nezaupanje Francije do sosedov, je povzročil novo opredelitev sil na evropskem kontinentu. Sovjetska Rusija in kapitalistična Francija sta se začeli prijazne-je gledati ter sta v zadnjih tednih navezali prav prisrčne odnošaje. Po prizadevanju pariške vlade so se zadovoljivo uredila tudi razmerja med Rusijo in njenimi poljskimi ter romunskimi sosedi. Herriotovo pot vati je v Moskvo, ki je bilo vzbudilo toliko pozornosti v evropski javnosti, ni bilo, kakor izgleda, samo formalnega značaja, marveč je imelo globlje vzroke m namene, saj je bivšega francoskega ministra spremljala v Rusijo lepa skupina izvedencev. V londonskih krogih celo zagotavljajo, da sta se Francija in Rusija popolnoma sporazumeli tudi v vojaškem pogledu, kar bi za Nemčijo pomenilo silen udarec. Pomisliti moramo, da ji je bila Rusija dolgo vrsto let močna opora v političnem in v gospodarskem pogledu. V potrditev teh novic je neki angleški list prinesel pred dnevi vest, v kateri pravi, da je Rusija naročila v Renaultovih francoskih tvornicah veliko število tankov in vojaških avtomobilov. V kratkem bodo odpotovali v Moskvo francoski vojaški strokovnjaki, da bodo zamenjali Nemce, ki so bili doslej vojaški svetovalci sovjetske vlade. Tudi polet francoskega letalskega ministra v Moskvo bi bil v zvezi z vojaškimi zadevami. Če je vse to res, potem se lahko reče, da je velika diplomatska akcija francoske vlade zaključena in je Hitlerjeva Nemčija danes prav tako osamljena in obkrožena, kakor je bila Viljemova na predvečer svetovne vojne. MUSSOLINI SE KAŽE PRED POLJEDELCI Slika iz novega mesta Praetorije. i VLAGAJTE in ne pozabite, da so Vaši prihranki v naši banki popolnoma varni. DENAR DOSTAVLJAMO Vašim družinam hitro in po Vaši želji. POTOVANJE v Evropo, ali prihod Vaših iz Evrope (llamadas) z boljšimi parniki in po zrlo nizkih cenah. Naši uradniki so Vam na razpolago v Vašem materinskem jeziku Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. [ Alem 150 Buenos Aires e Tango, tango ¿ tango. Kamorkoli gres,, te preganja tisti večni ta-rám, tari tam; ta-rám,. tam, tam... izv ajoč iz godal viktrol, radija• Mrl. Priznali boste, da je evr^skemu ušesu sprva nekoliko h lo, saj ste to gotovo tudi sam občutili. Plavijo pa, da se čt>ek polagoma tudi temu priva*. A kako naj bi' človek udal, če pa mora vv toliko spet zgubiti ravnovc. ko vidi, kako "el pibe Fulfl*, ki še ni ob- • lekel dolgih bel*1 pretresljivo vzdihuje radi fo'eznili srčnih muk in zagotavlja mu ni več obstanka na te\ :'etu... ' Ali pa,, ko sli fanguero",.ki se ponaša:: gj - "Yo soy así. ¿é .voy a hacer? Nací buen m z o y em- balao p( querer..." * Z a marsikateri otroka■ iz revne družirf>e'\lemesto, kakršno je tor rikairem živimo, pravi pekel. ■ se'am nikoli ni stisnilo srce-j <> s> v ranih jutranjih urah ktijc solnce še spalo za obz ^em hiteli na delo, ali pa s. ~e ozno ponoči vračali dom ki iasno Pričai° da ku, "uma svitli mečmi l> zarjavel in neupo rabili opravljajo njegov poscisl ; pesti in liripava grla p,t i ponedeljek zvečer se je v" Wagnerjevi dvorani na vrsta predavanj, ki jih niziral klub "Libre Trii*Ko je imel besedo dr. dC( ? nastala v dvorani hu-¿a %cr se nekateri poslušale ' strinjali z predavatelja ditvami o položaju v fa¿ Italiji. Pesti so pada-lc o in desno in nekaj o-sc¡ oralo iskat zdravniške po í prejšnjo soboto, ko so sl\ ozofski fakulteti tukoš-n\ 'erze skočili v lase oka-¿n ker niso bili vsi enih Jfl» j so poslušali predava- ¡jonskega pisatelja Bon- NOVI LIST Stran 3. ARGENTINSKE VESTI Nakazila priseljencev Argentinska vlada je pred nedavnimi predložila poslanski zbornici zakonski načrt, katerega namen je uvesti posebno pristojbino na denarna nakazila priseljencev, ter na pokojnine, ki se plačujejo v tujini živečim upokojencem, kakor tudi na nakazila onih oseb, ki v inozemstvu uživajo dohodke, izvirajoče iz posestev, podjetij in drugih investicij, ki jih imajo v Argentiniji. Za prve, priseljence in upokojence, bi znašala pristojbina pet od sto od nakazane svote, izražene v arg. papirnatih pe-sih, za druge zasebnike pa, in tudi za potnike, deset od sto. O tem zakonskem načrtu bo razpravljala poslanska zbornica, ko se bo pričela razprava o nove mdržavnem proračunu, ker je iznos zamišljene pristojbine, katerega računa finančno ministrstvo na letnih šest milijonov pesov, vštet med predvidevane dohodke. Upati je, da bo parlament vestno pretresel to vprašanje ter spremenil besedilo zakona, ki ga je predložila vlada upoštevajoč položaj tukajšnjih priseljencev. Umevno je in tudi povsem upravičeno, če zakon obremeni s posebno pristojbino nakazila bogatinov, ki v raznih evropskih letoviščih in velikih mestih zapravljajo denar, katerega prejemajo iz Argentinije, ter s tem obremenjujejo argentinsko plačilno bilanco. Koliko je veleposestnikov, ki bi lahko prav udobno živeli v svoji domovini ter tu trosili svoje denarje, pa tega ne store, ker se jim Buenos Aires zdi premalo zanimiv v primeru s Parizom; in takšnih estancie-rov, ki praznijo svoje debele listnice po francoskih, švicarskih letoviščih, katere obiskujejo leto za letom, ki pa prekrasnih naravnih divot notranjih pokrajin svoje argentinske domovine si uiti ogledali še niso. Za takšno gospodo je že prav, če jo paragraf prisili, da pusti nekaj tudi za. blagajno tiste države, iz katere črpa svoje dohodke. Za Argentinca, ki živi v tujini, da-si bi mu ne bilo treba, je bivanje izven države luksus; in če si ga hoče privoščiti, naj ga pa nekoliko več stane. Občutil tega itak ne bo prav posebno. Če bi mu pa nova pristojbina ne dišala, ji lahko vsak hip izbegne s tem, da se vrne domov. Čisto drugačen pa je položaj ubogega priseljenca, ki je prišel v Argentinijo iskat dela in zaslužka in ki si doslej ni mogel še toliko prištediti, da bi mu bilo mogoče spraviti semkaj svojo družino, ženo in otroke ali pa starše, in ki si mora v današnjih časih, pri slabem stanju valute in pičlih zaslužkih, vsak dan odtrgati nekaj od ust, da tekom meseca nebere nekoliko pesov in jih nakaže svojcem v domovino, da tudi njim zagotovi košček kruha. Če ima priseljenec v Evropi svojo ženo in svoje otroke — katerih pač ni zapustil in jih pozabil, če jim nakazuje denar — ne moremo sumiti, da živi ločen od svojcev, ker se mu tako zljubi. Kako rad bi trošil tisti denar, ki ga pošilja domov, tu, v deželi, kjer ga zasluži; kako rad bi redil, oblačil in obuval svojo deco tu, z blagom, kupljenim na tukajšnjem trgu! A ni njegova krivda, če tega ne more storiti. Položaj priseljenca, ki nakazuje denar v tujino, ni mogoče f 1 1 IiéééIiii ¡ Wm iiitiillli I - §§ Letalec De Pinedo, ki se je pred nedavnim smrtno ponesrečil Jutri - 24. septembra ob 16. uri VSI NA SLOV. PRIREDITEV v uL Alsina 2832 niti z daleka primerjati z zgoraj orisanim položajem bogatina, živečega v Parizu. Za priseljenca bi predlagana pristojbina pomenila občutno breme, saj bi v enem letu znašala šestdeset od sto enkratnega mesečnega nakazila. In to je za ubogega delavca ali uradnika mnogo. Pri sestavljanju omenjenega zakonskega načrta pristojno ministrstvo pač ni dovolj upoštevalo vseh teh okoliščin, ki pa bodo, kakor upamo, gotovo prišle do veljave tekom razprave v poslanski zbornici, tem bolj, ker so že nekateri tukajšnji argentinski listi s hvalevredno nepri-stranostjo opozorili javno mnenje na neutemeljenost in krivič-nost uvedbe predlagane pristojbine, v kolikor se nanaša na nakazila priseljencev. Predsednikovo potovanje v Brazil Argentinski parlament je o-dobril zakonski načrt, ki pooblašča predsednika republike, da zapusti za mesec dni deželo. Kakor znano, bo general Justo posetil glavno mesto Brazila, Rio de Janeiro, kamor ga je povabila vlada sosedne ljudovla-de. Od tega predsednikovega potovanja pričakujejo ojačanje prijateljskih vezi in trgovinskih stikov med Argentinijo in Bra-žilom. Iz Buenosaireške Kronike Živ le gorel Pretekli ponedeljek zvečer je 28-letni šofer Chiapetta ustavil svoj "colectivo" pred garažo v ulici Córdoba 3264, ker je hotel natočiti bencina za svoje vozilo .V času, ko je bil baš zaposlen s tem opravilom ter držal v eni roki cev, po kateri je tekla nevarna tekočina, se je z drugo roko pripravljal, da si bo prižgal cigareto. Da bi tega ne bil storil! Komaj se je žigica užgala, že je začela tudi cev bruhati plamene. Prestrašeni Chiapetta je brž spustil iz svojih rok gorečo cev, ki se je pa pri padcu tako usodno zvila, da je neprevidnega šoferja oblila z gorečim bencinom. Revež je pa vkljub vsemu imel še toliko prisotnosti duha, da je brž tekel po dvorišču do kakšnih dvajset metrov oddaljene kadi, ki je bila napolnjena z vodo, ter se vrgel vanjo. Očividci so pozneje pripovedovali, da je bil prizor nekaj strašnega. Chiapetta se je bil v hipu spremenil v grozno človeško plamenico, ki je puščala za sabo po dvorišču ognjeno sled. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, a težko da ga bodo rešili. SLABO SO NALETELI Pred par dnevi so štirje neznanci ustavili na križišču ulic Rivadavia in Brasil nekega Frančiška Ureja, ki je — nič hudega sluteč — hodil svojo ! pot, ter zahtevali, naj jim izroči denarnico. A slabo so naleteli. Ure, ne bodi len, je mesto denarnice izvlekel revolver ter začel streljati. Dva izmed napadalcev sta se zgrudila na tla, dečim sta njuna tovariša pobrala šila in kopita. Prihiteli so policaji, ki so ugotovili, da je eden izmed napadalcev, star znanec varnostnih o-blastev, umrl, dočim so krogle samo ranila njegovega druga. Niti v Vaši lastni hiši niste tako dobro posluženi kot na Slovenskem Oddelku BANCO HOLANDES Bartolomé Mitre 234 - Buenos Aires ZA VAŠE PRIHRANKE plačamo najboljše obresti, kih jih vsake tri mesece pripišemo kapitalu, kateri Vam je vsak hip na razpolago, brez kakega predhodnega obvestila. PREVOZNI LISTKI (ida y llamada) po cenah, ki nimajo konkurence ter za najboljše parnike, kjer se potaje kot v prvem razredu. VAŠIM DRUŽINAM dostavljamo denar naravnost na dom, brez vsaccjga odbička, ker ko ste Vi pri nas plačali neznatno pristoj bino, ste s tem poravnali vse stroške. \ VAŠ PRIJATELJ, in ne kdorkoli, Vas bo postregel na Slovenskem Oddelku Pridite (ali pišite v materinem jeziku) pa se boste prepričali, da vidno služimo le Vašim koristmi. Uradujeme od 8.30 zjutraj pa do 7. ure zvečer (od sobotah do 12.30). J»Ht»MIHt»miltMMIM»IHIMI»mMmMtMH«M»m«»MMMItN mi pobesnele množice. STRELSKE VAJE FRANCOSKIH Vežbajo sé v streljanju MORNARJEV proti letalom TOULONU Trst, avgusta 1933. Košana in okolica je polna vojakov, kar se še ni dogodilo do letos. V Košani sami so res letos že tretjič, toda v okolici, ki nima tudi primernih prostorov za manevre, 111 bilo še vojakov. Na Če-pnu, ki je majhna vas, jih je cel regiment. ravno tako v Košani pri Sv. Mihelu itd. Na polju so povzročili toliko škode, da se ne da opisati. V tem času se je zgodilo tudi že več nesreč. Desetletni fantek Jeričev iz \ olč je stopil na granato, ki je eksplodirala in ga tako nesrečno. tižga-la, da je malo upanja da ostane pri življenju. Obenem je poškodovala po rokah enajstletno dt klico Markuzovo iz Vole. Nekemu vojaku, ki je bil na straži, je'strelivo odtrgalo'roko. V Šmihelu pa je neki vojak skočil v vodnjak ker -se je zbal kazni, katera £a bi doletela vsled tatvine. Za temi vojaki pridejo, drugi iu tako sje bo menda vrstilo, dokler bo kaj vremena. Sv. Lucija, avgusta. Letos se v na-ši dolini ne bodo vršile vojaške vaje, I zato bo pa kobilični roj, kakor se sliši. osrečil Kras in Vipavskih dolino. V»jaška dela še vedno nadaljujejo. Kdaj mislijo pričeti z delom na že izimrjeni vojaški cesti na levem bregu I dri j ce in Soče (od Tribuše do Sv. Lucije in Kanala), nam še ni znano. Te dni bodo pričeli z delom na strategični cesti Slap Št. Viška Gora. Do sedaj je bila ta cesta izvršena le bolj na debelo, a sedaj jo bodo popolnoma dovršilL Ljudstvo seveda ne bo imelo od tega nikakih koristi, ker l>odo pri delih nastavljali izključno le črne južnjake. Pri vseh mostovih se opaža gibanje. Že nekaj časa pridno delajo pri Baškem železniškem mostu na levem bregu Idrijce, kjer -¿skriti s plahtami vrtajo v podstavek mosta. Izvedeli smo, da so že vsi mostovi čez Idrijco pripravljeni, da jih v slučaju potrebe lahko poženejo v zrak. — (Bog nam daj kmalu dočakati tak "slučaj potrebe!") * * * Divača, avgusta J933. Pred kratkim so odstavili v Divači poštnega uradnika. Baje je manjkalo v blagajni 2.000 lir. Govorica o primanjkljaju pa čisto gotovo ne drži, ker so ljudje ravno na tej pošti navajeni drugačne morale od strani oblasti. Poštni uradnik je bil namreč med ljudstvom zelo priljubljen in mi sklepamo, da je bil to njegov edini pogrešek in povod za odpustitev. Pred par leti se namreč zgodilo na tej pošti nekaj sličnega. Vodja pošte.Massalini, rodom Furlan, poročen s Slovenko in oče dveh otrok, se je nekega jutra nemalo začudila, ko je stopil v urad in dobil tam dva moška, ki sta od njega zahtevala, da njima izroči blagajno, z vsem ostalim in mu obenem pomo-' lila dekret o takojšnji odpustitvi iz sh-žbe. Zagrešil ni ničesar drugega kot^to. da se je prikupil ljudstvu s svojim poštenim poslovanjem in domačim občevanjem. Za nas ne sme imeti nobeden prijazne besede, nas ne sme nihče zagovarjati. Vsakogar, ki tako postopa, takoj odslovijo! kot..it.bhixnysp-p 7 ET ET 1ÍT ET Idrija, avgusta 1933. Imamo sko-ro v vsakem našem večjem kraju slučaje, da so italijanski oficirji, tudi višii, poročili naša dekleta in včasih tudi prav zavedne Slovenke. Mnogokrat se je celo zgodilo, da so imeli starši deklet," katere so snubili itali-janki oficirji, velike sitnosti, ker niso dovolili, da bi se hčerke poročile n;imi. Danes je drugače, kar potr-jii'V tnle slučaj: • Neki oficir je zasnubil v znani in premožni Kavčičevi rodbini v Idriji. Mogoče, da mu je bila res všeč hčerka Danica ali pa, da si je želel le nieno doto. Ko jc bilo končno v družini že vse dogovorjeno, je snubač zaprosil dovoljenje na pristojnem mestu. A potrebnega dovoljenja ni dobil, baje samo zato ne, ker je nevesta Slovenka. Fašizem se menda le boji za svojo čistokrvno italijansko raso! * * * Sv. Lucija, avgusta 1933. Prve dni tega meseca je finančna patrulja prijela nekega moškega, ki je prišel preko meje, in ga med potjo do Roč nad Slapom tako divje pretepala, da se je onesvestil. Toda zverirte tudi tedaj še niso prestale mučiti žrtve, kljub zgražanju opazujočega ljudstva, ki se seveda ni upalo nastopiti v obrambo nesrečnega, ker predobro pozna maščevanje kidturonoscev. Nato je £i— nanear1 .stopil v bližnjo hišo, vzel brež besede ročni voziček, na katerega so naložili onesveščenega ter ga odpeljali do svoje kasarne. Na dvorišču to ga položili na tla ter pričeli-polivati z vodo, nato so ga zavlekli v kasarno. Do danes še ne vemo, ali je trpin ostal pri življenju. Kdo je bit nam ni znano. Ta slučaj ni osamljen. Zverinski brigadir na Slapu in njegovi poma'ga-či vestno izvršuj-ejo naročilo svojega velikega učitelja... .! „ * * i: Postojna, avgusta 1933. .— Že nekaj mesecev pritiskajo fašisti na.naše ljudi in jih silijo naj se vpišejo v fašistično stranko. Mnogi naši ljudje, laži in korupcije. Mnogi naši ljudje; ki so kakorkoli odvisni od njih, so klonili, da se rešijo in zagotovijo svojcem kos kruha..^,JvJe razumemo pa kako je mogel Slaufco. Lav;-,en¿¡¿,. sin bivšeg našega }>oslanca, hoditi», okoli Postonjčanov in nabirati pod-,: pise za vstop v fašistično stranko. Jablanca, avgusta 1933. Poleg drugih vsakdanjih skrbi in težav, imamo nadlogo, ki je skoraj hujša od vseh drugih. V vasi imamo podrepni-ka fašizma, ki je plačan zato, da vohuni in stika za nami. Pravijo da je Štefančič po domače Vičič špijon za vso jablansko občino. K njim v h«s zahaja uradnik naše občine, tam se sestajajo in pretresajo naše življenje in naše obnašanje. Mi, ki nikomur nič ne prizadenemo in se za drugo ne brigamo kot za naše borno kmetijstvo, bi lahko živeli brez take nadloge. Upamo pa. da-bo tudi tega konec! * * * Gorica, avgusta 1933. Bric je po stal zadnje čase velik revež| Davke mora plačevati, drugi izdatki so čim-dalje večiji, a dohodkov nima nika-ki'h več. Za svoje pridelke,ne dobi odjemalcev, zlasti pa za znana in dobra briška vina ni nikakega trga več vsled močne konkurence italijanskih vin. V teku tega leta so pa poleg drugega cene vinu tako padle, da ne krijejo niti vinogradniških stroškov. Zato v Brdih točijo letos vinogradniki vino v lastnih kleteh po liri liter. Nizka cena sladke kapljice zvabi marši-kal <šnega Goričana v Brda. Vina jc pa še toliko po kleteh, da ga tudi n? ta način ne bodo zlepa prodali. Bliža se že nova trgatev a ne bo niti prazne posode za mošt. STOLPCI NAŠEGA LISTA SO ODPRTI za vse naše organizacije. Društvene vesti in objave za prirediti ve je pošiljati na Uredništvo Novega lista Buenos Aires, Calle Reconquista 268 NOVI LIST Stran 5. Slovenski rudarji na Francoskem Odkar je Amerika tako močno omejila priseljevanje, ima Francija največje število priseljencev iz slovanskih držav, i/ed katerimi pa tudi jugosloveni zavzemajo vedno večje mesto. Naj ve/ naših rojakov je. v severni Franciji, v Lensu pa je največ naših rudarjev. Prvi naši rudarji so prišli v/Francijo že leta 1922. iz Nemčj/e, iz trboveljskih revirjev pa so s/ začeli izseljevati v jeseni pri-hotinjega leta, še več pa jih je odšlo v/Francijo leta 1924. Splošna gospodarska kriza se občuti tudi v francoskih rudniških revirjih. Zaslužek tako zvanega gosposkega šihta pa znaša povprečno še vedno od 32 do 40 frankov. K zaslužku pa je treba prišteti še to odstotno draginjsko doklado. To doklade so pred leti znašale celo 25 odstotkov. Poleg tega imajo rudarji doklade za otroke, ki se priključujejo vsakemu delovnemu dnevu, in sicer za prvega otroka 1 frank, drugega otroka 2.50, za vsakega nadaljnjega otroka pa po 2 franka. Praznuje se tudi v francoskih rudnikih, naši rudarji pa še vedno napravijo po 9 do 10 šihtov na 14 dni. Tehnično so rudniki dobro urejeni, jame so suhe in hladne, da lahko večina rudarjev dela v copatah. Uporabljajo se ameriški stroji za vrtanje in ker se pri svedrih skozi odprtine na vse..strani, vsiplje prah, nosijo rudarji med delom maske. Socialno zavarovanje je v splošnem dobro urejeno. V bratovske skladnice plačujejo rudaji po 4 odstotke od celotnega svojega zaslužka do gotove vsote. Nezg dno zavarovanje pa plačujejo podjetniške družbe same in dobi' rudar v -primeru'poškodbe polovico svojega dnevnega in sicer najbolj šega. šestedenskega zaslužka poleg draginj ske doklade in doklad za «roke Rente zaradi, težkih poškodb priznavajo posebna sodišča. Pokojnina; od bratovske skladnice je dosegljiva 2 dopolnjenim 55. letom starosti. Podjetja nudijo rudarjem stanovanje v svojih hišah. V eni hiši so po tri stanovanja in sicer manjša s tremi, večja pa tudi s petimi sobami in, kuhinjo. Rudarske hiše* imajo velika dvorišča in vgaka družina ima tudi lep kos vrta. Naši rojaki pripovedujejo, da so ta stanovanja zelo ugodna in da lahko doma redijo tudi kokoši, zajce in koze, samo svinj ne smejo imeti. Za stanovanje se plačuje i4dnevno in ¡tañe stanovanje manjše rodbine za 14 dni po 6 do 6.50 frankov. Naši rudarji nimajo svojih strokovnih društev, v francoskih sindikatih pa so včlanjeni najbrže vsi in tvorijo v nekaterih podružnicah znatno število. Sami vzdržujejo razna kulturni društva, namenjena izobrazbi in razvedrilu. Kjer ni javnih šol, skrbijo podjetja za šolanje otrok in tudi za cerkve. Poleg šol so tudi otroški vrtci. Z drugimi rojaki, ki delajo po tovarnah in tudi na posestvih kot začasni delavci, pridejo naši rudarji le. malo kedaj v stike. Mezdni pogoji v tovarnah so zelo različni, socialno zavarovanje pa je enotno in so nekaterih tijegvih panog deležni tudi priseljenci, ki prihajajo v Francijo kot sezonski delavci. LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! PARIŽANI SE HLADIJO V VODAH REKE SEINE 0iMu<oooo<><>o<^ Restaurant Europeo EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE Za obilen obisk se priporoča LUKA DIVIČ RECONQUISTA 542 U. T 31 Retiro 1617 NOVO DELOVNO PODROČJE AMERIŠKIH ZLOČINSKIH TOLP Aleksander Jaime, član senatne komisije, ki ji je naloga proučiti vprašanje "racketov", protizakonitih "podjetii" ameriškega dna, je izračunal na podlagi aktov, da so 1. 1931, zločinci samo v Chicagu ugrabili 279 ljudi z namenom, da dobe-zanje visoko odkupnino. 13 med term ljudmi so zločinci umorili, a samo v 69 primerih je uspelo prijeti storilce in jih obsod.ti. Jaime je n-zširil svoja raziskovanja tudi na ugrabitve v okvira zločinskih organizacij samih. Člani, različnih tolp so v istem letu ugrabili okrog 400 članov konkurenčnih tolp. Če upoštevamo še primere ugrabitev.^ ki niso prišli oblastim na uho, ker so se žrtve in njih sorodniki iz strahu pred maščevanjem odpovedale ovadbi, moramo sklepati, da je bilo v Chicagu samo predlansko leto ugrabljenih najmanj 1000 oseb. Tako je bilo v dobi, ko so imeli "racketi" še dovolj lažjega zaslužka s tihotapljenjem alkohola, sedaj, ko je prohibicija praktično prenehala in tihotapstvo z alkoholom ne prinaša nobene koristi več, pa je ugrabljanje živih oseb strahotno naraslo naraslo. Voditelji zločinskih tolp so slej kakor prej obvezani plačevati svoje ljudi in zato ni čudno, da morajo iskati novih, čim lažjih in čim bolj izdatnih virov dohodkov, a med takšne vire spada baš ugrabljanje. Več ameriških držav je sicer za ta 'poklic" sprejelo že smrtno kazen in ostale jo bodo uvedle prej ali slej, a to po vSej priliki gangsterov (članov ameriškega podzemlja) ne moti mnogo. Drakonični ukrepi so imeli v zvezi z izgubljenimi možnostmi za drugačen zaslužek le to posledico, da so postali roparji pri svojih drznih podvigih še bolj previdni in prevejani. Ko so ugrabili Lindberghovega sina, so zahtevali n. pr. kot rekordno od'* kupnino "samo" 60.000 dolarjev, da-1 nes pa je 50 do 60.000 dolarjev nekaj povsem običajnega, v mnogih primerih pa so zahtevali že dósti več, za ugrabljenega Peggyja Mc Matha n. pr. 70.000 dolarjev, za Williama Hammá 100.000 dolarjev, za Johna Factorja 200.00: odolarjev,-za Johna O' Connella, sina znanega ameriškega politika, pa že celo 250.000 dolarjev! In primeri, da so prišli zločinci oblastem v roke ter prejeli zasluženo kazen, so redki, naravnost silno redki v razmerju s številom ugrabitev.. .. Tako je postalo novo oz. poudarjeno delovno področje ameriškega podzemlja vir ogromne materialne škode za posameznike in vso državo; javnost se vdaja čedalje bolj demo-ralizirajočemu občutku, da ni nihče več varen svoje svobode in življenja, oblasti pa ugibajo na vse strani, kako bi zajezile to zlo. V pravosodnem ministrstvu so morali osnovati poseben oddelek/ ki se bavi samo z ugrabitvami. Načelu ie mu državni pravdnik Keenan, ki velja za posebno energičnega moža. Keenan je prepričan, da mu bo uspelo uničiti zalego, ki se preživlja z ugrabitvami ljudi. Vsa policija pripravlja po njegovih navodilih nove ukrepe. Vprašanje pa je, kakšen bo uspeh. Dejstvo, da bo s popolnim prenehanjem . prohibicije v bližnjem času poplnoma prenehala tudi obrt tihotapi jan j a alkohola in da bo podzemlje še bolj prisiljeno iskati si novih zaslužkov, kaže bolj na to, da bo postal problem ugrabitev v Ameriki .še hujši. ŠRAŠNA SMRT • V mestu Gdanskem se je hotel 70-letni Jan Verčec iznebiti revmatiz-ma. Slišal je, da ozdravi čebel ni pik to bolezen. Zato se je namazal z.medom po vsem telesu ter »e postavil pred čebelnjak. Čebele so ga pa tako opikale. da .je umrl -a zastrupljenjem krvi. LEVI IZ FILMSKEGA MESTA Fotograf jih je "ujel" v hipu, ko čekajo na učitelja, jih bo uvedel v igralske skrivnosti PODLISTEK l•r»MIIIIIIIII•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM«fllll•IUIIIIIUIIII^II>l"l>ll,,l ZASEBNA POLICIJA Španski spisal 1.. dc Vcdiu Pero se j e spet vrnilo k papirju. a bilo je suho. Na njegovi poti proti tintniku ga je robato dvignil nov pogon inspiracije. "Zaupati... a nezaupljiv!" In debela roka je stisnila držalo, kakor bi ga hoto,la prisiliti, da pritrdi besedam. Spoštljivi človek, ki je že celo uro poslušal iste reči, je naredil novo pritrjevalnp gesto in je imel občutek. kakor da se njegova glava ne bo več vrnila v normalni položaj, marveč bo še naprej kolebala do tal. Njegov tilnik je bil že omagal. "lu moram vas »e enkrat opozoriti"'-- je nadaljeval debeluhar — "na odgovornost vašega mesta in na pazljivost, ki jo boste morali rabiti pri izvrševanju svoje službe." .Mesto. Služba. Kako lepo je zvenelo k !i dvoje besed v ušesih nove- ga uradnika, dasi je bil truden! "V ta hotel prihaja mnogo ljudi, katerim treba dati vsa mogoča jamstva. Vi boste odgovorni za nadzorovanje, čuječe oko, vedno na straži!..." Pero se je pogreznilo v tintnik in spoštljivi človek je omilil resne poteze, ki so mu pačile obraz, ter je uporabil priliko, da deklamira stavek: katerega je bil tako skrbno pripravil. "Razumem, gospod upravnik, važnost svoje službe, in smem vas zagotoviti, da bom zanjo uporabil ves svoj razum, vse svoje energije in, če treb'a, tudi svoje življenje!" In je čakal. "Dobro", je zinil debeluhar brez posebnega navdušenja, med tem ko je odlagal pero ter skrbno pritiskal sušilnik na zapestje svoje srajce. "Ampak..." — in spoštljivi človek, ki ni bil še vsega povedal, je spremenil ne samo zvok svojega glasu, m-trveč tudi položaj svojih nog — "plača je majhna". Debeluhar. ki je iskal madeže na drugem zapestju, je končnoveljav- no povzel besedo. "Vi, in vi bolje nego kdorkoli, morate vedeti, da je službica detektiva v hotelu, kjer se zbirajo tako odlični gostje, samo za videz... Vaše delo? Kazati se! In ne našemljen kakor sobarica, niti kakor kol, marveč kakor detektiv. Sem pa tja kakšen pomemben pogled — razume se, da smele gledati samo na takšne ljudi, ki vas ne opazujejo — par zaupnih besed vsem tistim, ki se jim zlju-bi poslušati jih, pa ste končali svoje delo." Debeluhar je vrgel bežen pogled na beloto svojega oprsja in je nadaljeval : "Vaš predhodnik je bil dvajset let zasebni detektiv v tej hiši, in teh dvajset let j t preživel sedeč v naslonjačih, potrpežljivo gledan od vseh. Pero je končno narisalo ime, ki Pero je k ončno narisalo ime, ki je tiskovino spremenilo v imenovanje, in debeluharju se je posrečilo premagati odpor svojega trebuha ter odpreti predal svoje mize. "Tu imate medaljo, ki izpričuje, da ste naš privatni detektiv in ki jo boste z vso potrebno previdnostjo pokazali vsem klijentom in revolver, katerega ne boste uporabili v nobenem slučaju, niti v najhujši sili, brez mojega predhodnega dovoljenja. Ima pet nabojev; prazni naboj odgovarja strelu, ki je bil ušel vašemu predhodniku že pred desetimi let' in ki nam še zmerom odganja klijente." Orožje in medalja sta romala v druge roke in gerent je smatral da je potrebno še eno poslednje opozorilo. "V razgovorih s klijenti si boste lahko izmislili vsa junaštva, ki so v zvezi z vašim poslom, ter vse zločine in skrivnosti, ki vam bodo prišli na mi sel, skrbno pa boste pazili, da jim kraja, kjer so se dogodili, ne od-kažete v tem hotelu. Dobro bo če jim boste ob koncu vsake povesti vsako krat ponovili, da je to bilo 'tam drugje', ker se tu nikoli ni nič zgodilo." Ni potrebno o meniti, da je mož, ki je poslušal, zgubil mnogo od tistega spoštovanja, s katerim je bil prežet eno uro prej, in da je to spoštovanje nadomestilo sedaj najbolj globoko zgražanje. Tako je odšel po hodnikih in' bil je pretresljivi krik neke gospe, ki ga je-opozoril, da ima še v roki revolver peterih nabojev. "V; ste novi d etektiv?" "Po čem se mi pozna?", je vprašal razkrinkani, ki je uzrl pred sabo smehljajoč se obraz, o katerem je takoj sklepal, da mora biti odkritosrčen ter imeti dobre namene. "Prav nič se vam ne pozna. Prav dobro to prikrivate, ampak, če nimate nič proti temu. pridite črez pol ure v sobo 47." In nasmešek, za tem pa obraz, sta brž izginila ter zapustila v detektivu prijeten vtisek zaupanja. Vzel je v roko zapisnik, pobral medaljo, ki mu je bila med tem padla in votlo zazvonila, zabeležil nekaj in šel sesti nasproti velike ure v "hallu" ter o-stal kakor privezan s pogledom na njen dolgi minutni kazalec. Takó pet in dvajset minut. Naenkrat je stopil na noge in krenil proti dvigalu. Neki "groom" je pritekel za njim ter mu izročil revolver. "V naslonjaču, gospod. Najbrž, ko ste se dvignili..." (Nadaljevanje v prih. Stev.) HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD VESTNEGA IN ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA, ZATECITE SE NA C Li rj/VMCALLO 'CA D!>A.GODEL Zdravi ravnatelj dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVICE AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJ. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Instituto Médico 339 Callao 339 Stran 6. NOVI LIST ——————i Dr. Renoulin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravinski zavod CALLAO. Vse klijente zdravijo zdravniki Specialisti SIFILIS. 606—914. — Moderno zdravljenje. KAPAVICA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. — Slaba kri — Šibkost. SRCE. —Srčne napake — hibe. &ELODEC. — Greva — kislina — jetra. Pri želodčnih boleznih se odpravi njih vzrok. Zdravljenje po načinu profesorja Glassnerja, zdravnika dunajske univerze. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitis — otrpelost. \ NERVOZNOST. Glavobol. žarki X — Diatermia — Ultravioletni žarki LABORATORIJ ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —t Izpuščaji — lišaji. Lastni sanatoriji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od IS. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3.— KAKO SU IZUMRLI PRVI EVROPSKI NASELJENICI V SEVERNI AMERIKI. Na Grenlandskem blizu rta Ger-jolfnasa so našli lani okostja belih ljudi, ki so nekoč stanovali na daljnem ameriškem severu. Danski člo-vekoslovec Soren Hansen je skrbno proučil kosti in ugotovil žalostno u-sodo skandinavskih vikingov, ki so dospeli v Ameriko kot prvi belokožci vsaj 500 let pred Kolumbom. Islandski posestnik Erik Rdeči je v obrambi leta 980. ubil nekega nasprotnika ter je bil zaradi tega obsojen na smrt. Ker se nikakor ni čutil krivega, je sklenil pobegniti. V navadnem ribniškem čolnu je z maloštevilnimi spremljevalci zapustil rojstni otok, čudežno prejadral veliko morje in dospel v kraj, ki ga je imenoval Zelene dežele grenlandske. Ta dogodek pomeni prvo odkritje Amerike, o kateri človežtvo prej ni ničesar slutilo. Znanstveniki so smatrali veliko morje za konec sveta in za vrata v pekel. Begunci so si postavili hiše in dve leti pozneje odšli na Islandsko p o družine. Ko so se vrnili v novi svet, so pripeljali s seboj precej rojakov, ki so jim naredili skomine z novicami o svojem življenju. vendar ni ustrašilo vikingov. Leta 1261. so celo sklenili z Norveško redno trgovinsko pogodbo. Evropski zemljepisa omenjajo od tedaj redno grenlandske naselbine in jim pravijo "Tečajna Skandinavska". Deželica se je kmalu pokristjanila in je imela svoje škofe. Toda zadnja poročila o "novi deželi" so iz leta 1410. Od tedaj je izginila deželica iz zgodovine. Nobena ladja ni dospela več odtod v Evropo. Stara domovina je pozabila na potomce vikingov v Severni Amsriki. Šele leta 1782. so slučajno vrgli neki danski kitolovci sidro v zalivu, kjer je bila nekoč obstajala naselbina. Našli so zapuščene vasi, napol podrte hiše in strohnele ostanke zadnjega belega prebivalca, ki j e ležal vznak poleg ugaslega ognja. Najbrž je moral umreti pred meseci ali celo leti. Eskimi, ki so jih pozneje našli mornarji, so pripovedovali o "veliki kugi" pri belih ljudeh. A mornarji so p rej mislili, da so up^pelili vasi Eskimi sami, ker so pri n jih videli nože in drugo drobnarijo skandinavskega izvora. Konec "Tečajne Skandinavske" je ostal skrivnosten, dokler ni objavil Han- Tako je nastala na Južnem Grenlandskem prva evropska nastlbina, in leta 930. po Kristu se je prvič prikazal ta kraj v skandinavskih letopisih. Največji otok na zemlji je takrat zaslužil ime "zelene dežele", ker nikakor ni bil sličen sedanji deželi večnega ledu. Nasprotno se je odlikoval po toplem podnebju in lepem rastlinstvu. Nastljenci so kmalu pomnožili črede krav in ovac ter postali premožni. Navezali so redne stike s staro domovino. Leta 985. je odrinilo samo iz Rejkjavika v Ameriko 35 jadrnic, od katerih jih je dospelo tja samo 15. Dasi je to razmerje značilno za takratno mornarstvo, Tudi v francoskem mesta Lyonu imajo svoj "Markov trg" borno tudi orgle. SPOLNE (606-914) - Krvne in Kožne Bolezni 1 1UV, JL»UWA«VS0 Calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije = EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA ( Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. = FRANJO HUSPAUR iiiinimMUiiiiiumumiMmiiiuumuiiiiiinuiuiiiim^ sen podatkov o svojem raziskovanju vikinških ostankov. Ugotovil je po primerjavi okostnjakov iz vseh dob štiristoletnega obstoja naselbine, da so morali prebivalci počasi telesno propadati. Zadnji izmed njih so bili skoro pritlikavci (1.40 m). Celo dojenčki so i meli popolnoma pokvarjeno zobovje in od jetike skvar-jene kosti. Vikingi so postali žrtev velikega prevrata, ki ga je takrat doživelo grenlandsko podnebje. Prvotno južna in pozneje zmerna dežela (kjer so morale vinograde nadomestiti jablane), se je hitro izpreme-nila v severno. Živina je poginila, rastlinstvo se je krčilo. Naseljenci so o stali brez polj in so morali uživati eskimsko hrano, ki j e niso bili vajeni: ribe, mah in druga težko prebavna zelišča. Postali so žrtev jetike. Število porodov je padlo na ničlo. Rod, ki j e odkril Ameriko, je podlegel mučnemu umiranju, kateremu je obupno kljuboval več desetletij. NAJDBA ATILOVEGA MEČA? V bližini Kisalsovadasza, nedaleč od češkoslovaške meje, je našel neki madžarski pastir zlat meč, ki meri v dolžino nad 1 m in tehta 370 gr. Strokovnjaki, ki so videli meč, so izprva menili, da gre za orožje iz turško . ogrske vojne iz leta 1688, vendar se zdi, da je meč starejšega izvora. V splošnem sodijo, da je bil meč orožje hunskega kralja Atile. Orožniki so dragoceno najdbo zaplenili ter jo izročili madžarskemu muzeju. ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČEN Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno spanje — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reuma tične bolezni. Ž ARKI X - DIATERMIJ A - AN ALIZE Govori se slovensko. Sprejemanje strank od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. mre. Calle Cangallo 1542 Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA Tucumán 2129, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE MODA V PARIZU Razkošen kostim z draguljastimi nabiti TRINAJSTLETNI PROFESOR 13 letni Edvard Arquedas je bil nedavno imenovan za rednega profesorja klavirske in violinske glasbe na madridskem konservatoriju. Arquedas je čudežno dete. Njegov oče je navaden delavec v Verde ju, provinca Saragosa. Marki Linares je že zgodaj spoznal dečkovo nadarjenost za glasbo in ga je dal na lastne stroške izšolati. Pokazalo se je, da ni tratil zaman denarja, kajti Arquedas se je obnesel, napravil je vse skušnje in zna danes toliko kakor kakšen pianist in violinist svetovnega slovesa, poleg tega pa je še izvrsten pedagog. Mladi profesor je doslej napisal osem velikih kompozicij in ni samo klavirist in goslač, ampak igra iz- KAKO SE HLADIJO V NEW YORKU 339 Callao 339 NOVI LIST Stran 7. Ženski kotiček Kako si olajšamo delo? Kolike krat si zatarnala, draga čitačeljica, ko je minil dan, poln dela in skakanja: "joj, kako sem trudna, kako si želim postelje!", a morda nikoli nisi pomislila, da ti hude utrujenosti ni nakopalo samo delo, marveč da je tudi tvoja.nerodnost kriva, če te "vse boli" in se počutiš, kakor da bi te bil kdo pre-mikastil. Res je, da imamo ženske ves dan obilo posla, posebno če so otroci pri hiši, in res je tudi, da znamo važnost in utrudljivost tega dela ceniti samo me, ker je že tako v navadi, da moški nimajo pravega razumevanja za vse ono, kar hišna gospodinja opravi tekom dneva. A, ponavljam, večkrat smo si prevelike utrujenosti same krive. Celo vrsto hišnih del, ki bi jih lahko prav tako dobro opravile sede, izvršujemo stoje. Potem pa nas zbada v križu, otekajo nam noge, in stopala nas hudo bole. Vse te mučne posledice našega vsakodnevnega garanja lahko omilimo, če že ne popolnoma odpravimo, ako se odločimo, da bomo smatrale 'pri izvrševanju hišnih del sedenje za pravilo, stale in tekale pa le tedaj, ko je to neobhodno potrebno. Prepričana bodi, da boš solato prav tako skrbno očistila, krompir prav tako dobro olupila in posodo prav tako čedno pomila, če boš pri teh opravilih sedela, ne pa stala. Tudi likanje te bo mnogo manj utrudilo, če boš to delo izvrševala sede, perilo pa si pripravila tako, da bo pri roki in ti ne bo treba po nepotrebnem vstajati. Pri sedenju moraš vedno paziti, da se počutiš udobno. Miza, na kateri lupiš krompir ali sadje, na kateri likaš itd., ne sme biti previsoka, ker boš morala v takem slučaju pri delu preveč privzdigovati roke ter preveč vzravnavati telo; posoda v kateri pomivaš ali delaš karkoli, ne sme stati prenizko, da se ti ne bo treba sključevati. bamo ob sebi je umevno, da je red_ v hiši naš najboljši poma-gač. Če si se navadila, da vsako stvar devaš zmerom na isto mesto, če imaš vzoren red v omarah, predalih itd., si boš prihranila mnogo časa, nepotrebnega premetavanja in razburjanja. Seveda ti nič ne pomaga, če ti popravljaš a ti drugi razmetavajo. Zato nauči otroke že v rani mladosti na red. "Kjer si vzel, tja spet deni; kakor si na- šel, tako pusti!" Tako moraš o-troku zabičavati ter ga pokarati, ko vidiš, da je pustil igrače razmetane po sobi, zvezek na mizi, svinčnik na stolici, "guardapolvo" na postelji itd. MARA. STRAŠNA SMRT REKORDNE PLAVALKE Smrt rekordne plavalke Rut Litzig se je razvila v škandal, ki bo gotovo imel še posledice pred sodiščem. Ostati 79 ur v vodi ni bila želja po-kojnice, ki se je temu upirala. Nasprotno, prosila je, naj jo vendar že potegnejo iz vode, ker ne more več plavati zaradi mrazenja. Med prireditelji tegá smrtonosnega rekorda je bila tudi mati plavalke, ki je bila tako trdosrčna, da ni hotela slišati hčerine prošnje. Rut je čedalje bolj apatično plavala v vodi, dokler ni naposled nastopila tako zvana "mrtva točka'. Kljub temu so silili 19-letno plavalko, naj ostane še dalje v vodi in da bi io nekoliko opogumili, so začeli na bregu streljati in pokati z granatami. Nazadnje so tudi delali hrup s pavkami in drugimi instrumenti, plavalki pa so dajali droge, da bi okrepili njen organizem. Brez usmiljenja so gledali, kako je onemoglo dekle prenašalo smrtne muke. Debela plast maščobe, s katero so plavalko zavarovali proti hladu, je takisto usodno vplivala na rekorderko. Zdravniki so ugotovili, da je bila zaradi tega koža močno ovirana v transpiraciji. To je izzvalo hude funkcijske motnje, ki so tudi pripomogle do smrti. Migljaji za hišne Likalnik bo spet postal gladek, če vzameš kos rumenega voska, ga 0-viješ s krpo in gladiš po toplem li-kalniku. Ko si ga s tem dobro očistila, vzemi drugo krpo, pomoči jo v drobno sol, pa spet dobro drgni likalnik. Rja bo popolnoma izginila. če si osmodila volneno blago pri likanju, madež lahko odstraniš, če podrgneš po njem s krpico, pomočeno v vročo klorovo vodo, in nato izpereš s toplo milnico. Mesto klorove vode uporabiš lahko borovo vodo. če si nitke prežgala, pa ni več pomoči. Za madeže na rokah je kis imenitno sredstvo. Da postanejo roke zopet mehke in gibčne, jih je treba potem takoj namazati in zdrgniti z glicerinom, če so madeži zastarani ali močni ter nočejo izginiti takoj, napravi kašo iz sladkorja in olja ter drgni z njo po madežu, pa se ti bo koža kmalu lepo očistila. .. Madežej v blagu, ki ga ne moreš prati, odpraviš z rumenjakom. Rumenjak namažeš po madežu, ko se posuši, ga okrtačiš. Rumenjak ne poškoduje blaga in tudi na barvo ne vpliva, vzame pa medež lepo ven. Ei^iv > 4.UUU1HÍ1 roLCl-NA OBLEKA. ZA KRATEK ČAS Pred sodnikom "Zakaj pa se hočete prav za prav ločiti?" "Ker sem oženjen, gospod sodnik!" V trgovini Trgovec prodajalki: "Gospodična, opazil sem, da ste se sprli z odjemalcem. To vam za vselej prepovedujem. Kaj vam je pa kupec rekel?" Prodajalka: "Dejal je, da je naša trgovina najbolj sleparska v mestu". Na davkariji "Dober dan. Prišel sem, ker bi rad plačal pristojbino." "Dobro. A vi ste vsekakor prvi." "Prvi, ki plača pristojbino?'' "Ne. Prvi, ki mi prav!, da bi jo rad plačal." V obiskih "Kaj ne, tetka, da si nam postregla, ko smo bili zadnjič pri tebi, s kavo?" "Da." "No, vidiš, mamica! Ti si pa doma trdila, da je bila umazana voda!" Na|vec|a klinika v Buenos Aires katera ima 12 posebnih konzul torijev za razne bolezni, in jm na-čelu jego zdravniki — ravnatelji Oddelek za Moške Vodja Dr. Bacigalupo, bivši zdravnik pri "Departamento de Higiene" ter bivši ravnatelj italijanske bolnice v Rosariju ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI Na mesečne obroke od 10.— pesov Temeljito zdravljenje kapavice, zastarele in začetne, in tudi njenih posledic, kakor bolezni mehurja, obisti, prostate ter spolne slabosti. Zdravijo se v tej kliniki bolni na kapa vi ci: C. R. — Preko pet let zastarela kapavica: popolno ozdravljenje se doseže v dveh mesecih. L. F. P. — Kapavica in akutna cistitis: Ozdravljenje se doseže v enem mesecu. X B. Q. — Uretritis ter akutna kapavica: Ozdravljenje tekom 10 dni. 606 IN 914 Ta oddelek vodi specializiran zdravnik bolnice Ramos Mejia. Z modernim zdravljenjem se dosežejo najugodnejši uspehi SLABOST: Posebno zdravljenje do popolnega okrevanja Oddelek xa Ženske Vodja Dr. A. Antonelli, zdravnik bolnic Rawson in Ramos Mejia PORODI: normalni in težki BOLEZNI: maternice, jajčnikov, žlez itd. Metritis, vaginitis, polipi, zastrupljenje, dismeroneas, mesečno pranje, beli tok. GLAVNI KLINIČNI ODDELEK Bolezni: pljuč, jetika. srce; želodčne bolečine, živčne bolezni in bol. mehurja. Revmatizem. ŠIBKOST: Zdravljenje z injekcijami brez bolečin. HEMOROIDI: Radikalno zdravljenje brez operacije. BOSIO: Najmodernejše metode za popolno ozdravljenje. Oddelek X-Žarkov Popolne moderne instalacije Radios kopija in radiografija 10.— pesov Teleradiografija ODDELEK ZA ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Najmodernejši stroji POSEBEN ODDELEK ZA OTROŠKE BOLEZNI LABORATORIJSKI ODDELEK Vsakovrstne analize. Laboratorije je organiziral zdravnik, ki ima dvajset let izkustev v evropskih in tukajšnjih bolnicah Analize krvi, seča, pljunka. Céfalo raquídeo. Líquido de punción. Wassermannove in Khanove analize SANATORIJSKI ODDELEK Kér razpolaga naš zavod z obsežnimi prostori, se vam nudi prilika, da nam izročite v oskrbo in za zdravljanje slehernega bolnika, in sicer za nizke cene. Zdravili ga bodo zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje iz evropskih bolnic: berlinskih, pariških, dunajskih itd., kakor tudi tukajšnjih. POMNITE: Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE Naši zdravniki, katere vodijo plemeniti cilji, so prepričani, da vršijo človekoljubno nalogo s tem, da iščejo leka za vašo bolezen ter prinesejo na ta način mir v vaše domove. NE POZABITE: Oči, nos, grlo, sluh, srce, pljuča, želodec, sušica, prebavni organi, slaba prebava, spolne bolezni, slabost. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, kožne bolezni, mesečno pranje, sifilis, kapavica. — Revmatizem. Krvne bolezni. Živčne bolezni. GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, Libertad 5410 SEVERNOAMERIŠKI SKAVTI NA OBISKIH V BUDIMPEŠTI "Oblekli" so se za to priliko v Indij anee 28 SUIPACHA 28 menila v vegetarijance IZPLAČA SE VAM OBISKATI AVDA. DE MAYO 652 - U.T.3M3SS 'BUENOS AIRES KO HOCETE NALOŽITI DENAR ALI GA NAKAZATI. KO HOCETE KUPITI VOZNE LISTKE, KREDITNA PISMA ITD. TER Ko rabite kakršnokoli pojasnilo v bančnih poslih. Dobili boste vse potrebne nasvete in navodila SLOVENSKEM ODDELKU KROTKI LEOPARDI Krotiteljica Olga Celest jih je spre menila v vegetarijance. GOSPODARSKE VESTI •IIIMCtUtiHttllllMIitlf ItlHIfMttttflMIMMtf HIHMflllHItMllltHtlttlllMtMtlMMttlM Ureditev jugoslovanskih zunajih dolgov Z zastopniki imetnikov jugoslovanskih državnih in od države zajamčenih obveznic, je beograjska vlada sklenila spbrazum gjlede triletne ustavitve amortizacijske službe in glede konsolidacijo obresti, ki zapadejo v téj dobi (od 14. oktobra 1932. do 14. okt. 1935.). Na podlagi tega sporazuma imajo inozemski imetniki jugoslovanskih državnih papirjev možnost izbere glede izplačila kuponov, i n sicer f v vezanih dinarjih za ves znesek; drugače pa 10 od sto v pogodbeni valuti, ostalih 90 od sto v novih 5-odstotnih dolgoročnih državnih obveznicah. Vnovčevanje kuponov v vezanih dinarjih bosta vršili Državna hipotekama banka (za vsa povojna posojila) in Francosko-srbska banka v Beogradu (za predvojna posojila). Vsakemu posameznemu predlagatelju kuponov se bo priznala odgovarjajoča svota vezanih dinarjev na posebnem računu. Uporaba teh "vezanih" ali internih dinarjev je dovoljena samo v notranjem prometu, ne morejo se pa u-porabljati za nakup tujih plačilnih sredstev, za plačilo izvoženega blaga, /.a financiranje gradbenih in sličnih del v državi od strani inozemskih podjetij, niti za prenos na drugega inozemca. V svrho ločnega izvrševanja teh določb je vlada objavila posebne predpise. > Za zvezo med Duna-vo in jadranskimi pristanišči Inž. Senjanovvč je v beograjski "Politiki" objavil zanimiv načrt za kombinirano rečno, pomorsko1 in železniško prometno zvezo med Duna-vo in Jadranskim morjem. Takšna /.veza bi se dala izpeljati od Dunave po Savi do Siska, od koder bi železniške proge vodile do Splita (340 km) jn do Sušaka (267 km). Rečna pot Dunava-Sava bi se dala pozneje mnogo skrčiti z zgraditvijo preko-, pa od Vukovara do Samca; ta kanal bi b il tudi v drugem oziru velike važnosti : Varoval bi namreč obsežno področje pred poplavami. Z izvedbo tega načrta bi se dunav-ska proga, ki meri od Vukovara do Črnega morja 1340 km, zamenjala z rečno zvezo Vukovar-žamac-Sisak, ki znaša 400 km, in s 267 km železniške proge Sisak-Sušak. Takšna krajša in cenejša prometna zveza bi nudila velike koristi jugoslovanskemu izvozu, pa tudi tujemu tranzitu preko jugoslovanskih pristanišč. Vplačana glavnica vseli teh družb j v dosegla svoto 3100 milijonov, dolgovi so znašali 5451 milijonov. Zaloge sirovin in materiala so vnesene v bilancah s svoto 786 milijonov, zaloge izgotovljenih proizvodov pa s 1425 milijonov. Računi zguhe in dobička so izkazovali skupno 225 milijonov čistega dobička in 206 milijonov dinarjev zgube. Na dividendah je bilo za leto 1931. izplačanih 114 milijonov dinarjev, na tantijemah pa 13 milijonov Nadalje so znašali upravni stroški 888, davki 205, dotacije fondom 73, odpisi pa 246 milijonov. Če si ogledamo posamezne indu- ! strijske panoge, vidimo, da je po bi-! lančni svoti družb največja lesna industrija, ki izkazuje 2414 milijonov dinarjev, a ima razmeroma le majhno glavnico, namreč 424 milijonov. Zato so pri tej industrijski panogi dolgovi prav znatni, znašajo 1500 milijonov, terjatve pa le 612 milijonov. Podjetja so zaradi krize izkazala večinoma zgubo. Po višini glavnice pa je najmočnejša rudarska industrija. Razmerje med dolgovi in terjatvami je tu u-godnejše: dolgov 480 milijonov, terjatev pa 408 milijonov. Dobiček prevladuje nad zgubami. Na tretjem mestu je Rrehranbena industrija, ki obsega mlinarstvo, tvor-nice tesženin, čokolade ,pijač, sladkorja, mesnih izdelkov itd. Od skupnega števila podjetij (113) odpade nn mlinarska podjetja 54 družb. Pri terjatvah v višini 334 milijondv Din dosežejo dolgovi v tej skupini znatno vsoto 778 milijonov, če v tej skupini prevladujejo dobički, je "to pripisati predvsem dobičkom sladkorne industrije. metičnih predmetov, je razmerje med dolgovi (350 milijonov) in terjatvami (345 milijonov) zopet ugodnejše. V tej skupini prevladujejo dobički. V skupino zemeljske industrije spadajo podjetja za bavksit, cement, opeko, steklo in gradbeni materijal. Razmerje med dolgovi (547 milijonov) in terjatvami (192 milijonov) pa je zelo neugodno. Tudi v tekstilni industriji, ki beleži razmeroma malo dobičkov pa tudi malo izgub, je to razmerje neugodno, kajti pri 540 milijonih, dolgov znašajo terjatve le 189 milijonov. Pri strojni industriji pa znašajo dolgovi 509 milijonov in terjatve 250 milijonov. limimimitlIHHIIIHHIllllilllHHIHIIIIIHHIII »IMIlKIIIIIIMtltllllillllllllllllltllllMIlMIlllllllllllKlllli MIII>tMMUIMIIIIIIIIIIIIIIimi|M;rvilMMIIIIinU;|||llllvtitu —.3 milijarde ljudi, pa še to število ni popolno. Glede ozemelj, ki niso dostopna .civilizaciji, se moramo namreč zadovolji ti sam ; s približnimi cenitvami. To «o zlasti tropske in arktične dežele, o katerih pa lahko domnevamo, da imajo več' ljudstev, kakor.jih ppzna-mo. Hiter prirastek jemskega prebivalstva datira zlasti od 1. 1910 do 1926. L 1910 je imela Evropa na 9 in pol milijona četvornih km površine 447 milijonov prebiavlcev. Šestnajst let pozneje se je to število povečalo na 478 milijonov ljudi. Amerika s 34. milijoni četvornih km površine je imela leta 1910, komaj r8o milijonov prebivalcev, 1. 1926, pa že 235t milijon. V Afriki, ki meri 28 in pol mili j. četvornih km so našteli leta 1910 126 milijonov, 1. pa že 139 milijonov !j*udi in v Aziji, ki je naj prost ranejša dežela sveta ter ima 44 milijonov četvornih km površine, so našteli 1. 1910 šele 858, 1. 1921') pa že 1032 milijonov ljudi. Avstralija je najmanjši del sveta ter meri 8 in pol milijona četvornih km. Leta 1910 je imela 6 milijonov, I. [926 pa že 10 milijonov ljudi. V razmeroma kratki dobi šestnajstih let je torej človeštvo naraslo za ogromne številke. Svetovna vojna, ki je uničila toliko dragocenih življenj, pomeni v skali naraščanja prebivalstva samo kratek odmor, nič več. Če pravijo statistike, da živi da«ies na zemlji 2.3 milijarde ljudi, s tem n¡ rečeno, da ni več prosto«"3 na svetu. Nasprotno, zemlja jih lahko preživi mnogo več, na nji je prostora in življenskih možnosti za tri do štirikrat toliko prebivalcev, kakor jih ima sedaj. Šest do sedem milijard ljudi preživi zemlja brez težave. Pri tem pa je važno vprašanje gostote poseljenosti. Razdelitev ljudstev je namreč na zemlji jako različna. V Evropi pride danes na četvorni km ozemlja 4^ ljudi, v Aziji 23.4, v Ameriki ne glede na gosto poselienost v Zedin'erúh državah in na redko gostoto prebivalstva v Južni Ameriki 4-1 v Afriki 4.8 ljudi, v Avstraliji odpade na četvorni kilometer ozemlja celo en sam človek. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista". UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.