2SS24 Tke Oldest und Moat. Popular, Slovene Newspapeij foi United States ofi America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero »n narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KAJOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE M JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE Y MD1NJENIH DRŽAVAH (Official Orgm of four, Slovene Organizations) " Najstarejši i« najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienik Driavak Ameriških. ŠTEV. (NO.) 241. CHICAGO, ILL., PETEK, 13. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 13, 1935 LETNIK (VOL) XLIV Abesinija z ogorčenjem zavrnila predložene pogoje, s ka-• terimi se nudi Italiji nagrada za njene prelomitve mednarodnih pogodb. — Ako bo cesar podpisal pogoje, bo izgubil prestol, mu groze. — Angleško ljudstvo trdi, da ga je vlada izdala. Ženeva, Švica. — Kakor je bilo že včeraj poročano, celi svet z ogorčenjem zasleduje Poteku angleških kramarskih toahinacij tekom zadnjih dni, ko diplomati za zaklenjenimi vfati režejo Abesinijoi in prodajajo nje kose Mussoliniju. V si-edo se je pa oglasila tudi Žrtev sama te umazane trgo-vine, namreč Abesinija, in je skrajno neprijetno presenetila angleške in francoske diplo ^ate, ko je glasno zakričala v svet, /la teh sramotnih pogodb Pod nobenim pogojem ne bo Priznala m da bo raje vrgla svojega cesarja s prestola, kakor bi mu dovolila, da bi kaj takega podpisal. Mirovni pogoji, ki sta jih skovala angleški zunanji minister Hoare in francoski min. Predsednik Laval, so bili v torek zvečer predloženi italijanski in abesinski vladi. \i kima niso do srede večera prišla nikaka točna poročila, ka-V) je Mussolini sprejel te Dfedložene pogoje. Iz mero bajnih virov pa se govori, da "o pogoji zadovoljivi; Musso-W; sicer najbrž ne bo kar hlastnil po njih, ker bi s tem Pokazal, kako težko jih je Pričakoval, marveč se bo le Brazil,, da se je na njih pod pripravljen pogajati. Nasprotno pa se je zaslišalo takoj skrajno ogbrčenje iz ^besinije. Visoki člani tamkajšnje vlade so brez olepša-vanja zatrdili, da bo cesar ^lassie izgubil svoj presto!, ako se bo drznil sprejeti ta ^ačrt. Te osebnosti trdijo, da Abesinija prisiljena zavrniti predHoge, kajti z njimi ponuja evropska diplomacija Galiji nagrado za to, .ker je Vlomila pogodbe. S temi Odlogi ni hotela diplomacija poseči nič drugega, kakor da Se bolj daleč odloži čas za Akcije proti Italiji. Abesinija pravi, da ni pod n°benim pogojem pripravi j e-tla- da bi odstopila Italiji kaj ^ttilje v severnem delu dežele, Hiti ti kraji so za njo velika političnega pomena. Tu-ako bi vlada to storila, bi Re dvignili tamkajšnji poglavji sami in se postavili pro-1 Italiji. Abesiniji ni dosti na ali dobi kak izhod do ^rja, ali ne. Sprejme ga le, bo prost vsakih italijan-!?ih davkov. V zameno za to JAPONSKE ZAHTEVE Enaka hooe biti na morju z Ameriko in Anglijo. London, Anglija. — Med narodna mornariška konferenca, ki zboruje tukaj, se je sklicala, da se na njej določi znižanje oborožitve na morju. Kakor pa kaže, bo njena naloga obstojala bolj v tem, da ukrene, v koliko se oborožitev lahko ojači. Japonska je namreč neprikrito prišla na dan z zahtevo, da se ji mora dovoliti enako močno bro-dovje, kakor ga imate Anglija in Amerika. Uradni krogi trdijo, ako se Japonski to dovoli, bo bolj močna kakor katera koli država, kajti njen obseg, ki ga ima braniti, ni tako razsežen, poleg tega pa je zadnja leta zgradila množino novih, modernih ladij. r°vince na jugu, vendar ne ta-Fafan doline, kajti ' Je pri volji dati kos Ogaden pri J^vane t^aj so oljni vrelci. Nikakor Abesinija ne dovoli, da bi . Italijani kolonizirali na» nje- ^ii ozemlju, češ, da koloniza- navadno sledi aneksija. skrajnem ogorčenju se sli- tudi iz Anglije same in med > ^stvoru splošno vlada prepri- ji ?e> da ga je vlada izdala. Vo-,ci šo — J •• -..... —• —i-- PRIMEREN NASVET REPUBLIKANCEM Baltimore, Md. —Bivši rep. senator J. I. France, ki je bil poražen pri volitvah 1932, je pretekli torek podal nekaj navodil republikanski stranki. Dejal je, da ima ta stranka preveč takih voditeljev, ki gledajo samo na to, da bi preskrbeli svojim prijateljem mehke sedeže z mastno plačo. Republikanci naj bi prenehali, je povdaril, s svojimi napadi na predsednika Roo-sevelta, češ, da je preveč napreden, in bi nasprotno raje skušali dokazati, da so oni še bolj, in obljubiti hitrejši napredek. -o- DOLOČBE GLEDE ŽENITEV V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada je uvedla posebne certifikate, ki se izdajajo tistim, ki jim je dovoljeno, da se poroče. Predno pa se dobi tak- cei*tifikat, morata prestati zaročenca temeljito zdravniško preiskavo in pri zasliše-nju1 izpolniti vprašalno polo, obsegajočo šest strani. Pri tem zasliševanju se morajo razode ti najpodrobnejše okoliščine, tako na pr., kdaj je kandidat za ženitev pričel govoriti irt hoditi, kak je njegov duhovni in umski razvoj, ali ima slabe navade, kakor kajenje ali pitje, in pa, ali je zmožen imeti otroke. Ako odgovor na zadnje vprašanje ni zadovoljiv, se oseba lahko poroči le, ako se da prej sterilizirati. V splošnem imajo novi odloki glede ženitev v prvi vrsti cilj. da se čim najbolj pomnoži število otrok. KRIZA S SREBROM Amerika zavrača krivde, ka tere jo dolži Anglija. New York, N. Y. — Na londonski borzi je nastala pretekli torek velika panika, ker je cena srebru znatno padla. Angleški finančniki trdijo, da je kriza nastala vsled tega, ker da je Amerika opustila svoj načrt kupovanja srebra. Nasprotno pa se iz ameriških vladnih krogov povdarja, da se ta načrt ni opustil in da Amerika še vedno kupuje srebro in ga bo, dokler ne bo kritje njenega denarja obstojalo iz 25 odstotkov-v srebru. Senator Pittman se je izrazil, da ta kriza ni nič drugega kakor trik Anglije, ki je bila omenjenemu ameriškemu načrtu že od vsega početka nasprotna in ga skuša izjaloviti. -o-- PRISILJENA STA SE NAPILA Chicago, 111. — Na policijsko stražnico sta prišla v sredo v zgodnjih jutranjih urah 28 letni Frank La Sharr, 3526 Carroll ave., in 23 letni Sol Shimkovitz;, 1343 S. Avers ave., in naznanila, da sta bila oropana. Videlo pa se je na prvi pogled, da sta precej "na trkana," in fanta tega tudi tajila nista. Pojasnila pa sta, da ni njuna krivda, da sta pijana. Sta namreč uslužbena kot voznika truka neke tvor-nice pijač in napadla sta ju dve oborožena moška, ki sta ju z orožjem prisilila, da sta morala popiti vsak poldrugi pajnt žganja. Pobrala sta jima nato $150 družbinega denarja ter izpraznila truk, na katerem je bilo pijače za $250, na kar sta pustila svoji žrtvi v pijanem stanju. -o- ENAJST IN POL MILIJONA BREZPOSELNIH Washington, D. C. — Po ugotovitvah ameriške delavske federacije je točasno > Zed. državah še nad enajst in pol milijona brezposelnih oseb, dočim jih je bilo v marcu' 1933 okrog 15 in pol milijona. V omenjenih 11 in pol milijonih so vključeni tudi trije milijoni brezposelnih, ki imajo začasno zaposlitev na vladnih javnih delih. KRIŽEMJVETA — Šangaj, Kitajska. — V severni Kitajski utegne priti dO spopada med japonskimi in kitajskimi četami. Kakor govore poročila, pošilja nam reč Kitajska velike transporte čet proti severni meji, brez dvoma, da prepreči odcepitev. — Madrid, Španija. — Ob-. „ , lasti m dobile v roke tri člane doslel- Grcen -1C ponudbo ol,k,° ODPOR PROTI LEWlSV Green zavrnil njegovo ponud bc1, da bi stopil v njegov otifcor. — Železničarji ob-ccjajo razkol. Washington, D. C. — Od dveh strani se je zadnje dni ožigosal John Lewis, predsednik premogarske unije, vsled svojega nedavnega spora, v katerega je zašel z ameriško delavsko federacijo, v kateri je resigniral kot podpredsednik. Prvi odpor proti njemu je prišel v torek od predsednika federacije, Wm. Greena, kateri je prejel ponudbo, naj resignira s svojega mesta predsednika in stopi v Lewisov odbor, ki skuša federacijo preurediti, da bi se unije reorganizirale po industrijah in ne po obrtih kakor 1% ilugoslavife* Velika povoden j v Dolenjem Logatcu in okolici. Petdeset hiš in gospodarskih poslopij poplavljenih. Voda je ponekod segla čez prvo nadstropje do podstrešja. Smrtna kosa. — Nezgode in drugo. ZARADI PSA SI VZEL ŽIVLJENJE Sacramento, Cal. — Ker je izgubil svojega priljubljenega tovariša, psa, ki je poginil vsled starosti, si je 14 letni Homer Lee s strelom vzel življenje pretekli torek. banditske tolpe, ki je 30. novembra izvršila drzen rop, pri čemer so pobrali ogromno svoto, okrog. $200,000, kar je bilo namenjeno za plače mestnim uslužbencem. Okrog eno tretjino plena so imeli še pri sebi. — Moskva, Rusija. — Kakor izkazuje tozadevno poročilo, izdano pretekli torek, je tekom tega leta znatno padla produkcija "vodke," slavnega ruskega žganja, in sicer znaša padec skoraj deset milijonov kvartov. — Berlin, Nemčija. — Tekom meseca novembra se je zvišalo število brezposelnih v Nemčiji za 156,000 oseb, da znaša zdaj to število po uradnih podatkih nekaj manj kot dva milijona. To je za 300,-000 več kakor v mesecu avgu stu. •-o- HEARST IŠČE PREDSEDNIKA Topeka, Kans. — Znani lastnik števila časopisov, Wm R. Hearst,, je pretekli torek obiskal tukajšnjega governer-ja Landona, o katerem se pri čakuje, da bo predsedniški nil, češ, da ne mara sodelovati z uporniško manjšino. Druga stran, od katere je bil Lewis obsojen, je unija železničarjev, katera ga je v uredniškem članku svojega tedenskega glasila obdolžila, da s svojim činom delavstvu škodi, ker ga cepi, in da se industrijalci tega vesele. Poziva ga, naj dokaže, da bi bil unijski sistem po industrijah bolj ugoden za delavstvo. Železničarji ne propagirajo niti enega niti drugega sistema, želijo le, da se.delavstvo ogiblje razkola. V TEM MOŽU JE VSE NAROBE Chicago, 111. — Zdravniški preiskavi se je podvrgel pretekli torek 46 letni črnec David Wright, 4553 Calumet ave. in zdravnik je našel v njegovem telesu čudne razmere: Srce in želodec ima na desni strani, dočim so jetra na levi. Kljub temu se mož izvrstno počuti in se je dal preiskat1 le, da ve, pri čem je. Dolenji Logatec pod vodo Dol. Logatec, 19. nov. — Na Martinovo nedeljo in naslednjo noč je neprestano deževalo. Ko so se prebivalci Logatca v ponedeljek zjutraj zbudili, so se silno prestrašili zaradi močnega šumenja vode, ki je drla iz Gor. Logatca. Kmalu je bila struga polna in voda je začela preplavljati polja, ceste, hiše in druga poslopja. Ljudje so vsi zbegani hiteli reševati in nositi na varno, kar je pač kdo mbgel. Voda je tako naglo naraščala, da so nekateri posestniki le z veliko težavo spravili živino na varno. Mukanje govedi, cviljenje prešičev, kokodakanje kure-tine, vse se je mešalo s šume njem vode, ki je drla naprej, noseč s seboj vse, kar je dosegla. Voda je vdirala v hiše, hleve, vzdigovala pode, obra čala svinjake, odnašala hlode, deske, drva, poljske pridelke in drugo. V Dol. Logatcu je voda poplavila okrtjg 50 hiš in poslopij. Škoda je velika in se Se ne da ugotoviti, ker v času, ko to poročamo, voda še ni vpadla. Most, ki veže Martinhrib z Dol. Logatcem, je 3 m pod voclo. Posestniku g. Martinu Kavčiču je prišla voda 1 m visoko še v 1. nadstr. tovarna olja je tudi vsa pod, vodo. Posestniku g. Molku je segala voda do podstrešja. Tukajšnja obmejna četa je tudi morala izprazniti vojašnico, čeprav je precej visoko od struge. Pri požiralniku "Jač-ka" je kar celo jezero vode. Ker je žrelo deloma zamaše-no, vb d a ob vsakem večjem nalivu poplavlja okolico. naju je umrl Gustav Franzl, generalni major v pokoju, stric ljubljanskega tovarnarja H. Franzelna, star 73 let. — V Celju na svojem domu je umrla Henrijeta Mathes, vdova po bivšem hotelirju, stara 83 let. -o- Pod plazom peska Na nekem zemljšču pri Samboru sta delavca Josip Bozer in njegov sin odkopavala velike sklade peska. Na očeta, ki je stal v jarku, se je vsul velik plaz peska in ga pred očmi sina zadušil. Sin je skušal očetu pomagati, a s« je pesek jel vsipati tudi nanj in je tako sam prišel v veliko nevarnost. Rešili so ga v zadnjem hipu šele drugi delavci, ki so prihiteli na pomoč. Ogenj V nedeljo 17. novembra je izbruhnil požar pri posestniku Jakoliču v Krčevini pri Vurber-gu. Zgorelo je veliko gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Škoda je velika. Vzroka požara ne morejo ugotoviti. -o- Nesreča Na Dolgi pri Ponikvi je kobila brcnila 88 letnega občinskega reveža Martina Fajsa z vso silo v hrbet in mu prizadjala hude poškodbe ter so ga morali oddati v bolnico. sti. Hearst je po obisku pokazal svojo navdušenost, češ, to je mož, ki bo potolkel Roose-kandidat na republikanski li-! velta. EGIPČANI POSTATATO NEMIRNI ah zadnji mesec pri voli-j oddali svoje glasove Bald-«*, vtadi, ker je ta zatrjevale t ®e naPreJ ščitila inte-s0 ^ige narodov. Zdaj pa, ko °utve minule, gre in sklene pogodbo, ki je najbolj nečastna v zgodovini angleške diplomacije, kakor trdijo. Tudi med člani angleške vlade same ni enoglas-nosti v tem, toda v javnost tega ne dajo, ker ne marajo diskre-ditirati zui}. ministra Hoareja. Prizor iz izgredov na ulicah mesta Kairo, Egipt, ko je policija razganjala množico nad 30,000 oseb, ki se je zbrala ob pogrebu nekega dijaka, kateri je bil ubit med demonstracijami proti Angliji par dni prej. Pobesnela žival Maribor, 21. nov. — V Braunšvajgu se je danes ob 14. pripetila strašna nesreča: 30 letni posestnik Anton Medved je iz Starešincev gnal bika proti Mariboru. Kakor bi žival slutila, da jo pčlje k mesarju, je bik nenadno pobesnel, podrl Medveda na tla in ga pohodil. Smrtno nevarno ranjenega Medveda so reševalci naglo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je mož že uro pozneje izdihnil. Zdravniki so ugotovili strašne notranje poškodbe, zlomljen je imel pa tudi tilnik. --o- Zaklad - je našel Pri posestniku Hedlu v i Spodnji Vižingi v Dravski do lini so prenavljali stanovanjsko hišo. Ko so zidarji delali na odru in popravljali okoiu nekega okna, so naleteli na odprtino, katero so odprli in našli v njej zazidane stare avstrijske zlatnike. Smrtna kosa Na Planini pri Sevnici je umrl Jakob Repar, posestnik od Sv. Vida nad Cerknico, star 91 let. — V Kronbergu pri Du- Zvezanega so našli V listnjaku pri viničariji mariborskega trgovca Ferd. Grei-nerja v Limbušu so našli na rokah in nogah zvezanega 11 letnega dijaka mariborske gimnazije Janka Schreija. Usta je pa imel zamašena s skupaj zvito nogavico, da ni mogel klicati na pomoč.. Našla ga je mati, ki ga je šla iskat in fant ji je pripovedoval, da ko se je igral v skednju, je prišel k njemu velik mož s krinko, ga slekel, mu zamašil usta ter ga zvezal, nakar je odšel in se splazil v hišo, kjer je najbrže kradel. -o- Nevaren sunek Po nesreči je neki moški v Hermanovi gostilni v Št. Juriju ob juž. železnici sunil 79 letnega dninarja Ivana Rožanca s tako silo, da je ta padel na tla in se tako nevarno pobil, da so ga morali oddati v bolnico. Miril je V neki gostilni je na Martinovo nedeljo 17. nov. sredi noči nastal živahen pomenek,, ki se je na dvorišču razvil v pretep s pestmi, kolci, lopatami in vsem kar so mogli fantje dobiti v roke. Pri tem je bil najhuje prizadet Franc Sladic, ki se pretepa ni udeležil, ampak je stopil med pretepajoče, da bi jih pomiril. Z nožem je dobil več ran, najhujšo pa na vratu, ki pa ni smrtno nevarna. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' iito-iu Amerikanski Slovenec The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. »"AMERIKANSSU SLOVENEC* Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ________________________________$5.00 Za pol leta ____________________________ 2.S0 Za četrt leta ________!___________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _________________________$6.00 Za pol leta______________________3.00 Za četrt leta ______________________________ 1.75 Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Posamezna številka 3c Subscription: For one year ______________________ For half a year _________________ For three months ______________ .....$5.00 2.50 ..„ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _______________________________$6.00 For half a year _________________3.00 For three months __________________ 1.75 Single copy ................,..................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. Spor s katoliško cerkvijo Notranje razmere v Nemčiji se zaostrujejo radi preganjanja krščanske vere, zlasti katoliške cerkve. V kon-kordatu je zajamčena popolna svoboda katoliškim nepolitičnim društvom, prosvetnim in stanovskim. V resnici pa se jim delajo največje ovire, da se jim onemogoči obstoj. Radi teh razmer je papeški nuncij v Berlinu g. Orse-nigo obiskal državnega ministra za cerkve dr. Kerrla. Sporočil mu je protest katoličanov radi zatiranja katoliških mladinskih in delavskih društev. Kar se tiče razobe-šanja zastav na cerkvenih poslopjih, je nuncij Orsenigo sporočil, da je dal sv. Oče na osnovi konkordata nemškim škofom navodilo, da se smejo na cerkvah razobesiti samo cerkvene zastave, ne pa one s kljukastim križem. „ Dr. Kerrl je odgovoril, da ima država sredstva, s katerimi bo katoliško duhovščino prisilila, da skaže kljukastemu križu respekt. Nato je papeški nuncij rekel: "Tudi grožnje ne bodo Vatikana odvrnile od tega, da zahteva, kar .določajo pogodbe. Ce pa bi oblasti katoliško duhovščino prisilile, da bi ne mogla izpolnjevati duhovniških dolžnosti, bi bila sveta stolca prisiljena, da prekine diplomatično zvezo z Nemčijo." Zanimivo je tudi dejstvo, da so se nemški protestantje zatekli v Rim po pomoč. Poslali so namreč v Rim svoje zastopnike, ki bodo razpravljali s kolegijem kardinalov in s pristojnimi kongregacijami o tem, kako. bi bilo mogoče, da bi katoličani in verni protestantje organizirali vzajemno obrambo zoper napade na krščanske cerkve od strani narodnosocialističnih oblastnikov v Nemčiji. Petek, 13. decembra 1935 Kaj mislijo Francozi o Japoncih Znani francoski politik in bivši minister Paul Bon-cour razpravlja v pariški "La Tribune des Nations" o nevarnosti japonskega prodiranja na Kitajsko in pravi med drugim: "Iz objektivne politične analize sledi, da Japonska na trdni podstavi svoje organizacije v Mandžuriji, neumorno nadaljuje svoj pritisk proti jugu, Do danes je že popolnoma ali skoro dosegla demilitarizacijo severne Kitajske do Kitajskega zidu in zdaj so njeni napori obrnjeni še bolj proti jugu, z željo, da bi v demilitarizirano cono, to je cono pod kontrolo japonske vojske, vtaknila celo severno Kitajsko s Pekingom in Tien-Tsinom. Nankinški atentat z dne 1. novembra, usmrtitev ministrskega predsednika, ki je bila delo mladih kitajskih nacionalistov, predstavlja samo majhno epizodo strašne borbe, ki se razvija med onimi, ki se skušajo upirati, in onimi, ki — zapuščeni od mednarodne javnosti — menijo, da morajo neizogibno iskati poslednje zatočišče v kitaj-sko-japonskem bloku, izkoriščajoč pri tem ogromna naravna bogastva Kitajske, kar odpira vse možnosti maščevanja nad Evropo, ki je bila dovolj neprevidna, da ni razumela, da je mir — vsaj po vojni — nedeljiv." Sveti Oče in Abesinija Mnogokod se čujejo glasovi, ki pozivajo sv. očeta, naj poseže v dogodke v vzhodni Afriki. Pri tem je zanimivo, da prihajajo v prvi vrsti iz nekatoliških in socialstičnih krogov. Tem se pridružujejo še prostozidarji. Take pozive moramo pravilno razumeti, ker je njihov namen v tem, da zapletejo Cerkev v mednarodni spor in škodujejo njenemu ugledu. Neiskrenost je očitna, če vemo, da baš taisti krogi skušajo izriniti Cerkev iz vsega javnega življenja. Leta 1917 so mnoge države mirovne nasvete Benedikta XV. prezrle in obenem sklenile, da sv. stolica nima dostopa v Zvezo narodov. Cerkvi je vojna za človeštvo nesreča, ki spada v sedanji svetovni nered. Kljub temu bi papež' rad nastopil kot razsodnik v težkem sporu — kot se je to v zgodovini že opetovano zgodilo — če bi bil za to naprošen. Sam od sebe pa tega ne more storiti, ker bi v Cerkvi sovražnih krogih takoj vstala sumnja, da mu gre za politično nadvlado nad narodi in državami. KAKO SO V ROCKDALE JOLIETČANOM POSTREGLI Joliet, 111. Dne 9. novembra so imeli v Rockdale veliko vinsko trgatev, na katero so vabili prijatelje in rojake. Naj vem sedaj povem, kaj se je ob tej priliki zgodilo z menoj. Vabili so in vabilu se tudi jaz nisem mogel odtegniti, pa sem se odpravil na to veselico. Z rockdalskimi fanti in možmi sem se že popoldne prav prijetno zabaval, samo da se jim bolj prikupim za zvečer. Res, bili so jako dobre volje >n že sem mislil, da se to prijateljstvo nikakor ne more razdreti, pa kako hudo sem se zmotil. Stopil sem j da pogledam nekoliko po vino-igradu, pa me je prijela želja, da bi si nabral nekoliko vabljivega grozdja. Da bi mi tega nikoli ne prišlo na misel, kajti že me je nekdo zagrabil in ko se ozrem kdo bi bil, vidim, da je bil to eden mojih najboljših prijateljev, s katerim sva bila popoldne skupaj. Tiral me je pred sodnika, kateri me je obsodil na 20 tisoč. Kaj sem hotel? Plačal sem in sem si mislil: Sedaj, ko si toliko plačal, pač lahko poješ vse, kar je v vinogradu. Pa me je spet zagrabila roka pravice in zopet pred sodnika. Kazen je bila sedaj seveda hujša in ker sem se uprl, da toliko ne bom plačal, so me zaprli v "špeh kamro". Tako sem po lepem potu prišel v ječo, iz katere so me izpustili šele pod varščino 50 tisočakov. Seveda, nisem bil sam v ječi; kmalu je bila napolnjena, da se je nazadnje porušila in na ta način so bili vsi prosti. Jaz bi bil moral tisti dan obiskati nekoliko naročnikov, pa jih nisem. Sem se pa drugi dan odpravil na pot in so me začeli iz- praševati, kje sem bil prejšnji dan, ko so me pričakovali. Povedal sem jim, da sva jaz in pa Gersich kradla, pa so naju zaprli. Vsakdo se je čudil, kako da sva šla midva krast. Ko sem jim pa razložil vso stvar bolj natančno kako je bilo, je pa bilo smeha na mehe. Tudi jolietska Zveza združenih slovenskih društev je priredila zabavo dne 28. novembra, ali na Zahvalni dan, na kateri so bili zastopani mestni odbor in okrajni odbor. Ti možje so nam tako zvezo jako odobravali in zatrjevali, da v slogi je moč. — Zato pa rojaki, delujmo v slogi vedno. Le poglejmo, koliko na-jših mož in fantov je zaposlenih ' mestnih in okrajnih delih. Ce se bomo držali skupnosti, da bomo kot eden, bomo Slovenci dosegli še veliko moč. — Kakor se sliši, je omenjena veselica na Zahvalni dan prav lepo izpadla, zato prav lepa hvala odboru, ki se je trudil in vse tako lepo izpeljal da je šlo kot po žnorci. Seveda, najlepše jo je pa izpeljal Ludvik Kuhar, kot stolorav-natelj. — Prav lepo se zahvalim Rev. George Kuzmi za otvoritev in pa zaključek banketa z molitvijo. Dne 8. decembra so naše žene in dekleta spet pripravile lep card party v korist cerkve sv. Jožefa. Udeležba je bila tako velika, kot še nikoli poprej. Tudi ta prireditev se je vršila pod Zvezo slovenskih društev v Jo-lietu. Tudi tukaj smo imeli priliko videti, kaj premore sloga in prepričali smo se o resničnosti pregovora ki pravi: V slogi je moč. Z delom gre pri nas še vedno počasi. Obeta se nam sicer da bo veliko dela, pa bomo že videli kako in kaj bo. — Vesele božične praznike in srečno Novo leto. John Kramarich, zast. -o- OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, 111. Društvo Krščanskih žena in mater najvljudneje vabi vse fa-rane in njih prijatelje, da se udeležite bunco party, ki bo v nedeljo 15. dec. ob 2. uri popoldne v šolski dvorani sv. Štefana. Vstopnina je 35c. Dolžnost nas vseh je, da pridno agitiramo, da bo čim večja udeležba. Saj se gre za cerkev in dolžnost vseh nas je, da cerkvi pomagamo, ker je cerkev nas vseh. Zato pridite in napolnimo dvorano, kakor še nikoli poprej. — O dobitkih naj omenim samo toliko, da boste dobili tam nad vse lepa darila in vse to samo za svoto 35c. Nobenemu ne bo žal kdor pride na ta bunco party, ampak vsak bo rekel ko bo odhajal : pa nas še povabite, kadar boste imeli kaj takega, luštno je bilo. Članicam društva pa omenim to, da tiste, ki ste obljubile darila ali v denarju, vas prosim, da ne čakati prav do zadnjega. Saj menda nobfcna noče ostati zadnja, vsaj že za to ne, ker se bodo imena darovalk brala na januarski seji, kaj je katera darovala. Lepo bi bilo to od tistih, ki za zadnji bunco niso prispevale. Mar ne mislite, da je to vaša dolžnost, da se sedaj spomnite s kakim darom? Na svidenje prihodnje nedeljo v dvorani. Jennie Terselich, tajnica NOVICE IZ DETROITA Detroit, Mich. Citatelji Amer. Slovenca, mi boste pač morali oprostiti, ker se nisem tako dolgo oglasil. Sem pač čakal, da se nabere več novic. — Tako vam sedaj poročam, da sta si obljubila zakonsko zvestobo John Stupar, fant od fare in Miss Ljudmila Kova-■chek. Poroka se je vršila dne 30. novembra v cerkvi sv. Jane-,za Vianeja v Detroitu. Novopo-ročencema želim obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu, j V Flint, Mich, sta pa zakonca Mr. in Mrs. Joe Lovrenchich .obhajala 50 letnico poroke ali zlato poroko in sicer v soboto 23. novembra. Pač redek slučaj. To pokaže, da imamo še močne korenine med slovenskim narodom v Ameriki. — Mr. Joe Lovrenchich je bil rojen pred 79 leti v fari Vrh pri Vinici. Kot mlad fant se je preselil v Ameriko. Ker tedaj še ni bilo toliko slovenskih družin, si je izbral nevesto iz bratskega naroda poljskega, pa Mrs. Joe Lovrenchich obvlada naš slovenski jezik kot rojena Slovenka. — Prva poroka se je pač vršila pred 50 leti na Calumetu, Mich, v poljski cerkvi. Tedaj še ni bilo na Calumetu slovenske fare. — Iz Detroita se je udeležilo te redke slavnosti zlate poroke več rojakov, kot Mr. Louis Srebrnak in njegova dva sinova, Mr. in Mrs. Joe Srebrnak in Mihael Srebrnak. Pri tej redki slavnosti so bile navzoče štiri genera- cije. — Mr. Joe Lovrenchich je tudi večletni naročnik Amer-Slovenca. — Bog vaju živi redka jubilanta še mnogo let. V cerkvi sv. Janeza Vianeja se je v nedeljo 8. decembra vršila zopet redka slavnost, namreč sprejem 11 članic v Marijino družbo ali Young Ladies Sodality. Tudi ljubljanskega nadškofa J mogel spati, dr. Gregorija Rozmana pričaku-i Natakar: Kaj hodite tako jemo. Sedaj ko to pišem ga se'^daj spat? ni, pa pride v kratkem. Po-| — Ne, toda namenjen sem drobnosti o tem bom še sporo- n,a se.io. čal. — Želim vsem naročnikom Važen razlog. nočem -Gost: Zdaj črne kave, ker bi ne /esele božične praznike. Poročevalec Mfl if JUGOSLAVIJE Slovenijo nameravajo eiektri ficirati Banska uprava v Ljubljani je izdelala velik načrt za elektrifikacijo vse Slovenije. Po tem načrtu' predvidevajo stroški za elektrifikacijo olero glo 70 milijonsv dinarjev. S te,m i stroški bi se postavili daljnovodi in transformatorske postaje. -o—— Brez dela je dobro živel "Nikoli ne delam, pa vseeno dobro živim. Ti sploh ne znaš živeti!" tako je zabrusil nekoč svojemu rojaku v brk 27 letni Janez Smrčan iz Cerknice, ki ni nikdar ljubil poštenega dela in je postal pravi poklicni tat. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 1 leto strogega zapora, ker je preteklo poletje vlomil v Ljubjani v podstrešje neke hiše in od tam odnesel več vrednostnih reči. -o- Škoda po požanj Deset tisoč dinarjev škode trpi posestnik Franc Furman iz Trnovcev, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje. — V Zbi-govcih pri Gornji Radgoni je ogenj uničil gospodarsko po- I slopj-e posestnika A nt. ?tr?n?'-' šaka. Zgorela je tudi hiša. -o- Nesporazum. — Vratar v hotelu: "Gospod želi sobo s kopalnico ?" Gost: "Mislite mar, da sem prišel na letovišče za to, da se bom kopal v banji?" * * * V vlaku. — Sprevodnik: Tu ne morete kaditi. Zunaj na vagonu je tablica z napisom: Za nekadilce. — Saj kadim v vagonu, ne pa zunaj. * * * Dunajski zrezek — Slikarju Blasislavu Hoffmann se je skoraj zmerom sanjalo samo o jedi iij. pijači. Nekoč se mu je sanjalo tole: Sedel je v neki gostilni s svojimi prijatelji. Vsi s/o naročili že narejene dunajske zrezke, samo Hoffman si je posebej naročil naravni zrezek. Natakar je drugim takoj prinesel dunajska zrezke, Hoffman pa je moral dolgo čakati in požirati sline Nazadnje je natakar prinesel tudi naročen naravni zrezek in sicer velikansko porcijo... V tem hipu se je Hoffman zbudil. Jezno se je udaril ob čelo in zakričal: "Oh, kakšen butec sem! Zakaj tudi jaz nisem naročil raje dunajskega zrezka? Zdaj bi ga bil lahko že pojedel!" Sleparija. — Janezek je šel prvič v šolo. Ko se vrne domov, ga mama vpraša: "No, ali ti je ugajalo v šo li?" "Kaj še!" je odgovoril Janezek. "Vse skupaj je velika je napi-namesto žametnih ' sedežev so pa notri samo lesene klopi." i Trdna korenina i - - - Trdna korenina je Leopold sfepania' Na vratih • Medvešček v Trbovljah, ki nad san'0: L razred> narac pol stoletja zvesto služboval pri trboveljski premogokopni družbi in pred tremi leti stopil v zasluženi pokoj. Pred kratkim je obhajal 70 letnico svojega življenja in čez tri leta upa obhajati še zlato poroko s svojo družico v krogu svojih enajstih otrok, tako je še zdrav in čvrst. Vroča kri Trinajst fantov od Sv. Barbare v Halozah se je zbralo k vojnemu svetu in so sklenili napraviti bojni pohod v sosedno vas Gradišče. Na poti tja so naleteli na posestnikova sinoVSi Mihaela Klinca in Antona Belšaka, ju obkolili in brez vsakega povoda natepii s koli. Eden izmed napaden-cev ni mogel več dni jesti vsled dobljenih poškodb, drugi je pa moral v bolnico. Junaški fantje bodo na sodišču prejeli odlikovanja za toliko hrabrost. Dobra dela. — Tinček pride k materi in jo ljubeznivo vpraša : "Kajne, mama, slaba dejanja mora človek poplačati z dobrimi deli?" "Seve, ljubček," je pritrdila mama. "Potem mi pa daj kvodef; ker sem pravkar, razbil v sob1 ogledalo!" * * * Če petelin zapoje. — V T>e] ki operi je gostoval tenor, W se je p'isal Petelin. Njegov glas je bil vse prej kot vrsten. Naslednjega dne ie stalo v poročilu gledališkega kritika: "Ko je Petelin tretjič pel sem šel na hodnik in se bridko zjokal..." -o-- ŠIRfTE AMER. SLOVENCA* ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Pojdi doli in pomagaj Tarzanu iz arene," je govorila zapovedovaino Nemone enemu svojih stražnikov. "Tarzana in Gemnona pripelji k meni. Erot naj pa gre v svoj oddelek in ostane tam, dokler ne izdam novih povelj. Ne maram ga več videti. — Athnejca pa naj peljejo v njegovo celico, drugo določim pozneje." Ko ja Erot, ki je bil še v areni .zaslišal neprijazne ki-aljičine besede, je iz teh spoznal, da je njegov upliv pri kraljici popolnoma omajan. Nemone nima več nobenega zaupanja vanj. "Tarzan, ta divjak," si je rekel sam sebi, "mi je vse to napravil." In v njegovi glavi so se zbirale hudobne in zle misli. Prvo kar je Erot .iskal ko je prišel iz arene, sta bila Tomos in M'duze, da bi se sešel z njima. Dobro je vedel, da oba dva, kakor tudi on, sovražijo tega tujca Tarzana, ki se je tako proti volji vsem, vgnezdil v bližino kraljice in jo po-polnona pritegnil nase, da Nemone sami več ne ve kaj dela. Tarzan je z začuden jen poslušal kraljičino povelje. "Pa si rekla, da bo Athnejc prost," se je obrnil proti kraljici Tarzan. "Če ga zopet daš zapreti v celico, sem primoram iti z njim, ker sem mu povedal, da je prost," je nadaljeval Tarzan. Nemone se je obrnila proti Tarzanu in hotela takoj odgovoriti, pa je pomislila. je poleg vašega imena in naslova iznačba '12-35' je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lo kalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti^ M lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine .K poleg vašega imena in naslova. Petek, 13. decembra 1935 "AMERISCANSKI SLOVENEC" Birm N NADŠKOF DR. ROŽMAN NA BARAGOVEM GROBU (P. Odilo. O.F.M.) so Prevzvišenega obdarovali: ski dečki so bili tako srečni, da niči, sicer bi vročina raznesla marmornate plošče in ognjeni V sredo 27. nov. se je podal nadškof Dr Rozman iz Chicage z večernim vlakom v Gornji Michigan, na ono posvečeno zemljo, ki jo je škopil Baraga s svojimi znojem v težavnem misijonskem delu. Prevzvišenega je spremljalo na tem važnem potovanju več slovenskih duhovnikov: predsednik Baragove Zveze Rev. - 1 U -1 la predčasno umiranje dreves okt. 1832. Posvečen v duhovnika 1 .. .. , .. . . T. • , 1orr XT in prihranila obwini xeiike je bil v Ljubljani 1. 1855. Na prošnjo škofa F. Barage je prišel v Ameriko 1. 1859 in sicer1 v marquettsko škofijo. Imel je poseben dar za jezike: Govoril je dovršeno angleško, francosko, nemško, arabsko, pet slovanskih jezikov in je izvrstno obvladal tudi latinščino in grščino. Znal je tudi več indijanskih dialektov. Poleg vsega tega je bil pri-prost kot otrok. Umrl je v Spring Garden 3. avg, 1898 in je pokopan v St. Ignace, Mich. Pozneje je deloval pri duluthski katedrali znani Msgr. J. F. Bul' kot generalni vikar. P. Odilo. pr stroške. Skupina znanstveni kov in tehnikov je dolgo časa eksperimentirala s to metodo, pri kateri gre v" glavnem za umetno prehranjevanje dreves Iz večje posode, ki jo položi jo v zemljo in napolnijo z re dilno tekočino (tekoča gnojila,) prehaja hrana skozi neko vrsto injekcijskih igel na ravnost v korenine drevesa in tb mora potem rasti in se raz vi jati, naj si bo cesta, v kateri stoji, kakršna koli. Eksperimenti so imeli tako dober uspeh, da jih bodo v kratkem uresničili v praksi, na cestah samih. avtomobilih smo se odpravili ob prignala tako daleč, je morala biti 'takoj izpolnjena:.Kje je Baragov grob? smo vprašali. Grobnica je pod nekdanjim velikim 8, uri zjutraj na Marquette, Mich., proti svojemu cilju: na Baragov grob. Med potjo smo se ustavili za nekaj ur v indijanski naselbini L'Anse, blizu sedanjega Baragatown. Kraj, kjer je Baraga 1. 1844 postavil svojo misijonsko cerkev za Indijance, ima zdaj drugo ime in mesto L'Anse je oddaljeno odtod kake tri milje. Prav na onem mestu, kjer je stala Baragova misijonska cerkev, je Msgr. Režek 1. 1928 postavil lepo, moderno sirotišče za indijanske otroke. Sirotišče oskrbujejo sestre sv. Neže. V zavodu je okoli 60 indijanskih otrok. Vso oskrbo in šolo imajo v zavodu. Msgr. Režek je vse duhovnike povabil, da si zavod ogledamo in ostali smo tudi na obedu. Vsi otroci so se oblekli v svoje indijanske uniforme. Vsak je imel perja-nico na glavi. G. nadškofa so navdušeno pozdravljali z loki in puščicami. V pozdrav so zapeli nekaj pesmic. Par tudi v indijanskem jeziku. Trije indijan- RAZNOTEROSTI oltarjem. Skozi porušeno cerkev ja NENAVADNO ZDRAVILO Iz Kolašina v Črni gori je priobčil neki list tole zanimivo vest; vdova Mileva Medje-nica v Rečini pri Kolašinu je imela raka na maternici. Iska- nismo mogli do groba, temveč dospeli smo po ozkem rovu ali podzemeljskem hodniku, ki veže škofijsko palačo s katedralo. Prišli smo v zelo zakajeni prostor: vse sajasto in črno. To je grobišče. Opravili smo tiho prisrčno molitev: ali Baragi na čast ali za Baragovo čast, sam ne vem, tako smo bili prevzeti na. tem svetem prostoru. Bog daj, da bi bile naše molitve uslišane. Kako zgleda grobnica po požaru? Nekdaj beli marmor je popolnoma počrnel. Pravijo, da se niti osnažiti ne bo dal. Morali ga bodo nadomestiti z novim. Zlati napisi se komaj poznajo. Ogenj se je razširil tudi v grobišče in sicer skozi vrata, ki so vodila iz spodnje cerkve v grobnico. Ravno tako je skoraj popolnoma zgorel leseni strop v grobnici. Sreča, da drugih gorljivih predmetov ni bilo v grob- je pomoči pri raznih zdrav- nikih in v raznih bolnišnicah. Naposled je bila v bolnišnici v Kolašinu. Zdravniki so se mi vse načine trudili, da bi ,io ozdravili. Ves trud pa je bil zaman. Poslali so jo na posled kot neozdravljivo domov in ji tudi odkrito poveda li, naj se pripravi na konec. Doma je bolnica nekega jutra slišala, kako otroci' pred hišo kriče in beže pred kačo. Spomnila se je pri tej priči, da ji je neka ženska v bolnišnici pravila, da je kačji strup naj- boljše zdravilo proti raku. Vlovila je modrasa, zgrela vodo v loncu, v lonec pa spustila modrasa. Modras je v vodi poginil, na površini vode pa se je pojavila modrikasta pena. To je Mileva posnela in jo jela piti trikrat na dan, že v par dneh ji je bilo bolje, v nekaj dneh pa je pbpolnoma ozdravela. Popolnoma zdrava že sedaj dela na polju. Vest o njenem ozdravljenju se je seveda razširila po vsej okolici. Zvedel je za njo tudi upravnik banovinske bolnišnice v Kolašinu- clr. Mihajlo •Vukčevič, ki jo je svoj čas kot neozdravljivo odpustil iz bolnišnice. Dr. Vukčevič se je takoj napotil v Rečino, kjer je dobil Milevo na polju pri de- N a j zamm i ve j še vesti A. mer. Slovencu: o.itn it to rrn ! But, did you use fresh, pasteurized milk? You know, fresh pasteurized milk retains the natural country I flavor of milk. This same delicious | flavor enhances the true flavors ot other foods by giving added richness and appeal; it never di.-torst the taste of other foods with which it is combined. For this reason one can be sure that the dish prepared with fresh pasteurized milk will please every member of the family. Trinerjevc Srenke Vino vas reši s- arrington, O.F.M. in Father Prajcer. Ker je bilo toliko du-"°ynikov raznih narodnosti, je vsak govoril v svojem last-^ jeziku. Ko je bil pa pokli-^■n Prevzvišeni k besedi, je pa J°Vor'ii v jeziku, da smo ga lah r° v«i razumeli. Govoril je v la ,lll8kem jeziku in je stavil du- lo Ov GVo, •?riikom na srce Baragovo za-Povdarjajoč, da vspeh ze-otlvisi od duhovščine v mar-^»1« škofiji. ^'opoldne je vzel Prevzviše-l^a g, postulator na Eagle Har-kev' ogleda Baragovo cer-.sv- Odrešenika. Spremljalo ,e nekaj slovenskih duhovni- ku ^Qy dveh avtomobilih. Bila je v°žnja v največjem sne " div vihar i;i?l -"'«iju. Jezero je bilo (iit0JUl'Cano> da so se valovi sr-0(Jbijali ob skalo vito obrež- >e bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene. Dinarji: Za $ 2.75........................100 Din Za $ 5.10.......................200 Din- 7.a .$ 7.20......................300 Din Za $ 9.60........................400 Din Za $11.70........................500 Din Za $23,40......................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5,00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite...........$10.85 'Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.10 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Lire: Za $9.20.. .......100* lir Za $87.25.. Za $44.00 . ........1000 lir .500 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH ' (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. Cermak Rd., Chicago,' Illinois VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI ZVEZNA HRANILNICA in POSOJILNICA "SLOVENSKI DOM" V CHICAGI Ali so vam znana naslednja dejstva o naši hranilnici in posojilnici? AKO NE — TEDAJ VEDITE: — Da je naša slovenska hranilnica in posojilnica, ki posluje pod imenom "SLOVENIAN HOME FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION" včlanjena pri FEDERAL HOME LOAN BANK v Chicagi, pod pokroviteljstvom in nadzorstvom vlade Združenih držav; — Sprejema vloge na delnice, ki se tedensko pla čujejo po 50c ali več. Delnice, ki se jih vnaprej kupi in plača pa po $75.00 in $100.00 na delnico; — Varnost vsake vloge je zavarovana do $5000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation v Washington, D. C.; — Pcsojuje denar na domove od 5 do 20 let. — Naša nova pisarna se nahaja na: 1904 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL. "Zahvaliti se Vam moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnogti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin, v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno ko.t ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetihi, zaprtnice, plinov, .glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRIKER'S ELIXIR OF B3TTER WSfrSE Joseph Trincr Company, Chicago ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite p. krasiti grobove svojih dragih, ne pohabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET,. ILL. Telefon 2 - 4787 SLOVENIAN FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION Of CHICAGO ««1904 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL^I m SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE si lahko naročite iz naše knjigarne. NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) 3 komade 10c Ducat ..............................................40c BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI (Velikost 5^x4'/4) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te Stanejo; Posamezni komad 10c (i razglednic....................................60c Ducat (12) razglednic $1.00 RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE (Velikost 854x5lA) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad ..................... 15c 6 razglednic 75c \ Ducat (12) razglednic ............$1.25 \ Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide. Naročila pošljite na: \ Knjigarna Amerikanski Slovenec? 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Stran 9 ^ »AMERIKANSKI SLOVENEC" r Petek, 13. decembra 1935 liričen denar" "Hm, hm," je mrmral in gledal v tla. "Hm, kar se tiče mene, verjemite, Martin, da nimam ničesar proti temu. Ali —" "0 že vem, že," mu je pomagal' Martin. "Zaradi onega Močnikovega je nerodno. Ampak gospod učitelj, saj ni treba, da se stepeva, če pojeva skupaj — jaz na enem, on na dragem koncu. In note si tako sam prepišem, kakor sem zmerom storil. Gori k njim pa tudi ni treba, da bi hodil jaa — takrat boste že opravili brez mene ..." "Pa da, saj vse prav govorite, Martin... Saj nič ne rečem... Ali... Toda čujte, Martin, ali zdaj utegnete, da greva takoj poskusit. Rad bi vendar slišal, kak glas .imate," se je učitelj naenkrat spomnil. Martin je za kaj takega seveda utegnil, in odšla sta takoj v pevsko sobo v organi-stovi hiši, kjer je stal star glasovir. Učitelj je udaril na tipko in Martin je takoj našel glas. Potem je pel skalo gor in skalo dol. "Joj, kak obseg! In kak glas!" je vzkliknil učitelj, in oči so se mu svetile veselja. "Taki pa ne rastejo na vsakem grmu! Z vami bi pridobil celo solista, ki ga tako pogrešam. O, tu se mora iti Močnikov pa že skrit!" "Močnikov nima posebnega glasu, sem slišal?" je vprašal Martin pohlevno. "Ne samo, da nima glasu, ampak tudi ušes nima, da včasih vse skvari..." je odgovoril učitelj bolj potihoma; in potem je malo pomislil. "Veste kaj, Martin — drevi imamo pevsko vajo: naj odločijo pevci!" je pristavil hitro. "Najbolje tako, gospod učitelj!" je pritrdil Martin. "2e sam sem mislil. In potem prosim, mi pridite povedat. Pa ne bo prav nobene zamere, če ne bo. Kar ni danes, bo jutri. Jaz vedno pravim: Potrpljenje — s časoma vse samo pride...!" "O, vam ne pravijo zastonj Potrpljen-čkar ne," se je zasmejal učitelj. "Tako? Potrpijenčkar da mi pravijo?" je zategnil Martin. Učitelj ga je pogledal in je malo zardel. "Pa kaj res še ne veste, da so vam že davno izmislili to ime?" se je začudil. "Veste, ker da ste skraja baje zmerom govorili o potrpljenju — potrpljenju — — —" "Ah to!" se je zasmejal Martin. "Pa naj bo, no, samo da so ljudje zadovoljni!" In zvečer, ko so bili že vsi pevci in vse pevke zbrani, se je učitelj odkašljal in je spregovoril o tem, kolikokrat jim je že potožil, kako potreben bi bil v njih društvu tak človek, ki bi znal tudi sam peti, tako-imenovani solist. No in danes se mu je sam ponudil nekdo, na kogar bi bil najmanj mislil. Vzel da ga je takoj h klavirju in spoznal, da ima nenavadnega pevca pred seboj; tem bolj, ko se glas seveda še vse drugače razširi v društvu, in sam ne bo nihče pel iz vsega grla. Ta človek pa da je Martin Hribar, po domače Silar. Ko je učitel izrekel to ime, so se v sobi zganili, Močnikov pa je postal rdeč kakor rak in je planil naprej: "Tega jaz že ne pustim!" je zavpil. Učitelju je tudi šinila kri v lice, a odgovoril je mirno: "Kako govorjenje je to, Peter: ne pustim? Tu nimava ukazovati ne ti ne jaz — zato sem vas tudi zbral, da vas vse vprašam za mnenje in da odločite, če že ne vsi ene misli, pa vsaj večina od vas. Jaz POVEST. Spisal DR. IVO ŠORLl. m sem doslej sicer sam pevce sprejemal in bi bil tako storil lahko tudi zdaj; ali ravno, ker slučaj ni navaden, sem želel, da se prijateljsko pogovorimo. Tako je, Peter, in nič drugače!" je trdo pristavil. Potem je z mirnim glasom povzel: "Jaz nočem za svojo osebo ne priporočati ne odsvetovati. Martina poznate vsi. Naj mu reče kdo kar hoče, slabega mu ne more nihče, kdor nima posebnih vzrokov, ki so pa njegova stvar. Mi z Martinom pridobimo vsekakor izvrstnega pevca, to boste sami videli, in se nam ni treba potem ustrašiti nobenega zbora daleč naokrog. Nazadnje bo to le na čast vsej vasi. Martin je sam rekel, da bo hodil samo pet in da se drugače ne bo silil v našo družbo izven te sobe. Mislim tudi, da tu notri prav lahko prestaneta i dva največja sovražnika pol ure drug poleg drugega. In zdaj razsodite!" Ne da bi čakal, ali se še kdo oglasi, je udaril Močnikov po glasovirju in vpil, da razbije on celo društvo, ako pride ta potep vanj. On in njegov oče bosta že pokazala! On da seveda takoj izstopi; ampak če bi se prikazali kdaj na njegov prag, da vrže vse skupaj po glavi po stopnicah. In ako je Potrpi jenčkar najel gospoda učitelja za svojega advokata, mu lahko vsaj toliko plačajo tudi pri Močniku. Učitelj je ob teh zadnjih besedah ves prebledel. Ali že se je zbral in precej mirno je rekel:' "Takih stvari mi ne bo nihče očital! In s tem človekom tu ne govorim več," je pokazal Petra. "Kar se pa vas tiče, fantje in dekleta, vam rečem le to: Ali gre ta človek ven, ali pa jaz. In to za zmerom!" "Kaj, mene bo kdo ven metal?" je zakričal Peter, in že je bilo videti, kakor da se bo spozabil. A že ga je zgrabilo deset trdih pesti in ga potisnilo skozi vrata. * * * Tako je Martin tudi tu zmagal s pomočjo neumnosti in nagle jeze drugih ljudi. Seveda o tem ni bilo treba niti razpravljati več, ali Martin pride v društvo ali ne. Pa tudi na njegovo gostilno so bili zdaj pevci navezani, saj k Močniku niti niso smeli več. Pravili so sicer, da se je stari skraja strašno jezil na sina, da mu vse pokvari in da bo nekdaj še beračil tepec in surovež; ali kakor vedno od otroških let sem, mu je dal naposled tudi zdaj prav. Martin, ki je imel, odkar je bil sezidal štacuno, veliko več prostora tudi za pivce, je nanovo preuredil še izbo; in ako so prišli pevci, je pogrnil bele prte čez vso dolgo mizo. Švigal je še vedno, po vsej hiši ali kadar je bilo treba zapeti, je pristopil in je pritisnil s svojim krepkim glasom. V štacuni sami je odgradil ličen prostorček za kakih deset boljših gostov, in tako je že lahko prav vsakega sprejel. Zakaj da bi bil poslopje dvigal, kakor so mu mnogi svetovali, ni mogel še misliti, dokler je bila starka živa. Kako bi ona prenašala to razbijanje po hiši? In kako bi ji bilo težko zapustiti svojo temno čum-nato, kjer je preživela že sedemdeset let? je rekel Martin. In zraven tega bi moral zdaj še na dolg zidati; tega pa ni maral, ker ni hotel biti od nikogar več odvisen. (Dalje) TISKOVINE t vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno m Slovenska tiskarna Asnerikatiski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Nacionalizacija Zdaj je roba na dnevnem redu v republiki (?) Ecuador. Pravijo, da bodo tam "nacio-naliziralizirali vse cerkveno premoženje" in hočejo "nacionalizirati . tudi duhoVništ-vo." Oboje je mogoče. Prvo, cerkveno premoženje, se danes pokracle, jutri se lahko zopet obnovi in iznova opkra-de, zadnje pa bi bito mogoče le enkrat, ker tako "nacionalizirano" duhovništvo — saj veste: ženska — izgine. Tudi monarhi so, kakor se roba bolj evfemistično glasi, seku-larizirali, ko so postali lačni cerkvenega premoženja. Navadno je tostalo pri enkratni sekularizaciji, ker se je monarh nažrl. Pri republiki je stva|r drugačna. Danes je predsednik, oziroma klika, ta, jutri drugi, druga klika. Vsi so lačni, in vsi hočejo — nacionalizirati, in ker se menjavajo, nadonaliziranja nikoli ni konca, dasi so morda v cerkvi samole miši. Vsa takozvana reformacija je bila navadna tatvina, in so reformirali, ker so se hoteli nabasati. Sedanja razdrapanost med temi — reformatorji, ki so prišli prav do verskega ni hilizma, je jasen dokaz, da so bile "reforme" in so navaden humbug, cerkveno premoženje je bila gtonilna sila, in je zato na njih še danes proklet-stvo božje. Menda imenuje Dante denar hudičev gnoj. Je in ostane, in ima gotovo ta zlomek svoje nečedne prste vmes vsaj posredno, in to posredno območje tega zlomka so — framazoni. V isti sapi, ko se poroča o nacionalizaciji v Ecuadorju, se poroča tudi, da se je seje najvišjega sveta flraniazonstva udeležil ecau-dorski poslanik, Colon Eloy Alfaro. Gliha vkup štriha. Fram axon om povsod bode cerkveno premoženje v oči. Prostoizidarstvo, škotskega obreda vodi s svojimi publikacijami dnevno boj zoper cerkveno premoženje tudi pri nas. Zlomek ima še druge pomočnike. Tudi komunist iz Amerike je v Moskvi nasveto-val —nacionalizacijo cerkvenega premoženja, in je moralo naročilo priti od ene in iste strani. Dalje se poroča, da so sovjeti zopet dovolili svoboden razmah — framazonom v vsi Sovjetski Rusiji. Isti bratci, le razne kape nosijo v, raznih državah. Spasitelj ne' govori zastonj o — peklenskih vratih, saj je ta vrata sam najbolj poznal. ' Ampak iz cerkva poberejo lahko tudi zadnjo — miš, cerkve pa ne bodo. * Dve izjavi Dr. Maček, vodja Hrvatov, je podal dvoje izjav. Prva je politične vsebine, druga zadevne neko potrebno stran pri hrvaški mladini, ki študira. Politična izjava bi malokaj pustila od kake Jugoslavije, ampak ne pravi, da je krat-komalo noče, dasi bi popolnoma slobodna Hrvaška, o kakršni govori izjava, kaj take ga samo ob sebi vključevala. Sicer pa dr. Maček le pozna tudi neko — Slovensko, kar je že mnogo. Bila bi po ti izjavi prvič — vsa slobodna Hrvaška, nekaj naj bi bilo tudi v Slovenski, potem še v Bosni, Crnogori, Macedoniji in ne vem še kje. Ne pravim Učite se angleščine iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. ravno, da bi bil načrt napačen, vprašanje je le, kako naj se to uravna, ko Hrvatje krčevito držijo n& svoji intran-sigentnosti. Vsaj meni se zdi, da bi se že jutri začel ravs in kavs, da nič kaj. Morda pa bi šlo, ako bi vsaj vsakdo ve del, kaj hoče. Druga izjava je pa vrlo na mestu, in za hrvaško mladino v šolah enako vrlo potrebna. Ko sem zadnjič dobil poročilo od slovenskega vseučiliščnega profes'orja, da sta dve tretjini akademične mladine orientirani proti komunizmu, se je to poročilo nanašalo bolj na slovenske razmere. Kako utegne biti med akademično mladino na Hrvaškem? Vsaj dr. Maček je svaril to mladino, naj se ne udaja komunističnim in materialističnim težnjam, ako hoče kdaj igrati vlogo v narodu. Najprej se mora vsak sam postaviti na pravo stališče, potem se more upati, da bo storil kaj tudi za koga drugega, toraj za narod. Materialist bo kmalu v politiki tudi komunist, in v komunizmu dosežejo posamezni matejrialne prednosti, masa pa trpi tudi mate-rielno, ker pač nihče ni pripravljen za kake idealne žrtve. Sodim, da je bilo tako materialno naziranje vsaj pri akademični hrvaški mladini največja ovira za kak razsoden sporazum, in je še. Ako je dr. Maček sam krenil na idealno stran, in bo pripeljal tja še akademično mladino, ne bo treba nobenih sanj o — slobodni Hrvaški, prava sloboda bo prišla sama; dokler pa ostane mladina materialistična, bo tudi komunistična, in sanje bodo za vedno ostale le sanje. * Egipt se upira Čisto naravno je, : ako se upira. Ali se bo res uprl, in ,kar je še važnejše, ali uspel? Upiral se je Egipt žs pred 30 leti. Zdaj .utegne biti tudi še Lah za tem uporom, in vsaj težkoče ima Anglija tudi z Lahom. Ali uspe? Težko, da bi, če se morda Angle* 1 |ži ne zapletejo še v drugf I težkoče. Vem in poznam, da bi tudi kak oborožen upor ^ežko uspel, ker imajo Ang^' ži vse strategične pozicije v svtojih rokah, in jih držij0 lahko z malimi silami. Prav resni angleški pisa' telji sami pa trdijo, da vedno Anglija ne bo mogla držati skupaj svojega imperija, in le tedaj bi utegnil tudi Egipt uspeti, sam in zf zdaj ne bo opravil. -o- "Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da se razkropljen) •ned tujci, ne izgubimo me