1'KOI.ETAKEC JE D K1- A V S K I LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC * Official Organ Yugosluv Federation, S. I*. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST — NO. 1714. M i»o;. .t u» •»( nnm .1 um. hi . m t*. w t <**•« * 3. ii/a CHICAGO, ILL., 17. JULIJA (July 17), 1940 Published Weekly at 2301 So. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXV. VLADNI KROGI ZA PRISILNO VOJAŠKO SLUŽBO Maršal Peta in proglasil konec -socializma! NEMŠKI RAJH POMAGAL FRANCOSKI REAKCIJI DRUGIČ V SEDLO. — LEON BLUM PREDMET NAPADOV. — PIERRE LAVAL DIKTATOR IZZA KULIS BEG OTROK IZ ANGLIJE Stii i in osemdeset letni francoski premier maršal Henri Phi- lippe Peta n je dne 11, julija r zna lil francoskemu narodu po radiu, da je prejšnje državne tvorbe konec in na njeno mesto stopa pod njegovim vodstvom nova uredba z geslom ' delo, diužina, domovina!" Napačno prerokovanje Pogos:o je kapljal, ko je pozival yvoj narod v zvestobo novemu redu in izjavil strmečim Francozom, da je kapitalizem ia socializem stvar pro&losti. Govoril je o važnosti dela, ki *ra bo moral v bodoče opravljati francoski proletariat in ob njemu žrtvovati vse težko pri-horjene socialne pridobitve. Njegov ukaz da se bo moral francoski narod v bodoče boriti za iztrebljenje kakršnega koli imernacionalizma, je osupnil milijone. Francija je postala fašistična. Njen gospodar je" Hitler, njen poimenski voditelj premier Petaki in njen zakulisni diktator Hitlerjev-Mussolinijev služabnik Pierre Laval. Opozicija ni zadušena Francoski parlament v Vi-ehvju je novo "ustavo" odobril s "»6!) proti 80 glasovi. Hitlerjevi listi so pisali, da je tolikšna opozicija katastrofalna, kar je bil Laval u namig, da bo moral 1 rabiti nad njo giljotine m pu-< razpravi o bodočnosti naiefa »'»'•••ja. Dalj« je na nji resolacija. ki »tališč« JSZ s osirom na faii. m vojno, ter resolucija e unijah. V Prihodnji itevilki bodo članki, in dopisi, ki so morali vsled oh > cr gradiva o sboru it te isostati. ......................... pripravljajo. Reakcija nvu jih skuša preprečiti s fašizmom. Blum "odgovoren'* Vzrok nagle fašistične zmage v Franciji je seveda njen poraz na bojiščih. Borila se je z Nemčijo brez navdušenja in nezadostno pripravljena, ipa je morala izgubiti. Kriv pa naj bo njenega poraza predvsemi poleg Daladierja Leon Blum ki je bil premier leta 1936 in na čeku takozvane "1 judske fronte". Na seji parlamenta v Vichyju je bil navzoč tudi Blum. Nad 500 poslancev iga je gledalo s sovraštvom, kajti je že tako, da nekdo mora biti "daritveno jag-r.je . Francija v "prerojenju" Fašistična vlada v Vichyju obljublja, da bo z marksizmom pomeJa, da je demokracije konec in pa da bo delo in kapital v bodoče popolnoma pod vladno kontrolo. Na izigubi pa bodo v resnici le delavci. Vsi Katodni, sprejeti njim v prid, so razveljavljeni Uvedeno bo prisilno delo, kakor v drugih totalitarnih državah. Delavski listi so zatrti v vsi Franciji. Dve tretjini jo ima pod oblastjo nemška armada, ostali pa diktira v soglasju s Hitlerjem Pierre Laval. Obeta ji referendum, ki bo dal ljudstvu priliko ''glasovati*' za novo ustavo in s tem za "prerojenje". Volitve bodo seveda take, kakor v vseh tistih deželah, ki jih vladajo diktatorji. Nad Francijo je legla mora. Tcda 80 glasov opozicije ji je porok, da bo vstala znova iz-l>od peze reakcije in si postavila temelj za socializem. S Hitlerjem prodira sovraštvo do 2idov Zaeno s Hitlerjevo okupacijo velikega dela Francije je na-5tail posebno v Parizu protise-mitski val. Sovraštvo do Židov narašča v vsi Franciji. Onim, ki so pobegnili, ali ki se skrivajo, plenijo imovino. Dol že jih tudi krivde za vojno proti Hitlerju, za katero francosko ljudstvo ni bilo prav nič navdušeno. Tako trdijo po Franciji sedaj. Socialisti zagotovljeni, da se podpisnikom naših peticij ni ničesar bati Norman Thomas j« pisal »veznemu generalnemu pravniku aa pojasnilo glede govoric, da - bedo imena podpisnikov na socialističnih peticijah izročena zveznemu detektivskemu biroju (FBI) v svrho preiskovanj, ako so med njimi "petokoloni-sti". Zvezni generalni pravnik je dne 15. julija odgovoril, da je taka bojazen popolnoma neos nova na. ker se socialistično stranko ne smatra za služabnico kake tuje vlade ampak za zakonito ameriško politično stranko. V pismu pravi, da obžaluje, ker so se take govorice sploh mogle dogoditi. Anglija je ena iamed najbolj obljudenih deael na svetu. V sedanji vojni je njeno prebivalstvo najbolj iapostavljeno nevarnosti napadov ii araka. Vsled tega je auglaska vlada lani iaaelila otroke ia velikih mest na deielo, hi pa je s padcem Francije, Belgije in Niaosemske sedaj prav tako v nevarnosti pred Hitlerjevimi letalci, kakor «0 bila prej le velika obreina mesta. Pa so se angleške oblasti odločile poslati otrohe v Kanado, Zed. driave in ▼ druge varnejše hraje. Nameravali so isseliti vse, toda med tem je Hitler, jeva blohada okrog angleških otokov poetala tako resna, da bi lahko marsi> kaka ladja, natrpana > otroemi, izginila na morsko dno. Sedaj pošilja Anglija v varne kraje le toliko otrok, kolikor jih je njena mornarica v stanju ščititi. Več tisoč jih je doepelo v Zed. drsava. Ena shupina ismed njih je na gornji sliki ob prihodu v New York. Za njihovo oskrbo so se savsele privatne drusbe in poaamesniki. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA PO SVETIT Earl Browder je pred kongresno komisijo aiVru men tiral proti sprejetju zakona, ki dole ča, da se bi morale registrirati in navesti podatke o svojih članih in delovaniu vse organizacije, ki so pod vodstvom in kontrolo tujih vlad. Za začetek imajo kongreetniki v mislih komunistično stranko in nacijski bund. Pozneje bi se pod to obveznost lahko vključilo tudi druge organizacije, ki so v mednarodnih zvezah. Ampak za uvod sta omenjeni dve najbolj prikladen material. Obe sta orodje vnanje politike tujih vlad. Browder kongresnikom ni mogel dokazati nasprotno. Jan Masarjk, sin prvega predsednika čehoslovaške republike, ki se je nedavno vrnil v Ameriko, je na shodu v Chicaga dejal, da Čehi trdno verujejo v osvoboditev svoje dežele vzlic nepričakovanemu padcu Francije, na katero so se največ zanašali. A poparjenost med navzočimi je bila vzlic temu zagotovilu velika Kajti ako •postaja Hitler jačji in jačji z novimi osvajanji, more v teh o-kolščinah osvoboditi Čehe le čudež, kakršnega je v zadnjih dneh vojne »pričakovala Francija, a se ni dogodil. V Jugoslaviji je glad med ubožnlm prebivalstvom tolikšen, da se je vlada pričela resno baviti s preuredbo svojega ekonomskega sistema po faši- stičnem vzoru. A pomagalo tudi to ne »bo. le "red" bo boljši in strožji* Rešitev pred -pomanjkanjem je v sodelovanju med evropskimi deželami; sedaj mora Jugoslavija zalagati 7. živili in surovinami Nemčijo in Italijo, ki sta ji nastavili nož na prsa. Ljudstvo doma pa ječi v pomanjkanju. 1 Boj med unijami v Zed. dr- [ "žavah zaradi jurisdikcije služi kongresnikom. ki propagirajo zakone proti njim, jako dobro. Naštevajo, koliko škode imajo od njega delavci in delodajalci, namesto da bi se oboji zedinili delati čimbolj vzorno za pripravljanje te dežele na obrambo. — LewU in Green naj se kmalu (pobotata, če ne bo pi*-pozno. Weirton Steel in CIO izgubila bitko Naitional Lalbor Relations Board je po Štirih letih pravdnega boja odločil, da mora VVeirton Steel kompanija v svojih tovarnah v VVeirtonu, '\V. Va. in v Steuben<*villu, O., svojo "unijo" razpustiti in najeti na^aj ter jim iplačati zaostalo mezdo 17 delavcev, ki so bili odslovljcni vsled agitacije za unijo jeklarskih delavcev CIO. Slednja je tožbo proti kompaniji podvzela in dedoma zmagala, kajti imenovani odbor je v istem odloku izjavil, da ne kompanijske, ne unije CIO ne more priznati za upravičenim zastopati delavce pri .kolektivnih pogajanjih v omenjenih tovarnah. Zastopnik družbe je dejal, da se bo pritožila proti odloku na višje sodišče. Združenje dveh važnih unij CIO Eksekutiva unije delavcev v tovarnah poljedelskih strojev (Farm Ecjuipment VVork ers' Organizing committee) je sklenila združiti se z unijo avtnih delavcev (UAW). Obe sta v CIO. Poročajo, da ima »prva 26 tise? članov, večinoma v Illinoi-su. Indiani, VVisconsinu in Io'wi. Vzrok združenju je, ker so navali v nekaterih slučajih med njima nesporazumi glede jurisdikcije. Z združenjem bo to odpravljeno. Ogromna vsota določena v prid oboroževanja ZMAGOVANJE NEMČIJE VODA NA MLIN AGITACIJE ZA SPREJEM PREDLOGOV, KI 0GRA2AJ0 AMERIŠKE SV0B0D$ČINE. — BREME DAVKOV BO ČEZDALJE TE2JE Fašistična stranka v Angliji pod vodstvom Oswalda Mos- le.vja je bila prva, ki jo je vla-j _ da prepovedala. Komunistična t stranka-še deluje, čeprav se Pariz drugi Dunaj? Uniji*9 ravna po novi uniji in napada vojno, da*i igire Angliji v nji za življenje in s tem tudi komunistom ter vsemu delavskemu gibanju. Angleška vlada upa, da bo Rusija svojo taktiko spremenila in zabela s propagando in materij a lom pomagati v boju iproti Hitlerju. V tem slučaju angleški vladi ne bo treba zatreti kom. stranke. Toda če Rusija svoje vnanje po- (Nadaljevanje na 4. strani.) Ko so naciji zasedli I>unaj, so postali Židje žrtev protonov in na večino njihovih zaplenjenih prodajalen so novi 'lastniki" nalepili svaatiko z nalpisom "Pod arijskim vodstvom". An-ti sem iti v Parizu zahtevajo e-nako postopanje proti Židom, njihove prodajalne naj se da Francozom in napis na njihovih lokalih pa naj ipojasni, da so sedaj "pod kr$čan?iko upravo". Prvič v mirnem časw so v kongresu predlogi za uvedbo prisilne vojaške sluabe. Zadnjič je bila začasno sprejeta šele ko smo z Nemčijo in njenimi zaveznicami že biii v vojni. Vojni department za predlog Za sprejem zakona, ki bi dal vojaškim oblastim pravico fante pri morati v armado, se ogreva vojni department zvezne vlade in s tem nedvomno vsa administracija. Vzrok je, da je iskanje 'prostovoljcev drag način. Vrh tega jih bo, ako armado za nekaj sto tisoč mož povečamo, po njegovem mnenju nemogoče dobiti zadosti. Zraven je 'kampanja, s katero se jih privablja, jako draga. Treba jih je potem v službi v razmerju z drugimi deželami še visoko plačati, če pa se jih dobi prisilno, bo vse to odpravljeno. Člana kongresa Burke in Wadsworth sta predložila zakonski načrt, ki dokuča osem mesecev prisilne vojaške službe. Načelnik armadnega štaba G. C. Marsha'11 je izjavil, da je to premalo in da je vojni department za daljše službovanj«. Znižanje plače vojakom Sedaj prejemajo vojaki v redni službi $1 na dan in nekateri tudi več. Kongresnik Wadri-\vorth je predlagal, da naj imajo v »prisilni vojaški službi po pet dolarjev na mesec, a pozneje je na priporočilo vojnega oddeEka predlog spremenil v toliko, da naj bi dobivali "do na mesec". Ako povečamo armado v kratkem za nekaj sto tisoč mož, ali celo na milijon in več, kakor zahtevajo nekateri, bo znižan tudi standard komforta, ki ga imajo sedanji vojaki in disciplina bo poostrena. Prisilno službovanje mladine Poročali smo že v eni prejšnjih številk, da je Roosevelt tudi za prisilno službovanje mladine pri raznih javnih de- lih, vrh tega bo vežibala v vojaški telovadbi za obrambne namene in se vadila v disciplini. On je uverjon, da bi to mladini koristilo v splošnem in "pokvarjeni" pa se bi iznebili slabih razvad. Vsi fantje in dekleta bi morali po tem načrtu delati zastonj leto dni ali več za Strica Sama. Za registriranje vseh moških Načrt aa prisilno vojaško službo, ki ga je predložil senator E. R. Burke iz Nebraske, določa registriranje vseh moških v Zed. državah od 18. do 65. leta starali. O vsakem re-gistrirancu bi vojaška oblast napravila točen zapisnik o njegovih sposobnostih, delu, ki ga opravlja ali ga je opravljal prej, o višini vizjgoje itd. Burke pravi, da bo na ta način imefta oblast v slučaju potrebe ipred seboj vse podatke o moških že pri rokah in mobilizacijo lahko nemudoma izvede, starejše moške pa porazdeli v obrambne službe in v delavnice, kjer bi se jih najbolj ipotrebov alo, upoštevajoč njihove sposobnosti za določena nujna dela. Thomas nasproten predlogom Z ozirom na te predloge se je oglasil ipred komgresniki iti senatorji izmed opozicionakev tudi Norman Thomas. Dejal je, da so ti naičrti posnemanje hit-lerizma in da prisilna vojaška služba vodi naravnost v militarizem, imperializem in končno v ameriški fašizem in vojno. Tudi nekateri druigi so Icongres-rilkc urgirali, da naj ne sprejmejo načrtov, ki bi d overili v "hitileriziranje Zed. držav". Sebični katoličani V opoziciji proti militariza-ciji so mnogi cerkveni dostojanstveniki raznih verskih sekt, ki argumentirajo proti eni z verskega stališča, drugi pa, da ta dežela ni v nevarnosti, da bi (Nadaljevanje na 4. strani.) John L. Lewis ob politično kontrolo v C. I. O. --> Ko se je načelnik CIO spri s Rooseveltom in ozmerjal nje- , krivde in odgovornosti za krizo, so mnogi začutili v njemu spet ga in delavsko tajnico Perkinsovo, je izjavil, da bo delavstvo | starega politika, ki koleba sedaj med Browderjevo "novo lini- ustanovilo rajše novo stranko kakor pa glasovalo Še enkrat za sedanjega predsednika. Ako bo kandidiral, bo doživel velikan iki poraz, je izjavil L>ewis in se delalv kot da je natančno istih misli vsa nestrankarska delavska liga unij CIO. Roosevelt na Lewisov napad ni odgovoril, pač pa so to storile unije CIO. fte celo Lewisova lastna UMW je skušala na svoji konvenciji indorsirati sedanjega predsednika, kar ji je Lewis jo in republikansko stranko, katero je podpiral do krize. Sidney Hillman, ki je v vodstvu CIO prvi za Lewisom, je 'prejel sluibo v Rooseveltovi administraciji, enako Daniel W. Tracy, ki je eden izmed glavnih voditeljev v AFL. Kam se bo nagnil Lewis? Ali bo svojo pretnjo za ustanovitev nove stranke isvršil? Ne, ker ga unije CIO tudi če bi mu pomagal senator Wheeler, ne bi podprle. Ako pa se bi oprl kajpada preprečil. Toda ACWU, ki je druga najvažnejša unija samo na komuniste, bi svojemu vodstvu v CIO podpisal smrtno v CIO, je na svoji konvenciji jasno izrazila, da z Lewisovo po'itiko nič ne soglaša in nedavno j« celo velika unija avtnih delavcev indorsirala — Roosevelta v tretji termini Na Lewisovi strani so oetale za njegovo "politiko" samo še unije, ki so pod kontrolo komunistov. To je sanj in sa prestidž njegove takozvane delavske nestrankarske politične lige velik moralen udarec. Ko je nedavno Lewis hvalil še Hoovra in ga opral vsake cbsodbo. Saj je zanj blavnaia ie to, da je pri svojih pretnjah ostal v delavski nestrankarski ligi osamljen. Delavstvo POTREBUJE SVOJE POLITIČNO GIBANJE, likakor pa ne ustanovitev še ene burivazne stranke, kakršno si je vsled svoje jese na Rooeevelta 01! zamislil. V pustolovščin* -nu ne bo sledilo. Dobil pa bi pristašev in oporo, ako bi se zavzel j za zgraditev masne delavske stranke s socialističnim programom. Ampak John L. Lewis še nima tega namena. Naloge, ki nas kličejo na delo! Na minulem zboru smo vsi soglašali, da moramo ven iz stagnacije. V tem duhu se je izvršilo tudi glasovanje o reorganizaciji JSZ. Čas je, da nehamo trošiti energije s prerekanji o vnanjih vzrokih in se oprimemo svojih nalog. Tu je PROLETAREC, ki potrebuje VEC naročnikov in vsled tega več agitatorjev, ki bi delali zanj. V klube je treba novih člahov in s tem novih bojevnikov. Potrebno je soc. stranki pomagati nabirati podpise na peticije in prispevke njenemu kampanjskemu skladu. Uveljaviti je treba zborove sklepe v prid izpopolnjevanja aktivnosti Prosvetne matice. Veliko dela lahko izvršimo tudi na unijskem in zadružnem polju. # Lotimo se teh nalog z enakim navdušenjem, kot smo aa ooudariali na zboru, pa bo naše gibanje NAPREDOVALO nam vsem v vzpodbudo. t PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iiiaja Jugoslovanska DelavtUa TUkovna Druiba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih driavah za celo leto $8.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi tn uglasi morajo biti v naaam uradu naiposnej« do poitdeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. _ PRdLfeTAREC Published every Weilne»day by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. ^ Editor......fe.................................................................Frank Zaits Business Manager. .. Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager---------Joseph Drasler SUBSCR1PTION RATES: United States: One Year $3.04); Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; S iz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ^—- e ' ----1—— r-. VELIKA BRITANIJA RES VELIKA Tafephonat ROCKVVELL 2864. Velika Britanija, kar pomeni Anglijo, njene .leminijone in kolonije, je v vojni sdaj tajna in sa bori na iivljenje ia saart. Itali^J hoče is rini ti i« njenih poa«ati ▼ severni Afrilu, ts Male Aaija in is Srfdasemakega morja, ki je sa angleiki imperij iivljenaka iiU. Vrhnja »lika prikazvje angleike čete e Egiptu v pripravljanju na obrambo pred Italijansko invazijo. Ponesrečen poskus z delavsko stranko v N. Y. Po razkolu v socialistični stranki leta 1936 je Louis Wald-man v New Yorkiu pridobil nekaj voditeljev unij, predvsem cme v oblačilni industriji, za ustanovitev nove stranke, kateri so dali ime American Labor Party. Udeležila se je volilnega boja že omenjeno leto in dobila nad 274,000 glasov. Njeni kandidati so bili večinoma isti kakor na listi demokratske franke. Nosilec njene liste je bil demokratski predsedniški kandidat Franklin Delano Roosevelt. Leto pozneje so bile v New Yorku občinske volitve. Kandidat delavske stranke za žuipana je bil LaGuardia, enako tudi r.a Nsti republikanske stranke. Na delavski je dobil čez 482,000 glasov. V governerskih volitvah 1938 je bil nosilec njene liste go-verner Herbert H. Lehman, torej spet voditelj demokratke stranke. Dobil je pod rubriko American Labor Party nad 419,-000 (glasov. V kongres je bil izvoljen na njeni listi Vito Marcan-tonio, ki se ravna natančno »po Browderjevih navodilih in "novi liniji" kominterne (sedaj je blizu leto dni stara). Socialisti, oziroma social-demokrati, kot se imenujejo sta-rogardsti sedaj, so mislili, da bo nastala iz newyorške American Labor Party nova, velika delavska politična stranka in se rado->rtili. Kajti rezultati v »prvih par volilnih božjih so bili jako ugodni, dačim je stara firma soc. stranke padla v volilnem izidu toliko, da je izigubila pravico do rubrike na glasovnici. Njeni člani so nato s splošnim glasovanjem sklenili, da se bodo v naprej politično udejstvtMvali v omenjeni delavski stranki. Dogodilo pa se je, da so bili komunisti najspretnejši in se s pomočjo svojih brezobzirnih metod rpolastili kontrole nad delavsko str&nfko. Upanje onih, ki so se nadejali, da postane iz te delavske stranke močno, vplivno politično gibanje ameriškega »judstva, je ŠV> po vodi. Socialistična stranka v Nevv Yoricu, kar je od nje ostalo, se skuša obnoviti kot samostojno pdlitično telo. Socialdemokrati in drugi liberalci rmajo še kontrolo nad državno organizacijo delavske stranke, toda njena moč je v mestu New York in tu so pedaj komunisti krmarji. 150,000 volilcev je registriranih pod imenom American Lalbor Party. 136,000 izmed njih živi v mestu New York. American Labor Party ima Še zaslonvbo v unijah — v onih namreč, ki dih kontrolirajo komunisti in pa njihovi supotniki. Toda med voliici je vpliv izgubila. Waklmanov eksperiment se ni posrečil. Komunistom je uspelo razbiti ne samo soc. stranko v New Yorku, nego fepodnesti tla tudi novi Ameriški delavski stranki. Pred par leti so tru-moma pristopali v njo in naiglašali geslo kolektivne varnosti in borbo za demokracijo ter proti fašizmu. Lanskega avgusta so morali vsled pakta med Berlinom in Moskvo ton spremeniti. Kar na enkrat so "spoznali", da vodita Francija in Anglija "imperialistično" vojno, dočim Hitler ponuja mir. Tako je ta "pre-levitev". komunistov zanesla oster boj tudi v American Labor Party. Marsikdo, ki je prej trdil, da ni komunist, je v tem pre-ukretu moral pokazati svojo pravo barvo. Razvoj mlade delavske stranke je v itirih letih pokazal to, kot vtsi drugi slični dogodki. To je, kamor se prerinejo v ospredje komunisti, pomeni to začetek konca prizadete organizacije. Dalje nas newyonftki eksperiment z delavsko stranko uči, kako neprevidni so bili socialisti, ki so dopustili svojo stranko bratomornemu boju, namesto da bi privabili vanjo one unijake kroge, 'ki so zdaj pri komunistih. Druga njihova največja napaka je, \ev so pomaigall komunistom agitirati za demokratske kandidate in jih uvrstili na svojo listo, namesto, da bi nominirali svoje. Politično prekucovanje takozvane amert&ke delavska atranke je socialistom obeh vodilnih struj v New Yorku nauk, kako pogubno je bilo zanemariti nekoč sijajno, močno, vplivno socialistično stranko, ne da bi jo mogli nadomestiti s čim bolj-Mn. Ali bodo svojo •zmoto oboji v stanju zapopasti, jo priznali in začeti znova za obnovitev socialistične stranke? Upati je, da se to gotovo zgodi. >lo/iiosli /a <»{a€*ailjr l»rosvrlj I otaIHtarcem zaadelo, da si aipetlt še niso utešili. Recimo, da bl kongres Zed. držav res sprejel zakon, ki bi določal, da edino le ljudstvo n splošnim glasovanjem ima pravico napovedovati vojne. T>obri ljudje, ki to predlagajo, pozabljajo, da lahko vlada 8 i pomočjo onih, ki imajo interes zaplesti deželo v vojno, povzročijo med maso tako histerijo, da bi najprvo pretepla ali ceh> pobila one, ki bi biH proti vojni. ' * Vojna je zlo in to zlo bomo imeli, dokler n*,odpravimo vzrokov. Zgolj z referendumi o vojni jih ne bomo iztržil«. |,ač P« š socialistično uredbo aveta. ODLOMKI Z DVANAJSTEGA ZBORA JSZ IN PROSVETNE MATICE Piše ANTON ZAITZ Na iKit-taji Enalje (prihodnjič.) SAMO CIVILISTI SO 2RTEV... V Angliji in Nemčiji utrjujejo, d« napadi is srak« n« povzročajo ni-kaka škoda "napravam vojaškega anačaja" (municijtkim tovarnam, ieles* nicam itd.), pač p« ruti jo ttanovanjake bii« in mora tene, otroka in pa stara ljudi, la mnogih prejšnjih napadov is sraka, na primer na Variavo, Antwerp itd., p« jo rasvidno, da kadar padajo iene in otroci, m rušijo tudi mesta. Vojna v araku jo vojna ne samo s« uničevanje civilnega prebivalstva nogo tudi vojna aa rušenja. Gornjo je slika is Berlina po oJbodu angleških bomb* nikov. Ampak to je malenkost v primeri s škodo, ki jo povsročajo nemška letala v angleških mestih. Štiri dni dela in zabave Tako hladno! Tako čisto! Tako brez skrbi! to je, radi česar se vam bo dopadla MODERNA PLINSKA PEČ Lična, lesketajoč«, lahko za čiatiti, vne to daje lepoto vai i kuhinji... na novo zamiAljeni gorilniki, dajejo najhitrejšo vročino za kuho . . pe-cilniki tO večji in inauJinanl, da ne povsročajo v kuhinji vročine... točna kontrola, da drii enako temperaturo . . . čaaovna kontrola, ki nama "prične" in "u*tavi" automatično .. Te in #e mnogfe druge vaine udofcnonti »o vam na ra*.polairo s Moderno pečjo na plin. Pridite — in oglejte ti te na*e nove modele! (Nizke cene. — Lahka odplačila) Vaš trgovec s pečmi na plin (T* ngls* je objavljen f>o Puhlic SenHce Comf*ny of fiorthern IlUnou) Delegati XII. zbora JSZ in Prosvetne matice, ki so prišli od drugoH. se v Clevelandu niso odpočili, \pač pa utrudili. Se velBko bolj pa nafti cleveland-ski sodrugi in somišljeniki, kajti čez dan so bili na seji, ob večerih pa delali na 'prireditvah, nekateri pozno v noč, in potem še v nedeljo 7. julija na slavju 30letnice kluba št. 27 JS,Z. Ampak to še ni vse, kajti veliko dela je bilo tudi s ipriprarvami, z iskanjem stanovanj, z aranžira njem prireditev itd. Z ženo svo dobila sobo v hotelu Buclid Beach, ki ga mi je priporočil Anton Zaitz. Predstavljal sem si to za tak hotel, v katerem bi lahko tipkal na svo|ji pisalni stroj vso noč, če bi mi to dopUN-til spanec. Pa je le velika, stara lesena hiša s sobami v (pritličju in v 1. nadstropju. Vseh stkupaj je menda o-krog 30. V shrčaju jmžara ponoči bi bili gosti zelo v nevarnosti. Cu-dno se mi je zdelo, čemu je na tako lepem kraju, tik jezera, toliko starinskih lesenih hiš. Hotelirka mi je na vprašanje pojasnila, da če ni moj pisalni stroj preglatsan, ga lahko rabim do okrog 2. ponoči. Sicer pa za tipkanje sploh ni bilo časa, kar sem iziprevidel že drugi ve^er. Tu nas je stanovalo z gouti našega zbora vred kakih 16 rojakov, med njimi Jože Menton s soprogo in A. Anfžiček s sorproigo h Detroita, in najbrž še nekaj drugih. Tudi Peter Benedict nas je obiskal na zboru, Mns. Bernik iz Detroita, John Olip iz Chicaga, mnogi iz Penm«ylvanije, nekateri iz VVest Viitginije itd. Prvi dan zibora (4. julija) ni bilo priredbe. Erazem Gorše se je namenil po seji z Ivanom Molekom v Slov. narodni dom, da mu pokaže, kaj je že zbranega za slovenski muzej, šla sva tudi midva. Peljal je nas Jo«. Dunn. Soba je že kar (prepolna raznega papirja, slik in drugih predmetov. Predno bo to, kar je že dosedaj zbrano, urejeno, bo imel nekdo veliko dela. Soba služi sedaj v (glavnem za shrambo, za razstavni namen pa je premajhna. V načrtu imajo večji .prostor. Erazem zbira liste, otresa z njih nabrani prah in uživa pri čitali ju ne le staro gradivo nego budi bacile. Tik te sofoe je stan Mrs. Pe- tugv, mi je postalo silno težko. Kajti s Penuškom sva si bila iskrena prijatelja že mnogo let. V ateljeju na mali miizici, ob kupu slik, je z baržunom pre-grnjena žara in v nji pepel pokojnega umetnika. Tik žare je njegov portret. Marian, ki je bila navezana na svojega očeta toliko, da je zbolela od pogrešanja po njem, ko je bil v starem kraju, in bila še kot otrok silno ponosna nanj in na njegovo delo, pravi, da bo živela v nJemu s slikanjem po njegovem vzoru. Z Dumom sva se vrnila v Collinwood. StrePjanja, ki je 4. julija star običaj, ni bilo mnogo. Pozno zvečer smo z obrežja pred našim stanom opazovali sijajen bengaličen ogenj, četrtega julija je bilo konec. V »petek večer smo imeli v SDD koncertni spored in shod. Vodil ga je Frank Česen. Glavni govornik je bil Norman Thomas. Pela je "Zarja", ki je sedaj v Clevelandu samo ena, namreč originalna ali »oc. Zarja. Samostojna si je ime spremenila. Na to prireditev ni bilo vstopnine, pač pa je bila oznanjena v prid soc, agitacije kolekta. Udeležba je bila velika. Po končanem ipevskem sporedu in govorih se je razvila za barva v spodnji dvorani vzlic vročini prav tako ob veliki udeležbi. V soboto b. juiija je bil prirejen v počast delegaciji banket. Dasi je dvorana SDD velika, je bila v tem slučaju premajhna. Predsednik omizja Je bil Milan Medvešek. Pela sta ^bora "Zarja" in "Jadran", slednji kar brez pe»vovodje, a vzlic temu dobro. Dalje Viktorija Poljšakova v soloapevu, Sofija Turkman, Josephine Turk in Tony Perušek pa v dti-etih. Na klavirju jih je spremljal Edwin Poljšak, sin predsednika soc. Zarje. G kavni govornik je bil Etbin Kristan. Druigi, ki so rekli po nekaj besed, so bili delegati in gosti iz raznih krajev. Banket s sporedom vred je bil končan po 11. uri. Tone Sabec tpravi v Enakopravnosti, da je bilo govorov preveč in še jim ni bilo konca, ko je odišel. Kajti želel je stisniti roko temu in onemu znancu, ki so prišli iz Chicatfa in dru»god. Ako bi bil ostal še nekaj časa, bi bil to lahko storil, kajti zabava je tajala do 4. zjutraj. Včasi je Tone bil rad na potrebno za slavje kluba At. 27 JSZ. Dan je bil lep in udeležba obilna. Zunanji posetniki so vsi potrdili, da je federacija % nakupom te fatrme veliko pridobila, ker je kraj res kot nalašč ustvarjen za prireditve na prostem. Spored na tem slavju je vodil Ltiuis Zorko. Pela je soc. Zarja, govorniki ipa so bili poleg predsednika Math. Petrovich, Andrew Vidrich, Tone Pular, Milan Medvešek, Etbin Kristan in podpisani. Vse priznanje onim, ki so delali, da so bile vse tri prireditve uspešne in vzorno izfvršene. F. Z. ruškove in njene hčerke. Obis- zabavah budi preko polnočne ure. Pravijo, da je sedaj jako soliden in ljubi red. Petja je bilo obilo tudi po banketu, k čemer je (pripomogel posebno Tone Subelj, sedanji zborovodja Glasbene matice. Pravil je, da se bo pod njegovim vodstvom razvila v prvovrstno zborno ustanovo. Mnogi sodrugi in sodružice, ki fo delali na banketni prireditvi skoro do jutra, so morali potem rfa izletniške prostore federacije SNPJ, da urede v*e kali smo jo. Obe sta silovito potrti. Zraven njune sobe je atelje, prvotno ztgrajen za fotografa, pred leti pa ga je SND dal Perušku za šolo likovne u-metnoNti. V njemu je tudi par sto njegovih alilk. Ali ipa se mi je le zdelo, da jih je toliko. Tu je bila v času zadnje konvencije SNPJ tudi razstava njegovih del. Mrs. PeruAkorvo ki toči Marian smo dobili v tem ateljeju. Ko sem ju uzrl in začutil njuno GLASBENA MATICA V CLEVELANDU Pri pevski vaji v četrtek, 20. junija 1940, so »pevci in pevke "Samostojne Zarje" sklenili, da se ime spremeni. Omenjeno pevsko društvo se imenuje sedaj "Glasbena Matica" v Clevelandu. Nato so se nekateri člani Glasbene Matice zbrali v pondeljek, dne 24. junija v čitalnici Slovenskeg-a narodnega doma na St. Clarr Ave, in zavrtali smernice iglede pevskega in glaKbencUa delovanja te organizacije. Skoraj vsakemu Slovencu v Ameriki je znano ime JJaKbljan-ske Glasbene Matice. Da se je slovenska glasba tako razvila, da smo dobili Slovenci konser-vatorij, da so se razvili iz vrst našega naroda pevtfki in glasbeni umetniki, je pravzaprav zasluga Glasbene Matice v Ljubljani, katera je iponesla lepoto naše narodne in umetne pesmi tudi k raznim narodom evropskih držav. Glasbena Matica v Clevelandu ima tudi namen gojiti in povzdigniti slovensko pesem, umetno in narodno, ne samo med svojimi rojaki, temveč jo hoče predstaviti tudi ameriški javnosti. Glasbena Matica v Clevelandu bo ustanovila tudi šolo za instrumentalno in vokalno glasbo. Kakor so izšli iz ljubljanske Glasbene Matice razni slovenski umetniki, tako bo tudi v teku časa iz tukajšnje šole dozorel marsikateri alovenako-ameriški umetnik na giasibe-nem polju. Glasbena Matica v Clevelandu je vedno pripravljena sodelovati s pevskimi zbori po raznih naselbinah širom Združenih držav in Canade. Kadar potrebujete nasvet pri sestavi programa ali kadar vam je treba novih pesmi, pišite nam in poslali vam bomo notni materi-jal ali kar bo potrebno. Da se vse to uresniči, potre bujemo pomoč celokupnega slovenskega naroda v Ameriki. Glasbena Matica v Clevelandu je organizacija, ki je namenjena samo kulturnemu delovanju. Njeno delo bo posvečeno vsem onim, ki ljubijo petje in leipo pesem. Zato se Obračamo tudi do vseh, da nam pomagajo pri ustvarjanju in vzdrževanju te glasbene organizacije, kateri moramo napraviti tudi trdno materija 1 no podlairo. Za trajni razvoj je to neobhodno potrebno. Prosimo in vabimo vas, da pristopate k G kameni Matici v Clevelandu kot .podporni ali ustanovni Člani. Članarina za podpornega člana znaša dva dolarja na leto. Za to bodo dobili podporni člani vsako leto muzikalije Glasbene Matice v Clevelandu, v obsegu ene ali dveh knjiff. Muzikalije bodo prirejene za samospev ali dvospev, a spremIje-vanjem klavirja, ter razne pesmi za mešan in moški zbor. Članarina za ustanovne člane pa znaša $10 na enkrat. Imajo iste privilegije kot podporni člani. Istočasno mbimo vse tiste, ki imajo veselje d»o (petja, da pri-rtopijo kot akltivni člani k Glasben« Matici. Vaje se vrše vsalk četrtek ob osmih zvečer v Slovenskem narodinem domu na St. Clair Ave., soba št. 2, novo poslopje. Pevci in pevke so prosti članarine. Le na podlagi skupnega delovanj* za slovensko pesem in petje nam je mogoče ustvariti veliko glasbeno institucijo, ki bo nam in naši mladini v ponos in praktično uveljavljanje. Apeliramo tudi na naše podporne organizacije, da bodo gmotno podprle umetniško stremljenje Glasbene Matice, kakor tudi naše Jednote in Zveze, na kiulturna društva iu na posameznike. Za jesenski program pripravljamo dve prireditvi. Prva bo 8. septembra zvečer, druga ,pa 3. novembra popoldne. Pri prvi prireditvi se bodo izvajaJe narodne in umetne pesmi, ter nekaj zborov iz oper v koncertni obliki, pri drugi prireditvi pa bo Glasbena Matica podala Sattnerjev oratorij. Ta orato-rij se bo prvič izvajal v Ameriki. Torej na delo za napredek slovenske pesmi in slovenskega petja! Za Glasbeno Matico v Clevelandu : Anton ftubelj, pevski vodja, 6111 St. Clair Ave. n Družabni klub Slovenski center vabi Chicago, II.—Namen teh vrstic je povabiti Slovence in Slovenke po širnem Chk-aigu in o-kolici, da pridejo v Slovenski delavski center in si ogledajo krasen vrt, ki je najlepši izmed vseh slovenskih vrtov v Chicagu. Tako se je izrazil naš ba-linar Miško in enako dober ba-linar Muha. On »pravi, da imamo polefj lepciga vrta tudi balinišče v najlepšem redu — posebno od kar je prenovljeno in pobarvano. Potem mora že biti tako. < Za ta petek, 19. julija, se nam obeta nekaj izredneiga. Kdor bo to priliko zamudil, se bo pošteno kesal. Kajti imeli bomo ribjo pečenko, ki bo vse bolj okuisna kakor pa v najboljši restavraciji. In stala vas ne bo nič, kajti ribe nam pošlje kakor vsako leto, član in odbornik našega družabnega kUu-ba Jopeph Turpin, ki je sedaj na ribolovu po jezerih v severni Minnesoti. Torej na svidenje v petek pri praženih rilbah. J. Sprohar. Zahvala kluba št. 27 JSZ in pevskega zbora "Zarja Cleveland, O. — Z radostjo sporočamo slovenski javnosti, da 'je naš 30-letni jubilej izredno dobro uspel, tako finančno, še bolj pa v moralnem oziru. Mi smo imeli najete izletniške prostore društev SNPJ za našo proslavo 30-letnice ustanovitve kluba št. 27 JSZ za v nedeljo 14. ju»lija, in dram. dr. Ivan Cankar pa za v nedeljo 7. julija. Ker je eksekutiva JSZ določila, da ee vrši XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice 4.-6. julija v Clevelandu, smo •prosili društvo Ivan Cankar, da nam odstopi nedeljo 7. julija, ker bo to nam prihranilo na stroških gilede zunanjih govornikov. Dramsko društvo Ivan Camikar je nas razumelo in nam iz prijaznosti odstopilo svoj datum, za kar smo mu izredno hvaležni. Zahvaljujemo se Prosveti, Proletareu, Enakopravnosti in Cankar j evetmi tflsasniku za o-glaševanje. Zavedamo se, da brez naklonjenosti teh listov ne bi imeli tako velike udeležbe. Iskreno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so pomagal i reklamirati, delavke v kuhinji, točilci za baro, prodajalci listkov in vsi, ki ste na en ali drugi način pripomoči do zaželjeaietga uspeha. Iskreno smo hvaležni govornikom za vapodbudne bssede, .. * ... in sicer: Bfcbiinu KritaiRi, ured- Uponj« Anglije niku Cainkarjevega glasnika,' Anglija je zidala svojo vojno Math. Petroviču, ustanovnemu z Nemčijo na domnevo, da ji članu kiiuba št. 27, Frank Zait- bo Hitlerjeve podanike z blo-zu, uredniku Proletarca, Artto- kado m04r0iče izstradati v teku nu Šmarju iz Kansas gl. po-1 enega A nastal* je nevar- Glede slik prošlega zbora JSZ Cleveland, O. — Naznanjam vsem delegatom in delegati-njam proslega zbpra JSZ in Prosvetne matice, da smo minuli teden razposlali slike vsem, ki so jih naročili. Ako bi slučajno kdo slike iz enega ali drugega vzroka ne prejel, tedaj sporočite to podpisanemu. Naj bo še omenjeno, da je slikar ustrelil mallega kozla s tem, da je pod sliko označil JSD namesto JSZ, kar naj delegat je upoštevajo. Toliko v prijazno pojasnilo! Za »pripravljalni odbor: Frank Čeaen, 19617 Mohawk Ave., Cleveland, O. Piknik Prešerna Chicago. — Piknik moškega pevskega zibora Prešeren se bo vršil v nedeljo 21. julija ipri Ke-glu v Willow Springsu- rotnik SN1PJ, A mirew Vidrich u, gll. p odi predsedniku SNPJ, Johm^town, Pa., in Milanu Medvesku, zastopniku kluba št. 49 in gt odbornik SNPJ. Upamo. da bodo njihove besede rodile uspehe na našem delavskem in kulturnem polju. Najivečja zahvala pa našemu velikemu štev?lu posetnikov in to vsakemu posebej, ker brez njih ne bi (bilo nikakršnega uspeha. Prišili so v velikem številki iz Clevelandia in iz zunanjih naselbin. Zelo čaertno je bila zastopana naselbina Fair Port, O. Še enkrat iskrenta zahvada vsem in vsakemu za udeležbo, pomoč in kooperacijo. Odbor kluba it. 27 JSZ in zbora "Zarja". Cenena zmaga MailokdaJ se primeri, da bi kaka velesila premajraila drugo tako ibrez truda in poceni, kakor je Italija "premaigala" Francijo. Italijanski duče je pač pristopil h plenu, ko je bila žrtev že zbita na tla. nost, da^s4 to morda prej dogodi Anglijn POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8s30 D®lly At 3724 W. 26th Street T«l. Cr«wford 221S At 1858 W. Cermak Rd 4:»0—6:00 p. m. Dailjr • Tel. C« na I 1100 Wednesday and Sunday bj appointmenta on!y Retidcnce Tal.« Crawfar4 §440 If ao i»»w«r — CaB Aufttln 8700 Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Berwynu. ^ ! l>arkview Laundry ( o. I FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika " Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno | Telefoni: CAN AL 7172—7173 1727-1731 W. 21 at Street CHICAGO, ILL. • ■ ■ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAI^TED STREET, CJIICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Letoanje ljudsko štetje v Ze- ii M, kot je Am. Slovenec in dinjenih državah je bilo jako, njegov ured/nik Jeriče V Janko, površno izvršeno. Tako po/vr-1 sno, da ao zbrani podatki mar- Porotni odbor HBZ, ki je ipo .sikje povsem nezanesljivi. Pred devetdnevni seji odlločdl, da so par leti se je nekaj slienefcia do- j bl,i ^hlžbemci pravilno in godilo pri ljudskem štetju v ' I™ odulovljeni, je s tem Rusiji in odrejeno je bilo novo štetje. Ameriški listi so se norčevali, a letos imajo v Rusiji •priliko norčevanje vrniti. Kajti tudi v Zed. državah so že marsikje odredili novo štetje. Mnogo števcev je navedlo na svojih po lah povuem goljufive podatke. To je, deLo so opravili na-gloma tjavendan, a plajo pa dobili kakor da bi svoj posel pošteno izvršili. Piše,* te notice je doživel v Zed. državah že štiri ljudska štetja, a še nikoli ni videl števca. Tudi letos se niso oglasili ipri njemu, da bi ga všteli med prebivalce in ga v praša.ld za podatke o narodnosti in talke stvari. Takih prebivalcev, ki so jih prezrli, je tisoče. Senator Reynolds (demokrat iz N. Caroiline) je v kongresu predlagal, da naj Zed. države prevzamejo od Francije Hudičeve otoike (ob Južni Ameriki) in jih spremene v kaznilnico, v katero bi pošiljali iz te dežele tujerodne ziočince. V pekel za kaznjence jih je uporabljala tudi Francija Hudičevi otoki so za jetnike kraj groze. In senator ima tujerodce tako rad, d a jih smatra za kriminalce kar zato, ker tujerodci. Sicer pravi, da se naj bi (pošiljalo v tisti pekeJ, ki bi ga vzeli Franciji na račun vojnega dolga le take kriminalce iz Zed. držav, ki niso državljani. Toda resničnih zlučincev med njimi je malo —- jaiko mdlo. Torej bi dobri senator morati poseči po zločince tudi med druge sloje, in ta drugi sloj bi bili seveda tujerodci — državljani ali ne. Ameriški mladinski kongres pod vodstvom komunistov je odigral, pa četudi trdi, da zastopa miline dijakov in drugih mladih ljudi. Lahko bi bil izvršil dobro delo, kajti mladina ima interese na tem, da se več kot le brtiga za svojo bodočnost. Ampak večina udeležencev zadnjega mladinskega kongresa še zmerom ni vedela->|' da sledi "novi komunistični tf-niji", pa jo je z navdušenjem odtibrila. 8 tem je reakciji pri-lila olje na ogenj in svojo organizacijo pa zapisala enaki uso-d, kaikor jo je doživela pod istim zakulisnim Browderjevim vodstvom liga za demokracijo in mir. Bodočnost je JSZ sagotovljena, kajti zanjo skrbe tudi taki zavrgel sklep večine gl. odbora, ki se je zanje zavze«l proti izvršnemu odseku. Ukazala mu je oHksloviti nove u^lužlbence in namestiti prejšnje, ki so bUi postavljeni na ceetio. In sediaj je v tej tkonfuzaji zadevo redil porotni odbor. A trdijo, da ni "rešena". Glavni predsednik But-kovič^ .glavni tajnik l>e r kos in fcilavni urednik Petrak so z večino gl. odbora vred dobili "moralni udarec", kar jim ni prijetno, še težji udarec pa so dob i hi trije stari uslužbenci, ki so po skoro enemu letu boj« bitko izgubili. Med njimi je Michael Pleshe, ki je oselbno znan mnogim čita te I jem tega lista. Težko, da dobe še kdaj shržbo pri HBZ, pri kateri so delali vmto let. Ampak vzroki, radi katerih je ta boj nastal, so v HBZ ostali. Glavna porota jih ni odpravila, četudi je hotela zadovoljiti obe strani s tem, da je naročila »»lavnemu odboru najti način, ki bo zabranil stalno uposUemkn uslužbencem ali odbornikom opravljati še druge plačane službe. Ta sklep porote je bil naperjen proti uredniku angleškega dela Zajedni-čara, ki je bil izvoljen v svoj urad na konvenciji in se ga ne more odsloviti, četudi obratuje takozvano "hrvatstko radio uro", nabira oglase zantfo in mu je to postranski biznis. On je ljubljenec Radničkog Glasnika in je pomajrad v borbi, da od^lovljeni uslužbenci ne dobe več dela pri HBZ. Frank Barbič razpravlja v Prosveti t dne 12. julija o prosi e m zboru JSZ in se navdušuje za "enotnost" in proti "odsto-i.u". Dobro. A omenja tudi: "če bi bil poflcojni * Jože (nedvomno misli Jožeta Zavertni-ka) še živ, kako bi se raztogo-til!" (Namreč proti odstopu.) Ne, kajti ko se je po vojni vrnilo v klubu št. 1 glasovanje, ali naj se sipe t pridružimo soc. stranki, sta bila proti in govorila proti dva člana in tudi glasovala sta proti. Eden teh je bil Jože Zavertnik, ki je tedaj rekel, da je soc. stranka med vojno pokazala toliko neenotnosti in nepraktačnosti, dia se ne bo več cbnovila in da vsled itega v nji tudi JSZ nima bodočnosti. Ogreval pa se je za delavsko stranko pod Fitzpatrickom in za poznejšo Farmer - Labor nramko. Smejal ipa se ni pri iaz,prav»ljanju o reorganizaciji JSZ nihče, ki mu je bodisi za en ali drug način rešitve, kajti problemi je pre resen, da ibi mogli ob njemu resni, delovni ljudje sploh misliti na smeh. Komunisti v Penni imajo vsled nabiranja podpisov na peticije svoje stranke za nomini-ranje Brovvderja veilike teižko-če. Obdotženi so »potvarjanja podipisov in izvabljanja podpisov pod pretvezama, da jih nato raj o v dtnuge namene, ne za svojo straniko. Ze prejšnji teden je bilo 43 aretiranih in poroštvo zauije i>a določeno v skupni vsoti $800,000. Detektivi ao udri i v njihova stanovanja in jim jih prebivtkaJi ter odnesli liste in brošure. Med obtoženci so tudti trije hrvatski komunisti m en srbski. Noben izmed njih ni vodilni član hrvatske komunistične sekcije. Na komunističnih -peticijah je 28,000 podpisov, ki jih je nato objavil dnevnik Pittsburgih Press. Ljudje so drug za drugim izjavljali, da so njihovi podlpisi ponarejeni, ali pa, da niso vedeli, kaj so podpisali. Proti komunistom je nastal tolikšen snd. da je prišel tja njim v pomoč Wm. Z. Foster, a ni ničesar dmegel. Nova histerija ni obrnjena siamo proti komunistom, nego tudi iproti socialistom, unijskim organizatorjem in tujerodcem. » « i Očetje frančiškani v Lemon- tu so imeli pro&o nedeljo bka-goslovljenje svojega novega semenišča. "Naroda se je kar trlo," je rekel nekdo, ki se Je prerinil iz množice in se vrnil domov. Zgraditi semenišče v slabih časih, to je uspeh, na katerega so slovenski frančiškani ponosni! čemu ne! Kajti isti rojak je srečal v gnječi Mil-vvaučana, ki mu je pravil: "Tu-joo izgubila, ker je Leon Blum pošiljai francoske aero-plane, togaove in munkijo španski republiki. Brovvderjeve trobent ice kot sta Naprej in Radii ički Glasnik pa ga dol/ita izdajstva nad Španijo in vsega drugega, kar se je dogodilo stolnega na svetu. Naprej in njegov zastopnik Pela vb pravita, da je bil minuli »bor "JSZ veliko razočaranje". To se pravi, zanju in drugim takim, ki nam žele smrt. Bočno vid«]i, kdo vse bodo v "Naprejevi - Petavwvi United fronti"! — J. P. "Naprej" meče krivdo za sedanjo usodo Francije na Leona BI uma. Enako vsa fašistična svojat na Francoskem. Vsega je spet kriv — socialist! Ampak komunisti bi morali biti vendar veseli! Mar ni tudi "Naprej" na ves »las vpil proti ' imperialistični" vojni Francije in Anglije? Nemčijo pa previdno podpiral? Sedaj, ko je Hitler zmagal, bi se moral "Na-pred" veseliti! Saj bi sc, ako bi ne začutil iz Moskve, da se tam tega izida čfcrto nič ne vesele! In.Še nekaj: Francoski komunisti v Franciji so s francosko reakcijo vred ves čas vojne storili kolikor je bilo v njihovi moči za demoraliziran je francoskega ljudstva. Uspeli so in posledica je fašizem. Dalje pravi Naprej, da jo je Blum odtouril v London. Ni res, kajti minuli teden je bil na seji francoskega parlamenta v Vich)rju, na kateri je (poslušal napade, ki so deževali nanj iz ust reakcionar-jev, ki so položili francosko republiko v grob, iz katerega po USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO t --S PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 S S Naročnina za Zdruiene driav* (laven Ckicaga) In Kanado $6.00 k na latos $3.00 fta pol latat $1.50 aa četrt leta; sa Ckicago ia Cicero k $7.60 sa celo leto; $3.75 aa pol letai aa ino«em«teo $9.00. ---$ Naslov za list in tajništvo je: » 2657 S«. Lnnnilale ilvcnnc S Chlengo, II lin »i* J fi OGROMNA VSOTA DOLOČENA V PRID OBOROŽEVANJA (Nadaljevanje s 1. strani.) jo bilo treba spremeniti v vo^ jašnico. Njihove argumente pobijajo takozvani vojaški vešča-ki. Upokojeni general John M. Palmer je dokazovali, da nobe-na dežela ne more biti pripravljena na obrambo, ako ne upo-sli sistematično v ta namen vso silo svojega moštva. Pred kongresno komisijo za vojaške zadeve so se oglasili tudi nekateri odlični katoiliški duhovniki, med njimi momsi-gnor G. Barry 0'Toole, ki ao izrekli «voje nasprotovanje predlaga ivemu naiči^tu, iposebno še zato, ker ne izvzema iz iprisilne vojaške shjžbe semeniščnikov in drujgtih dijakov v katoliških kolegijih, ki se pripravljajo na duhovnišiki stan. Opozicija ne bo uspela Vsa ta opoRiclja bi v normalnih razmerah zlahka uispela. Sploh bi v njih talkih »predilo-gov ne bilo. Toda v okoliščinah kaknfcne so, odločujejo drugi krogi. Ljudije, ki jim je poverjeno vodstvo nad armado in mornarico trdijo, da so Zed. države 4e sedaj toliko nepripravljene, da ne bi moffle nikjer braniti svojih koristi, razen varovati do mule meje in obrežja. Ampak če se bo nem- ški vojni aparat toliko jačal tudi v bodoče, kakor se prošle mesece, iposfcane lahko tudl Zed. državam jako opasen. Še celo dežele, ki »o bile veliko boljše pripravljene na obrambo, kot Poljrfka in Francija, so bile poražene v par tednih sovražne invazije. Ogromni isdatki Ta kampanja in pa Rooseveltov! alpeli so ipripomogli, da je sedanji kongre« določil že nad dvajset milijard za razne izdatke, največ za oboroževanje, ali več kot kdaj prej v posameznem zasedanju. Niti mod prejšnjo svetovno vojno ni trošil to-liikn, kakor sedaj. Izdatke pa bo moral nekdo plačati, in ta nekdo je ljudstvo, ki bo z novimi davki čedalje bolj obremenjeno. Vrh toga smo v ekonomski nciflotovostl in nevarnost, da se zapletemo v vojno, bodisi v Aziji, v Kvmpi, ali *>a v Južni Ameriki, aili v vseh teh krajih, še obstoji vzlic mirovnim obljubam vlade in obeh vodilnih j-t ran k. Hitlerjevo zmagovanje na razvoj te dežele silno vpliva in bo še vse bolj v bodoče, ako se mu posredi organizirati Evropo v svoje vsenemške fašistWne namene. ' njihovem mnenju nilkoli več ne vUane. Dejstvo je, da je Naprej zavrgel geslo borbe proti faiizmu, ne pa socialdemokrati v FVanoiji in drugje. Mar ga je sedaj sram pumo£j, ki jo je dajal od lanuke^ra avgusta naprej hitlerizmu? »4. t Komunisti v Franciji so bili proti vojna s HitJlerjem čim je bii lani tprog*kšen med Moelkvo in Berlinom nenapadalni pakt. Ampak ne vsi francoski komunisti. Mnogi ao od svoje stranke odstupiU i u poiul ari 1 i. da ne bodo igrali vikige ^pete kolone" za zrušen je francoske republike. Kako to, da Naprej te|gia ni povedal svojim čitateljem, nego blati socialiste, ki ao vziic *vojemu prota vojn emu stališču vendarle pomagali z vsemi svojimi močmi vojni Francije z Nemčijo? Sicer jpa je Naprej mešanica, godlja, v kateri se urednik in njegovi pomagali krogajo s pametjo, s poštenostjo in z logiko. Norman Thomas je nekje govoril o republikanskem predsedniškem kandidatu VViillkie-ju. Ker je ameriški kapitalistični tisk pretežno republikanski, so njegove (Thomasove) besede zmrcvarili kakor da je Tho-mat* zanj. "Naprej" pa se sedaj du'ša, kako je Thomas "pohva lil" VVillkieja in enako tudi Mtmodini. Vsakdo ve, da Thomas ni oboževalec republikanske, ne kake druge kapitalistične stranke, ipač ipa proti njim. "Naprej" pa je v svoji kratki zgodovini dokazal, da je pripravljen za*4toinj in za denar i>odipirati kandidate posedujo-čih slojev, potem pa jih napadati, če si njegova stranka določi "novo Linijo". Ker mu je to neljubo, hoče dvoje grehe zvrniti na Normana T ho masa. V CLEVELANDU V ČASU XII. ZBORA JSZ IN PROSVETNE MATICE Vojno in Hollywood Ameriška filmska industrija je valed vojne izgubila skoro vej evorpj*ki trg in filmski ma-gnat Barney Balaban pravi, (ja si bo morala zadrgniti pas, če ne dobi nadomestnih dohodkov. Ako bi pričelo posečati ki-nog'ledališča v Zed. državah 15 odstotkov več ljudi kakor sedaj, pa bi bila razlika, ki j* navala z ukinjen jem evropskega trga za ameriške filme približno krita, ipravi Balaban. Vojno letalstvo je drago Od 14. maja t. 1. troši Anglija za oboroževanje v zraku in za obrambo na suhem proti sovražnim aeroplanom povprečno deset milijonov na dan. Konvencija unije UAW Unija United .Automobile VVorkera (CIO), ki ima okrog 400,000 članov, bo imela konvencijo koncem julija v St. Louisu, Mo. . Nekaj novega na tem zboru je ibil apel sodruga Josipa Jau-cha za boj (proti alkoholizmu in — kajenju. Dosedaj smo čuli med nami tu ln tam (pritožbe proti pijančevanju in alkoholu, ne pa proti tobaku. To je v resnici problem. Kampanja proti alkoholu ne bi bila težika, če bi ne bile naše ustanove, društva vseh vrst toliko odvisna od prebitkov, ki jih donaša pijača. * , Dva zelo redna člana galerije sta bila Geo. Witkovich in posebno pa J. Petavs, zastopnik Napreja. Sploh je bilo poslušalcev mnogo več kot na prejšnjih zborih. In to ne samo iz naselbin v Ohiu nego tudi iz drugih držav. * Rojakinje, ki so bile na zboru, so se v nedeljo 7. julija pomenkovale o prireditvah, ki so jih poaetile in o domovih. "Mislila sem, da tukaj ne delajo za klube in jed noto. Pa so bolj aktivni, kaikor smo mi," je rekla ena. Napačno mnenje o Clevelandu je dobila iz očitikov, da so še celo nekateri clevelandski ikdibomrki SNPJ nezvesti svoji jed noti, in da ga "fantje sodrugi" lomijo vse križem, da pomagajo "stalrinovcem" in kaj vem kaj še. Pa so taiki ljudje sedaj uvideli, da ni vse res kar se piše v "cajtengah" o te(j naselbini. » Neki delegat je na zboru potožil, da se v nekaterih naših listih napada "sta lin ovce". Drugi je v svojem govoru omenil, da je član tudi JSKJ, katera zabranjuje svojim društvom sodelovati v Prosvetni matici in pošiljati delegate na njen zbor. Smaibra. da je odbor JSKJ v tem slučaju skrajno pristranski, četudi Oolmari, da pripadanje v Prosvetno matico prepoveduue zaito, ker je JSKJ versko in (politično strogo nepristranska. (Anthon.v Czame-cki piše v čtkaških Daily Nevvs z dne 11. julija, da se je za sodelovanje pri blagoslovitvi frančiškanskega semenišča v Le-inontu prijavila tudi JSKJ. Najbrž ima v mislih društva, a morda tudi glavne odbornike. Marsikje sodelujejo m pomagajo druištva JSKJ cerkvam, ne da jih bi glavni odbor zavračaj, kakor je naritopil proti onim društvom, ki so želela biti v Prosvetni matici.) Filip Godina je v raizipravi o JSZ dejal, da je treba njjene dohodke porabiti zanjo in naše glasilo, če jo hočemo ohraniti. Nekomu to nI bflo všelč, pa je rekel drugemu zraven sebe: ''Zdaj vidimo I Za denar jim je!" Tudi alko bi Godina izrazil svoje mnenje drugače, bi resnice nič ne spremenilo, da brez gmotnih sredstev ni nič. Na primer, leo jih Milwauikee l^eaoer ni imel več zadosti, je moral prenehati, enaiko nešteto drugih delavskih listov in organizacij. Vsi člani z/bora so vedeli, da je vprašanje kako JSZ in njeno glasilo ohraniti nujno in najvažnejše v vsem sporedu. Poskus, da se bi šlo ipreko brez raziprave in ostalo "pri starem", Zvezi in njeni bodočnosti ni bil pravičen. -V -. * Anton Zornik je skušal veliko povedati, pa so mu rekli, da je "iz dnevnega reda". On je trdil obratno in zato vztrajal, da mora povedati vse, kar mu je na srcu. To se mu je posrečilo. « Vsem članom zbora gre priznanje, da so se vzdržali osebnosti in bili strpni v svojih izvajanjih vzlic delikatnim problemom, o katerih so raaprav-ljali in sklepali. Napredek Detroita Zahvalna resolucija XII. redni zbor JSZ in P. M. se najtopleje zahvaljuje cleve-iandskim klubom JSZ, ki so prevseli odgovornost za zbor, pripravljalnemu odboru, delavcem. in delavkam, pevskima zboroma Zarja tn Jadran in vodstvu Slovenskega delavskega doma za njihov trud in sodelovanje, ki je omogočilo, da so vse konvenčne prireditve lepe uspele. Lasser snuje novo organizacijo brezposelnih David Lasser je iz som Ml jeni ka soc. stranke postal pred nekaj leti Brovvderjev sopotnik in mu pomagal ipretvoriti Wor-Kers alliance v orodje komunistične stranke. Pred tedni pa je I^asser, ki je bil (predsednik o-menjene alijance, resigniral, češ, da je postala golo orodje Brovvderjeve "novolinijske politike"/ Lasser snuje sedaj novo organizacijo brezposelnih. Ustanovna konferenca se bo vrSila avigusta bodisi v Chicagu ali pa v \Vatfhingtonu. V Dotroit u so v letošnjem cenzusu našteli 1,618,549 prebivalcev, ali blizu 50,000 več kakor ro v par točkah rzpcpolniti. Naši pionirski sodrugi so nam uokazali, da po starem načinu i-fe moremo več naprej. Ne rečem, da ni imel Garden s svojim predlogom najboljše namene. Ampak ozrimo se po naselbinah. Tisti, ki ste aktivni ne !e med svojimi ljudmi nego poznate raizmere tudi med drugimi. vene, da bi Gardnov predlo*? JSZ ne rešil, nego jo prepustil rhirairju, in s takimi Vlubi, kot jih priporoča, pa Belo udaril tudi Prosvetno matico. Načrt s. Zaitza ima vse potrebne pogoje za ohranitev Zveze, posebno če se ravnamo po nasvetih s. Kristana, ki je poročal, kako urejuje Cankarjev (ilasnik. Upam, da so njegova izvajanja vai razumeli. Ravno tako taktiko bomo morali rabiti mi, ako hočemo -pridobiti v naše vrste vsa »tala in ae izboljševala, ali bo totalitarizem ali diktatura uničila vse to kar imamo in nas pahnila stoletja nazaj v črno dobo eužnosti in brezpravnosti. "Ker bodo (posledice sedanje vojne drugačne od prejšnjih, je potrebno, da socialistično m strokovno organizirano delavstvo zavzame drugačno stališče glede vojne. To ae je v Evropi že zgodilo in deloma tudi v A-meriki. Naša JSZ ae pridružuje onim, ki poznaljo razliko med prejšnjimi in sedanjo vojno in ki ae ne strinjajo a stališčem, ki ga je zavzela Ameriška socialistična stranka napram tej vojni na svoji »adnji konvenciji v a pri Hi tega leta. "JSZ se zaveda, da v svoji šibkosti ne more dati druge pomoči onim, ki se bore z« obnam-bo svobode in demoikraci je, kot to, da stoji a svojimi simpatijami na njihovi strani, fcefllmo pa, da Amerika nudi vso mogočo moralno in materialno pomoč onim, ki se borijo za »poraz totalitarizma, kakor tudi tn, da ae izogne vojni In njenim posledicam, ki bi bile prejkone usodne za vse civilne svobod-ičine in delavske pridobitve. Slednja ne pomeni, da je JSZ proti obrambni vojni v slučaju invazije." Sedanje vihrave razmere so ustvarile spet položaj, v katerem najbolj proepeva kampanja proti tujcem. Kriv« temu y% vojna histerija, brezposelnost, protisemitska propaganda in prenapet nacionalizem. Kdo v tej deželi bo smatrani za tujce? V uradnem pojmovanju ao tujci oni priseljenci, ki št niso • postali naturalizirani ameriški državljani. Nekateri so tu že po 30 in več let. Ostali večinoma manjšo dobo. Mnogo je takih med njimi, ki so ae priselili sem od leta 1919 daije. Krivičen nazor Način propagande proti njim napravlja vtis, da so samopoae- bi zločinci in nezvesti tej deželi zato, ker niso državljani. Koliko je takih tujcev v tej deželi sedaj, bo treba (počakati tozadevne statistike letošnjega cenzusa. Iz »prejšnjih podafNkov cenijo, da jih je okrof tri in pol milijona. Ako upoštevamo* da so Zed. države deiela »prišeljeni-štva, tedaj to Število ni presenetljivo. r PretfkUii v kongresu določajo, da se taJke priseljence ipod-vrže strogi policiji kontroli. Morali bado določenih uradih od tiskati prste, jim popisati svojo prošlost in se jim javljati redno oib določenih datumih in ob vsaki preselitvi. Ta pečat sumničenja je zanje krivičen. Kajti če ie hočemo uvesti evropski sutem policijske kontrole, tedaj naj valja za vse prebivalce. Kajti to, da je eden državljan, drugi pa ne še, ni noben dokaz, da ja prvi zanesljiv, drugi pa sumljiv karakter zgolj zalto, ker je "tujec". « • Posledica razmer Nesreča je da so tujci in tai-jerodici sploh smatrani v rac-merah, v katerih je milijon« brezposelnih, za nepotrebno zlo, ki se ga lahko odstrani. In če se jih ne more pognati vse tja "od kjer so prftH", naj se jih vsaj provocira, omalovažuje in žali, da se bodo morali počutiti iza manjvredne in neaa-željene. Italijani na prvem mcit« Poglejmo, kako j« ta stvar s feujci. Kdo so in kod ? Iz prejšnjih podatkov ceni-jo. da tvorijo največjo skupino tujcev Italijani. Med njimi je 700,000 takih, ki še niso državljani. Kdor življenje ameriških Ita- lijanov pozna, ve, da je več kršilcev zakotna med onimi, ki so že državljani in med tukaj rojenimi Italijani. Italijansko fašistično propagando vodijo v tej dele 11 naturalizirani in tukaj rojeni Italijani, torej državljani! Mnogi med njimi Imajo politične službe. Masa italijanskih (priseljencev „ jim k lepo sledi. Ob volitvah oddaja svoje glasove v ogromni večini ganpftentkrm in raketir-akim jpolltfkom italijanskega pokolenja in onim, katere so jim priporočili. Slabo za Poljake Isti podatki pravijo, da so Poljaki na drugem mestu. Teh je pol milijona takih, ki še niso državljani. Vladi Zed. držav nwo nevarni, pač pa ji žele pomagati v vsaki akciji zoper Hitlerjevo agresivnost. V domači politiki so Poljaki, kakor Italijani, pod oblastjo koruptnih politikov. Okrog 360,000 priseljencev, ki še niso naturalizirani, je iz Kuvaje, Med njimi je velik od-stotek Židov. Za "komunizem" se jih le malo ogreva. V kulturnem oziru je ta skup/ina še celo na slabšem kakor italijanska ali poljska. * • i < Tudi Nemci na vrati Priseljencev iz Nemčije itn Avstrije je 365,000, ki še nimajo ameriškega državljanstva, j Mnogo je med njimi Židov. Nemci v tej deželi večinoma ni- so naciji, toda simpatizirajo s Hitlerjem zaradi svojih maščevalnih nagibov, kajti v prejšnji vojni so Nemci v Zed. državah pretrpeli veliko preganjanja in provokacij. Kot narojd so ponosni, verujejo v svojo superi-orno. it in Žele, da Nemčija zma; ga, neglede na posledice. Enako večina ameriških Italijanov smatra, da je Mu^soHni dvrjgnil ugled Italije dočim je bila prej zaipostaviljena, Italijani v Ameriki ipa zaničevani m smatrani za črnorotkarje in za najbolj zanikrn narod. Naši tujci Tudi med Čehi je še mnogo nedi žavijanofv, med Hrvati posebno, med Slovaki itd. Tudi med Slovenci jih je precej, toda po odstotkih veliko manj kakor med Hrvati. Pribiti pa je treba dejstvo, da se število nedržavljanov naglo niia. Leta 1930 jih je bilo pet in pol milijona, med njimi blizu milijon Italijanov, 62S,-000 Poljakov, 475,000 Nemcev, 435,000 iz Rusije, ostali pa so odpadli na druge narodnosti. V minulem desetletju so ae valed krize mnogi vrnili v stari kraj, več sto tisoč pa se jih je (pobrigalo za naturalizacijo. Pošteni prebivalci Ogromna večina nedržavljanov nima nlkakih zločinskih nakan. Zadovoljni so. da nnejo živeti in delati v tej deželi. Mnogo je med njimi takih, ki so prišli sem nepostavno in to je edin njihov prestopek. Za državljanstvo si ne upajo vprašati, ker vedo, da bi se a tem sami izročili deportaciji. Tujci aot taki torej niso nič bolj "peta kolona" kakor domačini hi naturalizirani državljani. Skurpno z drugimi poštenimi elementi ne žele ničesar bolj kakor pravico delati in uživati sadove pri gradnji ameriških bogastev. llr.M»Ilirija o unijah Sto naročnino na Proletarca obnovili? Za poročevalca o unijah je bfl na pnošlem zboru JSZ dolo-v;en Anten Garden. A zaradi pomanjkanja časa je moral njegov referati, kakor par drugih, izet 'tati. Priobčen pa bo njegov in dirugl v zapisniku, Rei*>luciji«ki odlbor je -sprejel nato uledeči osnutek za nafte •tališče o unijah, ki ga je predlagal Anton Garden in zbornica ga je »oglasno sprejela: XII. redni zbor JSZ in PM pcj«daria staro in nepobitno načelo, da je organiziranje delavcev v unijah kardinalu« potreba ročnega kakor tudi um-skttia delavstv a. Ta jKrtreba je danes bolj kot kdaj v preteklo-fcti organiziranje v industrial-nih unijah, katere so edine kos braniti interetse vseh delavcev v modemi industriji, katera re+nica velja zlasti v industrijah, nad katerimi vladajo mogočne korporacije. Nič manj važna in gotovo nadvse nujna potreba ameriškega organiziranega delavstva je danes združenje obeh federacij, AFL in CIO. Sedanja razcepi je no.tt je le v škodo delavstva in v korist delodajal-interesom in reakciji, ki je posebno aktivna v zvezn, 1480 kilo-cycles. (First Station on your diol.) ii....................., BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tal 1476 424 Broad Street JOHNSTOWNt PA. »♦»♦♦♦♦♦♦ MIMIIIt PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 99 ► NAROCme 81 DNEVNIK i -PROSVETA Sta«« M ••le Uu $6.00, Ml lata $3.00 (Jata navijaj ta nov« dnafttv«. Da«at čUnovOc) je treba ta nov« rintfttvo. NmIov th Hat in a« tajništvo je: MS7 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL, ....................Mi* SAMO sonso z vašo staro pečjo Brezplačna instalacija v katerikoli eni, d-vo ali tri družinski rezidenci, kjer zdaj uporabljajo Edisonovo poetrežbo HLADNEJŠA KUHA... OkUSNFJŠA JEDILA Westinghoiise električne peči • Vi in vaša družina bo cenila hladnejše električno kuhanje. Zamenjajte vašo staro peč za. to kra no, nizko cenjeno Westing-houae električno peč ... in pomnite, da povprečno stane elektrffka za kuhanje v čikaških domovih le samo $2.18 mesečno. Posebnosti so to i. ■ t " * Trijo brsi kuhalniki * Pet kuhalnikov s močne jfto vročino. * Večji pecilnak s dvema braima vročilcema. * r t»« • . » ■' * Brezdimni praiilnik * Večji predal aa »previjanje. * Prebarvan • porcelanskim emajlom, znotraj in aunaj. Mdlo nakupno naplačilo Ostanek a malim dodatkom aa Rtrofrk aa rt^Kin, pa plačujeta potem me-»ečno a vaftim računom aa elektriko. t COMPAI\Y tiDUCATION ORGANIZATION CO-OPJSRATIVE COMMON VVEALTH PROLETAREC A Yuvo*lav \Veekly Devoted to th« Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yu4TOAlav Federation S. P, VOL. XXXV CHICAGO, ILL., July 17, 1940. THOMAS ATTACKS ROOSEVELTS POLICIES THC MARCU Of LABOR CONVENTION IMPRESSIOINS Advisory Vouth Committee Interest ihown by tha youth delegate« to our Convention was an encouraging sign which should lerve to dupell »ome of the prevailing peuimum among older comrades who too often express themselves as comrade John Rak put it, "s mladino ne bo nič." (Nothing will come from our youth.) The ten young delegates present, representing various organizations ©f the JSF, were on their toe s throughout the entire three daye of the Convention, and participated in moat of the important discussions. On the subject, "The role of the JSF among American-born Slovene youth,*' which was on the floor for discussion the second day, three ezcellent roports, analyzing present-day conditions under which we find ourselves and to which we must acclimate our sel ves and our policies, were made by comrade* Josephine Turk, John Rak, and Donald J. Lotrich. In the discussion vrhich followed there was much food for thought. It was quite generally agreed that, where conditions warrant, we should employ those methods of bringing youth together for our work which have pro vod efficacious in some sections, sueh as: working within our organized branehes, through labor rhoruses, d ra matic s, and other forms of educational gatherings. Fuilding our very important Educational Bureau so as to draw in more of youth, must be one of our basic aims in the future. Tho decision of the convention to eatablish an advisory vouth committee of five members, representing sections in which we have aetive youth movement, b extremely important. Seleetion of the committee will be made by the JSF Ezecut-ive committee at one of its fature meetings. It U hoped that those who will be asked to serve on the committee will give it their aH, morally and organisationaly, in cooperation with the Federation's head office. Details of the plan on which this committee will fulfill its intended mission of establishing closer contact among the voung comrades «n our movement vrill be published soon. As first proposed, tbe motion called for an organizer who would devote his entire time to our jrouth movement. It was later amended to include estabishmg of a five-member youth advisory committee to work toward co-ordinating and enlarg-ing our youth aetivities. No one vrill deny that this U a step in the right direetion. There is a great deal of work a committee of this kind can do, and it U desired tkat tbe committee selected vrill fulfill its duties to the best of ita ability. WELLESLEY, Msas. — Any psn for compulsory military vrvice in in* dustry will mean th« destruetion of s "free labor system for th*? vvorkers," Norman Thonias, Socia:.st candidate for President, told the annual VVelles-ley Institute for Social Progress last week. Thomas spoke at s political symposMim vvhich inckided ropresent-atives of ali political parties; r«. presentinf the Democratic party vvas Secretary of Labor Francis Perkins and represening the Rcipublicans was VVilliam H. Vanderbilt of Rhode Island. Deckring that "I do not deny that Hitler's victory create* ntvv problem« in effectiive defen.se," Thomas declared that "the greatest perils to ua ftill arise from within. 1 fear an American Hitleriam far more than an attack by Hitler." "Our good neighbor policy in Latin America," the Socialist leader de. laied, "is giving way to hemispheric imperialism disguised as hemispheric proteetion—the same sort of thing in .he hands of our militarists and our economic royalists as Russian *pro-teetion' of the Baltlc states or Ger-man 'proteetion' of Holland and Den-ntark." he layed out plans for Socmliat in ihij c*nt>uun year. One of the very fiut duties of American worktrs and Socialist«, Thomas said, is to defend on democratic righta by getting on the ballot instead of alkm.ng the Deino-erats and Republicans a a»onopo|y on voting privilegea in this country Our second duty is supporting to the ut-most the Socialist program for A mer. ica, one of the first, point of which ia a war to wipe out our ©wn plague, the depression. A large collection for the campaign fund was made a t this gsthering, Again Satuiday night an overilo*, in^ crowd filled the auditoriuni for the banquet given in honor of th« convention delegates. Every availablf chair in the hali »a« filled and a good inany had to wait for others to leave the table before they were able to find seats. Zarja's duets are really "tops," as well as their feature soloist, heard that evening. Much music, dancing, fun, hilsrity, and good comraderie follovved both theSc affair« far into the wee mor. ning hours. Undoubtedly Cleveland comrades, vvho arranged th is three-day program, taxed their stay-a^ake endurance to the utmost, and it seem-ed, they made a fine shovving of it. It vvas good to see the aetive part Zarja's youth group had in ali the vveek-end ceremonies. They certainly were right there, giving a hand wherever needed. A day not soon to be forgotten wa.s Sunday at the SNPJ recreation grounds, located about 15 mile« out in the country. It's just a half hour drive over good higtiways winding through some of the most scenic rol-ling terrain one can hope to find any-where. The term itself is ideakly located on aloping land surrounded by wood country. The only regret is that the siajht does not (border on some fine clear lake vvhere ssvimming. bo«t ing. fishing, and other water sports would be a tremendous enducement in at-traeting visitors. Not to our liking — as the crowd was really just beginning to gather— but because the time table said so, we bid a hasty fare»well to many old and new friends and were on our way back to the Windy City again. Jo«eph Dratler. As me rounded off the last of seven or eight blocks separatin^ us from »ur hotel und the Slovene Workers' Home, osrly ThurrJjjr moming, a large gathering of delegates could be aeen outside the hali greetin« each other vvith friendly handclaaps and beaming »miles. It was immediately apparent that this vvould be a very vtell-attended convention and that there Was ample interest for it. Soon after 9 o'clock on the morn-iajr of July 4th the first session begati, vvith about 80 dtTegates from various pariš of the country present, und a large gallery of visitors vvho took in atl of the sessions. One vvas struck immediately by the tirge representation of delegates from oiganizationa affiliated vvith the JSF Educational Bureau, and could not escape the fact that this is one of the most important sections of our movement today. . The convention moved along smooth-ly and rapidly until arproaching the item of reorg^inization on vvhich almost an entire day vvas spent argu-ing, dii«cu*King, and debating. The decision reached, favorinjf the reorga-nir.ation plan proposed by Frank Za its, as reported in laat vveek's issue 0 t Proletarec, vvill be finally decided by referendum vvithin a period of 3 months from the closing date of the convention. As soon as possible the plan vvill be translated into English for the benefit of our English page readers. Our Educational Bureau came uip 1 or lengthy discussion during vvhich many good rugvestions vvere offered. The executive board of the Bureau uill take into consideration ali pro. posals of the delegates for erUarging our organization and its vvork among i Jugoslav dramatk and cultural groups in America. VVeather vvas ideal for an indoor Convention of this kind. Certainly it uras very much unlike the blistering heat in vvhich vve svveltered during the 1936 convention in Chicago. Meais served to the entire delega-tion by the Home'« kitehen staff, were so good that even Cleveland comrades, living vvithin close vicinity, ate st the hali rather than going home. Filling the main suditorium of the Slovene Workers' Home to capacity, a lerge attentative audience listened to Norman Thomas Fridsy night as ' oisrtaciMtNT c me« we«fiM* Airosiu-iM« PenACt« MKti out •T iviRt i 6oo«as%Fras iMs«tte*to nrr>tt 'Bocrrs N COA)CtOTRAfiOA) OAMP Al *OHt ^MeRfoA),An-A#*rA 'RA^O^TI AMD lMt+a> \M«c. st-nrav 19*4 90race. VISITORS CHICAGO.—Anthonv Ocepek and Anthony Znidarsic, of Barberton, O., visited at the Slovene Labor Center Ust vveek. The Center bovvling courts hum *Arith activity every evening at this time of the year, and are especially weU patronised on Sundajrs. Mary Potochnrk and d^ughter Mirni, of Detroit, Mich., stopped at the Center last vveek on their return trip from Yellowstone National Plsrk, Col-uiado, where they vacationed while Mr. Potochnik attended our JSF Convention in Cleveland, as delegate from lodge No. 121, SNPJ, Detroit. Michigan. STATE EXECUTIVE COMMITTEE MEETS IN GILLESPIE U. S. Attorney General Upholds Socialists' Petition Rights CHICAGO.—Travers Cleinent, Socialist national campaign direetor niade public last vveek the following letter addreosed to Norman Thomas hy the Attorney General, Robert H. Jackson: July 12, 1940. Dear Mr. Thomas: I have your letter of July 9, relat-ing; that many p<>ople believe that no-minating petitions for the Socialist Party arill be automatieaUy turned over to the Federal Bureau of Inves-tipration and each signer investigated as a Fifth Columnist. It is regret table that sueh a story should gain the slightest credence in this country. The Socialist Party under your Icadcrship ha* not Uvii i«-garded as representing or as being und«>r the influence of foreign gov-ernments. It is a taarful political party and an American citizen is not subject to haraasment because he ex-ereises his r^rhts as a citizen in sign-ing your nominating petitions. 1 am, Sincerely yours, (signed) Robert H. Jackson. FORD, THE "HERO Reviewing the News JSF RESOLUTION ON WAR Realizing that upon the outeome of the vrar now raging in Europe rests the decision as to whether democracy vrill survive upon the face of tbe earth, or serfdom, enforced by the mailed fist of the dictators, tbe resolution on vrar, adopted by the 12th Regular Convention of the Jugoslav Socialist Federation, states: "We favor Americavs giving ali possible moral and ma terial aid to tbe countrios de f end ing themselves against invasion and absorbtion by the totalitarian povrers in Europe." Opposmg our country's entering the vrar, vrhich would mean the end of civil rights and liberties as well as labor standards and rights, tho resolution differs from that of the Socialist Party, adopted in Washtngton, in that it favors economic aid to the vietims of totalitarianism. The resolution also favors defensive vrar against any in-vader of our shores. Another Fish Fry At the S. L. Center CHICAGO.—One thing vve can feel assured of when Joe Turpin heads his motor boat up Minnesota lakes each year is a tasty meal of breaded pike served to the members of the Slovene Center Social CUib as only the Center cook knows hoth, is the evening of the fish fry and aH members are invited to the Center.—S. COME D Y IN ONE ACT (The scene: A cafe in a laig«? city in the Faat of the United States. Fas. cista, communists, socialista, theoso-phists, Zionists, anti-Semites, gam-blers. new*boy.) Fascist: Red! ' Communiat: FascUt ivvvine! Socialist (has Marx's Capital under arm): Traitor of Marx! Communist (snatdhes boolc and tranvples on H): Forged edition! Zionist: Enemies of Zion ali! Anti-Semite: Back to Palestine! Theoaophist: Brotherhood vvreek-ers! lst Gambler: Wbat's it ali about? 2*H Gambler: Nuts! Any aetion to-night T 3rd Gambler: Got to Jay low yet. Newwboy (rushes in): Extree! Eztrce! Fascist: Watcha got, kid? N«wsboy (yells): Fascist kisses red! Communiat: Capitalist lie! New*boy (yells): Read the Hourly Toiler! Fasciat kisses Red! Communist (.grab« paper): Oh, Redland makes peare! Fascist: Lst's be friends! Communist: Friends? Of course! (embrace). Ffcscist: Enemies? We juot pre-tended! Communist: Simps they sil! Fascist: The vrorld is ours! lst Gambler: And vw are fakers? 2nd Gambler: The jokr's on us! (The crowd disperses.) Notni« SnoitHt. ROAD INTO T0M0RR0W By Lucia Trent Minjr are the son s that vromen bear Who vralk the highway of blurred despair Whilo the dust is burntng beneath their feet And bhtor the erust they are flung to eat. Aching fthe throat and parched the tongue On Ihe road where never a song is sung. - Many are the sons that vvomen bear Wbo vralk the highway of blurred despair. Why are they plodding this blistering way, Fearful by night and desperate by day? Why are they plodding thia blistering way? Ask the ovrners of forest and plain, Ask the masters of fruited doma in, Ask the employers of strikers slam In the stifltng battle for human gain! Aching tho throat and parched the tongue On tha road vrhere never a song is sung, But doep in the human heart there wells Tho courage to conquer man-made hells, Oh, hear tha chime of a thousand bells From labor's rtsing citadels! Many are the sons that vromen bear Who vralk tho highway of blurred despair, But tha ploddmg feet that tramp today Are marchang along a victory wayl Aching the throat and parched the tongue But tomorrovr the song of plenty is sung I Aching the throat... but a vision looms By the road of tomorrovr a nevr vrorld bloom«, Hejnarood Broun m em oris I avrards by th« American Nevvspaper Guild. The book sells for $1 and may be obtained from the N*w*p*per Guild nf 171 W. 44Jth St., Nevv \prk. 4. M.