PoSinina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Bedaki store manj bedarij kakor pametnjaki; zato jih pa več bleknejo. Labouisse-Rochefort (1778—185«) Lelo IX. Ljubljana, 5. avgusja 1937 Slev. 51. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Četrtak. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. S7/III. Tel. it. »3-32. Poitnl predal it. 848. Račun Poitne hranilnice v Ljubljani it. 15.391. — NAROČNINA: >.i« leta 29 din, ‘I, leta 40 din, V, leta 8« din. V Italiji na leto 4» lir, v Franciji 5» frankov, v Ameriki Z1/« dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nel,anklranih dopisov ne sprejemamo, ca odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viiina 3 milimetre in iirina SS mm) din T'~. Mod oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4‘80. Notice: vsaka beseda din t—. Mali oglasit vsaka beseda din 0.60. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. doniš: Egiptovski Monte-Cristo (Gl. str. 8) 'Razgled, po svetu Pobotanje med Rimom in Lnndonnm? Senzacionalna lastnoročna korespondenca med predsednikoma britanske In italijanske vlade. — S popuščanjem napetosti med Londonom in Rimom kopni tudi nevarnost nove evropske vojne afr si/afern času! Svoje dni je živel možak, ki je bil tako skop, da je varčeval celo pri ognju in si je v ponedeljek skuhal julio za ves teden. V četrtek je bila juha že nekam kisla in mu ni šla več tako v slast. V soboto se mu je pa čorba tako studila, da mu je že slabo postalo, če jo je le na mizo postavil. Možakar si je pa znal pomagati. Vzel je iz omare steklenico ruma, in ga natočil v tenko Šilce za prst visoko. Šilce je postavil na mizo zraven juhe in se je takole zaobljubil: Če spijem juho, dobim za nagrado Šilce ruma. Ta obljuba je vplivala tako spodbujevalno na, njegov želodec, da je kar pograbil krožnik z juho in čorbo na dušek popil. Ko je bil krožnik prazen, je prijel z dvema prstoma dragoceno Šilce, ga za nekaj trenutkov podržal pred očmi, potem ga je pa s hitro kretnjo zvrnil — v steklenico nazaj. •»Zdaj, ko si storil svojo dolžnost,« je možakar poučil svoj želodec, »ne potrebuješ nič več!«. Poznamo ljudi, ki niso skopi, po vendar prav tako delajo. Garajo, se mučijo, pravo tlako opravljajo — ko bi morali sprejeti obljubljeno plačilo, se pa še temu odrečejo. Ti ljudje prav gotovo ne delajo prav! Človek mora biti tudi nasproti sebi pravičen in mora svoje delo in plačilo lepo spraviti v sklad. Življenje ne sme biti veriga same zabave, še manj pa veriga samih odpovedi in samozatajevanja, sicer se nam bi kmalu zazdelo, da smo zaprti v kaznilnici. Najprej pošteno delo, potem pa tudi zasluzeno plačilo! Tako bo živel pameten in pravičen človek. Gornjemu skopuhu so podobni ljudje, ki leto in dan trdo delajo in si niti zdaj, v času počitnic, ne privoščijo par dni oddiha. Teh ljudi sicer še zdaleč ni toliko kakor tistih, ki bi najrajši videli, da bi bilo vse življenje ena sama nepretrgana zabava in odpočitek; tako bi jim vsaj človek prisodil, ko gleda, s kakšno nejevoljo opravljajo dan za dnem svoje delo. Ti naj nikar ne bero teh vrstic; namenjene so onim drugim. Tistim, ki sicer vedo, da je človek podoben veleduhovito sestavljenemu stroju, pozabljajo pa, da se ta stroj prej ali slej obrabi kakor vsak stroj — tem prej, čim bolj ga prevnet strojnik preobremenjuje, Te vrstice so dalje namenjene brezčutnemu gospodarju, ki mu njegov hlapec nikoli zadosti ne naredi, čeprav gard zanj od zgodnjega jutra do poznega večera. Tak človek pač ne ve, da spočit delavec dvtikrat več naredi kakor utrujen; zato se takšno ravnanje nad gospodarjem samim maščuje. in naposled smo ta članek napisali v pouk nekaterim kratkovidnim staršem, ki mislijo, da bo njihov otrok neizogibno obsedel v razredu, če se ne bo vse počitnice gulil in pripravljal za šolo. Vem, da takih pr e vnetih očetov in mater ni mnogo, vendar Jih sam poznam tri ali štiri; pa ne mislite, da so zato njihovi otroci prvi V Ljubljani, 4. avgusta. Tri velika napetostna žarišča ogražajo zadnja leta mir v Evropi: nasprotje med Anglijo in Nemčijo, med Anglijo in Italijo in med Nemčijo in Rusijo. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je najnevarnejša in najgloblja napetost med Anglijo in Italijo ali med Nemčijo in Rusijo; obe sta mnogo manj organskega značaja kakor desetletna napetost med obema germanskima velesilama. Odkar je Bismarck zedinil raztrgani nemški narod v mogočni Deutsches Reich — mimo grede: vsi naši besednjaki slovenijo besedo »Reich« samo z »državo«, v resnici bi bila pa po svojem političnem pomenu, posebno v zvezi »Deutsches Reich«, mnogo bližja angleškemu pojmu »imperija« — in odkar je Viljem II. izgovoril ponosno krilatico o »nemški bodočnosti na morju«, se bije med Nemci in Angleži bolj ali manj očiten boj za nadvlado v Evropi in s tem tudi na vsem svetu, Nemška katastrofa v svetovni vojni je samo začasno postavila piko pod težnje berlinskega imperializma; Hitler je v svoji knjigi »Mein Kampf« brez ovinkov priznal, da je glavni in končni nemški sovražnik ne Francija, tudi Rusija ne in ne Italija ali Srednja Evropa, temveč premogočna Velika Britanija. Tega se Angleži danes prav dobro zavedajo; zato stremi današnje angleško oboroževanje v prvi vrsti za tem. da bo v morebitni novi svetovni vojni kos svojemu germanskemu nasprotniku, dobro vedoč, da bo z vsemi drugimi morebitnimi sovražniki mnogo laže obračunalo, ko bo Nemčija na tleh. Rekli boste: Italija je vendar britanskemu imperiju mnogo nevarnejša od Nemčije, saj mu lahko v ozkem Sredozemskem morju prereže najobčutljivejši življenjski živec, t. j. najkrajšo zvezo z Bližnjim in Daljnjim Vzhodom, že res; toda pozabiti ne smete, da Italija nima — vsaj dogleden čas ne — ne želje ne moči, da bi Veliko Britanijo iz konkurenčnih namenov vrgla z njenega imperijskega pre- v razredu! Vse ob svojem času: počitnice so za počitek. To velja tudi za šolarje, ki imajo jeseni ponavljalne skušnje — samo da se morajo le-ti zadovoljiti morda samo z enim mesecem počitnic, da potem drugi meseo laže in temeljiteje obvladajo snov. Dopovejte sebi in drugim, da je treba od časa do časa izpreči, če hočete biti potem — spočiti — več vredni pri delu. *n* stola in da bi sama sedla nanj. Italija je v svoji politiki nasproti Angležem zgolj defenzivna, naj videz to še tako pobija; Italija želi biti gospod samo v Sredozemskem morju, ki ga proglaša — upravičeno ali ne — že desetletja in desetletja za zaprto italijansko morje. Zato je tudi njena sedanja agresivna politika proti Angliji dejansko samo obramba pred Londonom, ki ji noče priznati tega njenega gospostva. Tisti mah, ko bodo Angleži kolikor toliko iskreno priznali Rimu moč v Sredozemlju — priznanje aneksije Abesinije bi bila ena izmed glavnih italijanskih zahtev v tej smeri — bo napetost med obema pomorskima K najnovejšim bojem n« Kitajskem: Vojaki kitajske 39. divizije v taborišču pred Pejpingom. velesilama pri priči popustila, medtem ko nas izkušnje uče, da bo rivalstvo med Londonom in Berlinom tem hujše, čim večje koncesije bodo Nemci izsilili od Angležev: prav to pa potrjuje našo tezo o organskem značaju tekmovanja med obema germanskima velesilama za nadoblast. Kaže, da se novi angleški premier Chamberlain mnogo bolj zaveda nevarnosti prvega reda, ki jo pomeni Nemčija za britanski imperij, kakor njegov prednik Bald-win. Njegov ogromni oboroževalni program to dokazuje. In njegovo senzacionalno osebno pismo, ki ga je te dni poslal Mussoliniju, je drugi, še nazornejši dokaz za to. Kaj je pisal Chamberlain Mussoliniju in kaj je predsednik italijanske vlade odgovoril svojemu britanskemu tovarišu, še ni prišlo na dan: pomemben dogodek je pa že to, da se je iz napetega ozračja, ki vlada zadnja leta med Londonom in Rimom, sploh mogla roditi tolikanj sproščujoča in optimistična oblika medsebojnega občevanja, kakor so takale osebna in lastnoročna pisma med vodilnimi državniki. Prerokovanje je nehvaležna stvar, zlasti v politiki; če bomo kljub temu zapisali, da nam ti dve pismi napovedujeta vsaj malo zjasnitve na oblačnem evropskem obzorju, bomo samo dali izraza optimizmu, ki je zadnji teden zavladal v evropskem časopisju. Zdaj pa nekolika historiata. Dobro informirani londonski dopisnik »Prager-Tagblatta« je izvedel v britanskem zunanjem ministrstvu, da so se dogodki zadnjih tednov nekako takole razvijali: 1. V Londonu so pred nekaj tedni dobili uradno obvestilo, da je Mussolini osebno trdno prepričan, da se Angleži samo zato oborožujejo, ker bi hoteli Italijo napasti v Sredozemskem morju, da se maščuje za abesinski poraz. Zato je zunanji minister Eden izjavil takrat na videz brez sleherne prave zveze, da Anglija ne goji nika-kih napadalnih namenov proti Italiji. 2. Kmalu nato se je oglasil pri Edenu italijanski londonski poslanik Grandi. Povedal mu je, da je dobil iz Rima nalog, naj prosi za razgovor s Chamberlainom; [>ojasni! bi mu, kako sodi Mussolini o angleški politiki. Grandi je pri tej priložnosti namignil, da bi bilo Rimu zelo ljubo, če bi mogel izvedeti, kaj misli predsednik (angleške vlade o zunanji politiki. 3. Potem je Chamberlain povabil italijanskega poslanika k sebi in ga prosil, naj mu pove, kakšne želje ima Mussolini in česa se boji. Grandi je to storil, in sicer v obliki ustnega sporočila predsednika italijanske vlade g. Chamberlainu. Le-ta je že vedel, kako se bo razvijal jx>govor, in je pred razstankom izročil poslaniku lastnoročno pismo za g. Mussolinija. 4. To pismo je bilo sestavljeno v obliki odgovora na Mussolinijevo sporočilo. Med drugim je Chamberlain* napisal, da je iz ust svojega pokojnega brata sira Austna večkrat slišal zelo ljubeznive besede o Mussolinijevi osebnosti in da tudi sam goji visoko spoštovanje svojega brata do predsednika italijanske vlade. 5. S tega vidika je razumeti poznejše iznenadno prizadevanje italijanske vlade, da pripiše korespondenci med Chamberlainom in Mussolinijem in splošnemu razmerju med obema državama večji pomen, kakor so mu ga prvotno Angleži sami namenili. 6. Hkratu je angleška vlada razposlala okrožnico zastran pogajanj za sklenitev novega locarnskega pakta, čeprav se Anglija pri tem ne vdaja pretiranemu upanju. V zvezi s tem je Chamberlain, tako vsaj govore, predlagal Mussoliniju, naj bi se jeseni vršila v Londonu konferenca štirih velesil (Anglije, Francije, Italije in Nemčije); udeležil naj bi se je v imenu Italije njen zunanji minister grof Ciano. 7. V jKinedeljek je Grandi vnovič obiskal Chamberlaina, ko se je le-ta vrnil za 24 ur v London, preden se za dalje časa odpelje na Škotsko na poletne počitnice, izročil mu je Mussolinijev odgovor na Chamberlainovo pismo. Kakšen je ta odgovor, ni znano; vemo le to, da je napisan v zelo prijateljskem tonu. Gornji historiat je zelo zgovoren, še zgovornejše je pa nemara včerajšnje uradno poročilo iz Rima, da se bodo pred tremi meseci iz Londona odpoklicani poročevalci italijanskih listov te dni lahko spet vrnili v angleško prestolnico. Observer Belgijski kralj Leopold III. je pretekli teden obiskal Pariz. Po poklonitvi francoskemu Neznanemu junaku se je vpisal v knjigo za poklonitve. POGREB PATRIARHA VARNAVK Poglavarja srbske pravoslavne cerkve so množice pogrebcev mirno spremile le zadnjemu počitku. Ves Beograd je bil v znamenju pogrebnih svečanosli. Povsod so visele črne zastave, izložbe so bile pa okrašene e sliko pokojnega patriarha. Pogrebni sprevod se je prvič ustavil na Terazi-jah, kjer 6e je od pokojnika v lepem govoru poslovil beograjski župan Vlada Ilič. Drugič se je ustavil pred dvorom, kjer sla izstopila kraljeva namestnika, tretjič na Slavi ji, kjer je nagovoril zbrane množice predsednik Narodne odbrane Ilija Trifunovič-Bir-Čanin, in poslednjič pred evelosavsko cerkvijo, kjer se je od pokojnika poslovila predsednica ženskih društev Lejiosava Petkovičeva. V cerkvi je duhovščina opravila opravilo za umrle in nato so krsto položili *v grobnico. Zadušiviei za pokojnim patriarhom v ljubljanski pravoslavni cerkvi so prisostvovali tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneginja Olga in kneginja Helena. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA BLIZU PARIZA V Villeneuvu Sl. Georgesu, nekaj kilometrov južno od Pariza, se je pretekli petek zgodila strašna železniška nesreča. Priča, ki je bila v času nesreče blizu, je izjavila, da je do nesreče prišlo, ker je bila kretnica napačno postavljena in je zato skočil s lira brzovlak iz Pariza. Vsi leseni vagoni so popolnoma razbili, le kovinski poštni voz in prav tak voz drugega razreda sta se nepoškodovana zvrnila na nasip, Nesreča je terjala 28 smrtnih žrtev, 50 potnikov je pa ranjenih. Med žrtvami je tudi mnogo otrok, ki 60 se vračali z evharističnega kongresa v Lisieuxu. Na kraj nesreče je že dve uri po nesreči prišel predsednik francosko vlade Camille Chautemps z notranjim ministrom in ministrom za javna dela. Takoj dopoldne je imel ministrski svet še zadnjo sejo pred odhodom na počitnice. Tu so najprej s|>re-jeli resolucijo o sožalju žrtvam in svojcem žrtev železniške nesreče, potem je pa ministrski svet sprejel celo vrsto uredb o zboljšanju varnosti |iro-meta na francoskih železnicah. Sklenili so obširno preureditev železniškega in avtobusnega prometa in skorajšnje |*održavljenje vseh francoskih železnic. Te dni bo vlada izdala odlok, da se morajo iz železniškega prometa brezpogojno izločita vsi leseni vagoni in nadomestiti s kovin* skimi. PRVA TOVARNA ZA ALUMINIJ Izjava predsednika vlade dr. Milaua Stojadinoviča Te dni so v Šibeniku slovesno odprli prvo jugoslovansko tovarno za aluminij. Otvoritvi sta med drugimi prisostvovala tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister za trgovino dr. Vrbanič. Dr. Vrbanič je poudarjal, da |K»-meni otvoritev tovarne za aluminij v Jugoslaviji važen preobrat v razvoju našo industrije. Tovarna je simbolno začela obratovati, ko je dr. Stojadinovič prelil iz velikega kotla tekoči alu- Nadaljevanje na 2. str. v S. stolpcu J- juliju so egiptovskega kralja Faruka proglasili za jiolnoletnega. V Kairu 0 la dogodek posebno svečano proslavili. Naša slika kaže razkošno ilumi- nacijo na čast mlademu vladarju. Novodobna Romeo in Julija m&A dm Mladoporočenka zapustila svojega moža in zbežala k ljubemu ter ostala pri njem Za pridevek v tej rubriki plačamo 20 din i Ir Vzgoja i deček kaj začutil, šele nekaj dni nato je začel fantič tožiti očetu o strašnih bolečinah v želodcu. Ker se mu ni hotelo na boljše ;:obrniti, je oče peljal nesrečnega otroka k zdravniku in ta je ugotovil, da ima otrok !ur v želodcu. Bolečine so nazaduje postale tako hude, da je deček začel trgati obleko a sebe. O dečkovem trpljenju je izvedel neki gostilničar. Priše! je k fantiču ua doni in mn je prinesel zavojček bonbonov in stekleničko pokalice, češ da mu ho !o pomagalo. Deček je to z največjo težavo zaužil. Komaj je pa naredil zadnji požirek, je začel bljuvati in je v grozo vseh prisotnih izbljuval tudi kuščarja. In tedaj so bolečine odnehale, kakor bi odrezal. o--------- K Zemlja je zasuta pet otrok v vasi Trnovcu pri Varaždinu. Otroci so se igrali v neki jami. Zdajci 6e je utrgal plaz zemlje in jih podsul. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč in vse odkopali, toda llletni Anton Miša je bil že mrtev. ■ Čreda krav je napadla TCHetnega Milivoja Šešlanoviča v Jasenovcu pri Vinkovcih. Starček je imel na sebi rdeč telovnik; to je krave tako razdražilo. da ho navalile nanj in ga do mrtvega razmesarile z rogovi in polila ml ra le. ■ Pnd vagonom hrzovlaka so organi obmejnega komisariata v Mariboru izsledili mlajšega poljskega državljana iz Krakova. Ker ni imel nikakih listin, so ga izročili policiji. Izpovedal je, da je bil namenjen v Him, da »i poišče zaslužka. ■ |/, maščevanja je obstrelil neki Miško iz Nove vasi 171etnega hlapca Alojzija Cus« iz Vičave pri Ptuju. Miško je pred dvema mesecema ukradel (,'usu ‘200 dinarjev in je moral zato Iti sedet. Ko je zdaj prišel iz zaporov, se je Čusu maščeval. Prijateljem, kt se nas spominjajo na letovanju v Baški na Krku, želimo vesele počitnice in več solnca, kakor nam ga privošči muhasto ljubljansko podnebje. »DKU21NSKI TEDNIH« H Dne 24. julija je bila v trboveljski občinski posvetovalnici anketa o ustanovitvi Zdravstvenega doma v Trbovljah. Po daljši razpravi so izvolili ku-ratorij, ki je določil, da bo občina prispevala 120.000 dinarjev. Kuratorij bo imel prvo sejo 13. avgusla in bo razpravljal o idejnem načrtu stavbe in sestavi! proračun ■ Cigani s« pred dvema mesecema ugrabili 61e’neaa Ivana Blaža iz Vi-škovca pri Osreku O;rokov; starši so krajo kmalu zapazili in pohiteli za cigani. Na koncu vasi so jih dohiteli in ustavili.Cigani eo otroka vrgli na cesto, sami so pa zbežali dalje. Te dni so nepoštenja k e polovili orožniki v Vinkovcih ■ Poroka. V ponedeljek sta se v šentpetrski cerkvi v Ljubljani poročila gospodična Fani Resnikova, uradnica tovarne Saturnu« in zvesta bralka »Družinskega tednika«, in gospod Slavko Aleš, solastnik zdraviliškega kina ,Dobrna*. Novoporočen-cema iskrene čestitke! ■ Kot dobaviteljica bakra Češkoslovaški je Jugoslavija letos na prvem mestu. Samo v prvem polletju ga je izvozila 15.000 ton v vrednosti 137 milijonov dinarjev. Uvoz. posreduje v ta namen ustanovljena družba Bor-goniet. Plačilo se izvršuje v kliringu. ■ Smrti je rešil pes čuvaj nekega Jletnega otroka iz Odre. pri Tetovem (Srbija). Otrok je bil padel v vodnjak, a razen |xsa ni tega nihče videl. Zvesti čuvaj otroku ni mogel pomagati, zato je začel tako milo zavijati, da so pritekli domači in brž potegir!i otroka iz vode ter ga z umetnim dihanjem obudili v; življenje. H Kakor goreča baktia je ondan dirjal po tetovskih ulicah trgovec Keinal Sadikovie. V svoji trgovini -ii je bil na aamovarju kuhal čaj in je posodo z bencinom pustil blizu ognja. Zdajci • Ne tunkajte sokopalccv! V Ruperčah pri sv. Marjeti (na Štajerskem) je toletni Miroslav Mavrič potopil svojega tovariša. 141etnega Feliksa Lipuška. Ker je Pesnica tamkaj precej globoka in ker fantič ni znal plavati, je kmalu izginil pod vodo. Šele pozneje so odrasli spravili utopljenca iz tolmuna na breg. Mavrič je iz strahu pred posledicami pobegnil in ga še niso mogli najti. SS Z bičem se je igral in se obesil mladi pastirček Jovan Bartoša iz Velike Kikinde. Deček s; je okoli vratu ovil jermen in splezal na drevo. Pri teni mu je spodrsnilo, jermen se je zapletel med veje in deček je obvisel. Šele drugd dan so ga pastirji našli obešenega. ■ Hodeč po gozdu, je neka žena našla blizu Pazariča vsega podplutega nekega 51etnega otroka, ki se od bolečin ni mogel niti ganiti. Odnesla ga je domov in ga nasitila, potem ga je pa oddala okrajnemu načelstvu v Sarajevu. Tani so ugotovili, da je nedolžnega otročička pretepla njegova mačeha. Oblasti so uvedle preiskavo in bodo brezsrčno žensko strogo kaznovale. B Ne dajajte otrokom vžigalic! Te dni je zgorelo v Podležu pri Ptuju posestniku Predikaki celo gospodarsko poslopje z orodjem in pridelki. Škode je okoli 25.000 dinarjev. Požar je zanetil oleten otrok, ki se je v skednju igral z vžigalicami. ® Zaradi koruznega stroka je moral umreti Selim Kalica. kmet iz Jagodi-' njega Dola (Srbija) Njegova krava je slučajno ušla na sosedovo njivo in odgriznila en koruzni strok. Prišlo je do prepira, v katerem so sosedi Se-Iiinia ubili, njegovega brata pa nevarno ranili. * Ker mn je žena rodila deklico, je skoči! v Tiso Koloman Hofman iz Nadrljane blizu Stare Kanjiže. Moža je v zadnjem trenutku ;ešil neki star ribič. ® Živega volka, ki je ponoči vdrl v ovčji* stajo, je Ujel 70letni kmet Obrad Savič iz 1’repoljiiia v homoliškem srezu (Srbija). Ko je vclk hotel zbežati, ga je zgrabili za zadnje noge in ga z močno vrvjo privezal '* plotu Drugo jutro ga ,e skupaj z nekim prijateljem ubil. E Dva pustolovca, eden v kapucinski koti z mogočno črno brado, drugi v elegantni civilni obleki, sta >e’v lepem avtomobilu pripeljala pred sirotišnico šolskih sester v Slovenski Bistrici. Vratarici sta se predstavila kot revizorja samostanskih knjižnic. Toda ko ju je hotela najaviti prednici, je opazila, da se je kapucinu brada na eni strani pol epila I rj priči je spoznala, s kom ima opravka, in je telefonirala po orožnike, toda neznanca jih nista čakala, ampak sia jo brž od-kurila dalje. B5 Ključnico in leva nogo >.i je zlomil 28leliii hlapec Dominik Ivan iz Limbuša blizu Maribora. Jahal je ua konju in je po nesreči padel z njega. Bi Na Bledu je utonil v grajskem kopališču orožnik Franc Jugoveta. Od prisotnih tovarišev ni znal nihče plavati, zato so brž poklicali druge kopalce, da priskočijo potapljajočemu na pomoč. Kljub vestnemu iskanju ga se je bencin vnel in poškropi! nesreč-i doslej še niso megli najti. Najbrže ga nega trgovca, da je začel goreli. Da je zadela kap. bi pogasil plamen na sebi, je kakor j H Kakor prerojen gleda v bodočnost brez uma tekel k bližnji reki m sko- kmetski fant Jovan Veljača iz vasi čil vanjo. Ljudje so ga hilro potegnili Mošlanioi pri Petrinju. Fantu je kož- iz vode in ga odpeljali v bolnišnico. na jetika nos tako razjedla, .la' mu je »Zdaj vidiš, knm ni me spravi- odpadel, in mu je potem glodala la!« je vzkliknil ljubosumni kavarnar Vladko Pehan v Božjakovini blizu Zagreba svoji ženi, ko je ustrelil 201el-nega mladeniča Djuro Puhariča Mladenič je sedel v kavarni in gospodinja je prisedla k njemu na majhen razgovor. Njenega moža je to tako razburilo, da je Puhariča ustrelil. ■ S sekiro je ubila svojega moža kmetica Savka Boeančeva iz Slavonskega Lipovca pri Osijeku. Zakonca sta že celili dvajset let živela skupaj, a mož je z ženo zelo grdo ravnal. Zadnje čase je začel napadali še 1 Kletno hčerko Julko. Lani v decembru je prišel pijan domov in je začel ženo pretepati. Ta je pograbila sekiro in ga ubila. Potem je zbudila hčer in z njeno pomočjo odpeljala Iruplo v gozd, kjer ga je zakopala. Po dveh mesecih so zločin odkrili in h* dni je sodišče obsodilo Savko na lelo dni zapora. ■ Prebivalce sv. Petra pod sv. Co-rami je nemalo razburil drzen vlom v trafiko vojne vdove Frančiške Sti-asnove. Vlomilci so odnesli raznega blaga za približno 5000 dinarjev. ■ Streljal je mačke, pa je zadel v prsi delavca Jovana Kovača iz Bele Cerkve. V začetku so mislili, da gre za umor. drugi dan so pa ugotovili, da je bil samo nesrečen slučaj. ■ Podružnica Poštne hranilnice v Podgorici (Črna gora) bo začela poslovali I. avgusta, na Sušnku pa 1, oktobra. Prav v kratkem dobi tako nod minico tudi Spi.it. obraz še dalje. V skrajni siti se je 1. 1934. zatekel k zagrebškemu vee-učHiškenm profesorju dr. Antonu Šercerju. Ta ga je skupno z dr. Ivanom Bevcem ozdravil bolezni, potem mu je pa prisil še nov nos in mu ves obraz zavil v mavec. Po 10 dneh se je izkazalo, da se je nos zrasel z obrazom, in je debil tudi novo hrustančno kost. Ta uspeh zagrebških zdravnikov je zbudil veliko senzacijo. ■ Svojemu sinu je odgriznil uho 1 lija Baukovič iz Petrinjevea pri Osijeku. potem ga je pa tako dolgo tepel z vilami, dokler ni omedlel. Sin se ie hotel poročiti in je od očeta zahteval del posestva. Skopi oče pa o teni ni maral nič slišati, temveč je zato s sinom še grše ravnal. ■ Mlinarji s« pričakovali, da bo cena pšenice v avgustu in septembru jio 150 dinarjev 100 kg. Toda cena je poskočila ua 180 in telo na 100 dinarjev. Zalo hočejo tudi mlini zvišati ceno To povišanje ho baje znašalo 25%. Seveda se bo potem tudi kruh podražil. ■ Opažamo splošno naraščanje cen kmetijskih pridelkov. Posledica tega je. da je tudi cena zemlje znatno poskočila. V Ha<‘ki se dobi za oral po 18.000 dinarjev ne glede na oddaljenost od mesta. Zemljo kupujejo največ Madžari in Nemci. V letih krize so jo posebno kupovali meščani in žalni trgovci. Dane« ga v Vojvodini menda ni žilnega trgovca, ki ne bi bil lastnik najmanj 100 oralov zemlje. Hranilne knjižice nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Plaitinielc Ljubljana Beethovnova ulica 4'I. Telefon 35-10 Sodtta taztf&ava a f-tuU&t/skiU cfogadkiU Dne 8. junija t. 1. je g. Peter Živ-kovič, predsednik JNS, prišel z nekaterimi pristaši svoje stranke iz Ljutomera čez Sv. Lenart v Maribor. Tu je bil popoldne v veliki dvorani hotela »Orel« sestanek strankarskih zaupnikov. Med zborovanjem so na hotel navalili demonstranti, med njimi tudi ljubljanski akademiki, in razbili vse šipe na oknih. Šele policiji ee je posrečilo, da jih je jx>tisnila nazaj. Medtem se je pa zbrala večja skupina pristašev JNS in se s tovornim avtomobilom odpeljala proti Prihovi. Tam je v gozdu počakala avtobus z ljubljanskimi akademiki. Skupina je začela avtobus obmetavati s kamenjem, tako da je šofer ustavil. Akademiki so izstopili. Nastal je splošen pretep, ki ga je akademik Rudolf Dolinar plačal z življenjem. Pretekli teden se je o teh prihov-^kih dogodkih vršila pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju obravnava proti napadalcem. Zanjo je vladalo veliko zanimanje. Sodišče je imelo predvsem rešiti vprašanje, ali je bilo zakrivljeno dejanje dogovorjeno. Po presoji dokaznega gradiva se sodišče ni moglo prepričati, da bi obtoženci že v Mariboru mogli vedeli, da se pripravlja tak napad. Pri tem je upoštevalo zlasti okoliščine, da ni dokazano, da bi do svojega odhoda obtoženci točno vedeli, kdaj in v kateri smeri bodo akademiki odhajali iz Maribora. Zato smatra sodišče, da so šli obtoženci iz Maribora le kot izvidniško in zaščitno spremstvo prirediteljev shodov JNS v Konjice in v Celje. Po tridnevni razpravi je sodišče izmed 2) obtožencev obsodilo Viktorja Ougino kot neposrednega krivca Dolinarjeve snjrti na 3 leta ječe in na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic, Slavka Rejo ua 5 mesecev in Viktorja Paravana na 4 mesece strogega zapora. Dvanajst obtožencev je obsojenih pogojno, ostali so oproščeni. Vse pogojno obsojene je sodišče takoj izpustilo na svobodo, Slavku Reji je sodišče dovolilo trimesečen. Viktorju Pa ra va n n pa dvomesečen odlog kazni. ■ Naš trgovinski promet z Nizozemsko je letos znatno poskočil. Naglo povečanje izvoza v Nizozemsko je’ v veliki meri pripisali uvedbi uvoznega nadzorstva. H Ker se ni mogel rešiti bolh. je kmet Djoka Faradžič v Pakijah blizu Ljubuškega (Hercegovina) zažgal hi-n!oka ie namreč vz“l na prenočišče nek* tujce, ki ~o mu v zahvalo pustili bolhe in te nadlege se nikakor ni mogel odkrižali. Zalo je v izbi zažgal vso slamo Na srečo so ie o pravem času prihiteli na pomoč sosedje, sicer bi bila hiša pogorela do tal. Izlsipa predsednika dr. Stoiadmoviia Nadaljevanje s J. strani niinij v prvi kalup. Po otvoritvi je bil banket, prirejen na čast mnogim ao-stom. Tu je kot tretji govornik govoril tudi predsednik vlade dr. Stojadino-vič. Med drugim je izjavil: »Posebno milo mi je, da pričenjam svoj poletni dopust s to lepo svečanostjo. Mislim, da mi boste ta moj nia odmor privoščili vsi, kajti nikoli bolj kakor zadnje dni sem moral pre-staii težak boj. Bil je težak, kajti bojevati sem se moral proti dvema nasprotnikoma: proti zablodi in proti strasti. Velika zabloda je bila v tem, ker so mnogi domnevali, da bo po konkordatu v čemerkoli oškodovana srbska pravoslavna cerkev. To zablodo je nalašč krepila slrast naših poli-tičnih nasprotnikov in tako spremenila božji liram v areno politične borbe S svojimi prijatelji se bom še nadalje trudil, da bodo vEe po zakonu priznane vere zaščitene, in da ne bo nobena nad državo. Država in cerkev se morata na svojem področju podpirati in izpopolnjevati. To bo odslej vodilno načelo za moje delo. Med nami jugoslovanskimi državljani se mora iskreno spoštovati načelo: .Brat je mio, koje vere bio.‘ Le tako bonu) lahko ohranili verski mir in duhovno edinstvo Jugoslavije. Kraljevina Jugoslavija dane« to od nas imperativno zahteva.« Špansko-ruska drama v Parizu Dve lepi manekenki in en sam knez Kako je črnolasa Karmen prevzela plavolasi Nadji lepega princa (ns-I) Tariz, julija. »Gospodična Karmen, pokažite prosim .špansko noč‘!« »Gospodična Nadja, pokažite prosim v naši najnovejši toaleti .Zasneženo stepo'!« In tako gre venomer, od ure do ure, kakor v velikem čebelnjaku. Napovedovalka kliče imena čudovitih oblek in prav tako očarljive deklice jih med plesom kažejo damam v enem najele-gantnejših pariških krojaških salonov v ulici Rue de la Paix. Krasna dekleta v najnovejših pariških kreacijah — dovolj paše za radovedne ženske oči. Nihče niti ne opazi dveh mladih deklet, ki stojita v temačnem oglu in se nič kaj prijazno ne pomenkujeta; večja, črnolasa, krepko preklinja v španščini, manjši, plavolaski, pa venomer uhajajo ruske grožnje iz ljubkih ust, toda njena razburjena tovarišica jih bržkone ne razume. Karmen, prava hčerka juga, z oglje-nočrnimi očmi in lasmi kakor vranje peruti, stoji razjarjena pred nežno plavolaso Nadjo, otožno Rusinjo, s sinjimi, zasanjanimi očmi in s peščeno-plavimi kodri. Usoda je pripeljala ti dve tako različni dekleti v veliki pariški modni salon, kjer si služita kruh kot manekenki. Obedve sta lepi, obe-dve je iz domovine pregnala revolucija, toda skupna nesreča ju ni zbližala, temveč šele prav ra združila. Nadja je svojim tovarišicam večkrat pripovedovala o svojih solnčnih otroških letih, ki jih je preživela v Petrogradu. Tamkaj je živela s svojimi starši v velikem gradu kakor prava princesa. »Ah, kaj neki bi moj oče, ki je bil carjev adjutant, dejal o mojem poklicu!« je večkrat solznih oči vzkliknila med pripovedovanjem. Njene tovarišice so jo rade poslušale, saj jih je njeno pripovedovanje vsaj za nekaj minut prestavilo v drug, čudovit svet. Toda Karmen, lepa Španka, jo je nekoč porogljivo zavrnila: »Sama baharija! Ako bi verjeli Rusom, potem bi b5l vsak drugi med njimi princ, če ne še kaj več!« Bleda ko zid ni Nadja vedela, kaj naj odgovori na to žalitev, posebno ker je Karmen še ponosno pristavila: »Kaj pa mislite? Moj ded je bil literarni profesor Alfonza XIII., jaz moram pa vseeno tukaj služiti kot manekenka!« DVE DEKLICI IN EN FRINC Neko jutro je Nadja spet zaupala svojim tovarišicam, da je slučajno srečala preteklo noč v neki družbi svojega bratranca, kneza Ladislava. »Ze spet princ!« se je norčevala Karmen. »Seveda, in še pravi princ!« se je odrezala to pot Nadja. »Poznamo te prince! Umazan kozak z razmrščeno brado, z bodalom za pasom in z umazanimi škornji: tak je najbrža tvoj knez!« ni odnehala za-vidna Španka. Toda Nadja je bila preveč srečna, da bi se prepirala. Zanjo se je čez noč pričelo novo življenje. Zdaj jo je vsak večer čakal pred vrati njen sorodnik in izvoljenec princ Ladislav. Nekoč ga je slučajno opazila tudi Karmen; priznati je morala, da res ni napak, saj ni imel ne brade ne umazanih škornjev. Videti je bilo, da ji je princ Ladislav celo všeč, in sicer tako zelo, da jo je Nadja nekaj dni po tem srečanju presenetila v prinčevem objemu. OSVETA ZA UKRADENO LJUBEZEN Drugo jutro je Nadja nič hudega ne slutečo Karmen poklicala v svojo sobo. Minuto pozneje so prestrašene manekenke začule kratek pok; brž so stekle v Nadjino sobo in zagledale Karmen na tleh v mlaki krvi... Tudi ta ljubezen se je, kakor toliko drugih, končala pred sodiščem. Karmen sicer ni bila bogve kako hudo ranjena, ostala ji je le brazgotina na čelu in še njo je zakrila s koketnim kodrom. Toda Nadji še zmerom ni odpustila. »Gospod predsednik,« je vzkliknila temperamentno, »le srečen slučaj mi je pomagal, da še živim, Nadja me je hotela ustreliti!« »Ne,« se je branila obtoženka, »streljala sem, ne vedoč kaj počnem. Bila sem užaljena, ker mi je Karmen prevzela zaročenca.« Naposled je stopil še Ladislav, velik, lep in svetlolas, pred svoji dve ljubezni. Nekam obotavljaje se je izjavil sodniku, da je on glavni krivec. Nekega večera se je seznanil s svojo rojakinjo in sorodnico, in se pri priči zaljubil vanjo. Ko je pa pozneje zagledal in spoznal Karmen, je takoj vedel, da bo zmerom ljubil samo njo. Moral je zapustiti Nadjo in vzljubiti Karmen. »Ona bo knežna,« je končal svoj zagovor, kajti Ladislav je res pravi ruski knez, ki je v revoluciji pribežal pred boljševiki na Francosko. Sodnik je Nadjo obsodil na leto dni zapora, toda samo pogojno. Uboga mala Rusinja ni niti poslušala predsednikovih besed; z objokanimi, otožnimi očmi je strmela za svojim nekdanjim zaročencem, ki je njeno lepo tovarišico prijel pod roko in odšel z njo iz dvorane... Kihnil je — in umrl (nd-X) Baden, julija. Pregovor ,Ne vemo ne ure ne dneva* se je spet uresničil te dni ob nenavadni smrti ba-denskega trgovca Rudolfa Schenka, Ondan se je trgovec bril, pri tem ga je pa nekaj zaščegetalo v nosu in moral je kihniti. V istem trenutku se ie zgrudil na tla in omedlel. Hoteli so. ga prepeljati v bolnišnico, toda nesrečni trgovec je med prevozom umri. Pozneje je zdravnik ugotovil, da je Schenku pri kihanju počila v možganih drobna žilica, možgani so otrpnili in povzročili takojšnjo smrt. Vso noč je spal v postelji s strupeno kačo r(—č) Delhi, julija. Znani angleški raziskovalec John Sowter je truden dospel s svojo odpravo v neko majhno indijsko vas, da bi tamkaj prenočil. Poglavar mu je ponudil svojo posteljo in raziskovalec je kmalu sladko zaspal. Zdajci se je pa prebudil in začutil na nogah nekaj ledenega. Hkratu se je zavedel, da je v postelji kača. Od strahu je skoraj okamenel. Ležal je nepremično, kajti vedel je, da ga bo kača že pri najmanjšem gibu razdražena pičila. Medtem se je plazilka počasi premikala po njegovem toplem telesu, dokler mu ni končno prilezla na prsi. Tu se je zvila v svitek in zaspala. Ker se je Sowter bal, da se ne bi v spanju premaknil, je ves čas bdel in z odprtimi očmi pričakoval nadaljnjih dogodkov. šele ko se je začelo svitati, se je kobra premaknila in iztegnila glavo prav do njegovega vratu. Sowter se je tako prestrašil, da je omedlel. Zjutraj ko je sluga stopil v njegovo sobo, je sedel raziskovalec na postelji in se smejal ko norec. Takoj so ga naložili na nosilnice in ga odnesli v najbližjo bolnišnico na zdravljenje živcev. Ko si je nekoliko opomogel, je v zmedenih besedah popisal doživljaj svojim spremljevalcem. Le-ti niso vedeli, ali je stvar resnična, ali se je pa Sowterju le sanjalo. Hoteli so se pa le prepričati, kaj je raziskovalec doživel, in zato so naslednjo noč s puškami v rokah prežali v isti sobi. Kača je spat prišla; tedaj so v gluho noč počili streli in kobra je obležala mrtva na tleh. (»Morgen«, Dunaj) Anglija anektira Južni tečaj (*f-I) London, julija. »Avstralski antarktični teritorij« se bo imenovalo ogromno ozemlje, ki si ga bo prisvojil, kakor poročajo angleški listi, britanski imperij. Aneksijo bodo izvršili s posredovanjem Avstralije. Avstralija bo vse ozemlje in vse vodovje južno ou 60. širinske stopinje med 160.' in 45. poldnevnikom vzhodne dolžine proglasila za svojo posest — in prav gotovo se ne bo nobena država na svetu obregnila ob to proklamacijo. Podaniki Velike Britanije bodo tam zlasti kiti in morski sloni. V teh krajih je izredno mrzlo podnebje, in je ta pas po pravici šteti med najbolj divje na zemlji. Toda Velika Britanija si ga hoče prisvojiti zaradi tega, ker so njeni največji možje, Scott, Shack-leton in Mawson kot polarni raziskovalci prav tam izvršili premnoga junaštva. Zlasti je pa aneksija gospodarskega pcmena za Avstralijo, ker je vodovje južno od 60. širinske stopinje silno bogato s kiti. Življenjske razmere, ki čakajo zdaj podjetnih ljudi, niso nič kaj privlačne. Tam divjajo grozovite snežne vihre in viharji, ki dosežejo včasih hitrost do 150 km na uro. In vendar je poleti v bližini Južnega tečaja moč solnčnih žarkov tolikšna, da se človek lahko brez skrbi soinči na prostem in utegne dobiti celo solnčarico. A mer iškim ,otroškim zakonom* ho odklenkalo (ni-I) VVashiiigton, julija. Ameriški parlament se bo kmalu pričel baviti z reformo ameriškega zakonskega prava. Zdaj so namreč v mnogih zveznih državah v veljavi razni nedosledni zakoni. Sodna komisija, ki so jo sestavili prav zaradi te reforme, je pregledala zakonike raznih zveznih držav in ugotovila, da je v devetih državah naj-nižja meja za poroko: za dečke 14 let, za deklice pa celo 12 let. V 39 državah Združenih držav se giblje ta meja pri dečkih med 16 in 18 leti, pri deklicah pa med 14 in 16 leti. Le država New Hampshire ima zakon, ki določa, da se moški ne smejo poročiti pred izpolnjenim 20. letom in ženske ne pred 18. letom. Najprej bodo zakonodajne oblasti določile enotno starostno mejo za sklepanje zakonov. .Otroški zakoni', ki jih dovoljuje 9 zveznih držav, ne ustrezajo več današnjim nravstvenim nazorom. V bodoče otroci ne bodo smeli več sami lahkomiselno sklepati zakone, poročili se bodo lahko le z dovoljenjem staršev ali varuhov. Obenem s to reformo bo sodna komisija sestavila tudi enoten ločitveni zakonik. Najelegantnejše ženske (n) Pariz, julija. Gospodje v najdražjih pariških modnih salonih dobro vedo, katere dame na svetu go najbolj elegantno oblečene. Vsako leto pa razpišejo med seboj še posebno nagradno tekmovanje z vprašanjem, katerim damam so tisto leto naredili najlepše obleke. Letos so soglasno spoznali za kraljico elegance vojvodinjo Windsorsko. Vojvodinja je namreč pred svojo poroko v Parizu kupila sto prekrasnih oblek in štirideset najnovejših klobukov. Na drugem mestu je princesa Karam Kapurthalska (Indija), za njo pa pride vojvodinja Kentska, najele-gantnejša dama na Angleškem, kar tudi ni kar si bodi. Četrto mesto v tem nenavadnem tekmovanju je dobila lanska zmagovalka mrs. Harrison Williamsova. Za njo prideta Američanka Martinez de Nozova in najele-gantnejša Francozinja Aga-Kanova, ki se je poročila z indijskim princem Ago-Kanom K izbrano oblečenim damam prištevajo tudi holandsko baronico pl. Krie-gerjevo, baronico Rotschildovo, dalje lepo Američanko, ženo newyorškega gledališkega ravnatelja Millerja, in princeso Jano Poniatowsko, rojeno Mehičanko. Teh deset dam je v preteklem letu izdalo za svoje obleke veu kakor pol milijona dolarjev (20 milijonov din>... Poročiti se je zdrvo (nZ-X) Newyork, julija. V Newyorku so te dni izdali prvo svetovno statistiko o zakonih. V njej beremo, da se je najmanj ljudi zadnja leta poročilo na Bolgarskem, v Nemčiji, v Italiji, v Luksemburški in v Švici. Največ novih zakonov so pa prav v teh letih sklenili na Japonskem, na švedskem in na Avstrijskem. Sestavljalci te statistike so se hoteli tudi prepričati, ali so bolj zdravi samski ali poročeni ljudje. Izkazalo se je, da so poročeni ljudje bolj odporni za vse mogoče bolezni, saj povprečno umre na 100.000 ljudi 1218 samskih in samo 855 poročenih moških. Beračica — bogatinka (ne-I) .Genova, julija. Tukajšnja policija je te dni zaprla sedemdesetletno beračico Luigio Michelonijevo, ki je že tridesetkrat stala pred sodniki zaradi beračenja. Toda stara ženica je znala zmerom tako pretresljivo opisati svoj obup in. svoje bedno življenje, da so jo sodniki vselej iz usmiljenja oprostili. To pot so pa detektivi slučajno preiskali nje-; no stanovanje, in glej: v svoje veliko začudenje so pri prebrisani starki našli dve hranilni knjižici na 60.000 lir in še tri vreče, polne zlatega, srebrnega in niklastega denarja, v vrednosti 150 tiscč lir. Zdaj se bo morala beračica še enaintridesetič zagovarjati pred sodnikom, toda bržkone ji bo to pot bolj trda predla. »Srečno pol/« (nz-Ki Praga, avgusta. Neki poto-valec je napisal v »Prager-Tagblattu«, kaj je doživel, ko se je odpravljal na počitnice. »Tole sem videl, ko sem se ondan peljal iz Prage. Blizu Wilsonove postaje je izstopil starejši gospod iz cestne železnice. Sprevodnik mu je pomagal, mu podal kovčeg in prijazno voščil: »Srečno pot na počitnice!« Videl sem, kako dobro je delo to ljubeznivo voščilo staremu gospodu. ZENA ljubi močnega moža. MOŽ normalno, ženo brez nervoznih muh in živč-■■■■■■ nili napadov. SEF pa zdravega uradnika. Zahtevajte s kratko karto prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) Taka majhna dobrosrčnost in iskrenost se zdi potovalen, ki se pelje na počitnice, pač najboljši začetek lepih, prostih dni. Ako je sprevodnik vselej tako vljuden, ima za tujski promet gotovo več zaslug kakor še tako lepi in pisani tujskoreklamni lepaki. , Pariška razstava mu je vrnila 20 let izgubljeno ženo (nb-b) Pariz, avgusta. Ondan je neki Francois Lejean pripovedoval v vlaku Le Havre—Pariz svojim sopotnikom o prigodah, ki jih je doživel v svojem razburkanem življenju. Po dvajsetletni odsotnosti se je vračal v Pariz, hoteč si ogledati svetovno razstavo. V vojni je namreč služil pri mornarici in je v neki bitki izgubil desno roko. Čeprav je prej živel v Parizu srečno in zadovoljno, se tako pohabljen ni maral vrniti k staršem in mladi ženi, misleč da jim bo samo v nadlego. Ko je spet zavladal mir, se je po dolgem potovanju križem po svetu ustavil v Tokiu, kjer je dobil službo v neki slaščičarni. Z leti si je toliko prihranil, da je sam odpri slaščičarno. Cas je tekel, Francois se je sicer precej vživel v novo življenje, vendar pa ni mogel pozabiti ljubljene žene. Pisal je torej v Pariz, toda odgovorili so mu, da so njegovi starši umrli, žena se je pa preselila, a nihče ni vedel, kam. Francois se je vdal v svojo usodo in ni več povpraševal. Letos si je pa silno zaželel, da bi po toliko letih spet videl Pariz; njegovo hrepenenje so še podžigali pestri lepaki, ki so tudi na Japonskem vabili tujce na pariško razstavo. Zaradi velikega popusta na železnicah se je Frangois odločil, da se popelje v Pariz. Nekje na dnu srca je še zmerom upal, da bo tamkaj našel svojo ženo. Toda zaman. Nihče je ni poznal, njuni znanci so bili že vsi pomrli, ali so se pa preselili v druge kraje. Lejean si je moral sam ogledovati razstavo. Lepega dne mu je bilo pa tavanja po paviljonih dovolj in je zavil v neko restavracijo na majhno okrepčilo. Tamkaj je pri sosednji mizi opazil nekam znano mu damo. Pozorneje jo je pogledal, in glej: spoznal je v njej — svojo ženo. Tudi ona ga je spoznala in med smehom in solzami sta se zakonca po dvajsetletni ločitvi prvič objela. Pavlina Lejeanova je svojemu možu povedala, da živi v Marseillu, kjer ima cvetličarno. Tudi ona je bila odpotovala na razstavo s skrito željo, da bo morda tamkaj srečala svojega izgubljenega moža... Hes rada bi vedela," je prhnila •“'•ljubka, jezirna (za v svojo večjo sestro .tulijo, r.zakaj so že vse tvoje prijateljice zaročene ali poročene, samo ti še uel Povrh tega si še čedna; naj-brže si preveč boječa, .Julija!« Seveda laka nisem kakor ti, ki hočeš e petnajstimi leti vse uspehe poželi !r »Ah kaj, moderna sem pač.« in Iza je z lagotno kretnjo vrgla ljubko obleko na svojo nežno, vilko postavico. >Zakaj se pa na primer ne pelješ jutri v Milano k leti Veri, ki te je gotovo že desetkrat povabila? Morala bi več zahajati v družbo!«: : Kaj boš pa ti jutri počela, ne-ugnanka mala?« Sla bom h Gabrieli; oče je tako odpotoval, Marjeta ima jutri prosto, torej tudi tebi ne kaže drugo, kakor da jo malmeš v Milano! Menda ne misliš sedeti doma?« »Kaj naj pa oblečem?« »Ono silijo poletno obleko od lanskega lela, ki se ti tako čudovito poda! Obleci jo takoj, za poskušajo!* Kakor vselej, je morala Julija popustili. Smuknila je torej v sinjo obleko, poslala ji je sicer nekoliko preohlapna, toda lo napakico je hitro odišavila z dvema gubaina v krilu. Nežna sinjina je ri*s lopo podčrtavala resni pogled Julijinih velikih, temno-slwjih oči in venec valovitih kostanjevih las okrog drobcenega, svetlega obrazka. »A klobuk? Kateri klobuk naj vzamem Ji tej obleki?« Sinji poldni klobuček Novela. — Napisala C. Paollni - Forrarova ♦»»»»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»»♦»♦ »Lanskega gotovo ne, ta je namreč letos nemogoč!.' je brez ovinkov odločila Iza. Lepo, Iza res zmerom brž postreže z dobrim svetom, toda lo pol je zadeva bolj zapletena. Kje naj dobi dovolj denarja za nov klobuk? Oče je res pustil nekaj denarja, dovolj za deset novih klobukov, toda izročil ga je Marjeti za gospodinjstvo, le trideset lir je priložil za Julijino zasebno uporabo. »Trideset lir, no lep kavalir je naš očka!« je zaničljivo vzkliknila Iza, užaljena, da jo oče zaradi njene mladosti pri denarnih zadevah sploh ne vpošteva. Julija se je zdajci spomnila šestdesetih lir, ki jih ie prihranila v prejšnjem mesecu. Šestdeset lir, to je menda dovolj za čeden poletni klobuk. Sestri sta se takoj odpravili kupovat. lies sla kmalu v neki manjši trgovini staknili ljjlbek sinji klobuk, ki se je zdel kakor nalašč ustvarjen za Julijo. Drobna sinja slama, temnejši bar-žunasli trak in šopek poletnih cvetic, vse to je tako ugajalo .Juliji, da je brez obotavljanja odrinila zanj prihranjenih šestdeset tir. Drugi dan je Julija ponosno sedela I v oblazinjenem sedežu brzovlaka; Rim—Milano, sem in tja ji je ušel pogled na sinjo obleko in na dolga bar-žunasta trakova, ki sla ji padala s klobuka na ramena. O, kako ji je bilo vse všeč: hitrost vlaka, mehkoba sedežev in sinja obleka, najbolj pa novi, sinji klobuk. Morda bo lahko že jutri na videz vnemamo pripovedovala norčavi sestri: »Na prvi pogled se je zaljubil vame...« Za zdaj še ni bilo te nevarnosti, saj je sedel njej nasproti le starejši gospod, ki je tako vztrajno strmel v svoj časopis, da ni našel občudujočega pogleda za ubogo .Julijo. Zraven njega sla sicer kramljala še dva mlajša gospoda, toda njiju so bolj zanimale žilne cene kakor njen novi klobuk. Julija se je vdala v svojo usodo: zagledala se je skozi okno, saj so bili bujni, zeleni travniki, posuti z rdečimi makovimi glavicami, gotovo zanimivejši kakor njeni dolgočasni sopotniki. Zrak, ki ji je ob hitrosti električnega vlaka vel v obraz, se ji je zdel tako čist in svež kakor oster planinski veter... Zdajci je pa Julija prestrašeno vzkliknila; v nasprotni smeri je pri- vozil vlak, močan prepih je nenadejano zgrabil njen novi klobuk, ga prešerno zavihtel nad njeno glavo in odnesel bogve kam... Prekrasni sinji klobuk, ki je stal šestdeset lir! Julijo je nekaj stisnilo v grlu. No, zdaj ima dovolj snovi za pripovedovanje! Doživela je pustolovščino, toda nekoliko drugačno, kakor si jo je v svojih sanjah zamišljala! Njena prijateljica Hilda je lansko leto na vlaku dobila moža, ona, Julija pa menda potuje zato. da izgubi svoj najlepši klobuk... V Milanu je brž pograbila vrečico s sladkorčki, ki jih je prinesla tetki, in v zadregi, ker je bila gologlava, je zavila k izhodu. Toda takrat ji je na vagonski stopnici zastalo srce: pred seboj je zagledala dekle, ki je imelo na glavi njen klobuk. Plav gotovo je to njen klobuk, njen sinji klobuk z baržunastim trakom in šopkom poletnih cvetlic. Razburjenje je opogumilo Julijo, skočila je k deklici in vzkliknila: Oprostile, toda ta kolnik je moj!'. »Kaj pravite?« Deklica se. je sunkovito obrnila in premerila Julijo s sovražnim pogledom od nog do glave Julija zdaj ni več dvomila o pristnosti sinjega klobuka, toda dekličine črne oči so strmele vanjo tako globoko in otožno, da jo je na lepem miuil ves pogum. Gospodična... : je zajecljala preplašeno. Takrat je pa stopil k deklicama visok. stasil mladenič, ogorelega obraza: r-Ali je res la klobuk vaš?« se je obrnil k Juliji. »Da.« je dahnila komaj slišno in zardela do ušes, »veter mi ga je odnesel,« je obžalujoče pristavila. »Res, res, vsi smo priče,« se je tedaj vmešal eden izmed trgovcev z žitom. »Potem pa oprostite!« Zdaj je zardel mladi gospod. »Sedel sem sam v oddelku, kar mi prileti skozi okno v naročje nekaj sinjega, mehkega — kakor velik metulj. Ril je tale klobuk. Vzel sem ga in odšel z njim v sosednji oddelek, toda tam sta bili samo dve nuni, ki gotovo nista izgubiti klobuka. Sosednji vagon je imel samo oddelke tretjega razreda in tamkaj je sedela ta gospodična, čisto sama!« Pokazal je na novo lastnico Julijinega klobuka. Rekel sem ji, da ji bom nekaj podaril, in posadil sem ji na glavo klobuk; imenitno se ji poda. Ali se vam ne zdi Ve .tulija je pozorneje pogledala deklico in morala je priznali, da ima julade-uič prav. Tujka je imela le skromno platneno obleko, toda s sinjim klobukom na svetlih kodrih je bila bolj podobna nežnemu pomladnemu dihu kakor skromnemu mestnemu dekletu. Nadaljevanje na S. strani Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu Doživljali za zeleno mizo V sedanji čas postavil In v stihe prelil J Ivan Rob XIII. A Benjamin — trgovec zviti — ^nestanovitnost žensk pozna. ‘Ni hotel prej v Pariz oditi, dokler si ni priskrbel psa. In v svakinji ga mož je našel. Sedaj na nas vse tri preži. Lastnost ima začuda smešno: močno se sončnih peg boji. Tako na nas zdaj budno pazi, da kdo morale ne pogazi. XIV. ^Ljubezni vendar stanovitne na poti nič ne zadrži, ■ne sile skrite, prvobitne, ine druge zemeljske stvari. ^Tako sem Manico v samoti zasačil v senci gostih vej. [igrala nisva slepih miši, ‘kot sva pri Jurčiču jih prej. / Prisotnost sem duha izgubil, jo — meni, tebi nič — zasnubil. XV. Bila seveda je v zadregi, ni rekla ne, ni rekla da. Le to iz njenih ust sem zvedel, da še pomisleke ima, da oče vsak dan vanjo sili, ■■ naj z Marjanom se poroči, ’da ona ga ne mara, pravi bi še tako svetuje mi: filozofijo naj pustim, jiaj doktorat si priskrbim. XVI. Zato te prosim, dragi Ivan, svetuj mi, kaj naj zdaj počnem! Slovo naj dam filozofiji, na pravo naj se mar oprem? Menda bo res tako najbolje. Filozofija naj gre spat, veselja zanjo ni, ne volje, mi ius bo dal prej doktorat. Pozdravljen. Pa, da ne pozabim: na Slemenice te povabim! OSMO POGLAVJE Moj odgovor Kvasu Tebe in mene ya jr. sram. Fr. Prešeren. Predragi Lovre! Tvoje pismo me našlo je pod Tivoli. Da krizo si prebolel, pišeš? To me seveda veseli; ne vesele me. pa nazori, ne tvoj pogled povsem zgrešen. Razgled je tvoj začuda boren, in poleg tega — nebogljen. Povsod te vodi športna fraza. Zakaj si krinko snel z obraza?! II. Junak si mojega romana, zato mi, veš, vseeno ni, kako podoba bo sklesana, ki si pod njo podpisan ti. Iz Jurčičeve mevže hotel zgraditi sem te v klen značaj, a ti si javno me blamiral, zato pa, dragi Lovre, znaj: nič več ne bom te protežiral, / za te ničesar več riskiral. Jasnovidčeva skrivnost Čudaški ruski profesor, ki je s svojim ,.sistemom" priigral milijone in napovedal svojo nasilno smrt ! Eden najskrivnostnejših poklicnih I igralcev, ki so si v Monte-Carlu res ; nabrali polne žepe denarja, je bil go-! tovo profesor Vladimir Z. Okrog tega ! nioža, ki je v eni sami noči priigral ! trideset milijonov frankov, se je »spletlo nešteto legend, toda skrivnost I njegove igre in njegovega uspeha je !še zmerom zavita v temo. Ali je bil I profesor Vladimir res jasnovidec, ali ' pa samo poklicen igralec s pravljično [srečo, o tem ne ve nihče nič določne- > ga^ povedati. Svojo skrivnost je ču- > (laški ruski profesor odnesel s seboj tv grob... Astrahanski profesor Nekega dne se je pojavil v Monte-Carlu visok, koščen Rus, čigar bledi obraz so čudno poživljali košati brki in nasršene črne obrvi. Oblačil se je vnemamo, skoraj površno, nastopal je pa neprisiljeno in gospodovalno. V hotelu se je vpisal kot profesor iz Astiahana, toda še danes nihče ne ve, ali je bil zdravnik ali samo kakšen drugačen učenjak. V kazini si je takoj izbral svojo igralno mizo, zavil k njej z dolgimi, trdimi koraki, sedel, potegnil iz žepa veliko uro in jo položil predse. Nepremično je sedel na svojem stolu in napeto opazoval igro, še bolj pa igralce. Vsem, ki so ga opazili, se je zdel kakor previden začetnik, ki premišlja, ali je vredno tvegati denar za tako nestalno srtčo. Kmalu se mu je približal kazinski uslužbenec, hoteč ga seznaniti z raznimi igralskimi pravili in triki. Profesor ga je pa brž z osorno kretnjo odslovil. S težavo je vzel iz žepa nekaj žetonov, jih povrtel med prsti in jih previdno spet spravil nazaj, napeto opazovaje počasno premikanje malega kazalca na svoji uri... Točno trinajst minut po enajsti uri je pa profesor sunkovito segel v žep in vrgel na mizo nenavadno visok vložek. Med njegovimi soigralci je za-šumelo in že je krupje z elegantno kretnjo porinil pred tujca majhno premoženje. Rus je denar malomarno stlačil v žep in takoj stavil na isto številko. Spet je zadel, toda tasti večer ni nič več stavil. Skrbno je pre-štel in spravil priigrani denar, obsedel na svojem sedežu in kakor prej zaverovano strmel v ligro in igralce. Čudak Profesor Vladimir pa ni maral takoj drugi dan spet poskušati svojo srečo in tako so ga zaman pričakovali igralci v kazinu. Prišel je šele čez dva meseca, čeprav je ves ta čas živel v' Monte-Carlu. Ljudje so marsikaj napletli o njegovem samotarskem življenju... Na njegovi osebi je bilo nekaj, kar je sililo radovedneže, da so mu posvečali več pozornosti kakor kakemu drugemu igralcu, ki je tudi koj prvo noč priigral celo premoženje. Profesor Z. je živel v majhnem, skromnem hotelu; spal je do opoldne, ponoči se je pa do polnoči sprehajal ob morski obali. V njegovi 6obi je vladal neverjeten, a vendar zanimiv nered: po mizah in stolih so bili razprostrti veliki .nebesni zemljevidi, ob njih so se kupičile astrološke knjige in čudne razpredelnice s kabalističnimi znaki; hotelskim uslužbencem je bil strogo prepovedan vstop v njegovo sobo. Včasih je skoraj ves dan spal, drugič se je pa spet ure in ure sprehajal ob obali in zamišljeno strmel v morje. Njegovo skrivnostno vedenje je radovednost v ljudeh še podžigalo. Ko je skrivnostni Rus lepega večera spet stopil v igranico, je zašumelo j)o vsej dvorani. Nedvomno si je bil sestavil poseben sistem, kako bo prišel ruleti do živega. Nekateri igralcii 60 hoteli čudaškega moža nadzorovati in opazovali, to pa ni bilo lahko, saj je profesor vsak radoveden jiogled takoj zavrnil s srepimi, mežikajočimi očmi. Tisti večer je profesor petkrat dobil in dvakrat izgubil. Prav tako mirno, kakor pred dvema mesecema je spravil denar v žep in izginil. Fantastične govorice V nekaj mesecih je profesor Z. ^lajšal* kazinsko igralnico za lepe milijončke. Igral je vselej z nenavadnim mirom in gotovostjo in res je le redkokdaj izgubil. Marsikateri poklicni igralec mu je ponudil polovico svojega dobička, ako mu izda svoj sistem. Profesor Z. pa ni maral o tem ničesar slišati, prav tako tudi ni rad videl, da bi še kdo drug slavil na isto številko kakor on, zato je vselej šele v zadnjem trenutku, preden je krupje zaklical: Rien ne va plus« z blisko- vito naglico vrgel svoj vložek na mizo. Okrog čudaškega učenjaka in njegove igre so se naposled pričele širiti vse mogoče neverjetne govorice, ki so si bile podobne pač samo v tem, da so bile vse bolj ali manj fantastične in brez prave podlage. Tako so ljudje trdovratno govorili, da plačuje profesorja igralnica in sicer zato, da bi s svojo igro zmedel razne poklicne igralce in dvignil v ljudeh veselje do igranja. Te govorice so že zategadelj docela neosnovane in nesmiselne, ker živa duša ne more vedeti, kam bo Vljudnost nad vse! — Madžarski napisal __ ■M. Erdody■ Madžarski davčni uradniki so dobili okrožnico, da morajo biti v uradnem občevanju z davkoplačevalci kar se da vljudni. Davkoplačevalka (starejša dama, vstopi): Dober dan. Davčni uradnik: Izvolite sesti, milostljiva gospa. Davkoplačevalka (sede. Opazuje uradnika. Zadovoljno pokima): Poziv sem dobila. Davčni uradnik (ljubeznivo): Ali kadite, milostljiva gospa? Ali vam smem ponuditi cigareto? Kar se tiče poziva... nu, o tem se imava še čas pomeniti. Zelo, zelo ste mi simpatični, milostljiva. Davkoplačevalka (vsa ganjena od sreče): Simpatija bo najbrž oboje- stranska. Davčni uradnik (gleda v spise); Koliko časa je milostljiva že vdova? Davkoplačevalka (z vzdihom): Že tri leta. Davčni uradnik (sočutno): čas zaceli tudi najgloblje rane, milostljiva. Davkoplačevalka (vsa vesela): Ali ste tudi vi vdovec? Davčni uradnik: Na žalost samo ločenec; Davkoplačevalka: Zakaj pravite na žalost? Davčni uradnik: Ker je možu veliko lažje biti vdovec. Davkoplačevalka: Zakaj? Davčni uradnik: Ker vdovcu pač ni treba plačevati vzdrževalnine. Davkoplačevalka: Poročite se s kako bogatinko, potem se pa poravnajte s svojo ločeno gosjx>. Davčni uradnik: Hvala vam za dobri nasvet, milostljiva gospa. Davkoplačevalka (zase): Ta človek je zatreskan vame. Ljubezen na prvi pogled! Kdo bi si bil mislil, da bom prav v davčnem uradu našla svojo srečo. (Uradniku); Prosim, v davčni prijavi sem marsikaj zamolčala. Moje Davkoplačevalka: Seveda! Lahko mi Davkoplačevalka (omedli). kdaj’ padla kroglica, saj ni za to matematičnih ne fizikalnih pravil. Nasprotno; profesor je kazinskemu ravnatelju zadajal s svojo večno srečo hude skrbi. Vodstvo kazine se je celo na posebnih sejah večkrat posvetovalo, pod kakšno pretvezo bi mu prepovedali igranje. Ako bi ti gospodje slutili, kakšno vlogo igra čudni tujec v svojem zasebnem življenju in zunaj Monte-Carla, bi se lahko vsaj za nekaj časa iznebili neprijetnega igralca. Profesor je pa vzlic vsem govoricam in sejani pridno dobival in kmalu je zaslovel kot najznačilnejša osebnost med igralskimi svojevrstneži, ki jih v Monte-Carlu kar mrgoli. Katastrofa banke Poznojesenski večer v igralnici. Profesor Z. se je zdel igralcem prvikrat v dolgih letih nenavadno nervozen in; nemiren. Stavil je ogromne vsote,: izgubil le malo iger in kup bankovcev! jired njim je kar vidno naraščal. Okrog! polnoči je pa profesor odigral eno naj-! redkejših serij: krogla se je enajstkrat! ustavila na isti številki! Profesor je! moral to slutiti, ker je venomer stavil! le nanjo. Naposled je v banki zinauj-! kalo denarja, čudni tujec je torej docela osušil banko. Po stari navadi so za tisti večer pogrnili njegovo mizo z žalnim prtom. Profesor je bil priigral v enem samem večeru trideset milijonov frankov, toda prvikrat je vstal ves bled in nemiren... Ali je čudaški profesor res ,videl* vnaprej marsikaj, kar drugi smrtniki niti slutili niso? Mnogi njegovi znanci razlagajo njegove neverjetne uspehe samo s srečnimi slučaji in z izvrstnim igralskim talentom, ki je naposled tudi poseben naraven dar... Majhna prigoda v oni noči, ko je skrivnostni Rus osušil banko, je morala pripraviti do razmišljanja še tako nejevernega Tomaža; profesor je namreč ob tri četrt na eno ponoči poklical po telefonu svojega starega znanca in rojaka, bankirja neke manjše banke, po kateri je pošiljal svoj denar v tujino, in mu razburjeno naročil, naj takoj prevzame in vknjiži trideset milijonov. »Jutri bom že mrtev,« je še razburjeno dejal, in želim, da bodo vse denarne zadeve v popolnem redu.< Srečanje s smrtjo Zjutraj, še v mraku, je čudaškega! profesorja na cesti napadel neki mla-! denič. Po kratkem in burnem razgo-' voru je elegantno oblečeni tujec za-! bodel profesorja z nožem naravnost v! srce... Morilec je brez upiranja priznal' ob umirajoči žrtvi svoje dejanje, izgo-i varjal se je le s tem, da je prejšnjo' noč zaigral v igralnici vse svoje pi«-< moženje, zato ga je >,l)šlo tem blaznej-' še sovraštvo do profesorja, ki je isto« noč toliko priigral Sodniki nikoli niso' mogli dognali, ali je skrivnostni tujec umoril profesorja premišljeno, ali samo pod vplivom trenutne jeze. Profesor je torej tudi svojo smrt natanko napovedal, zalo so začeli verovati v njegove čudne zmožnosti celo največji dvomljivci. Preiskava o njegovi smrti je pa odkrila tudi še neko drugo skrivnost njegovega čudaškega življenja: profesor je bil namreč v službi neke zarotniške politične skupine; ])iodal se ji je bil z dušo in telesom, zanjo je delal in zanjo igral. Njej je žrtvoval svoje noči in vse ogromne vsote, ki jih je priigral v teh letih v igralnici v Monte-Carlu. V profesorjevem stanovanju so pa našli samo nekaj velikih kovčegov, polnih astroloških knjig in ostankov za oblastva veledragocene šifrirane korespondence. (n) Hu mor Uradna vljudnost Neka šiljonosa dama zabuhlega obraza pride v pisarno in želi govoriti s šefom. Najmlajši uradnik sporoči njeno željo ravnatelju. »Ali je lepa?« vpraša ravnatelj. »Da, zelo lepa je!« »Prosim, naj vstopi!« Ko je dama spet odšla, se šef hudomušno obregne ob mladega uradnika: »Takimle pravite vi: zelo lepa?« »Mislil sem, da je vaša žena!« je v zadregi zamrmral mladi mož. »Zadeli ste!« je še hudomušne je menil ravnatelj. Stara znanca Stiskača boli želodec. Odide k zdravniku in čaka v čakalnici. Previdno povpraša soseda: »Koliko pa zahteva profesor za pregled?« »Sto dinarjev za prvi pregled, petdeset pa za vsakega nadaljnjega!« mu odgovori mož, ki je bil očitno že star profesorjev pacient. Stiskač se prihuljeno nasmehne. Ko pride na vrsto, prestopi prag profesorjeve ordinacije z besedami: »Pozdravljeni, gospod profesor, spet sem tu!« Dober odgovor »Taka postrežba,« zabavlja nezadovoljni gost, »nobenega zrezka, niti pečenke, pa tudi torte nimate več! Nata-;kar, kar prinesite mi moj dežni plašč!« ; Natakar: »Tudi tega ni več!« Nesporazum ! Slikar: »Lahko vam naredim sliko z ! ogljem za 500 din.« Stranka: »Koliko bi pa stala slika, če bi vam sam dobavil oglje?« Lenoba »Ana, okno v tvoji sobi je tako umazano, da niti ne vidim na cesto!« »Jaz ga pa vselej odprem, kadar hočem pogledati ven.« Pesniška pravičnost Metka je poredna in babica jo opominja: »Otroci morajo ubogati, saj veš, da je poredno Rdečo kapico volk požrl!« »In babico tudi,« se moško odreže Metka. Moderni učenci Učiteljica; »Mihec, danes si bil spet tako poreden, da boš moral ostati po pouku še eno uro v šoli.« Mihec (med solzami): »Gospodična učiteljica, meni je pač vseeno, samo kaj si bodo potem ljudje mislili...!« Daleč misli »Kako lep čolniček imate,« vzklikne z mosta gospodična nekemu veslaču. »Res čeden je, le eno neumno napako ima.« »Katero neki?« se začudi gospodična. »Poglejte, na primer, če bi poskušal v čolnu poljubiti dekle, bi se čoln prevrnil in oba bi padla v vo sramoti in strahu... ga ljubi... ga, strastno ljubi. Jack je bil Izredno dobrosrčen človek; položil je Tamari roko na ramo in ji z robcem otrl solze, pomirjevalno ji prigovarjaje: »Boni, saj jim bom povedal, otrok... tak nehaj... ne jokaj več!« Božal jo je in jo je skušal potolažiti; toda vse kar je mogla odgovoriti, je bil* prošnja, naj odide in naj nikomur nič ne pove o njenih solzah ARTIST B U X velik roman iz cirkuSke-qa življenja Napisa/ Hans Possendorf Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika** 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din m Orne. ki j«™/ »aiholišo kahvcsl ELIDA MILO ie deset let ljubljenec vsake lepe Jene 23. nadaljevanje Zabava se je razvila v prav veselo, prav pristno artistično vesc-lico, razposajeno in vendar spodobno. Kramljali so, šalili so se, peli in plesali. Gospod Hartmann, šef cirkuške ptiročevalske službe, je imel prisrčen govor v dobrodošlico priljubljenemu in slavnemu tovarišu. In naposled je vstal še Friedenthal in nagovoril Fedo. »Zelo spoštovana mlada gospa!« je začel, ne sluteč, da je že s prvimi besedami kakor s strelico zadel Fedo. »Nič ne bom mnogo besedičil, toda nekaj nerodnih besed naj bo posvečenih tudi vam; ne samo zaradi tega, ker imate to prešmen-tano srečo, da ste ljubljena soproga našega preljubega Buxa, ne zaradi toga, ker ste se z zdravimi kostmi vrnili iz dežele opic v ljubljeno domovino, temveč zlasti zaradi tega, ker stopate nocoj uradno v naš zbor, ki mu naš gospod Hartman v svojih časniških člankih zmerom tako velepesniško pravi ,vesel artistični narodič'. Zakaj danes je naš stari sklenil z vami po vseh predpisih veljavno pogodbo. In glede na to vas pozdravljamo, spoštovana mlada gospa, v naši sredi in vam kličemo kot svoji novi tovarišici gromko: Dobro do-šli!« »Bravo, bravo!« so vzklikali vsi drugi za njim. Friedenthal je nadaljeval: »Mi vsi vemo, da ste. zelo spoštovana tovarišica, prišli iz zasebnega, da, lahko se osmelim in rečem: iz prešmentano zasebnega okolja k nam, in vam zaradi tega ne bo preveč lahko prilagoditi se hrapavemu, toda zmerom prisrčnemu artističnemu podnebju. Toda: nič naj vas ne bo strah! Še čisto drugačni ljudje, učeni in z akademskimi poklici, iz najvišje družbe, do grofov navzgor, so že zašli v cirkus, in v posebno čast mi bo, ako vam bom smel v mednarodnem artističnem leksikonu pokazati njihova zveneča mena. In marsikateri tehle .outsiderjev' je postal že dika artističnega stanu.« »Takšna dika. kakršna si ti, Friedenthal!« je zavpil nekdo vmes. »Tako je! Kakršna sem jaz! Torej, kratko in malo, mlada gospa, tudi vi se boste s časom čisto do-dro počutili v cirkusu! Zakaj s potrpežljivostjo še s pljunkom muho vloviš! In če vas bo kdaj tudi potrpežljivost minevaja in vam bo sline primanjkovalo in vas bo bes kar lomil: za božjo voljo nikoli sovraštva! Bomo že poujekali otročička! In v tem smislu prosim vse spoštovane navzočne, da dvignejo kozarce in se pridružijo mojemu vzkliku: Naša draga tovarišica, ja-halka Feodora de Prasty naj živi, naj živi, naj živi! . Vsi so radostno vzklikali z njim. Prihajali so k Fedi in trkali z njo. In ona se je smehljala tako ljubeznivo, kakor je pač po teh, zanjo tolikanj mučnih minutah, še mogla. Bux se je pa sklonil čez mizo in je hvaležno potrepljal Friedenthala po rami za njegove dobre besede. Pri tem se mu je zgodila ma jhna nerodnost: kozarec je prevrnil. Že koj prihodnji hip so v spio.šni razposajenosti vsi začeli pomakati kazalce v vinsko lužo, ki se je razlila po mizi: Friedenthal, gospod in gospa Colani, vodja Maročanov iu vsi, ki so sedel za mizo — tudi Bux in Cilka. In potlej so si z zadovoljnim nasmeškom mazili vino za ušesa Feda je kakor oknnienela opazovala prizor. Friedenthal ie to opazil in je zaklical: »Na delo, na delo, mlada gospa! Nikar ne zamudite tega! To pomeni An-schluss'* za vse prihodnje leto!« Toda Feda je s priskutnim Izrazom na licu samo energično odkimala z glavo. In potici je šepnila Buxu: »Ne razimvin kako mo-*eš t,i kot Izobražen človek početi * »Anschluss«: toliko kakor anga-*«ian. takšne abotne in neokusne otročarije.« Cilka, sedeča na Buxovi levici, je s svojim ostrim ušesom ujela Fedine besede. Od ogorčenja ji je zaplala kri v glavi: ta Feda, ki ničesar ne premore razen borne šolske učenosti, in še to pošteno pomanjkljivo, ki ničesar ne zna, kvečemu kot lutka sedeti konju na hrbtu, ta ženska si upa njenega strica Buxa kritikovati! Buxa, ki je doktor, zdravnik in živino-zdravnik, ki je bil jahač in akrobat in kroti telj, ki govori in piše osem jezikov!... Nak: ta žena že ne ljubi strica Buxa! Nikoli, nikdar! V Vilibald Buchsbaum se ni zaman bal za življenje svojega očeta, že meseca maja je starega gospoda v drugo zadela kap in mu upihnila življenje. Ker se je čutila gospa Buchsbaumova po smrti svojega moža v svoji bolečini vse preveč osamljeno, je zapustila Nordlingen in se je preselila k svoji hčeri in njenemu možu v Frankfurt. Buxa je izguba očeta močno zadela, zato tudi ni bil svojega novega uspeha na znanstvenem polju nič kaj od srca vesel. Njegovo veliko živinoz'dravniško delo o eksotičnih sesavčih in ptičih je meseca junija izšlo v neki berlinski založbi, in vsi strokovni listi so priznali njegovemu delu veliko vrednost. V poslednjih dneh je dobival Bux skoraj vsak dan od svojega založnika tudi izrezke iz velikih dnevnih listov, kjer so se brale obširne kritike njegovega dela, zvečine s pristavkom, da je knjiga ogromne važnosti za živalske vrtove, ki so imeli dotlej le malokaj porabnega pri roki. Bux se je na moč čudil tolikšnemu zanimanju dnevnega časopisja. Zlasti še zaradi tega, ker v teh člankih ni bilo nikoli govora o njegovem klovnskem poklicu in so torej pridobili za občinstvo neke vrste kurioznostno vrednost, še slutil ni, da sedi nekje v Berlinu nekdo, ki s svojimi zvezami s časniki in s časniškimi dopisniki dela to veliko propagando- za živinozdravnika doktorja Buchsbauma. Za tem se je skrival Oton Kroidt. In Feda, ki je to le predobro vedela, je svojemu možu skrbno prikrivala to skrivnost. Poletje se je že nagibalo proti koncu. Bilo je sredi avgusta, ko je prišel cirkus Kreno v Amsterdam. Koj prvi večer je dobila Cilka vabilo k svoiim holandskim prijateljem, drugo jutro je pa že sporočila Buxu in Fedi povabilo zakoncev Hemsterhuisovih na obed. čeprav ni bil Bux prav nič pri volji, da bi šel v družbo, se je vendar Cilki na ljubo odzval vabilu; pa tudi Fedi ni maral pokvariti veselje, da bo lahko spet prišla v drugo družbo. Hemsterhuisovi so bili prav pošteno radovedni na svojega novega gosta, ki jim je Cilka že v Parizu s tolikšnim navdušenjem o njem pripovedovala: na tega cirkuškega klovna, ki je doktor medicine, nič manj pa na njegovo ženo, pleme-nitaško častniško hčer in cirkuško jahalko. Toda že čez pol ure skupnega kramljanja so popolnoma razumeli Cilkino navezanost in ljubezen do tega moža. Tudi Bux je bil vzhičen nad temi gosposkimi in toplosrč-nimi Holandci. Kar se pa njegovega vtl.sa o Pietru tiče. ni mogel tajiti, da je la veliki, plavolasi pet in dvajsetletni fant s svojo mladeniško veselostjo prav čudovit dečko. Teda nekaj .ie videl Bux na nrvi poeled: Peter Hemsterhuvs ie do oboževania zaljubljen v Cilko! Ko so vsi trije cirkuški gostje sp?t odšli iz vile ob Vondelskem parku, je vprašala gospa Hemster-huisova svojega moža: Kako ti je všeč mlada gospa?« »Hm... Zelo lepa je.« »Da, to že, toda kakšna se ti zdi njena nrav?« Kornelij Hemsterhttls je skomig- nil z rameni. »Ne vem, kako bi jo sodil, čedna je in ljubezniva. Več pa res ne morem reči. Imam pa vtis, da doktorju Buchsbaumu glede na njegove človeške vrline še zdavnaj ni kos. Najina mala kro-titeljica zveri mi je pač tisočkrat ljubša.« Gospa Hemsterhuisova je zamišljeno kimala predse. Predobro je poznala svojega sina Pietra, da bi ne opazila, kako je z njim — -in tudi to je vedela, da se ne odreče zlepa stvari, ki si jo je vtepel v glavo. »čuj, nekaj te moram vprašati,« je začela čez nekaj trenutkov obotavljaje se. »Morda se ti bo zdelo moje vprašanje nekoliko čudno... toda...«. Njen mož se je skoraj neopazno nasmehnil predse. »No, tak povej že!« »Ne vem, ali si že opazil, da...« »Da, opazil sem že. Saj nisem slep.« »Morda misliš kaj čisto drugega, Kornelij. Toda to zdaj ni važno. Kaj bi na primer rekel, če... če bi Pieter...« »Rekel bi: Na, moj blagoslov imaš, Pieter, zakaj čednejSega in poštenejšega dekleta tako ne moreš najti. In da v cirkusu zveri kroti, to mi je deveta briga. Kdor bi pa vendar vihal nos, ta nas lahko v uho piše!« To je za holandskega veletrgovca nekaj nezaslišanega. Je pa popolnoma v skladu z značajem Kornelija Hemsterhuisa. Zvečer je bila družina Hemsterhuisova kajpak v cirkusu Krenu. Kar verjeti niso mogli, da je ta, groteskno našminkani klovn, ki se z živalmi podi po areni, ki tako neugnano prevrača tfozolcc in v čisti holandščini trosi duhovite dovtipe — da je ta človek :tisti gosposki gospod, ki je bil opoldne pri njih v gosteh. Feda tisti večer ni imela sreče s svojimi točkami. Rjavec je bil nemiren, ker je dva dni počival, zato se je tudi marsikakšen trik pokvaril. Ko je potlej zajahala šc-vranca, je bila od jeze že tolikanj živčna, da ie vnemirila še Orizabo. Pri poslednjem velikem skoku čez pogrnjeno mizo ni dovolj popustila vajeti, konj je skočil prekratko in je z zadnjima nogama prevrgel vse vkup in padel. Na vso srečo sta odnesla konj in jahalka zdravo kožo. Pri Cilkini točki je bila pa Hemsterhuisova družina moč razburjena. Medtem ’ ni v Parizu nobena zver , jovedala pokorščine, je bil tokrat v kletki še neki velik tiger, ki je neprestano puhal in otepal s šapami proti Cilki in ga po nobeni ceni ni mogla spravili z njegovega podstavka, da bi sodeloval z drugimi. Pieter se je kar potil od strahu; zlasti takrat. ko so vsi drugi tigri po končani predstavi že odšli iz kletke in se je Cilka očividno zaman in tve-gaje življenje trudila, da bi razbesnelo orjaško zverino napodila iz kletke. Tedaj se je pa prikazal Bux v kostumu gizdalina, in začel se je grozotno komičen prizor z Judito. Zakaj zda j, ko Monteza ni bilo več. sta Bux in Judita priključila svoj stari prizor Cilkinemu predvajanju. * Drugi dan predpoldne okoli enajstih, ko je Bux zavil k pisarniškemu vozu, je srečal Pietra Hemsterhuisa. »Dobro jutro, pospod doktor!« mu je veselo zaklical mladi Holandec. »Prišel sem si ogledat vašo živalsko razstavo. Gospodična Berndtova mi je obljubila, da mi bo vodnica. Ali morda veste, kje bi jo našel?« »Enajst je ura; potlej nemara ravno tigre krmi. Lahko jo koj občudujete pri delu, tako rekoč za kulisami. Stopite, prosim; z menoj !« In medtem ko je Bux stopal ob Pietru, si je mislil: .Kakšen obraz bo le napravil, ko bo Cilko tako videl?* Bližala sta se dolgi vrsti kletk, ki so v njih kraljevali sami tigri. Večina od njih so imeli že vsak svoj kos mesa med sprednjima šapama in so ga požrešno žvečili in trgali. Samo še nekaj živali je v. pričakovanju južine lomastilo za mrežami. »Tukajle je!« je dejal Bux. »Kje?« je vprašal Pieter in se iskaje ozrl okrog. 1 »No, tam, prav pred vami!« Bux je pokazal na postavo, ki jima je, sklanjaje se čez leseno nosilnico, obračala hrbet. Tedaj se je Cilka vzravnala in se obrnila. Oblečena je bila v bel delovni plašč, ves odzgoraj do dol pokrit s samimi temnordečimi madeži. Rokave je imela do komolcev zavihane, bele roke oškropljene s krvjo. V levici je držala velik kos zadrege in ponudila Holandcu mezinec. »Okusno, kajneda?« Zdelo se je, da se ni Pieter prav nič zgražal spričo njene zunanjosti. žarel je po vsem obrazu in bil je videti tako vzhičen nad Cilko, kakor da bi jo bil uzrl v najlepši večerni obleki. Bux se je poslovil in Cilka ie končala krmljenje, čez nekaj minut je nasitila še poslednjega tigra, Potlej si je obrisala roke v plašč in je rekla: »Tako, zdaj vam bom pa pokazala vse živali in vse hleve. Kar čudili se boste!« Obhod je trajal celo uro, končal se je pa v Buxovem hlevjem šotoru. Ko sta stopila pred Judatino kletko, je tigra grozovito puhnila v tujca. »Moj Bog,« je vzkliknil Pieter Hemstcrhuis, »ta zver je pa res strašna.« »Ali ste v Indiji videli kdaj kakšnega tkrra na prostem?« je radovedno vprašala Cilka. »Da, enkrat samkrat. Toda v divjini so zvečine zelo boječi in zbežijo, kadar uzrejo človeka.« Pieter je še zmerom občudovaje opazoval prekrasno tigrino glavo. »Povejte mi, kaj bi se le zgodilo, če bi zdaj kratko in malo splezal v njeno kletke?« »Bržčas bi vas Judita kratko in malo raztrgala na koščke.« »Neznansko se bojim, da bi kdaj tale tigra še vas ne popadla, gospodična Cilka, kadar ste zvečer z njo v kletki. Prav gotovo je zahrbtna.« »Fej!« je užaljeno vzkliknila Cilka. »Judita pa zahrbtna? Kaj takšnega mi nikoli več ne recite. Pri Juditi lahko mirno prespite noč. Nu, počakajte malo!« In na Pietrovo grozo si je dala po Tomu odpreti kletko, stopila je vanjo in potrepljala in pobožala Judito po glavi. Tigra je začela od samega veselja gosti in je odprla svoje mogočno Žrelo. Pieter si je pošteno oddahnil, ko je stopila Cilka naposled spet ven. Ob Bramovih nogah je čepel na lesenem odru stari Dakje in risal v debelo knjigo z orumenelimi listi čudne znake. Delal se je. ko da sploh ne vidi tujega gospoda, dokler ga ni Pieter po hindustansko nekaj vprašal. Tudi to ni zmotilo Dakia. Samo za hip je dvignil glavo in rekel: »At h a tar.« »Ali znate po indijsko?« je radovedno vprašala Cilka, ko sta kmalu nato stopila iz šotora. »Nrkal malega.* »Kaj ste ga pa vprašali?« »Koliko je star. Rekel je: osem in sedemdeset. Ali to mar drži?« »Da, natanko. Brama bo pa imel že kakšnih sto sedem let.« »Da, da sloni učakajo neznansko starost,« je menil Pieter. »In veste, kaj stari Dakje piše? Dnevnik o Brami — neke vrste slonovsko kroniko. To dela že, odkar je pri Brami, pravi Bux, torej že več ko petdeset let!« Pietru Hemsterhuisu se ni zdelo to nič čudno. »Da, takile stari stre-žaji so neverjetno navezani na svoje živali; prav lahko razumem, da piše stari nekakšen dnevnik. Škoda, da vsebine ne razumemo!« »Ne verjamem, da bi bila kdo ve kako zanimiva,« je menila Cilka. »Mnogo ne piše. Zvečine samo par znamenj vsak dan. Menda zapisuje, kje je Erama ta in ta dan, ali je zdrav in ali je morda komu kakšno zagodel. Kakor na primer pred nekaj leti v Milanu, ko je ženi strica Buxa — takrat še nista bila poročena — vrgel roko iz VI Tri tedne je šla v Amsterdamu kupčija v cvet. Potlej je pa začel obisk pojenjavati, in čeZ dva dni so imeli pospraviti šotore. Bilo je popoldne. Bux je bil sam v svojem stanovanjskem vozu. Sedel je za pisalnim strojem in tipkal. Ta!-rat je nekdo potrkal na vrata, in prikazal se je Pieter Kemsterhuis. Prinesel je vabilo za poslovilno večerjo, zakaj v teh treh tednih so bili premnogokrat skupaj. Vendar se je zdelo, da Pietru še nekaj teži srce. Naposled se je opogumil in spregovoril: »Gospod doktor, varuh gospodične Cilke ste, in... nekaj vam moram povedati. Rad bi... namen imam...« »Da... hm.« Bux se je odkašljal. >In bi se Cilka poročila z vami?« Tako navidezno mirno je vprašal, da ni bilo niti slutiti njegove visoke notranje napetosti. »Ne vem. Nisem z njo še o tem govoril. Zdelo se mi je prav, da se najprej z vami pogovorim. Veste, popolnoma odkrito: ne upam si Cilke vprašati! Hotel sem vas prositi. gospod doktor, da bi jo najprej vi vprašali, ali me sploh mara.« Spet si je Bux odkašljal, hotel je spregovoriti, potlej je pa vendar molčal. Sam naj bi torej bil snubec pri Cilki, sam naj bi pospešil, da se za zmerom loči od nje! Toda mlademu možu mora vendar odgovoriti. »Ali so vaši starši zadovoljni z vašim namenom?« »Popolnoma.« »Potlej kajpak... ne morem... odreči svoj pristanek. Govoriti pa morate še z gospodom ravnateljem Krenom, z drugim Cilkinim varuhom, in s Cilko samo. če se pa tolikanj bojite...« Bux se je velikemu, zastavnemu fantu malce podsmeh-ljivo nasmehnil, »bom pa jaz za vas storil. Najbolje kar takoj, medtem ko se boste vi pogovorni z gospodom ravnateljem. Ob tej uri ga pray gotovo dobite v pisarniškem vozu,« Bux je govoril s Cilko in ji ie povedal, da bi jo Pieter Hemster-huis rad vzel za ženo. Cilka se ie na ves glas zasmejala, tako nenadejana in tako smešna se ji je zdela ta novica. Niti sanjalo se ji ni, da kuha dobri Pieter takšne nakane. Bux ji je potlej še pojasnil, da je to na moč resna zadeva in da ni prav nič smešna. razmrcvarjenega mesa, ki ga je bila pravkar poiskala med še ostalo1 zalogo, v desnici je pa vihtela dolge železne vile. Na glavi je no- sklepa.« sila sinjo, pleteno čepico, da so bili j »Lej ga! nieni lasje popolnoma skriti pod! stari fant?« njo. »Dobro jutro, mijnheer Hemster-huis!« je vzkliknila brez sleherne Tako nevaren je ta »Ne, na splošno ni Samo ljudem, ki jih ne mara. Taki se ga pa morajo pošteno ogibati!« Egiptovski Monte-Cristo 27 let prikovan Nerazumljiva brezsrčnost pobožnega mohamedanskega duhovnika (nž-O) Kairo, julija. Okraj Sayeda-Zeinab je eden izmed najslikovitejših v Kairu V njem je dolga leta vladal dobri in usmiljeni šejk Mohamed Šalah El Dine, pridigar korana v El-Hanafyjevi mošeji. Pred nekaj dnevi je objokavalo smrt tega plemenitega moža vse mesto. Božje prekletstvo je prišlo nad okraj Sayeda-Zeinab. Vsi so žalovali za svetim možem, ki je z božjo pomočjo tako modro vladal svojim vernikom. živel je v čudni, nizki hiši, pol iz blata, pol iz tramovja, njegov dom je imel samo ena vrata, ki so bila vhod in izhod obenem. Starček je živel zelo samotarsko in je le sem in tja spre jemal svoje najbližje sorodnike. Umrl je po dolgi in precej mučni bolezni. Po pogrebu so uradno pregledali domovanje pobožnega moža. V neki sobi so pa opazili nenavadno veliko omaro, ki je docela zakrivala nizka vrata. Toda zaman so jo skušali odpreti ali odmakniti. Slučajno je pa neki član komisije sprožil skrivno vzmet in vrata so se sunkovito odprla. Držala so v precej globoko in široko sobo, ki je dobivala svetlobo le odzgoraj, skozi maihno strešno lino. Po sobi se je širil strašen smrad po gnili slami. Sprva je komisija mislila, da je soba prazna, šele ko so se jim oči privadile čudni poltemi, so v kotu zagledali na otepu gnile slame koščeno, nago telo na videz spečega moškega. Jarka svetloba ročne svetiljke je pa odkrila radovednim očem vso grozoto tega živega j mrliča j Dolg, suh. izstradan človek je ležal ( z debelimi, železnimi verigami na glež- : njih na rokah in nogah priklenjen k Zidu. Njegovo telo je bilo pokrito z I gnojnimi ranami, koža na sklepih je bila pa od težkega železja odrgnjena do krvi Nesrečnež je bil videti bebast, napol gluh in slep... Brž so poslali po kovača, da je nesrečneža osvobodil težkih spon. Potem so ga vzdignili z bornega ležišča in ga prenesli ven, na solnce. Jarka svetloba je še bolj razgalila nesrečnikovo revščino Ubogi mož je bil menda tudi izgubil dar govora. Celi dve uri je trajalo, preden se je ubožec'toliko opomogel, da je zmoin-ljal nekaj besed. Povedal je, da se imenuje Mohamed Hanafy Šalah El Dine in da je brat častivrednega šejka. Životaril je priklenjen v temni luknji celih 27 let... Preiskava je dognala, da so Hana-fyja Salaha poslednjič videli leta 1910: takrat je imel komaj dvajset let in je bil ravno skončal študije pomožnega učitelja na državnih šolah. Izvrstno je poznal ves koran, prepotoval je bil Malo Azijo in tam se je tudi poročil z neko mohamedanko. V zakonu se mu je rodil sinček. Toda ubogi jetnik se vsega tega nič več ne spominja; nobena omemba, nobeno pripovedovanje ne more več osvetliti njegovega otopelega spomina, Ali je bil že blazen, ko ga je brat zaprl, ali je pa izgubil um šele v strašni ječi? šejk Mohamed Šalah El Dine je odnesel to skrivnost s seboj v grob... Najbrže bo tako, da je mladi učenjak ix> vrnitvi v Kairo zbujal s svojo duhovitostjo in obsežnim znanjem preveč občudovanja pri svojih rojakih, in to je njegovega brata tako grizlo, da ga je iz ljubosumnosti zaprl in prikoval v temnico, Jd je nadarjenega moža spremenila v bednega bebca... Pred noge vam položim najboljše, kar imam: k EUCERIT je krepilno sredstvo za kožo, ki zvišuje njeno naravno odpornost. Samo NIVEA vse-• buje Eucerit in zato ne morete dobiti ničesar, kar bi bilo »enako dobro« ali »bolje«. NIVEA zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in daje Vaši koži hitro lepo rjavo barvo. CREMt Naš nagradni natečaj Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke? (Glej Uidi prejšnje številke) POMLADANSKA OBLEKA, JOPICA, KLOBUČEK, NOGAVICE IN ČEVLJI ZA IIW DINARJEV Kot večletna naročnica in zvesta čilateljiea vašega cenjenega lista, osohito ženskega kotička, sem se odločila, da se udeležim nagradnega natečaja »Kako najbolje obrnem l(X) din za nakup |K>letne obleke :. Morda mi bo uspelo, da vam na sicer zelo zelo zamotano vprašanje napišem zadovoljiv odgovor. V mojem malem gospodinjstvu moram delati vsak dan izpit za izpitom, vsak dan se učim bežno obračati vsak dinar, zakaj plača mojega moža ml nikakor ne dopušča, da bi si mogla kupovati drage obleke po najnovejši modi. Zato pri vsakem nakupu gledam, da si izberem to. kar si mi zdi najbolj praktično, trpežno in poceni. Poleg tega imam veliko veselje s tem, da si sama po svojem okusu sešijem obleko. Sicer si lelos nisem nameravala kupovati nove obleke, vendar ko sem prečitala članek o natečaju in se poglobila v vprašanje, sem sklenila, da se sama prepričam, ali je možno bili za 100 din nov od nog do glave. Vaš proračun mi je dal obilico dela. Najprej sem hotela vestno in skrbno izbrati ceneno in dobro blago. Obiskala sem nešteto trgovin, pregledala mnogo izložb, vendar nisem našla blaga, ki bi poleg cene ustrezalo tudi kvaliteti in trpežnosti. V tem me je rešila Belokranjica, ki je potrkala na moja vrata in mi ponudila v nakup belo domače platno. Ze sem jo hotela odsloviti, ko mi šine v glavo misel na vaš natečaj. Itrž sem se odločila in kupila 5 metrov platna po din S-—. Takoj sem vzela v roke svinčnik in papir in računala. Najmanj lOkratsem sestavila in spet črtala proračun. Ni šlo in ni šlo tako, kakor Id hotela. Končno sem vendar prišla do spodnjega proračuna. V koliko se mi je |K>-srečil, boste pač sami odločili. Verjem mite mi, da bi se dalo še kaj dobiti, a to, kar bom tu napisala vem, da bo dobro, trpežno in lejro ter solidno izdelano, za kar vam tudi jamčim. Ko Im namreč obleka gotova, vam jo na željo prinesem v uredništvo na v|w-led in — v oceno. Obleko sem si izdelala takole: Krilo je popolnoma gladko, iz štirih delov: prednjik, zadnjik in dva stranska. Bluza ima kratke, malo nagubane rokave. Ima moško fasono in je spredaj vezena v narodnih motivih. Poleg tega sem si napravila še majhno jopico, ki je izdelana po priloženem kroju. Iz ostankov platna sem si napravila majhen klobuček. Okrog oglavja ima pleteno vrvico. Čeravno nisem umetnica v risanju, sem skušala narisati obleko na pri- loženi prilogi. Če izračunam ceno obleki, t. j. 5 m platna, 'S prejice, sukanec, stiskač in en gumb, stane vse skupaj din 48'—. Ker mi je ostal še znesek din 52'— sem si kupila dokolenke in hotela sem imeti še čevlje. Ti so mi pa dali največ misliti. Res se dobe poletni čevlji že za 39 din, a so iz platna in gume, kar pa ni ne zdravju koristno ne trpežno. Poleg tega sem jih hotela imeti v isti barvi kakor obleko, zato sem si iz ostankov omislila tudi čevlje. Narezala sem ozke trakove, jih obšila in sešita ter nesla k nekemu podeželskemu čevljarju, ki mi je napravil čevlje z usnjenimi podplati; prav ljubki so in kar je glavno, zdravi in trpežni. Čevljar mi je računal 40 din. Tudi skico čevljev prilagam pismu. Kr.Vor vidite, sem se zares od nog do glave napravila za 100 dinarjev, sicer skromno, vendar solidno in trpežno. Zanimalo vas bo morda še, zakaj sem si ravno platno izbrala za to obleko. Naj vam torej povem, da je to najtrpežnejše blago. le|>o in dobro se pere, je vedno moderno in — domače je! Domišljam si, da se mi tudi dobro poda, o čemer se boste lahko prepričali, ko vas obiščem. Obračun bi bil torej naslednji: 5 m p 1 a t n a a din 8'— . 40'— din 3 prejice (modra in rdeča) a din 1'50 . . 4'50 „ sukanec. . . . . . 1'50 „ t g u m b in stiskači 2'— „ nogavice................12'— „ čevljarju za delo 40'— „ SKUPAJ.....................100— din Za 100 din imam torej: kompletno popoldansko obleko (krilo in bluzo), zu hladnejše vreme jopico, klobuček, nogavice, čevlje. Upam, da sem vsaj' deloma ustregla pogojem vaše zanimive ankete, in se pridružujem tekmovalkam ter zaključujem s pozdravom vsem članom vašega cenjenega uredništva Jctočnik Angelca, Moste, Društvena ulica 15. DRUŽINSKI TEDNIK vsako Sinji poletni klobuček Nadaljevanje s 3. strani »Da, res,« je priznala mala, plaha Julija in solze so ji zalile oči. Njen najljubši klobuk za šestdeset lir! Toda, če je tako določeno... Tedaj je tuja deklica vendar že snela klobuk s kodrov, oprezno ga je podržala v tenkih rokah in njen otožni pogled je hrepeneče polzel čez sinjo slamo... Morda je bil to prvi klobuk, ki ga je imela na glavi, saj je bilo videti tako revna in preprosta. Proti debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hui$anje sestavljene iz prlrodnlh mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Nr. Bahovec Ljubljana V vseh lekarnah 208 tabl. din 6» —, 100 tabl. din *»•-, 50 tabl. din U-~ SLATINSKE tablete , SLATINSKE TABLETE B««. br. 14.213'34 Toda v modernem slamniku je bila podobna elegantni mladi dami. »Kar obdržite ga!« je zdajci kriknila Julija, nezavedno ubogajoč skrivnosten notranji glas... »Obdržim naj si ga? Saj je vendar vaš k »Veter vam ga je podaril!« je zašepetala Julija in se brž obrnila, da ne bi drugi videli solz, ki so ji privrele v oči... V cestni železnici, ki jo je peljala k tetki, ji je sedel nasproti ogoreli mladenič iz vlaka. Smehljal se je in pozorno strmel v Julijine nagajive hodre. Izstopil je bil na isti postaji kakor Julija in jo je vprašal, ali jo sme spremiti. »Če pomislim, da sle zaradi moje lahkomiselnosti prišli ob svoj klobuki...« je dejal negotovo, ko sta složno stopala vštric po široki, solnčni cesti. »Ah, pustimo 1o!« je vdano menila Julija; nič kaj rada se ni spominjala svoje smole. Otožnost, ki je dihala iz njenih velikih oči, in nenavadna dobrotljivost te plahe in ponosne deklice, ki je podarila svoj najljubši klobuk docela tuji ženski samo zato. ker je bila revna, je s čudno močjo vlekla mladega moža k Juliji .. Iza se ni posebno čudila, ko je izvedela veselo-žalostno zgodbo iz neštetih pisem, lu so vsak dan prihajala domov. Mala neugnanka pa tudi ni bila j>rav nič presenečena, ko je lepega dne potrkal na vrata vitek ogo-rel mladenič in pri . strogem očku poprosil za roko njene ,velike' sestre Julije... j« m-1) spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50; Deset minut zabave ■ 20.00: Plošče. ■ 20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20.30: Pevski koncert gdč. Tee Laboš H 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz, vmes poje g. Mirko Premelč ■ Konec ob 23. uri. PETEK, fi. AVGUSTA 12,00: Narodne pesmi na ploščah ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13,00: Čas, spored, obvOstila B 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Ciganske plošče ■ 20.10: Zenska ura ■ 20.30: Radijski orkester ■ 21.15: Orgelski koncert ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30. Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 7. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila. spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: V zunanji politiki ■ 20.30: Pratika za mesec avgust ■ 22.00: Čas, vreme, poročila. spored ■ 22.15: Radijski orkester.■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 8. AVGUSTA 8.00: Poje Svetozar Banovec, Avgust Stanko in plošče ■ 9.00: Čas. poročila, spored ■ 9.15: Vurliške orgle na ploščah ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Koncert pevskega društva »Sloge« iz Kranja ■ 13.00: Čas, poročila, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester (oddaja prekinjena od 14 do 17. ure) ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe iz Bel-levuea ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac ura ■ 19.50: Radijski orkester ■ 21.00: Koncert pevskega zbora »Trboveljske slavček« a) Mladinski zbor, b) Mladinski zbori s spremljevanjem klavirja. V odmoru: čas. vreme, poročila, sjrored ■ 22.30: Plošče ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 9. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Španske plošče ■ 19.00: Čas, vreme, poročila spored, obvestila B 19.30: Nac. ura ■ 19 50: Zanimivosti ■ 20.00: Plošče B 20.10: Letošnja knjižna izdaja Slov. šolske matice ■ 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 10. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila • 19.30; Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Cestno prometne težnje ■ 20.30: Pevski koncert ge. Cirile Skerlj-Medve-dove, vrneš Radijski orkester ■ 22 00| Čas, vreme, porodila, spored ■ 22.15: Ježek in Jožek ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 11. AVGUSTA 12.00: Plošče N 12 45: Vreme, poro čila B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 1900: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.30: Vesele zgodbe s tabora in |>otovanja ■ 20.30: Oddelek zbora Glasbene Matice ■ 21.15: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. Radio Ljublj ana od 5. do II. avguila 1957. ČETRTEK, 5. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, sjrored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, MULI OGLASI ŽELITE KUPITI DOBER CLASOVIR že od 3.f>l)0*— dinarjev dalje. Želite imeti vafi gla-sovir, piano alt harmonij Cisto uglafien. obrnite se na mene, pridem tnkoj! NntanCno delo ter nizka cena! F. Turin, Celje, Prešernova 10, GOSPOD S STALNO SLUŽBO želi znanja z go flpodIČno ali vdovo primerne starosti, Porud be na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro: »Iskrena ljubezen«. MLAD GOSPOD IŠČE RESNEGA ZNANSTVA z gospodično prednjih let iz Ljubljane, možno tudi Iz okolice. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod: »PrilntolJ stvo«. GOSPOD 29 LET STAR, H pravico do saino stojnega IzvrSevanJa bolj&e obrti, za sedaj nameščen z Din 101)0*— mesečno, želi resnega znanstva z gospodično ali vdovo od 20 do 30 let, z malo vc^jo doto radi samostojnega iz vrSevanla obrti. Prednost imajo tudi dekleta z dežele. Odgovor na uprnvo pod Šifro: »Vesta«. LEPA EKSISTENCA. ISčem sotrudiiika(co) z denarjem za razpečavanje novih hrezkonku-renčnlh praktičnih predmetov Cenjene dopl se pod: »Patentirano 25.000« na upravo lista. FR. P. 55 A J EC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Veliko ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daifnooledov, toplomerov, barometrov, barolermometrov, lirorometrov 1.1. rt. - Raznovrstne ure, rlatnlna m srebrnina. - Ceniki brezplodno! K POZOR GOSPODINJE t Najcenejo ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem K BURET lister in vsa lahka letna oblatila v elegantni izdelavi nudi ceneno Presker Sv. Petra cesta Stev. 14 Hranilne vloge prodastc alt kupite zelo ugodno potom moic oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 58-10 Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.