Grosupelj ski ^H odmevi Preklopi sanje na dejanje! - Oratorija na Grosupljem in v Žalni stran 36 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIII - številka 7 / Julij 2007 O komu/čemu pišemo? J0ežek Zagraški ostaja motor Grosupeljskih odmevov Na julijski seji Občinskega sveta Občine Grosuplje je bil za novega odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov, glasila prebivalcev občine Grosuplje, imenovan stari (aktualni) urednik Jože Miklič. J0ežek Zagraški, kot se staro-novi odgovorni urednik našega občinskega glasila rad podpiše pod svoje krajše satirične prispevke, bo torej še en mandat glavna gonilna sila časopisa, ki medijsko pokriva domala vsa področja delovanja občank in občanov v celotni občini Grosuplje. - Janez Pintar Minister Janez Podobnik na Radenskem polju Osrednja proslava dneva državnosti se je začela 24. 6. ob 21.14 s častnimi topovskimi salvami na ljubljanskem gradu. - Nadaljevanje na strani 6. Dnevi SAMvigMOttA! * NA ztTAvjc. stAri prijAtdji! Vaša zvesta znanka VINSKA KLET TROŠT na Obrtnišlci 2 v Grosupljem vas vabi na VELIKO Mmulrntv^1' ia riTJHVjc ltjh^s Ar|ji.: Ftocfct-uHfcfni^ fWK Jlluhoh ilw^M |f ZfriAVjK. Zgodbe iz pekarne Knjižnica ni le prostor za knjige Kje si kruhek? Letošnji kulturni praznik predstavlja pomembno prelomnico v delovanju knjižnice Grosuplje. Na ta dan so namreč svečano odprli prenovljeno staro hišo in novo stavbo. gre za eno najlepših knjižnic v Sloveniji, arhitekta pa sta za načrt prejela tudi Plečnikovo nagrado. Prenovljeni prostori predstavljajo izhodišče za uspešno delovanje kulturnega hrama. Pisalo seje Mo 1*04 ntiuirna . suf/fyc Ma 2007. •Zelo smo veseli, da je posluh z zaposlenih v Pekarni Grosuplje za h širie okolje na tako zavidljivi ravni. ti Tako kot je namreč kruh potreben k za preživetje, tako je tudi pisana beseda potrebna za kakovostno in uspešno življenje ter razvoj,« nam za konec še pove gospa Roža. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi namesto uvoda 3 O novem imenovanju »starega« urednika Grosupeljskih odmevov Na javni razpis za urednika Grosupeljskih odmevov smo se prijavili trije kandidati: novinarki Tadeja Anžlovar in Tanja Hrovatin in avtor tega prispevka. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je nato s 5 glasovi za in 2 proti predlagala mene Občinskemu svetu Občine Grosuplje, da me potrdijo še za nadaljnja 4 leta, Občinski svet pa me je 4. julija 2007 po sorazmerno kratki razpravi (razen ene izjeme) na svoji 10. redni seji imenoval z večino glasov. Najtežje je pred javnostjo odgovorno pisati o sebi! - Jože Miklič, odgovorni urednik V preteklih osmih letih, ko sem že opravljal naloge odgovornega urednika, pred tem pa sem se vsaj 25 let srečeval tudi z različnimi drugimi javnimi in strokovnimi opravili (katere mi zelo prav pridejo tudi pri tem delu), se je stkalo veliko niti in pravih prijateljstev, za katero že Aristotel pravi, da so temelj pravičnosti. Žal, se je nekaj vezi tudi pretrgalo ali so se enostavno izgubile. Za slednje mi je sicer žal, a življenje mora teči dalje, pa če še tako dolgo žalujem za njimi... Si pa take trenutke zapomnim in se jim poizkušam izogniti, da se tudi v prihodnje ne bi trgale nove in še neutrjene vezi. Lahko mi verjamete, da sem pri vsem svojem dosedanjem javnem in strokovnem delovanju že marsikaj preizkusil in videl, se marsičesa naučil, na srečo me spremlja tudi dokaj dobra intuicija. Rad se srečujem z ljudmi različnih profilov in nazorov, se pogovarjam in dogovarjam, zavračam pa vsakovrstne totalitarizme, katere tudi v našem občinskem prostoru nekateri še vedno močno zagovarjajo. Prav zato nisem samo upornik po duši, temveč tudi borec, čeprav moje zunanje obnašanje tega ne kaže. Življenje me je pač z vsemi temi izkušnjami izučilo, da (več) ne rinem z glavo skozi zid in mi zdaj še tako dolg obhod ali obvoz za stvar, v katero sem 100 % prepričan, ni nikoli dolgočasen. Prepričan sem, da je to tista drža, ki me vedno znova ob padcih spravi pokonci. Pri tem pa gre tudi za spoštovanje osebne svobode, ki mora seči samo do svobode drugega. Gre za odgovornost, resnicoljubnost, dostojanstvo in druge vrednote, ki jim današnji čas ni pretirano naklonjen in ki jih v nekaterih (tu predvsem mislim na novinarsko okolje!) pogostokrat ne spoštujejo. Menim pa tudi, da je pri tem delu zelo pomembno, kako si pripravljen ponuditi roko, videti v sočloveku in v posameznih sredinah dobre stvari in nenazadnje kako se pri spoznanju svojih napak znaš opravičiti in kako znaš tudi odpuščati. Precej tega sem poizkušal vgrajevati že v dosedanjem uredniškem delu. Vse to pa po mojem prepričanju odtehta MARSIKATERO FAKULTETO - in tega se na srečo mnogi (še) zavedajo. Za podkrepitev tega razmišljanja naj izpostavim primer iz svoje prakse, ki to potrjuje. V posebno čast si štejem razpravo občinskega svetnika g. Franca Štibernika (LDS) na 10. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, ko so me ponovno imenovali za odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov. G. Štibernik je zelo realno nanizal tudi nekaj o mojem dosedanjem delu. Zavedam pa se, da so najina razmišljanja in stališča o nekaterih zadevah precej različna, vendar menim, da sva z obojestranskim iskanjem skupnih interesov našla pravo pot. Prepričan sem tudi, da se edino na ta način lahko krog pozitivnih prizadevanj in sodelovanja širi med ljudmi in nenazadnje ima tudi širša skupnost, v kateri deluješ, korist od tega. Zato v tem duhu nameravam delovati tudi v naprej. Če ima človek dober namen, veliko volje, nekaj znanja in od Boga podarjenih talentov, izkušenj in pripravljenosti za sodelovanje ter še nekaj dobrih stalnih in zanesljivih sodelavcev, se da narediti veliko. Obljubljam pa, da namernih vsebinskih napak tudi v bodoče ne bom delal. Če pa se mi bo prikradla kakšna tehnična, slovnična ali druga nenamerna napaka, se vam že v naprej opravičujem. Vsekakor pa bomo pri tem spoštovali tudi veljavno zakonodajo in občinske odloke. Veselil sem se vaših uspehov, v srcu sem jokal z vami, ko vam je bilo težko. Zato tudi v prihodnjem mandatu ostaja geslo Grosupeljskih odmevov »Za prijazno Grosuplje!« Vsem iskrena hvala za sodelovanje, priporočam pa se tudi v prihodnje. Komentar ob izbiri: Vse odločitve v občinskem svetu, o katerih svetniki glasujejo, so politične, in taka je bila tudi odločitev ob izbiri odgovornega urednika. Menim pa, da ne bi bila nič manj politična, če bi se svetniki odločili za katero koli od ostalih dveh spoštovanih novinark ne glede na njuno formalno strokovno izobrazbo. Obe sem imel priložnost kar nekajkrat srečati ob svojem javnem oziroma strokovnem delu. Njuni prijavi za odgovornega urednika pa sta me le še dodatno utrdili v prepričanju, da je delo odgovornega urednika, četudi samo za lokalni časopis, zelo zahtevno in odgovorno. Tako sem ga poskušal razumeti preteklih osem let, tako ga razumem tudi v naprej. Kaj sem navedel v prijavi na javni razpis? Na začetku prijave sem napisal krajši življenjepis ter na kratko opisal dosedanje javno in strokovno delo. Nekaj sem nanizal tudi o svojih poslovnih sposobnostih ter dodal dokazila o izobrazbi in nekaznovanosti oziroma neizrečeni prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja. Priložil pa sem nekaj kopij dokumentov dosedanjih izobraževanj, ki so se mi zdela pomembna za delo odgovornega urednika. Med dosedanjimi izkušnjami sem navedel tudi, da sem že več kot 40 let član v prostovoljnih gasilskih vrstah, kjer sem dosegel s predhodnim šolanjem čin gasilskega častnika 1. stopnje. Bil sem kar 19 let tajnik društva, na kar sem ponosen in kar mi zelo koristi pri administriranju časopisa. Vse to pa mi pride prav, da lahko o delu naših številnih prizadevnih gasilcev, članov civilne zaščite in drugih reševalcev v občini ustrezno pišem. Med pomembnejšimi navedbami v prijavi je bilo tudi moje desetletno delo v gradbeništvu, še posebej na cestah in ostalih infrastrukturnih objektih, za katere v občini Grosuplje vemo, v kakšnem stanju so. Navedel sem tudi svoje desetletne izkušnje v urbanizmu, s katerim ima občina Grosuplje prav tako celo vrsto težav že desetletja. Nadalje sem nekaj zapisal tudi o dosedanjem že skoraj dvajsetletnem delu z računalnikom in določenimi specifičnimi programskimi orodji za založništvo. In nenazadnje: navedel sem tudi svoje strokovne objave in sodelovanja na geodetsko-katastrskem področju in sodnoizvedeniških izkušnjah, na podlagi katerih sem bil letos s strani vodstva Geodetske uprave Republike Slovenije imenovan v promocijsko skupino na državni ravni. V reference pa sem navedel samo nekatera ključna publicistična dela, ki se jih da večinoma preveriti tudi v knjižničnem sistemu COBISS in v nekaterih pomembnejših bibliografijah na > korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Načrtovanje Poglavitna naloga ni napovedovanje prihodnosti, temveč njeno omogočanje. Antoine de Sainet - Exupery Tisto, po čemer strastno hrepenimo -tu in tam, zgoraj in zunaj - navsezadnje najdemo v samem sebi. E.M.E. > O mojem delu v uredništvu Sodelovanje v uredniškem odboru Grosupeljskih odmevov je bila prijetna dolžnost. Za izvedbo intervjujev, obiske prireditev in strokovnih srečanj je bilo potrebno žrtvovati marsikatero uro spanja, dopusta in prostega časa. Vendar mi za to ni žal. Bili smo uigrana ekipa, dobro smo sodelovali, cilje smo imeli jasno začrtane. Prizadevali smo si za objektivno obveščenost občanov o vseh pomembnih dogodkih in spremembah v občini, pomembnih za kakovost njihovega vsakdanjega bivanja. S pisanjem smo nadalje poskusili po svojih najboljših močeh vzpodbuditi ustvarjalce na različnih področjih k še bolj zagnanemu delu. Zato smo o dogodkih poročali v pozitivnem tonu, izogibali smo se kritiki. Delo smo imeli načelno razdeljeno po področjih, poročanje o prireditvah, proslavah, obletnicah pa smo si razdelili glede na časovne zmožnosti. Moja prva naloga je bilo spremljanje gospodarskega dogajanja v občini. Cilj je bil, da bi bili bralci časopisa seznanjeni o aktualnih dogodkih v grosupeljskih podjetjih, o njihovih rezultatih, izjemnih dosežkih in načrtih. Ko sem se dogovarjala za obiske podjetij, sem bila nemalokrat presenečena, ko sem ugotovila, da veliko direktorjev oziroma lastnikov sploh ni zainteresiranih za to, da se o njihovih podjetjih piše v lokalnem časopisu. Vsak ima verjetno za tako stališče svoje razloge. To je poglavitni razlog, da smo o gospodarstvu v časopisu pisali manj, kot je bila naša želja in kot bi si bralci mogoče želeli. Uredniku gospodu Mikliču se ob zaključku mandata zahvaljujem za korektno sodelovanje. Ni bilo pomembno, ali je bil delavnik, sobota ali praznik, jutro ali večer, vedno je bil pripravljen pomagati in svetovati. Glede na to, kako je predan časopisu, koliko prostega časa je pripravljen zanj žrtvovati ter da ima jasno vizijo, kaj je naloga lokalnega časopisa, si boljšega urednika za naprej ne bi mogli želeti. Mag. Tatjana Jamnik Skubic Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, Zbornikih občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica ter v Šmarski knjigi. Lahko pa bi dodal (pa nisem), da je že vrsto let od začetka večji del internetne predstavitvene strani Občine Grosuplje narejene po mojih zapisih, fotografijah in kartografskem izdelku. Precej več sem napisal v zvezi z zahtevano osnovno vsebinsko in uredniško zasnovo, ki mora biti skladna s sprejeto programsko zasnovo lokalnega časopisa. V njej sem poleg splošne razdelitve na temeljna področja v časopisu (splošno informativni, kulturni, znanstveno strokovni, raziskovalni, izobraževalni in oglasni del) navedel 30 tematsko združenih komplementarnih rubrik s krajšimi taksativnimi opisi njihovih vsebin, a jih v časopisu zaradi preobširnosti ne bi navajal. Že koncem lanskega leta sva s profesionalnim oblikovalcem Mihom Črtaličem ter s »tehničnim« posvetovanjem in podporo direktorja tiskarne Partner Graf d.o.o. Draga Zakrajška izdelala novo podobo časopisa. V tem poglavju prijave je bilo nato predstavljenih le nekaj tipičnih strani časopisa, vključno z naslovnico in stranmi za oglaševanje. Pri tem sem se ponovno odločil za varčevalno različico, saj je večina barvnih strani namenjena le plačanim oglasom. Če pa bi se odločili za natis celega časopisa v barvah, bi se strošek časopisa za Občino povečal za približno 70 do 80 %, v celoti gledano pa za približno 40 %. V prijavi sem navedel še dinamiko izvajanja predlogov, v kateri sem predvidel tudi roke za sklenitev potrebnih pogodb in drugih aktov ter načine oziroma pravila poslovanja, obračunavanja oglaševanja, honoriranja in druge potrebne naloge pristojnih za tekoče delo pri časopisu. Na koncu sem dodal še nekaj kopij naslovnic knjig, pomembnejših člankov ter drugih referenčnih izdelkov, ki dokazujejo moje dosedanje delo na uredniškem, publicističnem in grafičnem področju. Prijava je avtorsko delo, v njej pa so tudi osebni podatki, zato je treba z njo ravnati v skladu z veljavno zakonodajo! Grosupeljski odmevi so med slovenskimi občinskimi glasili dobili največ sredstev z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za sofinanciranje programskih vsebin. V začetku marca letos sem s pomočjo tajništva Občine Grosuplje in nekaterih sodelavcev pri časopisu poskrbel, da smo Grosupeljske odmeve prijavili na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenijo za sofinanciranje programskih vsebin. Na sredstva je kandidiralo 268 pravočasno prijavljenih in popolnih projektov. Med njimi jih je komisija izbrala 116 in jim razdelila skupno 1,65 milijona €. Posamezni mediji (tiskani, avdiovizualni in spletni) so lahko za sredstva iz državnega proračuna kandidirali z več projekti do največ 50 % njihove vrednosti. Dr. Suzana Žilič Fišer, predsednica komisije za presojo medijskih projektov, je menila, da je bilo delo komisije težje kot lansko leto, ker so bili projekti zaradi omejitve števila možnih prijav bolje pripravljeni. Komisija je ocenila, kako posamezni mediji oziroma projekti zagotavljajo redne in objektivne ter uravnotežene predstavitve političnega delovanja, pa tudi kakovost, izvirnost in aktualnost medijske obravnave ter tudi lokalnega pomena. Najvišji znesek sofinanciranja (50.000 €) so prejeli posamezni projekti v okviru časopisov Večer, Mag, Okno v svet, Ampak in Dnevnik. V grosupeljskem okolju je za dva prijavljena projekta sredstva prejel tudi radio Zeleni val v skupni višini približno 30.000 €. Med prijavljenimi občinami smo Grosupeljski odmevi dobili 25.000 €, kar je največ med slovenskimi občinami. Sredstva pa so (bodo) izključno nakazana v integralni proračun Občine Grosuplje. Občina Dolenjske Toplice je dobila 4.942 €, Miklavž 3.905 € in Kozje 3.618 €. Druge občine se niso prijavile ali niso dobile sredstev ali pa nimajo svojega časopisa. Iz tega lahko zaključimo, da glede na število izvodov časopis Grosupeljski odmevi občino stane precej manj kot večino občin v Sloveniji in da programska zasnova in realizacija ustrezata tudi kriterijem na državni ravni. - Zdaj pa 'bodi' dovolj! Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi kOT3.k ZR gTOSUpeljske OdmeVe 5 Iz preteklosti v prihodnost in biti zraven kot članica uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov Občinski časopis je v prvi vrsti odraz dogajanja v naših krajih, močan odraz pa mu daje urednik in tudi uredniški odbor. V uredniškem odboru Grosupeljskih odmevov sodelujem že drugi mandat. Ker sem tudi lektorica občinskega časopisa, je tako tudi najbolj pripravno, da lahko z urednikom sporne ali zahtevnejše zadeve urediva ustno na sestanku. Moje delo lektorja je popravljati besedila, da so jezikovno in slovnično pravilna, včasih pa moram preverjati tudi podatke, če so točni ali ne. Trudim se, da bi bili prispevki brez napak, ugotavljam pa, da se je tudi pisna kultura tistih, ki dopisujejo v časopis, dvignila. Uredniški odbor je uredniku posvetovalno telo in njegov pomočnik. V Grosupljem se zgodi preveč dogodkov, da bi jih lahko obiskal sam urednik. Če urednik le dobi vabilo, da ve, kje in kaj se dogaja, poskrbi, da je prireditev 'pokrita'. Tedaj si delo razdelimo. Moja področja so: turizem, kultura in dogodki v Mestni knjižnici Grosuplje. Občasno zapišem tudi kakšen intervju. Časopis izhaja enkrat mesečno, zato je težko tako daleč vnaprej napovedovati vse dogodke, postaja pa časopis bogata kronika dogodkov, sprememb v naših krajih, poročil o delovanju društev in občinske uprave, uspehov naših občanov na vseh področjih. Vesela sem, če dobim kakršen koli odziv na svoje članke. Tako vem, da so bili opaženi in prebrani. Če pa pogledam nazaj, občinski časopis ostaja edina kronika našega okolja. V Guttenbergovi galaksiji so rekli, da se je zgodilo samo tisto, kar je bilo zapisano. Tudi v našem času ostaja zapis v našem časopisu bolj kot ne edina priča bitja in žitja naše občine, pa tudi širšega okolja. Kljub internetu in novim medijskim oblikam časopis ostaja veren in trajen zapis našega bivanja. Skupaj s sodelavci v uredniškem odboru, ob uredniku, se trudim slediti dogodkom in jih ohranjati zanamcem. Časopis pa je živ in odziven toliko, kolikor življenja uspe zajeti. Želim samo, da bi mu ga uspelo čim več. Marija Samec Ob zaključku še enega mandata Končuje se mi še en mandat člana uredniškega odbora našega lokalnega časopisa. Tudi v zadnjem mandatu smo po mojem mnenju naredili še en korak naprej k boljšemu in predvsem berljivemu časopisu, vsekakor je tudi sprememba formata pozitivno sprejeta v okolju, kjer časopis nastaja. V preteklih letih sem poskušal z nekaterimi svojimi objavljenimi prispevki opozoriti na uspešno praznovanje 500 letnice šolstva v Šmarju - Sapu, ki je bilo dober zgled, kako dober namen združuje in povezuje različne subjekte družbe. S prispevki sem želel tudi spodbuditi zanimanje za problematiko demografske problematike na Slovenskem. Po mnenju vodilnih slovenskih ekonomistov je to področje, ki je že sedaj in bo tudi v prihodnje potrebovalo mnogo več politične volje pri izzivu prihodnosti, prav tako pa tudi področje obnovljivih virov energije, ki pa ni samo naš izziv, pač pa tudi globalni. Upam, da sem s svojimi prispevki dodal vsaj ščepec razmišljanja in da so bralci vsaj za trenutek misli prepustili tem dogodkom. Poskušal pa sem predstaviti našim bralcem tudi številne posameznike, ki ustvarjajo v tujini in se s ponosom opredeljujejo za vrednote slovenstva. Moje stališče glede vprašanja ali je časopis dober, slab, primeren, moderen je še vedno nespremenjeno. Časopis je odvisen od vseh nas, občank in občanov, kajti naše dnevne aktivnosti, dogodki v kraju, srečanja med ljudmi, sosedi, sodelavci, organizirane prireditve, praznovanja, razna šolska in športna tekmovanja in še druge teme so del našega vsakdanjega življenja in če želimo le-te podeliti še z drugimi, bodo naredile časopis zanimiv in ustvarjalen. Ko se pri svojem delu srečujem z ljudmi, večkrat opazim preveliko skromnost posameznikov ali organizacij, saj se jim posamezni dogodki ali osebnostne lastnosti in dosežki ne zdijo dovolj pomembne za objavo. Sam pa menim prav nasprotno, da smo lahko na svoj kraj in občino izredno ponosni, predvsem pa ponosni na ustvarjalne ljudi, ki brez zadržkov in razmišljanja o nagradah darujejo svoj prosti čas za delo v naši sredini. Družba se vedno bolj individualizira in je vedno težje motivirati ljudi za nekaj več. Pa kljub temu je veliko posameznikov ali družin, ki lahko s svojim zgledom in dejanji potegnejo še druge v smer dobrega medosebnega sodelovanja, solidarnosti in občutka za soljudi v dobrem in slabem. Vsak lahko daruje majhen kamenček v mozaiku uspešne družbe in v časopisu je vedno prostor, da se teh »malih ali velikih« ljudi tudi spomnimo in jim damo tudi na ta način veljavo. Torej je širjenje pozitivnih občečloveških lastnosti, vrednot slovenstva, domovinske pripadnosti do slovenske države temeljno poslanstvo našega časopisa in zato sem bil z veseljem član uredniškega odbora, saj prav to poslanstvo ali vizijo tudi sam osebno sprejemam. Ob koncu pa želim izraziti osebno priznanje glavnemu uredniku g. Mikliču, ki vestno, skrbno in odgovorno svojo drugo službo (popoldansko) nesebično opravlja in obiskuje vse dni v tednu naše prireditve z jasnim namenom, da za dogodek ali posameznika »vedo« tudi drugi. Mnogo je »ur« (tudi nočnih) v letu, ki jih podeli s časopisom, pa niso nikoli ovrednotene, oziroma so, ko redna številka časopisa tudi zagleda gospodinjstva, saj na koncu je pa ravno to tisto najpomembnejše. Torej, Jože, še naprej vse dobro in uspešno in veliko izzivov pri še boljšem časopisu. Matjaž Trontelj 6 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Lažje je luknje najti, kot jih zašiti Tudi ob koncu svojega drugega mandata odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov je Jože Miklič »svoj« uredniški odbor (kot zanimivost: absolutno večino sestavljajo predstavnice nežnejšega spola) zaprosil za krajše osebno videnje dela uredniškega odbora v iztekajočem se mandatu. Najprej moram poudariti, da mi je bilo delo z odgovornim urednikom Jožetom in posvetovanja na uredniškem odboru v veliko veselje. V splošnem hitenju in v stalnem pomanjkanju časa pa sem iz meseca v mesec bolj občudoval odgovornega urednika Jožeta Mikliča, ki je pozornost znal enakomerno posvečati dogajanju na Občini in v njenih organih, društvom, klubom, zvezam, dobrodelnosti, duhovnim dogodkom... v grosupeljski občini ter aktualnostim v širšem prostoru. Kot dober poznavalec dogajanja na celotnem območju občine je, po mojem mnenju, že zdavnaj prerasel novinarske prispevke, v katerih bi pisal le »povesti o dobrih ljudeh«, ter se je spoprijel tudi s komentiranjem aktualnega dogajanja in konstruktivno kritiko. Na srečo pa se Jože pri kazanju na nepravilnosti dobro zaveda, da »SEZIDANO HIŠO LAHKO VSAKDO KRITIZIRA, NE MORE PA JE VSAK SEZIDATI« (tamilski pregovor). Tako je Jože Miklič kot odgovorni urednik pišočim članom uredniškega odbora priporočal, naj v vsaki še tako skromni prireditvi najdemo kanček optimizma in naj v svojih prispevkih organizatorjem namenimo vsaj kakšno spodbudno besedo. Mogoče smo člani uredniškega odbora preveč ravnali v duhu angleškega pregovora: »LAŽE JE LUKNJE NAJTI, KOT JIH ZAŠITI« ter motorju Grosupeljskih odmevov J0ežku Zag-raškemu nalagali, da je naše zamisli udejanjal. Kakorkoli že; ko primerjam Odmeve iz junija 2003 z Odmevi iz junija 2007 sem s spremembami zadovoljen - s formatom in z vsebino. Upam, da bo staro-novi odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov Jože Miklič tudi v novem mandatu ostal zvest svojim vrednotam, med katere nedvomno sodita tudi DELATI DOBRO ter RESNICA. Srečno, Jože! Srečno, J0ežek Zagraški! Janez Pintar Kako smo praznovali dan državnosti? Čeprav sta predsednik države in njegov predhodnik ter njihovi somišljeniki prek medijev na debelo (s)poročali, da je praznovanje največjega praznika države Republike Slovenije skoraj bogokletno dejanje, smo po mnogih krajih ta praznik dostojno in s pravo mero domoljubnosti obeležili s številnimi prireditvami. Naj se v nadaljevanju dotaknemo le nekaterih! Jože Miklič Air Borne 07 - 18. in 19. 6. 2007 Za začetek naj omenim letalski miting Air Borne 07 v Rakičanih pri Murski Soboti, kjer so sočasno praznovali tudi dan slovenskega letalstva in okroglo obletnico letalskega kluba Murska Sobota. Na mitingu je poleg Slovenske vojske z ministrom Karlom Erjavcem na čelu sodelovalo tudi civilno letalstvo, policija ter številni najboljši akrobatski piloti s 60 različnimi plovili iz sedmih evropskih držav, prave vragolije v zraku pa so prikazali člani akrobatskih skupin, madžarski letalec Zoltan ter skupine Zvezde iz Srbije, Krila Oluje iz Hrvaške in španska skupina Patrulla Aguila. Poleg tega pa smo si lahko ogledali tudi zgodovinski razvoj plovil, saj so prikazali polet s kopijo Rusjanove Ede iz leta 1909 in še vrsto drugih starejših plovil, ki so bila izdelana že pred drugo svetovno vojno in takoj po njej. Nastopila sta tudi MIG 21 in 29. Poleg tega je bila prikazana še vrsta raznih helikopterjev, ki se uporabljajo za prevoz vojakov/ljudi, bojevanje ali za reševanje. Prireditev si je po registrskih tablicah sodeč ogledalo tudi precej ljudi iz območja Upravne enote Grosuplje, na njej pa so v Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi praznovanja Poleg slavnostnega govornika predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše je v kulturnem delu proslave zapela tudi naša operna pevka Mirjam Kalin. Častna četa Slovenske vojske je bila postrojena v čast domovini na Polževem. Jože Pučnik se je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja spopadel s takratno oblastjo, ki ga je dvakrat po več let zaprla in mu ni dala niti te možnosti, da bi dobil že opravljene diplome nazaj. Žal, pri teh dejanjih tudi nekateri naši občani takrat niso odigrali človečanske, niti dostojanstvene vloge. Morda pa se prav zato s tako trdovratno zagrizenostjo nekaterih srečujemo tudi pri nas z ostanki ortodoksnega mišljenja in zagovarjanja propadlega družbenega totalitarnega režima? različnih vlogah oziroma prikazih letalskih enot in zračne obrambe sodelovali tudi vojaki iz naše občine. Že generalke v soboto, 16. junija, se je udeležilo veliko gledalcev, glavno predstavo v nedeljo, ki je trajala vse od dopoldanskih ur pa do 18. ure, pa si je ogledalo okoli 30.000 gledalcev. Osrednja proslava na Trgu republike - 24. 6. 2007 V nedeljo zvečer pred praznikom se je na ljubljanskem gradu s častnimi topovskimi salvami iz šestih topov po šest plotunov v čast naši državi Republiki Sloveniji začela osrednja slovesnost. Nato je na Trgu republike v Ljubljani sledila proslava s slavnostnim govornikom premierom Janezom Janšo. Na začetku je pregled častne čete opravil predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati, po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Janeza Janše pa je sledila veličastna in sproščena domoljubna prireditev, ki je za razliko od nekaterih zateženih proslav v preteklosti izžarevala Predsednik Območnega združenja vojnih veteranov Slovenije Grosuplje Boris Peterka je podelil bronasto plaketo združenja vetaranu Francu Marklju. V imenu 2. protidiverzantske čete 5701/11. enote, ki je branila viadukt pri Malem Hudem - Ivančna Gorica, je medaljo prevzel takratni poveljnik voda Avgust Fortuna. SPODAJ: V cerkvi sv. Duha na Polževem in pred njo se je zbralo veliko vernikov pri maši za domovino. > 8 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 > veselje, ljubezen, ponos in pestrosti. V scenarij so bili vpleteni razni glasbeni žanri, slovenska poezija, drame, glasba in ples. Zasnovali so jo Katja Pegan, Patrik Greblo in Samo Milavec, izvedli pa simfonični orkester RTV Slovenije, APZ Tone Tomšič, policijski orkester, Fake orchestra, No rools crew, folklorna skupina Emona, dijaki sodobnega plesa, Rudi Bučar s skupino, plesalci plesne šole Fiona, akrobatska skupina FLIP, Urška Žižek, Regina, Ana Dežman, Eva Hren, Nuška Drašček, Eroika, Gregor Zorec (nekdanji Grosupeljčan), Sebastian Cavazza, Boris Kerč, Gorazd Žilavec in drugi. Še posebej pa naj omenimo sodelovanje naše operne pevke Mirjam Kalin v pevskem tercetu. Dan državnosti na Polževem - 25. 6. 2007 Proslavo v čast dnevu državnosti na našem koncu sta na Polževem zdaj že šestič organizirali občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Začela se je s sv. mašo za domovino, ki jo je daroval ob somaševanju krškega in grosupeljskega župnika ter novega in starega stiškega opata škof Anton Jamnik v cerkvi sv. Duha na vrhu hriba Polževo. Udeležili pa so se je tudi predsednik Državnega zbora dr. Cukjati in ivanški župan Jernej Lampret z ženo ter Pavel Groznik kot eden izmed organizatorjev v Turističnem društvu Polževo. Pri maši je prepeval mešani cerkveni pevski zbor iz župnije Višnja Gora, ki ga je vodil Milan Jevnikar. Maše se je udeležilo veliko ljudi; še najmanj toliko, kolikor jih je bilo v cerkvi, jih je bilo pred cerkvijo, ki so škofovemu nagovoru prisluhnili po ozvočenju. Več o njegovi pridigi v okvirčku! Proslava se je nato kmalu po maši nadaljevala na ploščadi pred gostiščem. Ob tribuni je bila postrojena častna četa Slovenske vojske, na prizorišče pa so v povorki prikorakali ob zvokih koračnice stiške godbe praporščaki in veterani vojne za Slovenijo ter gasilci in šoferji iz obeh občin. Nato je dr. France Cukljati izobesil slovensko zastavo, evropsko dr. Anton Jamnik, ivanško Jernej Lampret in grosupeljsko Janez Lesjak. Slovensko himno sta skupaj zapela Ženski pevski zbor Biser iz Grosupljega in Mešani cerkveni pevski zbor Višnja Gora. Vodil ju je Milan Jevnikar. Prireditev sta pozdravila oba župana, predsednik državnega zbora France Cukjati pa je bil v slavnostnem govoru tudi kritičen do tistih, ki za dosego lastnih političnih ciljev uničujejo državo. Več iz njegovega nagovora si lahko prav tako preberete v okvirčku. Na prireditvi so podelili tudi priznanja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki jih je izročil predsednik združenja Boris Peterka. Zlato plaketo je prejel Janez Janša. Janša je član grosupeljskega združenja, prepričani pa smo, da njegove zasluge ogromna večina naših bralcev dobro pozna. Zaradi službene obveznosti v Bruslju je bil opravičeno odsoten. Bronasto plaketo je predsedstvo združenja namenilo Francu Marklju, ki je med osamosvojitveno vojno v svojem domačem okolju tajno hranil večje količine orožja in streliva ter ga varoval do predaje slovenskim oboroženim silam. Medaljo enotam pa je prejela 2. protidiverzantska četa 5701/11, enota, ki je branila viadukt pri Malem Hudem/Ivančna Gorica. Priznanje enoti je prevzel poveljnik enega od vodov Avgust Fortuna, članom enote pa so podelili nadomestna priznanja. V kulturnem programu so iz občine Grosuplje nastopili mlajša skupina radenskih folkloristov, Ženski pevski zbor Biser pod vodstvom Polone Štrubelj, v zabavnem delu programa pa je nastopil tudi Big Band Grosuplje z Nušo Derendo. Program pa je povezovala s svojo profesionalno besedo Tjaša Hrobat. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi praznovanja Predsednik vlade Janez Janša: »Odločitev je bila pravilna.« »Težnja po svobodi je univerzalna, zapisana v srcu...« je dejal slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije. » Veliko se je moralo zgoditi, da je ta težnja dozorela in se končno udejanjila. O tem seje v zadnjih šestnajstih letih razmeroma malo govorilo. Kot da bi se včasih želel ustvarjati vtis, da smo bili Slovenci zgolj sopotniki sprememb v Evropi po padcu Berlinskega zidu. In da so vse drugi opravili za nas. To seveda ne drži. Bili smo dejavniki sprememb. Med drugim je predsednik vlade poudaril tudi hiter razvoj Slovenije in njeno utrjevanje v mednarodnem položaju. Napori pa so usmerjeni v to, da bi čim prej dohiteli razvite države EU. "Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji. Ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjih vodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A obzorje narodove prihodnosti je jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo in prihodnjimi generacijami je srečna plovba. Omogočila jo je odločitev pred 16 leti. Bila je pravilna," je dejal na koncu svojega nagovora predsednik vlade. V svojem nagovoru je izpostavil tudi Jožeta Pučnika, in dejal, da je "držal smer slovenski osamosvojitvi" -"projektu, ki je združeval". Plebiscitarno voljo Slovencev je z razglasitvijo neodvisnosti in samostojnosti 25. junija 1991 uzakonila takratna republiška skupščina. Temu je sledila 10-dnevna vojna, zmaga in mednarodno priznanje, marca 2004 je Slovenija poslala članica NATO, maja istega leta je vstopila v EU, z letošnjim letom pa se je pridružila evroobmočju. Škof dr. Anton Jamnik: »Vremena Kranjcem se jasnijo.« Ob pozdravu vsem, še posebej pa gostu dr. Cukjatiju, županu Lampretu, ravnatelju in zborovodji Jevnikarju, je dejal, da se je treba zahvaliti Bogu za milost, da lahko živimo v svoji samostojni državi in v Evropski skupnosti. Spomnil je na prečudovito proslavo na Trgu republike in dejal, da je take praznike treba praznovati, ko se s sv. Avguštinom vračamo v svetišče spomina, kar nam daje vedno znova moči za prihodnost. Klub nekaterim oblačkom pa se »vremena Kranjcem jasnijo«. A če bi se vračali samo v preteklost, bo tudi prihodnost šla mimo. Spomnil se je časov osamosvojitve Slovenije, ko je bil tajnik pri nadškofu dr. Alojziju Šuštarju. (Natančneje te navedbe povzemamo v prispevku Božjo voljo spolnjevati, ki smo ga namenili ob smrti upokojenega nadškofa Šuštarja, umrlega 29. junija 2007.) Osamosvojitev pa je vendarle imela globoke korenine v krščanskem izročilu slovenskega naroda. Če ne bi imeli teh krščanskih korenin in kulture, bi se ob vsej svoji sorazmerno majhni fizični velikosti in viharnim časom v zgodovini že zdavnaj izgubili, kot so se mnogi drugi narodi že izgubili. Dokaj umetna trenutna zaskrbljenost v naši družbi ne sme prevladati nad skrbjo za narodno identiteto, kulturo, jezik. Ponosni moramo biti, saj bomo le takšni lahko uspešni tudi v evropskih povezavah. Zato je dan državnosti praznik hvaležnosti in primeren dan, ko se obrnemo k Najvišjemu s prošnjami za pomoč in da bi imeli v sebi zaupanje, da je Bog tudi Stvarnik zgodovine. Ne smemo se zapirati vsak v svoj svet individualizma, ampak moramo iskati tisto, kar gradi in nas povezuje v različnosti s številnimi darovi in talenti v dobro in skupno občestvo. Predsednik Državnega zbora RS dr. France Cukjati: Ne uničevati države! »Verjeli ste v svoj narod, verjeli ste v svojo ljubezen do domovine.« Te besede je dr. Cukjati namenil veteranom vojne za Slovenijo. »Čudovito se je zbrati v teh krajih, med temi griči, v tej zemlji, ki je polna ljubezni do rodne zemlje.« Te besede pa je namenil vsem obiskovalcem proslave dneva državnosti. Spomin na dogajanje pred 16. leti lahko praznujemo z veseljem tudi zaradi uspešnega razvoja Slovenije, Škoda pa je, da se nekateri tega ne veselijo in nimajo v sebi čuta in veselja do domovine. »Nekateri bi radi zavrteli zgodovino za dvajset let nazaj. Mi - ne!« je bil odločen Cukjati. Od nekaterih politikov se sliši, da se plazi strah po zemlji slovenski, čeprav prav te še pred tremi leti ni bilo ničesar strah. To pomeni, da se je pojavilo nekaj, kar jih je postavilo na realna tla. To jih je prestrašilo. Zdaj ne znajo več živeti, zato zganjajo preplah in vidijo strahove. Če pa smo realni, je ta strah (kot običajno) znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Če želimo biti veseli, nas ne sme biti strah. A tudi različno politično razmišljujoči in kritični se morajo držati enega načela: Lahko kritiziramo, ne uničujmo pa države! »Nič nimam proti, če se s prstom pokaže na napake, če se na tak ali drugačen način poizkuša diskreditirati svojega političnega tekmeca, samo, za božjo voljo, ne na račun naše domovine. Samo eno imamo. In če bo potrebno, tako veterani kot vsi mi, to domovino bomo, če bo kdaj prišla potreba, zopet branili.« io •____•____• in PTlZnaniä Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Podelitev občinske nagrade in priznanj Grosuplje, 20. junij 2007 - Dvorana Kulturnega doma Grosuplje je bila tudi to pot priča slavnostni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, na kateri so podelili eno nagrado in tri priznanja. Nagrado z zlatim znakom Občine Grosuplje je dobil Alojzij Kastelic, priznanje z zlatim znakom so podelili skupini Slapovi, priznanje s srebrnim znakom Ani Pavčič, priznanje z bronastim znakom pa je prejelo Strelsko društvo Grosuplje. Jože Miklič Nagrado z zlatim znakom Občine Grosuplje je prejel Alojzij Kastelic. Alojzij Kastelic je deloval kot član sveta Krajevne skupnosti Grosuplje tri mandatna obdobja, v zadnjem obdobju pa je bil tudi njegov predsednik. Aktivno se je vključeval v delo krajevne skupnosti in v času svojega predsedovanja veliko prispeval k razreševanju komunalne in druge infrastrukture, pa tudi k začetku gradnje poslovilnega objekta na pokopališču Grosuplje, na kar je še posebej ponosen. Tudi zdaj, ko ni več član sveta krajevne skupnosti, še vedno priskoči prostovoljno na pomoč ter še vedno opravlja naloge v odboru za dokončanje poslovilnega objekta. Deluje tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Grosuplje, kjer z znanjem in izkušnjami prispeva h koordinaciji in vpliva na delovanje mladih. V tem društvu je tudi predsednik gospodarske komisije, v kateri prispeva k razvoju na gospodarskem in preventivnem področju. Gospod Kastelic je tudi član upravnega odbora Turističnega in okoljskega društva Županova jama Grosuplje, v katerem aktivno prispeva k promociji turizma. Je tudi član župnijske komisije, ki je v preteklosti precej pripomogla k spremembi in izboljšanju podobe Cerkvenega hriba ter tudi izpeljala zunanjo in notranjo obnovo cerkvene zgradbe. Trudil se je za korektne odnose in sodelovanje med ljudmi in mu ni vseeno za skupnost, ki ji pripada. Iz županovega govora na slavnostni seji V slavnostnem govoru je župan Janez Lesjak spomnil na vročino, ki je bila podobna kot tega dne, ko je pripekalo močno sonce. A še bolj vroče je postajalo, ko je slovenski parlament razglasil neodvisnost in samostojnost. »Nekateri smo bili v uniformi in se znojili zaradi vročine in zaradi pričakujočih dogodkov.« Bili so dnevi pričakovanja in tudi dnevi negotovosti. Jugoslovanska armada je to slovensko odločitev hotela preprečiti z vsemi sredstvi. Zato so se že na sam dan razglasitve slovenske države, 26. junija 1991, po nebu preletavala letala in z nizkimi preleti grozili helikopterji. Tudi v našem okolju se je v teh dnevih odvilo veliko resnih dogodkov. Grosuplje je bilo pod izrednim pritiskom. Izredna nevarnost je pretila predvsem iz vojaškega skladišča v Kamni gorici neposredno na severovzhodnem delu naselja Grosuplje, v katerem je bilo vse polno raznovrstnih eksplozivnih sredstev. Na srečo so svojo vlogo odigrali zelo dobro vsi, ki so se angažirali v pogajanjih, da ne bi prišlo do podobne katastrofe, kot se je zgodila na Črnem vrhu ali pa pozneje po mnogih krajih v nekdanji Jugoslaviji, ko so se osamosvojitveni procesi nadaljevali. V Sloveniji je bilo poleg sreče izpolnjenih tudi več drugih pogojev, da smo lahko uresničili tisočletne sanje naših prednikov. Predvsem pa smo bili takrat zelo enotni tako v politiki, kot tudi v vladi in - imeli smo enotno vojsko. Takemu narodu ali državi pa kljub temu, da je po številu majhen, ne more do živega nihče. Tako je tudi vodstvo armade in politično vodstvo stare države vedno bolj spoznavalo, da svojih hegemonističnih interesov ne bo moglo uresničiti. Na srečo smo imeli tudi kar nekaj prijateljev po svetu, ki so na naše osamosvajanje gledali z naklonjenostjo. Med besedami, ki jih je namenil občinskem okolju in praznovanju občinskega praznika,je menil, da bi si lahko poiskali kakšen ustrezen datum iz našega izredno dinamičnega in razvijajočega se okolja. Razvoj občinskega gospodarstva v začetkih po osamosvojitvi so zaznamovali dokaj veliki šoki, saj je bila večina gospodarstva vezanega na nekdanje jugoslovansko gospodarstvo. Kljub temu pa se je grosupeljsko gospodarstvo znalo dokaj hitro prilagoditi novim razmeram. Danes se občina Grosuplje po statističnih podatkih uvršča med 25 najuspešnejših, vendar pa jo pestijo težave zastarele vaške komunalne in cestne infrastrukture, šolski in drugi družbeni objekti pa so večinoma (bili) neustrezni, v kar bo treba tudi v naslednjih nekaj mandatih še veliko vlagati, da bi se zares lahko primerjali z razvitimi okolji. Po izoblikovanju novih občin v letu 1995 se je začelo spreminjati tudi na teh področjih in po nekaterih kazalcih občina Grosuplje spada tudi med tri najuspešnejše občine v Sloveniji. Razvoj pa s seboj prinaša tudi nekaj vzporednih težav. S hitrim priseljevanjem nastajajo nove težave, ki jih je treba reševati. Nato je omenil dosedanje gradnje šolskih zgradb, pa tudi prizadevanja na komunalni in cestni infrastrukturi, protipoplavni zaščiti z gradnjo zadrževalnika Bičje. Le nekaj dni pred slavnostno sejo pa so z ministrstva za okolje sprejeli odločitev, da se gradnja zadrževalnika Veliki potok pri Stari vasi odloži za nedoločen čas, s čemer se župan, pa tudi mnogi prizadeti Grosupeljčani, ne morejo strinjati. Nekaj več denarja se obeta iz regionalnih sredstev za dokončanje industrijske Gasilske ceste in nadvoz pri Sončnih dvorih. V bodoče pa bo treba nekaj zbrati tudi v občinskih proračunih za vključevanje v projekt Čiste reke Krke, iz katerih naj bi občina Grosuplje črpala sredstva za obnovo in razširitev čistilne naprave in kanalizacij. Ob zaključku slavnostnega govora je vsem prisotnim čestital k obema praznikoma. Posebne čestitke pa je izrazil nagrajencu in dobitnikom občinskih priznanj ter se jim obenem zahvalil za vse dosedanje delo, ki so ga vložili za izboljšanje življenja v naših krajih ali pa so občino promovirali po Sloveniji in izven nje. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi nagrada in priznanja J % « Priznanje z Priznanje s Priznanje z zlatim znakom srebrnim znakom bronastim Občine Grosuplje je dobil ansambel Slapovi Ansambel Slapovi, ki ga sestavljajo brata Martin in Gregor Štibernik, Jože Skubic in Robert Kuhelj, v letošnjem letu praznuje 15 let svojega delovanja. Ob koncu svojega aktivnega nastopanja so za seboj pustili več kot 1000 nastopov po vsej Sloveniji in v tujini. Bili so v ZDA, Kanadi in v sosednji Hrvaški. Lahko se pohvalijo kar s 100.000 prodanimi ploščami in kasetami ter s 130 izvirnimi skladbami. Z nastopi so sodelovali tudi na dobrodelnih prireditvah. Poleg Avsenika in Slaka se uvrščajo v ozko elitno skupino izvajalcev, ki so prejeli diamantno ploščo. V času svojega delovanja pa so bili večkrat razglašeni za najizvajalce viž ter so pobrali vrsto nagrad na različnih tekmovalnih glasbenih festivalih. Občinsko priznanje pa jim je bilo podeljeno tudi z željo, da bi še kdaj skupaj zaigrali. Občine Grosuplje je prejela Ana Pavčič. Ana Pavčič je svetovalka na izpostavi Kmetijske svetovalne službe Grosuplje. Poleg strokovnih nalog rada prisluhne tudi posamezniku v različnih življenjskih situacijah. V prostem času sodeluje tudi z aktivom kmečkih žena (Društvo podeželskih žena Sončnica) in v govedorejskem društvu. S svojim delom tudi v prostem času je poskrbela za napredek v kmečkih sredinah. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Simona Zorc Ramovš, so nastopili moška pevska zbora Šmarje-Sap in Grosuplje, Klara Gruden z violino in citrami, Ženski pevski zbor Lastovke, otroci iz Folklorne skupine Rege iz Račne ter nastopajoča iz otroškega gledališča Hiška. 10. redno sejo Občinskega sveta vodil podžupan Božidar Gabrijel Županu Janezu Lesjaku so pred kratkim v bolnišnici operirali kolk, zato je 10. redno sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje vodil podžupan Božidar Gabrijel, ki je pred sejo govoril z njim po telefonu in je sporoči, da se dobro počuti in da vse skupaj pozdravlja. Mi, z uredništva Grosupeljskih odmevov, pa mu želimo čim boljše in čim hitrejše okrevanje! Ob sprejemanju dnevnega reda pa je predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar predlagal razdelitev 4. točke dnevnega reda na dve podtočki - a) poročilo o vpisu v VVZ Kekec Grosuplje za leto 2007 in 2008 ter analiza potreb po popoldanskem in sobotnem varstvu in b) sklep o določitvi cen programov v VVZ Kekec Grosuplje. Dopolnjen predlog dnevnega reda so svetniki potrdili z 18 glasovi. Jože Miklič znakom Občine Grosuplje je dobilo Strelsko društvo Grosuplje. Strelsko društvo Grosuplje je bilo ustanovljeno leta pred petintridesetimi leti. Trenutno je v njem 67 članov in večina je mlajša od 20 let. Od tega je kar 33 registriranih tekmovalcev, ima pa tudi 6 državnih reprezentantov. V sezoni 2006/ 2007 je Strelsko društvo Grosuplje doseglo izjemne rezultate na tekmovalnem področju, o katerih smo mesečno sproti objavljali vse pridobljene informacije v Grosupeljskih odmevih, še posebej pa smo novice objavili v maju 2007. Priznanje je prevzel predsednik Strelskega društva Grosuplje Andrej Culjkar. Jožko Tominec novi član nadzornega odbora Sklep o prenehanju funkcije in imenovanju člana Nadzornega odbora Občine Grosuplje Na podlagi odstopne izjave članice Nadzornega odbora Jožefe Jereb iz Brezja pri Grosupljem z dne 12. 6. 2007 je Občinski svet Občine Grosuplje moral imenovati novega člana. Na njeno mesto so imenovali Jožka Tominca, Ulica Ane Galetova 2, Grosuplje. Jože Miklič 12 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Osnutek sklepa za ustanovitev odbora za spremljanje položaja romske skupnosti še čaka... Novi način dodeljevanja proračunskih sredstev za malo gospodarstvo Osnutek pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Grosuplje. S predvideno točko Sklep o ustanovitvi in sestavi Odbora za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Grosuplje je bilo mišljeno najprej določiti pristojnosti in sestavo odbora, a je Statutarno pravna komisija presodila, da zadeve še niso dorečene, ker Vlada še ni dala kriterijev za določitev pogojev izpolnjevanja, ali občina Grosuplje spada med občine, ki morajo zagotoviti Romom svetnika v občinskem svetu. Svetniki so nato tako popravljen osnutek sklepa potrdili s 14. glasovi, zavezali pa so se tudi, da bodo v enem mesecu in pol dali pripombe na ta osnutek. Marko Podvršnik je uvodoma pojasnil, da je predlagani sklep o ustanovitvi in sestavi Odbora za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Grosuplje treba potrditi v skladu s sprejetim novim Zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Zakon o romski skupnosti določa, da morajo občinski sveti občin, v katerih se skladno z Zakonom o lokalni samoupravi voli predstavnika romske skupnosti v občinski svet, ustanoviti delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti na območju lokalne skupnosti v roku treh mesecev od uveljavitve Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 28. 4. 2007. Predsednica statutarno pravne komisije Zdenka Cerar (LDS) pa je povedala, da je bila v zadnjem času narejena raziskava, s katero so ugotovili, da v občini Grosuplje živi 190 Romov. Pripravljen je popravljen osnutek statuta, Vlada Republike Slovenije pa trenutno sprejema kriterije, ali bo občina Grosuplje sodila med tiste občine, ki morajo zagotavljati romskega svetnika v svojem občinskem svetu. Zato so v komisiji napravili tudi Osnutek sklepa o ustanovitvi in sestavi odbora za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Grosuplje, ki naj bi ga obravnavale vse svetniške skupine in naj bi nanj podale pripombe ter predloge sprememb do naslednje seje občinskega sveta. Jože Miklič Jože Miklič Obrazložitev pravilnika je podala Jelka Kogovšek. Dejala je, da je Občina Grosuplje že več let zapored v proračunu za tekoče leto namenila sredstva za spodbujanje razvoja malega gospodarstva, ki jih preko programov Območne obrtne zbornice Grosuplje namenja v obliki subvencioniranih storitev subjektom malega gospodarstva. Upravičenci do sredstev so samostojni podjetniki, podjetja in občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika s sedežem delovanja na območju občine, dobili pa jih bodo lahko za najem, postavitev in delovanje stojnice, svetovalne storitve, izobraževanje in usposabljanje, stroški, ki nastanejo v okviru inovativnosti in udeležbe na tekmovanjih, sejmih in razstavah. Dodeljevanje sredstev iz javnih virov se v skladu z veljavno zakonodajo dodeljujejo po pravilu »de minimis«. V skladu z veljavno zakonodajo, ki je usklajena s smernicami uredbe Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč, je potrebno vsa sredstva, ki jih lokalne skupnosti namenjajo, priglasiti Ministrstvu za finan- Vodja urada za komunalno infrastrukturo Jože Miklavčič je uvodoma pojasnil, da bo Občina Grosuplje v letu 2007 začela z izgradnjo vodovodnega omrežja na relaciji od pokopališča v Šmarju - Sapu do naselja Huda Polica. Trasa je predvidena po obstoječih cestah. Za napajanje vodnega črpališča pa je treba zgraditi kabelsko kanalizacijo in 20 kV napajalni kablovod za novo TP Huda Polica. Elektro Ljubljana je zainteresirano za ureditev oskrbe z električno energijo na obravnavanem območju in je zato pripravljeno svoje omrežje posodobiti v sklopu gradnje vodovoda. Trasa elektroenergetskega voda bo potekala vzporedno z vodovodom. ce. Prav tako je potrebno navedenemu ministrstvu priglasiti tudi pravno podlago, v skladu s katero se proračunska sredstva dodeljujejo. Občina je v skladu z navedenim za programsko obdobje 2007-2013 priglasila pristojnemu ministrstvu shemo, po kateri se bodo dodeljevala sredstva pomoči na področju malega gospodarstva in osnutek pravilnika, na kar je pridobila pozitivno mnenje. Razprava in sprejem pravilnika Predsednik odbora za gospodarstvo Mihael Kadunc (N.Si) je povedal, da je odbor predlagal, naj občinski svet predlagani osnutek pravilnika sprejme, hkrati pa je priporočil, naj čim prej pripravijo javni razpis za proračunska sredstva. Kot zanimivost, ki jo je izpostavil Jože Intihar (LDS), naj povemo, da je to eden izmed prvih pravilnikov v Sloveniji, namenjen pa naj bi bil predvsem dejavnostim, ki ne dajejo posebnega dobička, so pa v strukturi gospodarstva potrebna, s svojo razpravo pa ga je podrl tudi Anton Perme (SLS). Svetniki so pravilnik v osnutku podprli z 22 glasovi, ga prekategorizirali v predlog in ga potrdili z enakim številom glasov. Na podlagi sklepa Občinskega sveta 5. 7. 2005 je bilo Elektro Ljubljana že oproščeno plačila nadomestila za ustanovitev služnostne pravice na prvotno obstoječih cestnih parcelah, po opravljeni novi parcelaciji pa je oprostitev potrebna še za dodatni dve zemljišči v k.o. Šmarje. Ker je interesu Občine Grosuplje, da se gradnja vodovoda ter posodobitev elektroenergetskega voda začne čim prej in se tudi sočasno izvedeta, je smiselno, da se Elektro Ljubljana d. d. oprosti plačila nadomestila za ustanovitev služnostne pravice. Občinski svet je brez razprave potrdil sklep s 17 glasovi. Jože Miklič Oprostitev plačila nadomestila za kablovode na Hudo Polico Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 773 Mag. Karmen Škufca Nadzorni odbor Občine Grosuplje je k zaključnemu računu Občine Grosuplje podal pozitivno mnenje s pripombami, ki so bile podane v poročilih NO občinskemu svetu in občinski upravi ter županu. Glede na to, da je bila realizacija v letu 2006 tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna zelo skromna, je nadzorni odbor zahteval kar nekaj pojasnil od občinske uprave. Dobili smo tako pisne kot ustne odgovore in utemeljitve glede naslednjih vprašanj: • Krožišče pri Kovinastroju, odkup zemljišč, razdelitev pristojnosti med občino in državo; • Mobilna kotlovnica - toplovod Dvori; • Odsek ceste Grosuplje - Cikava, razdelitev stroškov med občino in državo; • Neizterjani komunalni prispevek - fizične in pravne osebe, višina in ročnost dolgov; • Neizvedeni projekti na področju komunalne infrastrukture (kanalizacija); • Projekt KNJIŽNICE - zamuda, obračun penalov izvajalcem, razdelilnik dejanskih stroškov; • Premoženjska bilanca in ocene vrednosti občinskega premoženja ter nekatera druga. NO je na podlagi sprejetega proračuna in zaključnega računa za leto 2006 zelo težko presojal izpolnjevanje plana, saj nismo bili podrobneje seznanjeni z vsebino razprav in predvsem cilji ob sprejemanju proračuna za leto 2006, nekatere obrazložitve in nameni v sprejetem proračunu pa so bili zelo splošno opredeljeni. V okviru nadzora je bila posebej pregledana dokumentacija v zvezi z OŠ Žalna (od leta 2004, ko je bil prvi javni razpis za projektanta), posebej menjave in nakupi zemljišč v letu 2006, po sklepu NO pa se še opravlja nadzor nad KS Škocjan. Pri tem velja omeniti, da so ravno krajevne skupnosti večinoma zamujale z oddajo obrazložitev k zaključnemu računu, tako da je NO šele konec maja prejel popoln zaključni račun z vsemi obrazložitvami (v skladu s predpisi bi moral biti narejen do 31. 3. oz. do 30. 4. skupaj z premoženjsko bilanco). Tako smo si zelo prizadevali, da v enem mesecu končamo celoten pregled in kljub zamudi na občinski upravi pravočasno (to je do 30. 6. 2007) podamo svoje mnenje k zaključnemu računu. V začetku junija smo tudi prejeli prvi izpis prerazporeditev, ki jih Mnenje k Zaključnemu računu za leto 2006 in k Proračunu za leti 2007 in 2008. nismo podrobneje pregledali, saj izpis postavk ni bil primeren za pregled (prikazana je namreč realizacija in veljavni proračun, ki že vsebuje izvedene prerazporeditve, nismo pa dobili primerjave med sprejetim in veljavnim proračunom po posameznih postavkah), hkrati pa nam je ga. Kogovšek zagotovila, da prerazporeditve izvajajo na podlagi računalniškega programa, ki onemogoča preseganje vrednosti prerazporeditev nad dovoljenimi s predpisi. Precej polemike ob obravnavi zaključnega računa na občinskem svetu je sprožilo ravno dejstvo, da je NO podal pozitivno mnenje. Seveda NO ni podrobno pregledal celotnega proračuna in vse dokumentacije, ki spremlja zaključni račun, temveč smo v okviru časovnih zmožnosti pregledali posamezne zadeve, na katere so nas opozorili občani, za katere smo prejeli pobudo s strani občinskih svetnikov in pa tiste dele proračuna, ki se nam niso zdeli dovolj pojasnjeni ali obrazloženi. Poudariti moram, da je podrobnejši pregled s strani NO zajemal predvsem tiste izdatke, ki so bili realizirani. Kjer realizacije ni bilo, je seveda z vidika pregleda NO popolnoma pravilno, da znaša realizacija 0. Realizacija proračuna ni nujno zadovoljiva, čeprav je lahko popolnoma pravilno prikazana. Kjer projekti niso izvedeni, bo v zaključnem računu seveda ostala realizacija 0, to pa še ne pomeni, da občinski svetniki nimajo pravice zahtevati od občinske uprave pojasnil za takšno (ne)realizacijo. NO v okviru zaključnega računa predvsem preveri pravno podlago in pravilnost postopkov ob porabi javnih sredstev: npr. ali je izdatek prikazan na pravilni postavki in kontu in sredstva porabljena za pravi namen ali je postopek javnega naročila potekal v skladu z zakonom ali je bila pri menjavi in prodaji premoženja občine pripravljena ustrezna cenitev in dejanska cena v skladu s cenitvijo ali je bilo pred določenimi postopki pridobljeno soglasje OS oz. sprejet ustrezen sklep itd. NO ima po zakonu sicer možnost presojati tudi smotrnost in gospodarnost porabe javnih sredstev, vendar je takšna presoja zelo težka celo za strokovnjake na tem področju (npr. revizorji ali Računsko sodišče). Vsebinski vidik pa je zadeva, o kateri pravzaprav še težje presojamo, predvsem v našem primeru, saj so tudi obrazložitve sprejetega proračuna nepopolne. Menim, da bi morali občinski svetniki večjo pozornost nameniti obrazložitvam in pričakovanim rezultatom že v fazi sprejemanja proračuna, saj bi s tem olajšali primerjavo in preverjanje namenskosti in smotrnosti porabe v fazi zaključnega računa. Osebno dajem veliko večji pomen sprejemanju proračuna (ko se lahko še kaj bistvenega spremeni) kot sprejemanju zaključnega računa (potrjevanje dejstev, ki jih večinoma ni več mogoče spremeniti). Razprava je potekala večinoma le okrog (ne)realizacije in vzrokov zanjo, premalokrat pa po mojem mnenju govorimo o tem ali smo dosegli želene učinke oz. ali smo z realiziranimi projekti rešili probleme občanov in občine kot take. 100 % realizacija proračunskih izdatkov še ne pomeni doseganja zastavljenih ciljev, če smo si sploh zastavili kakšnega. Jaz jih v sprejetem proračunu nisem našla, v zaključnem računu pa pod poglavjem 4. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih najdemo le 1 stran naštete zakonodaje in 1 stran izračuna o porabljenih deležih sredstev po področjih porabe. Npr. primer na področju športa, kjer so bile proračunske postavke realizirane 99 % - so cilji uresničeni!?! Cilj bi moral biti izražen z povečanim udejstvovanjem naših športnikov ali občanov na športnih prireditvah ipd., ne pa s tem, da smo porabili ves denar. Zanimati bi nas pravzaprav moralo, kaj smo dobili za porabljeni denar! Kar se tiče dela NO v drugi polovici leta, pa smo se že pogovarjali o tem, da bi pregledali poslovanje JKP in vrtcev. Ker so to zelo obsežne in specifične naloge, se bomo odločili za pregled posameznih zadev, odprto imamo tudi možnost najetja zunanjih strokovnjakov. Naslednjo sejo predvidevamo v mesecu septembru. O zaključnem računu na naslednji seji? Občinski svet Občine Grosuplje je o zaključnem računu razpravljal na svoji 10. seji in se je z večino glasov odločil, da sklepanje zaradi nekaterih nepojasnjenih vprašanj preloži na eno od prihodnjih sej. Jože Miklič 14 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 TOC III sprejet v osnutku, predlog pa še čaka Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Turistično oskrbovalni center TOC III Grosuplje (ZN TOC III) - 10. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje / 4. julij 2007 Mateja Kaudek in Mojca Lovšin sta spregovorili o ponovnih spremembah v TOC III. Obrazložitev gradiva Uvodno obrazložitev odloka o zazidalnem načrtu ZN TOC III je podala vodja urada za prostor Mojca Lovšinova, nekoliko podrobneje pa ga predstavila tudi predstavnica podjetja, ki je izdelovalo zazidalni načrt, arhitektka Mateja Kaudek. Za TOC III je bil zazidalni načrt sprejet v letu 1999 in v letu 2004. Razlogi za spremembe pa so novi lastniki nekaterih zemljišč in njihove želje, da bi na lokacijah realizirali svoje programe. Občina Grosuplje je v letu 2006 pričela s postopkom Sprememb in dopolnitev zazidanega načrta TOC III na pobudo 4 investitorjev v tem območju, ki spadajo dejavnosti za zdravstvo, socialno varstvo in dejavnosti povezane s turizmom. Dodatno pa je dala pobudo tudi Občina Grosuplje, ki želi z izgradnjo manjšega mostu čez Grosupeljščico povezati pot do Jerove vasi, ki pa so jo nato izvzeli vključno s predvidenimi parkirišči iz zazidalnega načrta (kar je v razpravi povzročilo nekaj vprašanj in replik). V juliju in avgustu 2006 so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja in izpeljani dve prostorski konferenci. V postopku Jože Miklič celovite presoje varstva okolja pa je MOP-izdalo odločbo o njegovi revizijo. Med javno razgrnitvijo ZN in okoljskega poročila je prispelo 14 pripomb. V maju 2007 se je Občina odločila za umik pobude za cestno navezavo iz območja TOC III v Jerovo vas, s čemer je obvestila Ministrstvo za okolje in prostor, da upošteva umik cestne povezave v Okoljskem poročilu in posledično Sklepu ministra. Zaradi dveh pripomb so nato ponovili tudi javno razgrnitev, v tem času pa ni bilo več dodatnih pripomb. Razprava in sprejem osnutka odloka Predsednik odbora za prostor Dušan Hočevar (SDS) je v imenu odbora pojasnil dopolnila, saj so menili, naj se zadržijo gradbene linije v načrtu in naj delež pozidanosti na posameznih parcelah ne bo več kot 60 %. V tej zvezi je omenil tudi potrebo po zagotavljanju parkirnih mest na privatnih zemljiščih, ki so jih dolžni zagotavljati investitorji za svoje predvidene dejavnosti v teh objektih, pa tudi primerna velikost zelenih površin. Dotaknil pa se je tudi ozkega cestnega grla za povezavo do vasi Spodnje in Zgornja Duplice ter Peč, ki ga ta odlok ne ureja, a bi s pozidavo tega prostora morali predvideti tudi to možnost, da ta naselja dobijo primerno povezavo, na kar je že v predhodnih razpravah opozarjal tudi občinski svetnik Janez Dolinšek (SLS), čeprav je Dolinšek menil, da se je s pozidavo z individualnimi hišami ob levem bregu potoka zaprla možnost dostopa takšne izgradnje, rešitvi skozi zazidalni kompleks pa lastniki zemljišč močno nasprotujejo. Sedanja pot skozi Jerovo vas onemogoča normalen promet, dostop za nekoliko večje tovornjake pa je nemogoč. Zato je vztrajal, da se mora ob sprejemanju tega zazidalnega načrta najti tudi rešitev za spodoben dostop za že omenjene vasi. Alojza Verbajsa (SDS) pa je zanimalo, kakšne sprememb prinaša vključitev javnih parkirišč v privatne površine. Franc Štibernik (LDS) pa je priporočil svetnikom, da naj bi se osnutek zazidalnega načrta sprejel, v okviru prometne študije pa je treba zagotoviti tudi problematično cestno rešitev. Na nekatera vprašanja je poizkušal odgovoriti direktor občinske uprave Marko Podvršnik, ki je v splošnem menil, da idealne rešitve ni, v osnovi pa je zagovarjal ponujeni predlog, s čemer pa Dolinšek ni bil zadovoljen, ker je menil, da gre za zadnjo možnost za rešitev že zgoraj navedene cestne problematike. Svetniki so nato potrdil dopolnila odbora za prostor, nato so sprejeli tudi osnutek odloka, predlog pa so z enim glasom razlike zavrnili. Semaforizacija dveh prehodov > na Ljubljanski cesti v Grosupljem Sklep o semaforiziranju dveh prehodov za pešce pri OŠ Brinje na regionalni cesti R 3 - 647, odsek št. 1172 Perovo - Grosuplje, od km 0,650 do km 0,950 (Ljubljanska cesta) /10. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 4. julija 2007 Jože Miklič Gradivo je svetnikom dodatno pojasnil Jože Miklavčič, ki je povedal, da se problematika prehodov Ljubljanske ceste vleče že vse od izgradnje šole v letu 2000. Investicija je vključevala tudi rekonstrukcijo navedene regionalne ceste z gradnjo dostopne ceste, avtobusnega postajališča ter prehodov za pešce. Občina je na podlagi zakona ZVCP v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za zagotovitev večje varnosti pešcev pri prečkanju ceste izdelala tudi projekt območja omejene hitrosti 40 km/h okoli osnovne šole, ki je vključeval izvedbo fizičnih ovir. DRSC soglasja k projektni dokumentaciji ni izdala, zato tudi niso bile izvedene. Uporabno dovoljenje za šolo je bilo izdano v letu 2000. Vse od odprtja OŠ Brinje pa do letos je vodstvo OŠ Brinje, svet staršev in Svet za varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Grosuplje vsako leto posredoval tudi predlog za postavitev fizičnih ovir zaradi povečanja varnosti pešcev/otrok pri prečkanju ceste. DRSC pa je zadevo začela reševati šele po lanskoletni prometni nesreči na enem izmed teh prehodov, ko so tudi starši otrok šole Brinje preko sveta staršev pritisnili na pristojne službe. Občina dodatne ukrepe za umirjanje prometa s semaforji v območju šole Brinje podpira, vendar samo kot eno izmed možnih rešitev. Predlaga pa, da se pred odločitvijo o postavitvi svetlobnih naprav upošteva sprejemljivo varianto, tako z vidika odvijanja prometa kot s finančnega vidika. Glede na podatke predstavnikov Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 15 Občinski lokacijski odlok Šmarje - Sap Osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu Šmarje - Sap /10. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 4. julij 2007 Jože Miklič Obrazložitev gradiva: Občinski svet Občine Grosuplje je še v stari sestavi 20. septembra lani sprejel sklep o javni razgrnitvi občinskega lokacijskega načrta v Šmarju - Sapu (OLN Šmarje), ki so jo nato izvedli od 2. 11 do 1. 12. 2006. Gre za območje med železniško progo Ljubljana - Novo mesto, cesto za Lipoglav in med Ljubljansko cesto v Šmarju - Sapu, ki je veliko 1,4 ha. Območje je v planskih aktih opredeljeno za stanovanjsko, poslovno in proizvodno dejavnost, v katerem naj se zagotovi povezanost tega območja z ostalim delom naselja z izgradnjo parkovnih površin v osrednjem delu naselja, ozelenitvijo zelenega pasu ob železniški progi ter ureditvijo komunalne in prometne infrastrukture. Obrazložitev tudi te točke je svetnikom podala vodja urada za prostor Mojca Lovšinova, za samo komunalno infrastrukturo vodja urada Jože Miklavčič, podrobnejšo obrazložitev pa še odgovorna projektantka Vlasta Mihelj Golob. Območje obravnava gradnjo 11 dvojčkov in treh enostanovanjskih objektov z enotnim oblikovanjem celotnega območja s pripadajočo infrastrukturo z vsemi komunalni vodi in cesto s pločnikom kot 1. fazo in 2. fazo gradnje stanovanjskih objektov, z enotnim oblikovanjem nad-strešnic in ograj. Objekti so manjši, do 150 m2 površine, namenjeni pa predvsem mlajšim 4 do 5 članskim družinam, ki še niso močno situirane. DRSC naj bi bili tovrstni semaforji prvi v Sloveniji. Sporazum je 6. 6. 2007 obravnaval tudi Svet za varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Grosuplje in menil, da sta omenjena prehoda ob gostoti in strukturi prometa ter ugotovljenih hitrostih vozil bistveno premalo pregledna, saj pešcu/ otroku nudita varljiv občutek prometne varnosti pri prečkanju ceste, s čimer se njegova pozornost zmanjša in je tovrstno prečkanje ceste nevarnejše od prečkanja na popolnoma neurejenem prehodu za pešce. Po pregledu elaborata varnih poti OŠ Brinje je Svet sprejel sklep, da se predlog DRSC za semaforizacijo prehodov potrdi. Sporazum Ministrstvo za promet še ni podpisalo. Vrednost investicije pa znaša 67.500 €, od tega mora občina dati polovico. Rok začetka in dokončanja investicije sta vezana na zagotovljena finančna sredstva v proračunu Republike Slovenije, Ministrstva Stališča do pripomb, danih v javni razgrnitvi, so bila pripravljena aprila letos, takoj nato pa so bila pridobljena še vsa mnenja nosilcev urejanja prostora. Razprava: Predsednik odbora za prostor Dušan Hočevar (SDS) je pojasnil, da je odbor predlagal dopolnilo v poglavju, ki govori o kanalizaciji: »Ta se priključuje na obstoječi kolektor preseka 100 cm in vodi v centralno čistilno napravo Grosuplje.« Nadalje so sprejeli tudi dopolnitev, v kateri so navedli, ker se načrt nahaja v neposredni bližini vseh že zgrajenih komunalnih priključkov, Občina Grosuplje ne bo bremenila proračuna z izgradnjo sekundarne infrastrukture in zato predlaga plačilo komunalnega prispevka po odloku izven občinskega lokacijskega načrta, za izdelavo potrebnih sekundarnih vodov pa pooblasti investitorje oziroma lastnike zemljišč. Mag. Božo Predalič (SDS) je opozoril na spreminjanje pogojev od sprejetja lokacijskega načrta, a se nato med gradnjo z željami in apetiti investitorjev objekti povečajo in imamo v Grosupljem nato razne neprehodne »kitajske zidove«. Tako iz dvojčkov nastanejo šesterčki, število prebivalcev v takih gradnjah pa se nenormalno povečuje. Janez Pintar (SDS) pa je prav tako opozoril na podoben »v nebo vpijoč primer v 'zgornjih' Tlakah«, pa tudi v 'spodnjih' Tlakah in na Polici, pa še kje. Vsi taki primeri pa bodo povzročili, da pri nekoliko obilnejši zimi ne bo možno plužiti za promet in Občine Grosuplje. Ker pa Občina te investicije nima predvidene v proračunu, župan predlaga, da se pri sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2007 oziroma pri spremembi proračuna za leto 2008 določi sredstva za izvedbo investicije. Sklep so svetniki potrdili. Sicer je bilo nekaj predhodne razprave, ki je na eni strani kazala potrebo po izgradnji semaforjev in uspešnost številnih prizadevanj vodstva šole, sveta staršev in sveta za preventivo v cestnem prometu in Občine ter državnega sekretarja dr. Petra Verliča, na drugi strani pa so menili, da bi se bilo treba poleg celovitega urejanja cestnega prometa v občini Grosuplje strateško lotiti tudi smiselne izgradnje prehodov za pešce, da o kolesarskem in na nekaterih odsekih tudi počasnejšega traktorskega prometa ter parkiranja ne pogrevamo. snega, ni primernih obračališč in bo nastajala še vrsta drugih problemov. Zanimalo pa ga je tudi, če bo v odloku vneseno določilo, da nadgradnja nadstreškov ni dopustna, še manj pa nadzidava objektov. Izpostavil pa je še več podrobnejših vprašanj v zvezi s kanalizacijo in vodovodom proti novemu bencinskemu servisu ter potjo, pa kako je z lastništvom izsušenega potoka in otroškim igriščem, ki bi ga po njegovem morali ograditi proti železnici z žično grajo in ne s predvideno živo mejo, s čemer se je v nadaljevanju razprave strinjala tudi Zdenka Cerar (LDS). Miho Kadunca (N.Si) pa je zanimalo, kdo bo gradil cesto. Janeza Dolinška (SLS) je med drugim zanimala generalna usmeritev povečevanja števila prebivalcev, ki ne prinaša samo pozitivnih učinkov, ampak tudi celo vrsto negativnih vplivov, pa tudi, kako se kontrolirajo gradnje, saj je prepričan, da samo pritisk kapitala ne more biti merilo in gibalo razvoja. Jože Intihar (LDS) je menil nasprotno: ». Po drugi strani pa stalno govorimo: Slovenci, Slovenci, več Slovenčkov, več otrok! Od kje? Pred 40. leti se je rodilo 21 dojenčkov na 1000 prebivalcev. Danes jih je samo še 8. Koder pa je treba karkoli zazidati, pa pravimo: Ne! Mora biti ne vem kakšen luksuz, ne vem koliko parkirnih prostorov, ne vem kakšne površine. V svetu ni tako. Zelo se drenjajo...« S tem pa je nakazal, da podpira v celoti pripravljen osnutek lokacijskega načrta. Franc Šti-bernik (LDS) je v nadaljevanju ponovno opozoril na dosedanje kršitve občinskih odlokov, Sonja Boh (LDS) pa je dejala, da za kršitve obstajajo tudi druge institucije. Med razpravo Antona Permeta (SLS) je bilo sicer čutiti tudi nekaj pomislekov v zvezi z dosedanjim nespoštovanjem odlokov pri zazidavi, a je dejal (kot tudi večina ostalih svetnikov), da podpira tak odlok. Projektantka je nato obrazložila, da sta za vsako stanovanjsko enoto predvidena dva nepokrita in dva pokrita parkirišča na privatnem zemljišču. Manjše hiše pa imajo najmanj dve parkirišči. Dostop po cesti proti novemu bencinskemu servisu bo možen samo v primeru intervencije, cesto pa je možno graditi na dva načina, a le z denarjem investitorjev. Igrišče na obračališču je dovolj umaknjeno od cestnega prometa, proti železniški progi pa naj bi ga varovala tudi dokaj strma brežina. Nadzidava nadstreškov ni mogoča, saj gre za zelene pergole. Svetniki so nato sprejeli popravljeni osnutek, vključno z žično ograjo proti železnici, z 20 glasovi. Nato so ga spremenili v predlog in ga sprejeli celo z 21 glasovi. 776 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 O vpisu otrok v vrtec in podražitvah vrtca Poročilo o vpisu v VVZ Kekec Grosuplje za leto 2007 in 2008 ter analiza potreb po popoldanskem in sobotnem varstvu in sklep o določitvi cen programov v VVZ Kekec Grosuplje. Sklep o določitvi cen programov v VVZ Kekec Grosuplje / 10. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 4. julij 2007 Med točko, ko je ravnateljica vrtca Kekec Majda Fajdiga predstavljala vpis otrok v vrtec in vzroke za podražitve. 10. sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje je vodil podžupan Božidar Gabrijel. Vpis otrok v vrtec Nova direktorica vrtca Kekec Grosuplje Majda Fajdiga je v obrazložitvi prvega dela te točke navedla med drugim, da je bilo za šolsko leto 2007 v vse vrtce v občini prijavljenih 286 otrok, sprejetih pa je bilo vsega skupaj 181 otrok. Največ odklonjenih otrok je bilo iz letnika 2007, saj gredo v vrtec lahko šele z 11. mesecem starosti. Starši lahko koristijo dodatno varstvo otrok izven obratovalnega časa v vseh enotah vrtca od 16.30 do 17.00 ure. Staršem se zaračunava dodatno varstvo otrok v višini 2 € za vsako prisotnost otroka v času od 16.30 do 17.00 ure. Zaradi organizacije dela morajo starši potrebo po dodatnem varstvu pisno napovedati en teden pred prvo prisotnostjo otroka izven obratovalnega časa. Obrazložitev podražitev Strokovno obrazložitev sklepa o podražitvah je dala vodja urada Jelka Kogovšek. Za nemoteno izvajanje programov otroškega varstva in za zagotovitev pozitivnega poslovnega rezultata in likvidnosti VVZ Kekec predlaga dvig cen v obeh starostnih skupinah za 4,6 % s 1. 8. 2007. Sprejeti sklep bo povečal proračunsko postavko za 35.610 €, mesečno pa cene na otroka znašajo za dnevni program za otroke prvega starostnega obdobja 428,44 €, za dnevni program za otroke drugega starostnega obdobja pa 336,78 €. Plačilo staršev se za vsak dan odsotnosti otroka iz vrtca zniža za stroške prehrane, ki znašajo 1,70 EUR na dan, popravljen z odstotkom, ki ga k ceni programa prispeva posamezni plačnik. V primeru odsotnosti otroka iz vrtca se plačilo staršev samo za dneve odsotnosti znižuje postopoma, in sicer: za neprekinjeno odsotnost otroka do vključno 5 delovnih dni starši plačajo po odločbi v nezmanjšani višini, odsotnost od 6 do vključno 10 delovnih dni se zniža na 80 %, za odsotnost od 11 do vključno 15 delovnih dni se zniža na 60 % plačila po odločbi, od 16 do vključno 22 delovnih dni na 50 %, nad 22 delovnih dni (več kot en mesec!) pa na 40 % plačila po odločbi. Jože Miklič Ta način obračunavanja plačila staršev zaradi odsotnosti otrok pa velja tudi za zavode izven občine Grosuplje, kjer so v varstvu otroci iz občine Grosuplje. Glavni vzroki podražitev pa so upravičenost delavcev v vrtcih do povišanih izhodiščnih plač, dodatkov pri plačah - regresi, jubilejne nagrade, dvigi količnikov zaradi napredovanja delavcev, povišanje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja in odpravnin ob odhodu v pokoj ter solidarnostnih pomoči petim delavcem. Med vzroke za podražitev pa spadajo tudi dvig cen materialnih stroškov (nabavljen material in opravljene storitve, amortizacija drobnega inventarja in povečani stroški zaradi dviga cen živil). Razprava in sprejem sklepa Predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar (SDS) je povedal, da so se člani Odbora za družbene dejavnosti, ki ga sestavljajo predstavniki vseh strank v Občinskem svetu (SDS, N.Si, SLS, LDS in SD) zavedali nepriljubljenosti podražitev, a so nujne. Zato so (vsi so bili prisotni) soglasno z 9 glasovi sprejeli sklep, da Občinskemu svetu predlagajo sprejem sklepa o podražitvi. V razpravo, ki pa je bila precej drugačna od predhodno povedanega stališča, se je vključil predstavnik SD Bojan Zupančič. Stališče predsedstva občinskega odbora SD stranke pa so podali tudi pisno, v katerem je bilo zapisano, da se s povišanjem cen ne strinjajo in so predlagali nadzornemu odboru Občine Grosuplje, da pregleda poslovanje omenjenega zavoda, ker jim ni jasno, zakaj so nastali primanjkljaji in zakaj ni bilo v proračunu predvidenih dovolj sredstev. Hkrati so predlagali, naj se sredstva pridobijo iz »drugih virov«, predvsem pa s prerazporeditvijo občinskega proračuna, in bi se na ta način po njihovem mnenju izognili dodatnim obremenitvam mladih družin. Jožeta Intiharja (LDS) je v gradivu zmotila obrazložitev materialnih stroškov in storitev, ki naj bi »daleč presegali« možnosti, kot je dejal. (Kogovškova mu je odgovorila, da v primerjavi z drugimi vrtci ti stroški niso visoki.) Zato bi si želel podrobnejšo analizo teh stroškov in racionalizacijo, sicer pa podpira sklep, saj je občina odgovorna za nastanek primanjkljaja v višini skoraj 18 tisoč €. V nadaljevanju je v zvezi s »socialnimi razredi« omenil še, da nekateri prihodke tudi dobro skrivajo. Dušan Hočevar (SDS) se je odzval na stališče SD-ja in ocenil, da gre za ceneno demagogijo, čeprav osebno ne odobrava podražitev. Pri tem je bolj pomembno, da mora vrtec izpolniti predvsem zakonske obveznosti do svojih zaposlenih. Intiharju pa je repliciral glede racionalizacije in dejal, da vrtca ni možno neposredno primerjati v tem pogledu z nekimi gospodarskimi družbami. Gre za ljudi v najbolj občutljivi dobi, ki jim je treba ponuditi najboljše možnosti za razvoj. Poleg tega pa gre za delež staršev pri pokrivanju izgub v povprečni višini 27 %, kar je malo. Dvig cene v višini 4,6 % je posledica tudi nizkih cen storitev vrtca še iz preteklega leta. Podobno je nato repliciral tudi Pintar in glede pobude, naj se v pregled poslovanja vrtca vključi nadzorni odbor, dejal, da bi bilo podobno storiti tudi v drugih javnih zavodih v občini Grosuplje, čeprav gre pri takih pregledih za dokaj zapleteno in kompleksno delo. Poleg tega pa poročilo Računskega sodišča v preteklem obdobju ni našlo ničesar spornega. Poudaril je tudi po njegovem mnenju dokaj močno zajet socialni faktor, ki se ga upošteva pri razvrščanju v posamezne socialne razrede za sofinanciranje stroškov bivanja otrok v vrtcih. V repliki je omenil še, da sklep župana podpirajo stranke, ki ga ob izvolitvi niso podprle, stranka, ki pa ga je na volitvah podprla, pa sklepa ne podpira, kar se mu zdi nelogično. Zato je vprašal Kogovškovo, če se je morda od seje odbora, ki je bila dva dni pred sejo občinskega sveta, na občini morda našla kakšna strokovna podlaga ali denar v proračunu, iz česar bi se primanjkljaj pokril, ali pa gre le za ceneno politično demagogijo. Zdenka Cerarjeva (LDS) je vprašala go. ravnateljico vrtca, koliko je interesentov za podaljšano bivanje v vrtcih in ali je vzpodbudno, da za vsako podaljšanje zaračunavajo samo 2 €, ali pa gre zgolj za potuho na škodo otrok. Na to dilemo se je odzval mag. Božo Predalič (SDS) in dejal, da se je marsikomu bistveno premaknil osemurni delavni čas, kar pomeni, da začne delati pozneje in se tudi pozneje vrača iz službe. Franc Štibernik (LDS) pa je opozoril, da ponovno niso vsi otroci sprejeti v vrtec. Svetniki so po zaključku razprave s 17 glasovi za in 2 proti sklep nato potrdili. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 17 Pravilnik za dodeljevanje proračunskih sredstev tudi za kmetijstvo Osnutek pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 /10. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - 4. julij 2007 Jože Miklič Predstavitev gradiva: Podobno kot za malo gospodarstvo velja po novi evropski zakonodaji tudi za javna sredstva, ki se namenjajo za kmetijski sektor. Osnutek pravilnika opredeljuje črpanje proračunskih sredstev na področju kmetijstva in prometne infrastrukture, namenjene kmetijstvu. Opredeljuje tudi vrste pomoči, upravičence do pomoči, upravičene stroške ter finančne določbe za posamezni ukrep. Osnutek pravilnika je po vrstah pomoči razdeljen na tri sklope. V prvem so ukrepi, ki se nanašajo na primarno kmetijsko proizvodnjo in se pomoči dodeljujejo po pravilu skupinskih izjem, v drugem so pomoči, ki se nanašajo na dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah, ki se dodeljujejo po pravilu »de minimis«, v tretjem sklopu pa so ukrepi, za katere se v proračunu občine zagotavljajo sredstva, ne sodijo pa v državne pomoči, ker niso namenjena neposredno kmetijskemu gospodarstvu (štipendije) oz. so namenjene širšemu javnemu interesu (naložbe v infrastrukturo na področju kmetijstva). V obrazložitvi gradiva, ki ga je podala Jelka Kogovšek, pa smo lahko prebrali tudi, da so se do zdaj sredstva dodeljevala na podlagi Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje. Shema pomoči je bila skupaj z navedenim pravilnikom priglašena Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je veljala od leta 2004 do letos. Zdaj je treba pravilnik podrediti evropski zakonodaji tudi za investicije v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah ter za vsa druga sredstva, ki jih lokalne skupnosti namenjajo kmetijskim gospodarstvom, med drugim tudi za dotacije, subvencionirane storitve in subvencije obrestne mere kreditov. Vse pa je treba priglasiti Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (za primarno kmetijsko proizvodnjo) in Ministrstvu za finance (za investicije v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah). Prav tako je potrebno navedenima ministrstvoma priglasiti tudi pravno podlago, v skladu s katero se proračunska sredstva dodeljujejo. Ob primarni proizvodnji, varstvu tradicionalnih krajin in stavb bodo sredstva namenjena tudi pomočem za plačilo zavarovalnih premij, za zaokrožitev zemljišč, za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov, zagotavljanje tehnične podpore, premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu. Nadalje bo sredstva mogoče dobiti za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih, naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih in zagotavljanje tehnične podpore za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter opravljanje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Občina je v skladu z navedenim za programsko obdobje 2007-2013 priglasila pristojnima ministrstvoma shemo, po kateri se bodo dodeljevala sredstva pomoči na področju kmetijstva, prav tako je priglasila tudi osnutek pravilnika. Razprava Predsednik odbora za kmetijstvo Anton Perme (SLS) je povedal, da je odbor soglasno sprejel sklep, naj se pravilnik sprejme s pripombo, naj se limitirani zneski v pravilniku brišejo, če to ustreza veljavni zakonodaji. Omejevanje najnižjih sredstev v višini 200 € so nesmiselne, saj je jasno, da za taka sredstva ne bo nihče kandidiral, pa tudi »papirologije« je v zvezi s tem preveč. Podobno je tudi za limitiranje sredstev navzgor, saj se bodo nedvomno finančne razmere s časom spreminjale in jih dolgoročno nima smisla omejevati, za vse projekte pri posameznih kmetijskih podjetjih, združenjih in kmetijah pa ne sme presegati 200.000 € bruto oziroma 100.000 € v cestnoprometnem sektorju v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Poleg tega je opozoril tudi na »kavbojski« odnos družbe do kmetijstva. Pri tem naj omenimo, da je bilo v osnutku gradiva zapisano najvišje sofinanciranje na kmetijsko gospodarstvo na leto v višini 5.000 €, Kogovškova pa je nato med drugimi popravki oziroma amandmaji občinske uprave ta znesek podvojila, kar pomeni, da so poleg popravkov, ki so jih predvideli na kmetijskem ministrstvu, upoštevali tudi predloge občinskega odbora za kmetijstvo in s temi amandmaji uspeli osnutek nekoliko izboljšati. Dr. Peter Verlič (SDS) pa je dejal, da ni dobro, če nadzor nad dodeljenimi sredstvi vrši občinska uprava, temveč bi moral o tem vsaj enkrat letno slišati poročila tudi občinski svet. Svetniki so pravilnik v osnutku (in nato tudi v predlogu) sprejeli z 21 glasovi. Novi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sklep o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu /10. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 4. julij 2007 Jože Miklič Postopke in pomen imenovanja je obrazložil Marko Podvršnik, imena predlaganih pa je prebral predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mag. Božo Predalič. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šteje devet članov, ki ga sestavljajo: Andrej Novljan, Pance 18, Ljubljana -predstavnik OŠ Louis Adamič, Barbara Krek, Prešernova cesta 15, Grosuplje - predstavnica OŠ Brinje, Metka Kadunc, Sela pri Šmarju 16, Grosuplje - predstavnica VVZ Kekec Grosuplje, Robert Jerlah, Veliko Mlačevo 71, Grosuplje - predstavnik Policijske postaje Grosuplje, Martin Križman, Adamičeva cesta 22, Grosuplje - predstavnik Zveze šoferjev in avtomehanikov Grosuplje, Marko Mole, Lobček 45, Grosuplje - predstavnik vzdrževalca cest (JKP Grosuplje), Andrej Struna, Sela pri Šmarju 1a, Grosuplje - predstavnik Upravne enote Grosuplje, Sonja Boh, Zgornja Slivnica 17, Šmarje - Sap - predstavnica Občinskega sveta Občine Grosuplje, Marina Štrus, Pece 2, Grosuplje -predstavnica Občine Grosuplje. 778 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Mnenje k oblikovanju pokrajin »14 glasov za 14 pokrajin!« Svetniki so brez razprave o priloženem gradivu s 14 glasovi dali pozitivno mnenje k oblikovanju pokrajin. Gradivo pa objavljamo v celoti, razen v delih, kjer so naštete občine v predvidenih pokrajinah izven Osrednje slovenske regije, v katero naj bi spadala občina Grosuplje. V gradivu pa so bila dodane tudi preglednice z nekaterimi osnovnimi kazalniki po pokrajinah (površina/2006), (št. prebivalcev, št. zavezancev za dohodnino, dodana vrednost, zaposleni/2005), (brezposelni, delavno aktivni, aktivni in delovna mesta/2007). Prva preglednica je bila tako pretežno namenjena človeškim virom, druga pa je po posameznih skupinah prikazovala strukturo šolajočih se dijakov in študentov v predvidenih 14 pokrajinah. V nadaljevanju objavljamo besedilo, ki so ga svetniki prejeli za obravnavo in potrditve mnenja k oblikovanju pokrajin. Jože Miklič Predlog območja pokrajin Postopek za ustanovitev pokrajin se prične kot postopek priprave predloga zakona o ustanovitvi pokrajin (EVA 2006-1536-0018), ki ga na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo) in zaradi uveljavitve drugega odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije, izvede Vlada Republike Slovenije. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Vlada Republike Slovenije se je odločila, da je regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teri-torializacijo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji so z imeni in sedeži navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja območij pokrajin. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. Predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži Vlada Republike Slovenije predlaga območja, imena in sedeže naslednjih pokrajin: (V tem delu je besedilo brisano za ostale pokrajine izven Osrednje slovenske regije.) Osrednjeslovenska pokrajina, ki obsega območja občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica. Medvode, Mengeš, Moravče. Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika, s sedežem v Ljubljani. Vlada je prejela več pripomb in predlogov o območjih pokrajin. Nanašajo se na imena in sedeže ter njihova območja: - Župan (Mestna občina Ljubljana) je v predlogu Mestne občine Ljubljana za sklenitev dogovora o izvajanju nalog in programov po zakonu o glavnem mestu RS predlagal, da bi bilo območje mestne občine samostojna pokrajina. - Občina Logatec meni, da bi bilo potrebno občino vključiti v Notranjsko pokrajino, saj so pristopili k izdelavi razvojnega programa 2007-2013 v Notranjsko-kraški regiji. Utemeljitev predloga: Območja pokrajin Predlog pokrajinske členitve Slovenije na štirinajst pokrajin ima svojo osnovo v teritorializaciji Slovenije na dvanajstih planskih regijah, ki je nastala v sedemdesetih letih zaradi praktičnih potreb politike regionalnega razvoja, regionalnega prostorskega planiranja in nekaterih javnih služb (šolstva. zdravstva, notranjih zadev, sodstva itd.) ter je bila nato preizkušena v preteklih desetletjih. Odločitev vlade, da je regionalizacijana štirinajst pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinah temelji na upoštevanju predvidenih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Upoštevali so se naslednji parametri tehtanja primernosti modelov členitve na pokrajine: velikost (območje, prebivalstvo), funkcije (naloge in pristojnosti), avtonomija (razmerja med državnimi oblastmi in občinami), fiskalna in funkcionalna soodvisnost. Območja predlaganih pokrajin so oblikovana tako, da je območje vsake pokrajine sklenjena in zaokrožena geografska celota. Predlog območij pokrajin oziroma določitev njihovih območij temelji predvsem na: - prostorski členitvi, ki izhaja iz obstoječih procesov povezovanja, - regionalni identiteti in pripadnosti ljudi, - naravno geografskih značilnostih in poselitvi Slovenije, - specifičnosti slovenskih razmer z zgodovinskega, geografskega, gospo-darskega,kulturnega in drugih vidikov. Najpomembnejši kazalci, na katerih bi temeljila primerjalna analiza teritorialno členitev Slovenije, so: - gospodarski (osnova za dohodnino, dodana vrednost na zaposlenega, stopnja delovno aktivnega prebivalstva, stopnja zaposlenosti in brezposelnosti), - prebivalstveni in geografski (število prebivalcev in indeks rasti prebivalstva, naravno geografske značilnosti in poselitev, gravitacijska središča, površina območij, regionalna pripadnost prebivalcev, zgodovinski in kulturni razvoj), - funkcijski (predviden obseg nalog pokrajin, regionalni razvojni programi, razvojni potenciali posameznih območij, obstoječi procesi povezovanja na širšem območju). Pri teritorialni komponenti pokrajin je treba kot izhodišče upoštevati, da se Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja postavlja kot geografski okvir za izvajanje dejavnosti skladnega regionalnega razvoja dvanajst statističnih regij. V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ta vzpostavlja organizacijsko strukturo za izvajanje nalog regionalnega razvoja na treh teritorialnih ravneh, in sicer: na ravni države, na ravni kohezijskih regij in na ravni razvojnih regij. Temeljna raven načrtovanja in izvajanja regionalnega razvoja so razvojne regije, oblikovane na območjih dvanajstih statističnih regij. V skladu z nameravano decentralizacijo pristojnosti na področju Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 19 regionalnega razvoja je ustaljena členitev države na razvojne regije sprejemljiva podlaga za določitev območij pokrajin. Glede na procese v prostoru, povezane z izvajanjem regionalnih razvojnih programov, je vlada dvanajstim območjem statističnih regij dodala predlog za ustanovitev Savinjsko -šaleške in Spodnjepodravske pokrajine. Prednost delitve na štirinajst pokrajin je v tem, da ne tvori prevelikih ozemeljskih enot, ki bi jih prebivalci težje sprejeli. Občutek pokrajinske pripadnosti je v veliki meri odraz prepleta fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti, zgodovinskih in kulturnih silnic ter upravno - političnih členitev na ozemlju Slovenije. Predlog členitve Slovenije na štirinajst pokrajin ne prezre dejstva, da je Slovenija pokrajinsko zelo pestra država, z veliko geomorfološko razgibanostjo, kar otežuje oblikovanje velikih gravitacijskih regij. Velika reliefna raznolikost, z jasno oblikovanimi porečji, pestro pokrajinsko rabo in razvejanim omrežjem naselij opredeljuje izrazito pokrajinsko pestrost Slovenije. Prevlada razpršenega vzorca poselitve in zgolj zasnove policentričnega urbanega sistema so pomembnejše geografske osnove za predlagano regionalizacijo Slovenije. Pri predlogu regionalizacije na štirinajst pokrajin se posebej v povezavi z regijami, v katerih se izvajajo regionalni razvojni programi (statistične regije), pojavljajo območja, za katera je ponovno potrebno pretehtati njihovo vključitev v eno ali drugo pokrajino, zato vlada poziva prebivalce in občine, da posredujejo svoja stališča in pripombe. Poimenovanje pokrajin Pri predlogu poimenovanja pokrajin je prevladala odločitev, da je uporaba pokrajinskih imen nazornejša kot poimenovanje po možnih središčih. Nekatera predlagana imena pokrajin so povzeta po imenih statističnih regij, kot npr. Goriška, Pomurska, Podravska, Koroška, Zasavska. Druga predlagana imena pa temeljijo na prevladujoči pokrajinski oznaki npr. Primorska ali Spodnjepodravska pokrajina. Sedež pokrajine Predlagana regionalizacija temelji tudi na štirinajstih središčih četrte do sedme hierarhične stopnje in njihovih vplivnih območij. To so mezoregionalna središča četrte in pete stopnje ter središči šeste in sedme stopnje. Slednji sta Maribor in Ljubljana. Nekatera središča so dokaj enostransko razvita ali pa imajo skromno gravitacijsko zaledje, pri teh pa je prevladala odločitev glede na realno situacijo v prostoru in navzočnost funkcij državne uprave. Naloge pokrajin Vprašanje oblikovanja območja pokrajine je neposredno povezano z vprašanjem nalog, oziroma pristojnosti pokrajine, finančnimi in drugimi materialnimi viri, ki so pokrajini potrebni za opravljanje njenih nalog. Temeljni namen ustanovitve pokrajin v Sloveniji je decentralizacija oblastnih funkcij in prenos upravljanja pomembnega dela javnih zadev ter javno finančnih sredstev z državne na pokrajinsko raven. Predlagana območja štirinajstih pokrajin so bila upoštevana pri pripravi okvirnih določb o decentralizaciji državnih pristojnosti na raven pokrajin in posledično pri določitvi deležev decentraliziranih javnofinančnih virov. Pristojnosti, ki bodo z države prenesene na pokrajine, so javne zadeve regionalnega pomena, ki se nanašajo predvsem na skladen razvoj celotnega območja pokrajine, načrtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena, stanovanjsko politiko regionalnega pomena, upravljanje z vodami, razvoj prometnega sistema, izgradnja ter vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami regionalnega pomena, razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma. Pokrajine bodo pristojne tudi za razvoj visokega šolstva, znanosti ter razvoj šolstva in športa, za višje in srednje šolstvo, za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, razvoj kulturnih dejavnosti (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje z dediščino in spomeniki), za javne bolnišnice, specialistično zdravljenje, socialni razvoj pokrajine (center za socialno delo, javni socialno varstveni zavodi za otroke in za starejše, materinski domovi, svetovalnice) in drugo. Predlagano je, da bo v okviru svojih pristojnosti pokrajina izvajala lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin in bodo določene z zakonom ali pa s predpisom pokrajine, sprejetim v soglasju z občinami. Predlagani sistemski zakoni, v skladu z ustavo in Evropsko listino lokalne samouprave zagotavljajo pokrajini pravni status pravne osebe javnega prava in premoženjsko ter finančno avtonomijo, neločljivo povezano s pristojnostmi pokrajine. To pomeni, da imajo pokrajine premoženje in vire financiranja, s katerimi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljajo. Premoženje pokrajine je namenjeno izvajanju njenih pristojnosti, viri financiranja (davčni in nedavčni viri), kombinirani s sistemom finančnih izravnav iz državnega proračuna, pa zagotavljajo financiranje nalog. S predlogi zakonov je urejen prenos pravic na stvarnem premoženju države, namenjenem izvajanju decentraliziranih nalog, in prenos ustanoviteljskih pravic v osebah javnega prava tako, da bodo to urejali zakoni, s katerimi bo prenos opravljen. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov -ter odgovori Kdo je dal dovoljenje? Mihael Kadunc (N.Si): Kdo je dal obratovalno dovoljenje za odjemno mesto in odkup starega železja na začetku vasi Št.Jurij? Marko Podvršnik: Pobudo bodo dali naprej na pristojno institucijo na upravni enoti. Kako kaže z razglasitvijo škocjanske cerkve? Janez Pintar (SDS) je vprašal, kako je s pripravo odloka o razglasitvi škocjanske cerkve za spomenik nacionalnega pomena, na podlagi katerih bi se lahko dobilo tudi državna sredstva. Podvršnik bo predlagal pospešitev postopka. Podiranje šole v Žalni politično motivirano! Dušan Hočevar (SDS) je komentiral gradivo s kronologijo dogajanja v zvezi s šolo Žalna, iz katerega se vidi po datumih, da je bilo podiranje šole zgolj politično motivirano, saj je bila podrta dva dni pred volitvami. Podvršnik: Vprašanje bodo raje reševali skupaj z županom. Kje so prostori Univerze za tretje življenjsko obdobje? Zdenka Cerar (LDS) je opozorila na dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje, katera nima zagotovljenih pravih prostorov za uresničevanje svojih številnih dejavnosti. Janez Pintar pa je k temu dodal, da so vsi svetniki dobili pobudo oziroma peticijo Univerze glede nerešenih prostorov za njihovo dejavnost in da bo takoj po dopustih, tudi ko se bo vrnil župan, odbor obravnaval tudi vse ostale pobude šol in jih bo treba upoštevati v rebalansu oziroma z iskanjem primernih prostorov. Podvršnik: Interesentov je zelo veliko, prostorov pa primanjkuje. Jože Miklič • • • 20 javni razpis Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/01) X. razpis stanovanjskih posojil I. Nameni, za katera se delijo posojila: Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš, - stanovanjski gradnji, - prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš. Posojila niso namenjena: • prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 1-2/00 in 25/00), • prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partnerja. II. Višina sredstev Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma stanovanjskih hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, je pogojena s sredstvi, ki jih ima občina na razpolago v proračunu za subvencioniranje obrestne mere. Za dodeljevanje stanovanjskih posojil je kot najugodnejši ponudnik izbrana SKB banka d.d., ki nudi posojilo po (spremenljivi) obrestni meri 3 mesečni EURIBOR + 1,45 %. Občina bo kreditojemalcem subvencionirala bančno obrestno mero 1,45 % v celoti. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. III. Razpisni pogoji in višina posojila Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so državljani Republike Slovenije, • da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje, • da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, • da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje, • da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2006, (če gre za novogradnjo), • da imajo lokacijsko informacijo izdano po 1. 1. 2007, (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela), • da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, • da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni, • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, • da imajo v letu 2007 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja. Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 45 m2 2 člana 55 m2 3 člani 70 m2 4 člani 82 m2 5 članov 95 m2 6 članov 105 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 6 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letih od 1997 do vključno 2006. Uspeli prosilci bodo 40 % odobrenega posojila, namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 60 % pa na podlagi predloženih predračunov. Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. Prav tako bodo dolžni odobrena sredstva izkoristiti v roku 30 dni od podpisa pogodbe. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila. Osnova za izračun višine posojila je: • za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m2; • za gradnjo in dograditev stanovanjske hiše na podlagi gradbenega dovoljenja največ 600 EUR/m2, • za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš pa največ 450 EUR/m2. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje z dvema kreditno sposobnima porokoma ali s plačilom zavarovalne premije. Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec, bodo sestavljeni iz: • stroškov sklenitve posojilne pogodbe, • stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici. IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja, 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja, 4. višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2006, ki jih je prosilec že dobil od Občine Grosuplje, 5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja, • • • Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi javni razpis 21 6. dolžine bivanja v občini Grosuplje, 7. dolžine delovne dobe. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: 1. mlade družine, 2. enostarševske družine, 3. družine z večjim številom otrok, 4. družine z manjšim številom zaposlenih, 5. mladi, 6. družine z invalidnim članom, 7. razširjene družine. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za starost 35 let šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije mladoletni otroci. Upošteva se tudi zdravniško izkazana nosečnost. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok, mlajši od 35 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev. V. Postopek razpisa Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v času do vključno 19. 10. 2007, na vložišču Občine Grosuplje. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: 1. kopija veljavnega osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista za vse družinske člane), 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno), 3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2007 (v primeru nakupa), 4. a) veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2006 (če gre za novogradnjo), b) imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1. 1. 2007 (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela), 5. zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo, 6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke), 7. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču, dobi bivanja v občini Grosuplje in številu članov gospodinjstva ter potrdila Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosilec prosi, pridobi Občina Grosuplje neposredno od pristojnih državnih organov. Vsa navedena in v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu in ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija se priložita v obliki fotokopije. Obrazec vloge za pridobitev posojila dobite od 1. 8. 2007 dalje v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefon 7888771. Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno infrastrukturo Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 19. 10. 2007. Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo, pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko poravnati takso po tarifni št. 3 Zakona o upravnih taksah, uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS, št. 40/02), v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2. Vloge, poslane na gornji naslov po pošti in po koncu razpisa, se ne bodo upoštevale. Po koncu razpisa bo v roku 5 dni 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Strokovna služba občine s sklepom obvesti vse udeležence razpisa o višini dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od prejema obvestila o uvrstitvi na prednostni vrstni red vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil. Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine. Odobrena sredstva bo možno koristiti takoj po prejemu obvestila o višini dodeljenega posojila. Številka: 3527-0001/2007 OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak Zavod n prostorsko, komunalno ?M jMi in slanova nj sko urejanje V/r Grosuplje d,o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI K F KONSTRUKCIJ I ORSTOJEZEČA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo imrtiaiiistiiiisga dela« posebnega deli projekta (lokacijska dolsumaiutija po starih predpisih)!, - izdelavi* projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobite v gjadbeciega dovoljenji - izdelavo feodenkeea posaiecka m parcelacijo zemJjiiia. o ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ5TANOVANJSKI HlSl, NAS i AH KO NAJAMETE: - za upravnika vaSe liiie - d vp« itažne lastnine, NAJDETE NAS j t l i Talurski cfsII 3 r Ctikii pljr m in na teli tonskih Številka h 01 'MO-ttO ali 01 ^10-329 j>1 7*10333 stran za politiko Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Družabno srečanje, kjer se je radoživa in ambiciozna mladost prepletla z modrostjo in izkušnjami. Nova generacija in OO SLS na Kudju Kucelj, 1. julija 2007 - V lepem sončnem nedeljskem popoldnevu so se zbrali člani Nove generacije (NG) in Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke (OO SLS) Grosuplje na Kuclju - najvišjem vrhu v občini Grosuplje. Še posebej naj omenimo, da se je shoda udeležilo kar veliko mladih, kar govori, da mladi vseeno niso tako nepolitični in nevključeni v naše javno in politično dogajanje. Srečanja sta se poleg vodstva OO SLS Grosuplje in NG ter obeh občinskih svetnikov Janeza Dolinška in Antona Permeta udeležila tudi Marjan Podobnik in Rok Ravnikar, ki sta nagovorila prisotne. Po uvodnem, nekoliko bolj uradnem delu, pa so druženje popestrili z različnimi kmečkimi in drugimi zabavnimi igrami. Jože Miklič Dobro počutje in zahvalo obiskovalcem kot tudi pripravljalcem prireditvenega prostora je na začetku srečanja izrazil predsednik občinskega odbora Pavle Štrubelj. Iztok Vrhovec pa je že ob izvolitvi na predsedniško mesto v Novi generaciji lansko leto dejal, da bodo mladi glasni tam, kjer bo njihov glas potreben in da so pripravljeni podati roko tam, kjer je potrebno biti močnejši. Predvsem pa želijo biti v prijateljskih odnosih znotraj stranke, kot tudi z drugimi političnimi dejavniki v prostoru, saj bi le tako lahko pripomogli k boljši skupni prihodnosti. Kucelj so si izbrali zato, da bi prav to idejo lahko uresničevali. Izkoriščajo pa tudi priložnost, da se zahvalijo vsem, ki so delovali v stranki doslej. Predsednik NG SLS na državni ravni Rok Ravnikar je omenil, da grosupeljsko NG spremlja poleg zagnanosti tudi nekaj sreče, ki izžareva iz prijateljskih odnosov in mladosti - v njej so mladi, izobraženi, ambiciozni in pošteni. To so potenciali, na katerih bodo lahko gradili tudi vnaprej. Sreča je tudi v tem, da se družijo s starejšimi in izkušenimi, ki so jim pripravljeni pomagati z nasveti. Če pa bodo stranki lahko kaj pomagali na državni ravni, se bodo tudi potrudili. Marjan Podobnik je poudaril, da je na Kucelj predvsem prišel podpret mlade v njihovem prizadevanju, saj meni, da so mladi porok, ki lahko prinese dolgoročno tudi zanesljive uspehe. Pravi, da so ljudje politikom pripravljeni odpuščati tudi napake, niso pa pripravljeni odpuščati polovičarstva. Politika zahteva celega človeka. Pri tem je trditev podprl s primerom done-davnega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca ali pa kar primera iz zgodovine SLS, ki je že leta 1895 napravila nekaj podobnega, ko ni hotela v vlado, čeprav je imela možnost. Potem je po svoji notranji utrditvi vlado vodila celih 25 let in pridobila na volitvah tudi rekordnih 75 % glasov. Omenil je tudi prvenstvo ustanovitve SKZ in SKM v slovenskem političnem prostoru leta 1988 v unionski dvorani. Starejšim pa je priporočil, naj dajo mladim možnost, da na občinski in državni ravni kandidirajo. Verjetno bodo naredili kakšno napako, iz katere pa se bodo tudi kaj naučili. Predvsem pa bodo mladi jamstvo, da bodo prizadevanja za kmetstvo in slovenstvo ter naše morje ohranili, saj ne moremo puščati vnemar tega, kar so naši predniki priborili v mnogo težjih pogojih. Na koncu je z Gregorčičevimi besedami zaključil: Dolžan ni samo, kar veleva ti stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi stran za politiko Marjan Podobnik o aktualni politiki, Piranskem zalivu in še čem: Jože Miklič: Spoštovani g. Marjan Podobnik! Dovolite mi najprej vprašanje v zvezi z aktualnim političnim dogajanjem v Sloveniji. Glede na to, da se v javnosti toliko govori o dogajanju v razvpiti Sovi, verjetno vas je kakšna stvar tudi posebej zmotila. Spomnimo se dogodkov pred volitvami, ki so se SLS na državni ravni zgodili ob meji. Sodelujete tudi v Zavodu 25. junij, v katerem deluje tudi moj nekdanji profesor in geodet mag. Pavle Zupančič. Kot geodet se občasno srečujem tudi sam z nekaterimi strokovnimi zadevami v zvezi z državno mejo. Sem ter tja o tem spregovoriva kaj tudi z g. Zupančičem. Ali nam lahko v zvezi s tem za naše bralce Grosupeljskih odmevov poveste vaše videnje teh zadev? Marjan Podobnik: Kar se samega prisluškovanja tiče in ali se je sploh to dogajalo, bo pokazal čas. Če je prišlo do prisluškovanja s strani Sove vodstvu slovenske opozicije, to razumem kot nekaj nesprejemljivega in kar je značilno za nedemokratične sisteme. Razjasnitev teh primerov pa je v vsakem primeru dobro in nujno za razvoj demokracije. Vsaka vlada, ki želi dobro svoji državi in narodu, mora iti v tako razjasnjevanje, četudi bi ji kratkoročno politično škodilo. Upam, da se bodo te stvari razčistile. Kar pa se tiče same vsebine, upam, da ni prihajalo do kakršnihkoli dogovarjanj glede teh incidentov. To bi bil neopravičljiv škandal. Kot veste, SLS odločno podpira sedanjo vlado. Mislim, da dela dobro, a so tudi nianse, kjer se ne strinjam v celoti. Eno od področij, kjer se ne strinjam, je prav reševanje odprtih vprašanj in s tem tudi v zvezi z državno mejo. Obžalujem pa, da kljub jasni koalicijski pogodbi, določbam ustave in področnih zakonov tudi sedanja slovenska vlada ne zaščiti odločno in nedvoumno slovenske zemlje, kopnega in slovenskega morja. Iz slovenskih nacionalnih interesov in kot član SLS in Zavoda 25. junij se borim in dokazujem, da ima Slovenija absolutno argumente na svoji strani. Lahko dokažemo, da Piranski zaliv ni bil nikoli hrvaški in da imamo pravico za dostop na odprto morje. Zato me čudi, da ključni ljudje v sedanji slovenski vladi nekako ne uspejo tega predstaviti hrvaški, predvsem pa evropski javnosti. Upam, da bo v prihodnje pri tem prišlo do pozitivnih sprememb. Želim, da bo sedanja vlada z nekim resnim razmislekom v tretji četrtini mandata postavila jasne cilje in prišla do takšnih ciljev, ki ji bodo omogočili še en mandat vladanja. Slovenija pa bi nedvomno rabila vsaj še en mandat tako koalicijo, kakršna je zdaj na oblasti. Jože Miklič: Dotakniva se še slovenskega podeželja! Znano je, da je bila v začetku večina članstva v SLS s podeželja. Z dopolnjevanjem programa, z združevanjem in razdruževanjem stranke ter z osebnimi doprinosi pomembnih posameznikov (tudi vašega brata Janeza in ostalih), ki so predstavljali vrh stranke, pa je stranka kljub nekaterim spremembam volilnega telesa še vedno močno zasidrana med temi ljudmi. Po drugi strani pa se je že nekaj pred vstopom v Evropo ali takoj potem marsikaj spremenilo tudi v našem lokalnem prostoru. Čutiti je vedno večje propadanje srednjega sloja kmetovalcev. Ali vidite kakšno boljšo možnost za te ljudi, saj pomeni izgubljanje stika z zemljo mnogo več kot samo gospodarski pomen kmetijstva. Marjan Podobnik: Po pričakovanju je prišlo do propadanja srednjega sloja kmetov, vendar pa menim, da ni bilo narejeno vse, kar bi omogočilo tem ljudem normalno bivanje na podeželju in s tem tudi ohranjanje podeželja. Ne gre samo za pridelavo hrane, saj glede tega pri nas že imamo tržne viške. Ključna stvar je, da je kmet s svojo prisotnostjo v nekem podeželskem okolju najboljši skrbnik obdelane in kultivirane krajine, kar je nujno tudi za razvoj turizma in za kvalitetno življenje vseh, ki tu živijo. Na tem področju si še vedno prizadevajo ljudje v SLS, četudi nimajo ministra za kmetijstvo v vladi. Predvsem pa menim, da bi moralo biti pri tem nekoliko več življenjskega pristopa. Poglejte! Živim na velikolaškem območju, kjer se je zelo razmahnila prisotnost medveda, ki predstavlja resen razvojni problem. Podpiram ministrstvo za okolje za povečan odstrel medveda, kar pa je nesprejemljivo za nekatere naravovarstvenike. A ko se je medved pojavil na Golovcu, so se tam zgrnile cele ekipe in zganjale paniko - od novinarjev do policije. Ko pa medved pride v vašo občino, ali pa v Dobrepolje, so vsi tiho. Zakaj? Zato moramo najti take rešitve, ki bodo ljudem omogočile enakovredno bivanje. To pa je mogoče le z ustreznimi državnimi in občinskimi nadomestili. Naslednje, kar želim podpreti, pa je, da bi mladi želeli ostajati na podeželju. Zato morajo mladi v Novi generaciji SLS kot tudi v drugih strankah prevzeti močne vzvode. Mladi morajo videti razvoj na svojem strokovnem in političnem področju. Jože Miklič: Dovolite še zadnje vprašanje! Se boste vendarle vrnili v politiko? Čeprav ste se zdaj umaknili iz nje, pa smo danes videli, da ste med ljudmi še vedno močno prisotni. Tudi današnje srečanje z njimi daje vtis, da vas imajo v dobrem in lepem spominu. Ali obstaja možnost? Marjan Podobnik: Povem vam čisto odkrito: v politiko se ne bom več vrnil. Petnajst let se je moja družina (žena in otroci) morala podrejati mojemu političnemu delovanju. In če se želim na nek način oddolžiti temu nesebičnemu spremljanju mojega političnega dela, se moram vsaj za toliko časa odreči politiki. Dolgoročno pa imam tudi nekaj ciljev na poslovnem področju, zaradi česar sem precej tudi v tujini. Politiko imam omejeno le na delo v Zavodu 25. junij za rešitev Piranskega zaliva in slovenski izhod na odprto morje. Če pa bodo moje izkušnje komu prišle prav, pa sem mu jih pripravljen na njegovo željo tudi posredovati. Danes sem pravzaprav napravil izjemo. Želel sem le obiskati stare prijatelje in podpreti mlade v Novi generaciji. Menim, da so mladi manj obremenjeni ljudje. Jože Miklič: Hvala za pogovor. Marjan Podobnik: Hvala tudi vam. Načrti Občinskega odbora Nove Generacije Predsednik Nove generacije pri SLS Iztok Vrhovec je o družabnem srečanju na Kuclju dejal, da je bila udeležba tako starejših kot mlajših velika in so bili tudi zelo navdušeni nad organizacijo takega srečanja. Če pa to primerjajo s številom vpisanih članov, so z obiskom lahko še bolj zadovoljni. Računajo, da se bodo nanje zares lahko zanesli tudi v bodoče in da bodo pomagali širiti njihove ideje. V prihodnje bodo poizkušali povabiti še več mladih. Pridobili bi radi predvsem tiste, ki jim ni vseeno za naš kraj in občino. V naslednjih korakih se bomo bolj povezali z OO NG v Dobrepolju, poizkušali pa bomo pomagati ustanoviti NG v Ivančni Gorici. V ta namen se bodo povezali tudi z OO SLS Ivančna Gorica. Področja delovanja OO NG Grosuplje se odpirajo tudi s sodelovanjem vodstva OO SLS. Starejši so jih sprejeli z odprtimi rokami in zato upajo, da bodo lahko v kratkem zagotovili z različnimi dejavnostmi prepoznavnost. V ta namen bodo ljudi obveščali tudi prek medijev o svojih pogledih na določene okoliščine in probleme. Izpeljati želijo tudi nekaj dogodkov sredi Grosupljega z znanimi ljudmi in aktualnimi področji. stran za politiko Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Uradno odprtje novih prostorov stranke Območne organizacije Socialnih demokratov Grosuplje V četrtek, 5. julija 2007 se je nekaj minut po 17. uri v hodniku 2. nadstropja zgradbe, v kateri deluje tudi Upravna enota Crosuplje, zbralo nekaj nad 20 članov Območne organizacije Socialnih demokratov Grosuplje in njihovih simpatizerjev. Njihovemu pomembnemu dogodku pa sta dala velik pomen tudi vodja poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije Miran Potrč in glavni tajnik Socialnih demokratov Uroš Jauševec. Jože Miklič Odprtje so začeli z nagovorom predsednika OO SD Grosuplje Miloša Jovanoviča, ki je uvodoma pojasnil, da je lansko leto stranka tik pred volitvami ostala brez predsednika območne organizacije dr. Dušana Ivana Lavriča, na drugi strani pa so imeli kar nekaj sreče, da je v stranko prišlo nekaj novih mladih članov, ki so uspešnost potrdili tudi z nekaj izvoljenimi svetniki v občinah. Po volitvah v decembru so si zadali nov cilj, kako naj bi stranka postala bolj prepoznavna v tem okolju. Zato so februarja organizirali javno tribuno za ohranitev javnega zdravstva, v maju pa izlet v Goriška Brda. Ker je stranka na državni ravni v zadnjih mesecih precej priljubljena, bodo poskušali to povečati tudi na lokalni ravni. Miran Potrč je poudaril pomen pridobitve novih prostorov pri uresničevanju visokih ambicij stranke tudi na lokalni ravni in pripravljenost za delovanje med mladimi v območnih organizacijah, kakšno je tudi v Območni organizaciji Socialnih demokratov Grosuplje. »Mi smo prepričani, da si Slovenija zasluži socialno demokracijo na oblasti,« je dejal. Pripravljajo se na resno tekmo za predsednika države, ki bo letos v jeseni, še bolj veseli pa so, ker jih bo Borut Pahor popeljal naslednje leto na državnozborske volitve. Nato sta skupaj s tajnikom Stranke Urošem Jauševcem simbolično prerezala trak. 10 let osnovne šole Brinje-Grosuplje V letošnjem juniju je osnovna šola Brinje-Grosuplje praznovala 10 let obstoja, v ta namen so učitelji in učenci pripravili bogat program dejavnosti in prireditev skozi ves teden. Tako so se zvrstile likovne in naravoslovne delavnice, gledališko literarno popoldne, glasbeno popoldne, športne in plesne dejavnosti. Osrednji dogodek v počastitev 10. obletnice šole pa je bila proslava. Koncept prireditve je bil zelo domiselno zasnovan v obliki intervjujev z vsemi dosedanjimi ravnatelji šole, prav tako tudi z županom občine. Vprašanja intervjuvancem so zastavljali kar učenci sami, kar naj bi vzdušju dodalo bolj sproščeno noto. Na presenečenje gostov in obiskovalcev pa se je domiselno pripravljena proslava iz obetajoče sproščenega vzdušja sprevrgla v neokusno zrežirano farso. Če verjamemo, da je šola laična ustanova in je njena naloga kvaliteten pouk, ki temelji na samoiniciativnosti in ustvarjalnosti, zavzemanju za dobre medčloveške odnose in vrednote za zdrav način življenja, se je skozi vso proslavo vlekla tematska »rdeča nit« z namenom očrnitve gostov. Učenci so zastavljali vnaprej pripravljena vprašanja s provokativno dnevnopolitično vsebino, ki nikakor ne sodijo v šolo, še manj pa na takšno proslavo. V resnici so z več kot očitno usklajeno in dobro zrežirano predstavo na zatožno klop postavili župana občine. Vprašanja so bila zastavljena s tematskim poudarkom na osnovno šolo Polica, ki čaka na izgradnjo. Naj še enkrat omenim, da je bila proslava organizirana v čast 10. obletnice šole Brinje, za izgradnjo katere je zagotovo zaslužen tudi sedanji župan. Ob zaključku razgovora z županom so mu učenci podelili palico, starši pa so mu za delo na področju družbenih dejavnosti podarili kaktus. To je potrditev, da je bila vsa tematika vnaprej dobro usklajena, otroci pa so bili »uporabljeni« za provokativni napad na goste proslave. Takšna, več kot neokusna predstava dokazuje, da nekateri ne izbirajo sredstev za doseganje svojih ambicij in ciljev! Ob tako vodeni proslavi in njeni vsebini so vsi uspehi šole in njenih delavcev, ki slavijo 10. obletnico, in odlični rezultati njenih učencev, izgubili na veljavi. Ravno tako je namesto slavljencu, šoli Brinje, bila prevelika pozornost namenjena gradnji šole na Polici. Po končani proslavi sem se še vprašala, kaj je vodilo vodstvo šole, da se je za tako pomembno obletnico njihove šole Brinje organiziralo proslavo, katera je izzvenela kot dnevnopolitični obračun. Zvonka Milojevic, svetnica SD Julij / številka y / 2007 Grosupeljski odmevi ekologija Kosovni odvoz in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza iz gospodinjstev: Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. Sreda 26.09.2007 KS Račna, KS Ilova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 27.09.2007 KS Mlačevo, KS Žalna, Petek 28.09.2007 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 01.10.2007 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 02.10.2007 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 03.10.2007 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 04.10.2007 KS Šmarje - Sap Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. naša prihodnost je čisto okolje ločeno zbiranje odpadkov |5*no kflm|*ielni pçcjohs STOJrt® Nafta, smeti... Je po toči prepozno zvoniti? Marjan Trobec 18. junija pozno popoldan se je zgodila na črpalki blizu hotela čudna nesreča. Iz cisterne se je izlila nafta, , ko so jo prečrpavali v podzemne rezervoarje. Ob 19. h so na radiju poročali, da je cesta Grosuplje - Perovo zaprta. Seveda je bila nesreča kar velika, ekološka, saj sem po 22. uri v potoku Grosupeljščica na enem od lovilnih črev že fotografiral pritekajočo nafto. Tudi iztok pod mostom iz »meteorne cevi« (kot radi vsi, ki take velike izpustne kanalizacijske cevi od svojih firm v potok Grosupeljščica imenujejo!) ni bil nedolžen! Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM Torek 09.10.2007 Torek 09.10.2007 Torek 09.10.2007 Sreda 10.10.2007 Sreda 10.10.2007 NASELJE Polica Mala vas pri Gros. Veliko Mlačevo Grosuplje Šmarje - Sap STOJNO MESTO Parkirišče pri družbenem domu Parkirišče za družbenim domom Parkirišče pri družbenem domu Parkirišče pri sodišču Parkirišče pred družbenim domom ČAS ZBIRANJA 14,00 - 15,00 15,30 - 17,00 17,30 - 19,00 14,00 - 16,00 16,30 - 18,30 Nesreče se dogajajo, žal. Toda na črpalki prav gotovo imajo lovilni jašek, saj sem naslednji dan zgodaj dopoldan ob veliki cisterni govoril z dvema delavcema za sanacijo, ki sta izčrpavala nafto iz jaška. Na vprašanje, zakaj je po njunem mišljenju prišla nafta tudi v potok Grosupeljščico, je bil odgovor večvariantni: poln lovilni jašek, že slabo prehodni filtri ali pa se je nafta zlila tudi mimo jaška v običajne meteorne odprtine. Trije možni odgovori, morda je še četrti., zakaj je nafta prilezla tudi v Grosupeljščico. Ugibanje. Dejstvo pa je, da JE PRILEZLA! Potok Grosupeljščica je bil tokrat zelo nizek, z zelo malim tokom vode, zato mu vsaka »strupena« kapljica škodi in s tem seveda vsej verigi narave, ki jo ta voda namaka. Vsako opozarjanje je le dobronamerno, zato bi rad ta zapis namenil tudi »TISTEMU« in seveda njemu podobnim, ki je te dni (konec junija) na lepem prostoru na Drnovki (hrib nad Jerovo vasjo, nad vojašnico, ki ima sicer tudi lepe trim in sprehajalne steze) odložil celo prikolico domačih smeti, od plastičnih odbijačev hyundaja, otroških vozičkov.itd. FUJ! Nafta teče v Grosupeljščico! Ujeta nafta v potoku. Smeti na Drnovki. - Vse foto Marjan Trobec ekologija, varstvo narave Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Minister Janez Podobnik na Radenskem polju Podpisan sporazum o skupnem sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje Boštanj, 13. julij 2007 - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in župan Občine Grosuplje Janez Lesjak sta v galeriji Centra Grajski vrt Boštanj nekaj minut po 16. uri podpisala sporazum o skupnem sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Jože Miklič Po podpisu sporazuma je minister Janez Podobnik dal tudi izjavo za javnost, ki jo objavljamo v nadaljevanju prispevka, z Grosupeljskih odmevov pa smo ga povprašali tudi s »komplementarnim« vprašanjem, kako si zamišljajo na ministrstvu reševanje ekološke problematike grosupeljskih kanalizacij in čistilne naprave ter reševanja poplavnosti. Odgovor objavljamo v posebnem okvirju. Minister se je nato s svojimi ožjimi sodelavci v galeriji sestal na svojem rednem letnem srečanju še z direktorji slovenskih parkov, s katerimi so spregovorili o upravljanju in izkušnjah s parki v Sloveniji. Nato si je ogledal tudi kompleks Grajskega vrta, še posebej pa prostore Inštituta za fizikalno biologijo, ki sta mu jih predstavila dr. Maja Berden Zrimec in dr. Alexis Zrimec. Medtem se nam je pridružil še starosta naravovarstven i kov in naš občan Stane Peterlin, ki nas je popeljal po sprehajalni poti mimo cerkve sv. Martina pod grajskim hribom. Ministru je pokazal, do kod je dotok vode stalen in več drugih zanimivosti o rastlinju in živalih na Radenskem polju v različnih letnih časih. Med potjo smo mu povedali tudi nekaj o kulturni dediščini v neposredni bližini (od boštanjskega gradu z znamenitim deželnim glavarjem Jakobom Lambergom in še bolj znanim in vsestranskim Rihardom Blagajem, do Kopanja, kjer bomo naslednje leto praznovali 200 let, ko je prišel mladi France Prešeren k svojemu prastricu, župniku), mu pokazali gnezdo belih štorkelj v Zagradcu in nenazadnje spregovorili tudi, kako gledamo domačini na predvideno zaščito. Sprehod pa smo končali sredi retja Sredn'ce (nekateri so jih proglasili za pokrajino, ki je podobna kot na Luni), ki pa so letos kljub močnim pripekam precej bolj zelena kot druga leta. Izjava ministra Janeza Podobnika za javnost: Spoštovani, z županom Občine Grosuplje Janezom Lesjakom sva pravkar podpisala pomemben sporazum, ki pomeni nadgradnjo dosedanjih aktivnosti za ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje. Tega sem zelo vesel, saj si naravovarstvena stroka že dalj časa prizadeva za ustanovitev parka Radensko polje, pa tudi med domačini se je v zadnjih letih močno povečalo zanimanje za ta naravni fenomen. Pobuda občine za skupno sodelovanje z ministrstvom in podpis današnjega sporazuma nedvomno omogočata, da bomo skupaj zgradili trdne temelje za vzpostavitev sodobnega zavarovanega območja narave, v Župan Janez Lesjak je posebej izpostavil dolgoletna, zdaj že desetletna prizadevanja prvih, ki so začeli uveljavljati idejo o zavarovanju Radenskega polja, večje možnosti pa so nastopile, ko je (žal ali pa na srečo) propadlo nekdanje posestvo Ljubljanskih mlekarn in so kompleks s svojimi idejami in dejavnostmi začeli revitalizirati domačini. Pri tem je posebej izpostavil Franca Kramplja in Lada Kastelica. Zahvalil pa se je tudi ministru Janezu Podobniku in njegovim sodelavcem, ki so se v zelo kratkem času odzvali na pobudo in pripravili sporazum o skupnem sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi CkolOGlja VÄTStVO naTaVC 27 katerem bodo prebivalci dobili nove razvojne priložnosti, obiskovalci pa se bodo (tako rekoč: lučaj od glavnega mesta) v njem dobro počutili in ga radi obiskovali. Parki so ena od ključnih prioritet mojega programa. Radensko polje je najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji, je območje Nature 2000 in je na seznamu naravnih vrednot, ki imajo državni pomen. Zato imam, kot minister za okolje in prostor, še toliko večjo odgovornost, da na Radenskem polju, skupaj z vami in skozi instrumente krajinskega parka, omogočimo razvoj, ki bo krepil kakovost življenja lokalnih prebivalcev, ohranjal habitate evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst kot tudi kulturno in krajinsko prepoznavnost območja. Z vidika našega ministrstva bo sodelovanje pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje pomenilo predvsem strokovno in finančno podporo, s katero bo občini lažje izpeljati naravovarstveno zavarovanje, oblikovati nove priložnosti za dodaten gospodarski razvoj ter pridobivati finančna sredstva iz različnih evropskih in drugih skladov. Današnje stanje, raba in prostorski razvoj Radenskega polja zahtevajo usklajeno zasnovo vseh posegov v smislu usklajenega izvajanja varstvenih zahtev in razvojnih interesov. Prihodnost območja je namreč v največji meri odvisna prav od tega, kako uspešno bo usklajevanje za prioritete in prostorsko umestitev posameznih razvojnih programov, kot tudi, kako uspešno bomo uspeli zastavljen red na območju Radenskega polja tudi uveljavljati. Utečene so številne prireditve, izvedenih je bilo veliko posameznih akcij, ki so odraz predvsem vašega dela in dela lokalnih iniciativ, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Vse to govori, da smo pravzaprav že dosegli nekakšno usklajeno vizijo okrog nadaljnjega razvoja in da se zavedamo izjemnosti tega območja v slovenskem, pa tudi v evropskem prostoru. Bo ostala krajina Radenskega polja prepoznavna in nudila užitke občudovalcem, bomo uspeli ohraniti izjemnegeološke,hidrološke značilnosti ter številčne botanične redkosti? Odgovori na ta in podobna vprašanja so odvisni od odločitev nas vseh, ki nam je narava prepuščena na milost in nemilost. Zato ohranimo Radensko polje kot košček neokrnjene narave za nas in za prihodnje generacije. Dovolite mi, da še enkrat izrazim veliko veselje spričo podpisanega sporazuma o sodelovanju med Občino Grosuplje in Ministrstvom za okolje in prostor pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Želim pa si, da bi nam čim prej uspelo sprejeli Uredbo o Krajinskem parku Radensko polje, ki bo tudi formalno uredila status parka. NAPISI POD FOTOGRAFIJAMI OD LEVE PROTI DESNI: - Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje sta podpisala župan Janez Lesjak in minister Janez Podbnik. - Podpisu so prisostvovali tudi najožji ministrovi sodelavci, predstavniki krajevnih skupnosti Mlačevo in Račna, predstavniki centra Boštanj, Občine Grosuplje in predstavniki SLS. - Minister si je ogledal tudi prostore Inštituta za fizikalno biologijo, katere sta predstavila dr. Maja Berden Zrimec in dr. Alexis Zrimec. - Ogledal si je tudi nekaj zanimivosti Radenskega polja. Po poti od prve informativne točke ga je s skupino direktorjev krajinskih parkov v Sloveniji popeljal starosta naravovarstvenikov Stane Peterlin. - Ob sončnem zahodu v Zabradih direktorji in ožji sodelavci skupaj z ministrom. SLIKA NA NASLOVNICI: Skupina z okoljskim ministrom se je spustila do trenutno suhega retja sredi Sredn'c. Dodatno vprašanje ministru za okolje in prostor, ki smo ga postavili Grosupeljski odmevi. Jože Miklič: Spoštovani g. Minister! Danes ste podpisali ta sporazum o nadaljevanjih postopkih za ustanavljanje Krajinskega parka Radensko polje. Poznano pa vam je poplavno območje Grosupeljščice in drugih potokov v občini Grosuplje. Verjetno poznate tudi problematiko naših kanalizacij in zastarele in premajhne čistilne naprave v naselju Grosuplje. Smo na začetku porečja reke Krke. Tudi mednarodni projekt Čista reka Krka vam je najbrž poznan. Kakšni bodo naslednji koraki za kompleksno rešitev? Minister Podobnik: Najprej bi rad rekel, da Grosuplje zelo pridobiva na svoji geostrateški legi, na kar vpliva nedvomno tudi bližina Ljubljane, pa tudi večinoma še neokrnjena narava. Na Grosuplje pa se navezuje tudi dolgoletna problematika, kije povezana s pogostim poplavljanjem, zato naš vodarski sektor pripravlja rešitve, in upam, da bi že v mojem mandatu dokončno rešili vprašanje. Vemo, da je to večji projekt in ga bomo tudi delno sofinancirali z evropskih kohezijskih sredstev, kajti nam je bilo dovoljeno, da iz teh sredstev sofinanciramo tudi poplavne zaščite, saj ga je v državnem proračunu premalo. S svojim vprašanjem pa ste odprli še eno vprašanje - doseljevanje prebivalcev. Vaša obstoječa čistilna naprava ne zmore prečistiti vsega, kar pač dobi iz vseh odplak, zato je prav, da se je vaša občina vključila v projekt Čista reka Krka, ki je eden prednostnih za to finančno perspektivo. V okviru tega vidim dobro rešitev. Pri tem je bilo nerodno to, da so občasne poplave povzročile tudi poplavljanje čistilne naprave v povezavi s kanalizacijskim sistemom. Menim, da je prav, da smo ob podpisu sporazuma opozorili tudi na ta vidik, ki ga je treba rešiti s kvalitetnim čiščenjem odpadnih voda. Grosuplje potrebuje večjo moderno čistilno napravo. Jože Miklič: Hvala za odgovor! gasilci Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Šmarski gasilci uspešno zaključili gradnjo prizidka h gasilskemu domu Šmarje - Sap, 30. junij 2007 - Prireditve ob prevzemu prizidka in novega asfaltiranega dvorišča, ki pomeni veliko prostorsko pridobitev v že tradicionalno dobro organiziranemu gasilskemu društvu, so se udeležili gasilci iz večine prostovoljnih društev v Gasilski zvezi Grosuplje ter sosednjih društev Škofljica in Lipoglav, prišli pa so tudi iz Izole in Kaplje vasi. Poleg predsednika Gasilske zveze Grosuplje Andreja Bahovca in predstavnika Gasilske zveze Slovenije Boža Kneza so se prireditve udeležili tudi direktor občinske uprave Marko Podvršnik kot zastopnik Občine Grosuplje, predsednik Krajevne skupnosti Janez Tomažin in domači župnik dr. Bojan Korošak. Jože Miklič Predsednik PGD Šmarje - Sap Anton Kastelic je ob pozdravih gasilcem in gostom njihove prireditve omenil tudi, kako so se odločili za nakup zemljišča ob ugodnem trenutku 5. marca 2003, kar jim je omogočilo, da so lahko povečali dvorišče in nato tudi izpeljali dograditevprizidka k obstoječemu gasilskemu domu. S spremembo prostorskega plana in vsemi drugimi, tudi dokaj dolgimi in zahtevnimi uradnimi postopki, so si omogočili, da so lahko pričeli z operativnimi gradbenimi deli. Prvotno idejo so precej spremenili in prizidek napravili na severovzhodnem delu doma proti glavni cesti, kjer je bil prostor dokaj neizkoriščen. Na ta način se je povečala tudi boljša in večnamenska uporaba dvorišča pred garažami. Asfaltiranje dvorišča sta omogočili Krajevna skupnost Šmarje - Sap in Občina Grosuplje, za gradnjo prizidka pa so sredstva poleg prizadevnih gasilcev prispevali tudi podjetniki v njihovem okolju in Gasilska zveza Grosuplje. Preteklo zavzeto delo šmarskih gasilcev je pohvalil predsednik KS Šmarje - Sap Janez Tomažin in ob tem med drugim dejal, da nesreče udarijo nenadoma in da o njih poročajo na udarnih naslovnicah razni mediji, gasilce, ki takoj priskočijo na pomoč in se izpostavljajo tudi raznim nevarnostim, pa le redko kdo omenja. V nadaljevanju je nanizal tudi nekaj potreb, ki so v krajevni skupnosti Šmarje - Sap še prisotne. Predsednik zveze Andrej Bahovec je omenil nekatera pretekla velika praznovanja šmarskih gasilcev, ki so se odvijala v zadnjih letih. Svoje bogate izkušnje Šmarci med najstarejšimi društvi v Sloveniji ohranjajo tudi z varovanjem in predstavitvami tehnične dediščine izven kraja, občine ter celo po Evropi. Svoje delo pa nadgrajujejo s sodobnimi pristopi in rešitvami, da lahko posredujejo v zahtevnih intervencijah v svojem in širšem požarnem rajonu. Za vse to je treba imeti tudi primeren prostor, kjer lahko prizadevni gasilci večino svojih zamisli uresničujejo. Direktor občinske uprave Marko Podvršnik je ob pozdravih in čestitkah ugotavljal, da so gasilci zdaj skoraj edina organizacija v družbi, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati. Slavnostni trak je ob asistenci predsednika društva, predsednika gradbenega odbora Alojza Mehleta in gospodarja Lovra Černeta prerezal g. Stane Mlakar. V dodatni obrazložitvi pa so povedali, da sta njegova skrb in delo za šmarsko gasilstvo zelo velika, saj jim kljub njegovi invalidnosti pomaga na različne načine. Zato mu je predsedstvo gasilskega društva namenilo častno botrstvo. S to gesto pa so šmarski gasilci dokazali, da je pri njihovem humanitarnem delu dobrodošel vsak in da cenijo delo vsakega. Nato je predsednik društva simbolično predal ključe gospodarju in hišniku gasilskega doma, predsednik KS Tomažin in direktor Podvršnik pa sta s šampanjcem simbolično »krstila« novo asfaltno površino. Sledil je blagoslov in priporočilo zavetniku gasilcev, ki ga je opravil župnik dr. Korošak. Kot običajno ob takih priložnostih gasilci najzaslužnejšim podelijo tudi priznanja in spominske plakete donatorjem in dobrotnikom ter udeleženim gasilcem na proslavi, odlikovanja Gasilske zveze Slovenije pa je podelil Božo Knez. V kulturnem programu so nastopili nekateri mlajši gasilci in gasilke z recitacijami, Moški pevski zbor Šmarje - Sap, program pa sta na humoren način povezovala Monika in Andrej. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi gailci Dopolnitev članka Žal, nesreča nikoli ne počiva Kaj je zapisal gradbeni odbor za gradnjo prizidka in asfaltiranje dvorišča? Kmalu po praznovanju 120-letnice ustanovitve gasilskega društva Šmarje - Sap leta 2001 smo si šmarski gasilci zastavili cilj, da bi do leta 2008 izvedli prizidek h gasilskemu domu ter povečali dvorišče za gasilske vaje, saj smo bili s prostori v gasilskem domu in okrog njega zelo omejeni. Ta misel nas je vodila, ker se nam je v letu 2002 ponudila priložnost, da odkupimo del zemljišča, ki že meji na obstoječe dvorišče. Izkoristili smo enkratno priložnost in odkupili približno 650 m2 zemljišča. Zalogaj je bil velik, vendar smo kljub temu že naslednje leto kupljeno zemljišče spremenili v dvorišče. S poslovnim partnerjem smo se dogovorili, da je odpeljal odvečno zemljo ter jo nadomestil s tamponom. V letu 2004 smo na novem platoju in ob njem izvedli meteorno kanalizacijo, interno kanalizacijo za elektriko (javna razsvetljava, elektrifikacija) ter vodovod. Prestavili in na novo smo postavili drogove javne razsvetljave ter položili cestne robnike, da bi lahko v prihodnje dvorišče asfaltirali. Do januarja 2006 smo pridobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo prizidka in s tem pridobili gradbeno dovoljenje. Spomladi smo pričeli z deli. Takratno greznico smo porušili, izvedli novo kanalizacijo ter jo priključili na javno kanalizacijo. Zgradili smo prizidek, zamenjali strešno opeko tudi na starem delu gasilskega doma in še pred tem dodali toplotno izolacijo ter napravili zračni kanal na celotnem gasilskem domu. V celoti so obnovljena tudi kleparska dela (obrobe, žlebovi, odtočne cevi, na novo vstavljeni snegolovi), zamenjali smo garažna vrata na starem delu gasilskega doma in vgradili nova avtomatska vrata. Na starem delu objekta smo zamenjali vsa lesena okna z novimi PVC okni. Obnovili smo električne instalacije (zamenjava notranje omarice z avtomatskimi varovalkami, prestavili glavni števec na zunanjo fasado), dopolnili vodovodne instalacije ter prenovili cevovode za centralno kurjavo (tri ločene veje). Napravili smo novo fasado s toplotno izolacijo ter okrog gasilskega doma položili vrtne robnike in tlakovce. Konec preteklega meseca smo asfaltirali del starega in nov pridobljen prostor v skupni izmeri 850 m2. Opravili smo še cel kup manjših opravil (slikopleskarska dela, obnova ograje na balkonu, pleskanje napušča...). S prizidkom smo pridobili sedaj skupni garažni prostor za tri gasilska vozila, klubski prostor, katerega smo v celoti opremili, ter priložnostni kletni prostor. Skupna asfaltirana površina pred gasilskim domom je sedaj približno 770 m2. Veliko dela smo opravili gasilci sami, kar nekaj del pa je bilo treba plačati. Brez podpore krajanov, KS Šmarje - Sap, Gasilske zveze Grosuplje in nekaterih izvajalcev del ter obrtnikov in podjetnikov, seveda tega ne bi zmogli. Za vse prispevke in za vsa dela se vam šmarski gasilci iskreno zahvaljujemo. Prav tako hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k delu društva. Zahvala tudi vsem gasilkam in gasilcem, ki so toliko svojih ur žrtvovali za to, kar smo naredili. Predsednik gradbenega odbora Alojz Mehle (Vzeto iz gradiva, ki ga zaradi stiske s časopisnim prostorom nismo objavili v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov) V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov sem objavil prispevek Žal, nesreča nikoli ne počiva, ko je 4. junija 2007 ob 19.34 zagorelo v garaži stanovanjske hiše. Lastnik hiše pa ni bil zadovoljen z objavo, zato jo dopolnjujem. Ker sem bil ravno v tistem trenutku na Gatini pri predsedniku tamkajšnjih gasilcev, s katerim sva se pogovarjala o objavi prispevka ob njihovi 80-letnici, ki so jo imeli v soboto, 2. junija, sva oba hkrati, ko sva zaslišala sireno, pohitela proti gasilskemu domu. Ker sem videl, da so nekateri gasilci že odhiteli z orodjem na požarišče, drugi pa so še prihajali, nisem posebej preverjal, kdo je spravil prvi osebni avtomobil iz močno zadimljene garaže. Zdelo se mi je normalno, da je k reševanju in gašenju pristopil tudi lastnik, ki je bil doma. Njega posebej nisem navajal v prispevku. Sam osebno pa sem mu svetoval, naj ne hodi več brez zaščite v zadimljen prostor, ker je bil po obrazu že močno sajast, skozi odprta garažna vrata pa se je videlo, da gori plastika, ki sprošča za človeka zelo nevaren dim. Nato so gasilci tleče in že na pol zgorene dele omare in razne plastike znesli na prosto in jih dokončno pogasili. Pri tem so nekateri uporabljali tudi izolirne dihalne aparate. Hkrati so na roke izvlekli tudi drugo v garaži parkirano nepoškodovano vozilo. Po izidu časopisa me je po telefonu poklical lastnik hiše in zahteval dopolnitev prispevka, dodatno pa mi je svetoval, naj si preberem o tem požaru na internetni strani PGD Gatina. Ugotovil sem, da je informacija o dogodku sicer v začetnem delu, ko je sam lastnik gasil z gasilnimi aparati, dopolnjena, a s tem ni bil ovržen osnovni namen mojega prispevka. Ker pa verjamem, da so prizadetim ob takih dogodkih tudi čustva močno izpostavljena (sam sem bil udeležen v mnogo težjem primeru!), s svojim prispevkom nikakor nisem želel še dodatno povzročati kakršnih koli posledic in se mu iz navedenih razlogov opravičujem. A ker se je ob njegovem primeru oglasila gasilska sirena, je s tem nastopil trenutek za javno skupinsko pomoč, in samo tej je bilo namenjeno moje pisanje. S tokratno dodatno razlago pa želim poudariti le, kako pomembno je, da se ima človek vendarle v takih primerih na koga obrniti. Jože Miklič Požar "pri Koščaku" Zahvala Zahvaljujemo se vsem gasilcem za hitro intervencijo ter saniranje požara. Družina Trontelj, Gatina gasilci Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 50 let Prostovoljnega društva Čušperk in razvitje prapora »Pod polstoletno lipo« Čušperk, 7. julij 2007 - Na praznovanju 50-obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Čušperk so poleg proslave obletnice s kulturnim programom in podelitve priznanj in odlikovanj najzaslužnejšim razvili tudi nov društveni prapor, ki ga je razvil podžupan Občine Grosuplje Božidar Gabrijel. Jože Miklič 7. julija 2007 so v Čušperku, kjer deluje eno najmlajših prostovoljnih društev v Gasilski zvezi Grosuplje (GZ), zbrali skoraj vsi, ki v občinskem gasilskem merilu kaj pomenijo. Predsednik društva Milan Lužnik je v svojem nagovoru med drugim izpostavil prizadevanja članstva v vseh preteklih letih za čim boljšo in čim širšo strokovno izobraževanje in ostalo splošno delovanje društva, ki je vedno znova dobivalo tudi nove razsežnosti. Še posebej pa je poudaril delo z mladimi, ki sodijo že vrsto let med najuspešnejšo gasilsko mladino v GZ Grosuplje, pa tudi širše. Cilje pa so dosegli z dobro in realno začrtanimi plani, ki jih bodo vedno znova pripravljali tudi v prihodnje, saj se zavedajo, da je treba na tem področju vedno znova slediti napredku in pazljivo skrbeti za vključevanje novih generacij. Vse to gasilsko »viteštvo« pa bo v bodoče simboliziral tudi izvezen viteški ščit, deloma posnet po zgodovinski predlogi nekdanjih mogočnih čušperških plemičev. Andrej Bahovec je opisal delo društva in svoje delo v njem ter dejal, da na lipo, ki jo posadiš v rani mladosti s svojo zagnanostjo, ko nimaš izkušenj, preti tudi več nevarnosti, da se posuši, jo napadejo škodljivci ali pa jo treščijo v najboljših letih, mlado in krhko ob tla razni viharji. Res je treba dolgo vztrajati in čakati na rezultate dela, da »lahko potem sedeš v senco« in v miru pogledaš na delo, ki si ga soustvarjal. »Tako so tudi naši očetje, ki jih je še veliko med nami, posadili pred 50 leti to lipo v Čušperku, lipo gasilstva, lipo prijateljstva, lipo druženja, lipo pomoči drug drugemu. Verjemite mi! Takrat je bilo težko: ni bilo materiala, takrat je to društvo štelo majhno število ljudi in vse, kar je bilo treba postoriti, je zahtevalo veliko, veliko odrekanj.« Zato se je zahvalil vsem, ki so skrbeli za napredek društva, še posebej pa današnjemu vodstvu, ki uspešno vodi društvo prav tako že vrsto let ter skrbi za mladi gasilski rod. »Naj še naprej ostane naše geslo: Gasilec Čušperka je gasilec z velikim srcem.« Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Božo Knez je poudaril pomen čušperških gasilcev v preko 124.000 glavi množici gasilcev na Slovenskem, ki so ga letos dosegli s svojo mladinsko gasilsko tekmovalno desetino, ko bi morda z nekaj več sreče in za pičli dve sekundi lahko odšli na olimpiado na Švedskem. Za to se jim je še posebej zahvalil in jim zaželel, da bi jih tudi novi prapor povezoval tako, kot jih je stari doslej. Predsednica komisije za delo s članicami pri GZ Grosuplje Marija Marinčič pa je ob čestitkah omenila, da se še posebej rada vrača v to društvo, saj so njihove članice zelo aktivne in jim zaželela, da bi tako ostalo tudi v bodoče. Podžupanu Božidarju Gabrijelu je pripadla čast, da v imenu glavnega pokrovitelja Občine Grosuplje vse zbrane gasilce in ostale prisotne pozdravi tudi v imenu opravičeno odsotnega župana Janeza Lesjaka. V občini Grosuplje je 18 gasilskih društev in 10 krajevnih skupnosti, kar pomeni, da je vsaj eno društvo v krajevni skupnosti, ponekod pa tudi več. Še posebej pa je poudaril delo na strokovnem področju in vključevanju mladih v gasilske vrste ter pripravljenost, ki jo gasilci nudijo ne samo ob požarih, temveč tudi ob drugih nesrečah. Nenazadnje pa se v samih društvih organizira tudi vrsta drugih prav tako pomembnih dejavnosti. Zato Občina spremlja to delo in mu po svojih močeh tudi pomaga. Podžupan je nato razvil prapor, ga predal domačemu zastavonoši, nato pa je sledilo pripenjanje spominskih trakov. Sledil je blagoslov prapora, ki ga je opravil zaradi bolezni odsotnega domačega župnika grosupeljski župnik Janez Šket, nato pozdrav in pobratenje novega čušperškega prapora z ostalimi prisotnimi prapori. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi gasilci V nadaljevanju je Božo Knez podelil priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, čušperški gasilci pa so se zahvalili vsem sponzorjem, donatorjem za prispevke in prisotnim gasilskim društvom za udeležbo in podporo. V kulturnem programu je na proslavi sodelovala tudi Godba Dobrepolje, dve pesmi so zapeli ljudski pevci Zarja (to pot z gasilsko ljudsko tematiko) ter mladi pevci s prav tako prirejenim besedilom na gasilsko in ljubezensko tematiko ob spremljavi izkušenega harmonikarja na frajtonarici Klemna Perka. Po slavnostnem delu prireditve so takoj začeli z veselico, na kateri je igral ansambel Vandrovci. Pelo, jelo, pilo in plesalo se je- bil je žur! B'lo je veselo skoraj do zgodnjih jutranjih ur. Iz kronike 20. junija 1957 so se zbrali v gostilni pri Štruklju vaščani in se dogovorili, da bodo s pripravljalnim odborom uredili vse potrebno za ustanovitev društva, kar so nato 21. avgusta tudi storili. Za predsednika je bil izvoljen Božidar Štrukelj, ki je bil pozneje več let tudi zelo dejaven kot dopisovalec v Gasilski vestnik pri Gasilski zvezi Slovenije. Za podpredsednika društva pa so potrdili Ivana Erčulja. Že na ustanovnem zboru je bilo vpisanih 15 članov, takoj pa so pristopili tudi k ustanavljanju pionirske desetine. Začeli so tudi z zbiranjem sredstev za prvi društveni prapor in motorno brizgalno Savica, ki so jo slovesno pripeljali z vlakom iz Zagreba. 1958 so začeli z zbiranjem materiala za gradnjo gasilskega doma, samo gradnjo pa so večinoma opravili z udarniškim prostovoljnim delom. Zemljo za gradnjo gasilskega doma sta podarila Božidar Štrukelj in Jože Podržaj. Slovesno odprtje doma pa so pripravili leta 1964. V letih 1968 do 1973 je društvo skrbelo predvsem za strokovno izobraževanje z udeležbo na raznih tečajih, redno pa so se udeleževali raznih prireditev. Leta 1973 so sklenili, da nabavijo avtomobil in večjo črpalko. Že julija istega leta so prevzeli kombi vozilo Zastava 850 in motorno črpalko Sora. Nato so se spet močno potrudili z mladimi in so ob svoji dvajsetletnici razvili mladinski prapor. Vse do tega časa je bil glavni pobudnik v uvodu omenjeni Božidar Štrukelj, ko so mu zaradi starosti začele pešati moči. Ob 35 letnici društva so nabavili vozilo LADA NIVA, ki je še vedno uporabna. V tem času pa sta s svojim delom že nastopila v uvodu omenjena Andrej Bahovec in Božo Perko. Mednarodno srečanje gasilcev v Stummu Po prelepem doživetju, katerega smo bili deležni na Mednarodnem srečanju gasilcev na Bledu leta 2005, smo se udeleženci tega srečanja odločili, da se udeležimo tudi naslednjega v Avstriji, če ne bo predaleč. Čas je mineval in bližal se je ta lepi dogodek. Zbiral sem informacije o kraju srečanja in programu. Tu mi je stal ob strani dolgoletni gasilec in funkcionar Lojze Ljubič. Pripravil mi je vsa gradiva in telefonske številke oseb, ki mi bodo pomagale organizirati našo odpravo. Namenili smo se sodelovati na tem srečanju, tako kot na Bledu z našo vprežno ročno brizgalno in našimi konji. Za prevajalsko pomoč in pošiljanje elektronske pošte sem pridobil Franca Skubica in tako vzpostavil stik z organizatorjem. Ko sem pridobil vse pomembne informacije, pa sem se s hčerko in Francem Rakovcem odpravil na pot v Stumm. Moral sem preveriti pota za naš prevoz in pa predvsem prostore za nastanitev naših konj in ljudi. Na samem kraju sem bil razočaran, saj klub zagotavljanju po pošti nastanitve sploh niso bile določene. Moral sem iti v akcijo in s pomočjo tamkajšnjega turističnega društva in prevajalskih sposobnosti moje hčere našel nastanitve za konje in kar v sosednji hiši nastanitve za ljudi. Pomirjen sem se odpravil domov. Stekle so še zadnje priprave na našo odpravo, ki jih je elektronsko vodila moja hčerka Monika. Pridobili smo še nekaj donatorskih sredstev, tako da smo imeli zagotovljeno tudi finančno podporo. V četrtek, 17. 5. 2007, smo že zjutraj pričeli nalagati vprežno ročno brizgalno, seno za konje, polirali smo opremo in orodje, tako osebno kot konjsko. Morali smo biti 100 %, da nam nič ne manjka, saj je pot dolga in predvsem za konje tudi naporna. V petek, 18. 5. 2007, smo ob 6 h naložili še konje v prikolico in pot se je pričela. Konja sta bila last Jožeta Potokarja iz Paradišča in Lada Žefrana iz Škofljice. Opremo in brizgalno smo peljali s kombijem, prikolico s konji pa je vlekel mitsubishi. Po uspešnem prestopu meje pa v Bischofshofen, kjer smo konjem privoščili tudi prvi požirek vode. Tu smo tudi zavili z avtoceste in se po regionalkah podali do Stumma, kamor smo prispeli ob 15 h. Tu so nas naši stanodajalci lepo sprejeli in bili smo zelo zadovoljni, saj smo prispeli brez kakršnih koli težav. V soboto, 19. 5. 2007, pa se je pričelo glavno dejanje naše odprave. Že zjutraj smo pripravili brizgalno, jo ponovno prebrisali, izobesili slovensko zastavo in napisa »Slovenija« in »PGD Šmarje - Sap«. Ob 13.30 smo ob splošnem zanimanju in opazovanju vaščanov vpregli konje in se odpeljali v mesto. Tu smo se malo prevozili in tudi malo pošpricali in tako poželi veliko aplavza in odobravanja. Ob 15.30 pa smo se vključili v slavnostno povorko. Sedaj se prične pravo in nepozabno doživetje. Gledalci vzklikajo, pozdravljajo, mahajo, bliskajo se fotoaparati in kamere. Preplavlja te to vsesplošno navdušenje, in ko iz množice slišiš klice »Slovenija, bravo Slovenija« in posameznike, ki polomljeno berejo Šmarje - Sap, »Bravo Šmarje - Sap, bravo«, te ponese zadovoljstvo, da pozabiš na vse težave in si vesel, da zastopaš našo državo in naše gasilstvo. To je nepozaben dogodek brez primere. Sprevod se po treh urah konča in počasi se vračamo v stanovanje in na vsej poti nas še vedno pozdravljajo. Nedelja, 20. 5. 2007. Takoj po zajtrku smo naložili še konje, se poslovili od naših stanodajalcev in se odpeljali proti domu. Med potjo smo se še zadnjič pozdravljali z udeleženci srečanja in po devetih urah vožnje zopet prispeli domov. Da smo zahtevno odpravo lahko izpeljali, so nam finančno pomagali GZ Grosuplje, TRAIG Ivančna Gorica, Kmetijska Zadruga Grosuplje, Furlan štedilniki - Škofljica, Anton Turk -Zagorica in Občina Grosuplje, ki nas je tudi preskrbela s turističnim materialom, ki nam je v Stummu hitro pošel. Naše gasilsko društvo, Šmarje - Sap, pa nam je dalo na razpolago vozili in na ta način podprlo našo odpravo. Glavno pomoč pri navezavi stikov z organizatorjem (čeprav bi pričakovali več podpore s strani GZ Slovenije) sta nam nudila predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič in predsednik GZ Bled - Bohinj Jože Smole, katerima se najlepše zahvaljujemo. predsednik PGD Šmarje - Sap, Anton Kastelic 32 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Bilo je... Prvi shod kulturnih društev Slovenije V četrtek, 17. junija 2007, se je v poletnem gledališču Križank odvil prvi shod vseh slovenskih društev, ki jih je okoli 4000 s 100.000 člani. Zveza kulturnih društev Slovenije tako zaobsega največje število članov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi. V uvodnem nagovoru je predsednik Zveze predstavil zahteve, ki so nujne, da se ta največji kulturni krog v Sloveniji sploh lahko obdrži. Poudaril je, da se iz proračuna Ministrstva za kulturo da za ljubiteljske dejavnosti komaj 2,5 odstotka sredstev, kar je občutno premalo, da bi društva lahko normalno delovala. Spodaj objavljamo tudi osnutek manifesta ZKD Slovenije. Kulturni program se je vrtel predvsem okoli ljudskih oblik kulture, od plesa, zborov, orkestrov in ansamblov (edina izjema so bile točke sodobnega plesa), kar je pohvalno, toda, kot je bilo razbrati iz govora predsednika Rudija Štimca, se ZKDS premalo posveča tudi sodobnim oblikam kulture, ki ne izhaja neposredno iz stare slovenske dediščine, a je ravno tako zasidrana v slovenskem prostoru. Srečanje je bilo organizirano preko elektronske pošte in ni bilo širše medijsko oglaševano. Tako se je prireditev odvijala v napol praznih Križankah, pa še to publiko so v veliki meri sestavljali nastopajoči. Dogodek tako ni prišel do širše javnosti, kar pa je eden od pogojev za omogočanje izboljšanja razmer na tem področju. Da bi shod v prihodnje pridobil na veljavi, bi bilo nujno še bolj razmisliti o kulturnem programu, ki ga je predstavila ZKDS. Program mora biti reprezentativen za široko slovensko kulturno dogajanje, hkrati pa mora biti privlačen za vse ljubitelje kulture in različno generacijsko publiko. Info ZKD Osnutek manifesta Zveze kulturnih društev Slovenije Slovenija se za svojo socialno stabilnost lahko zahvali tudi gosti mreži društev zadnjih sto let. Kulturna društva so najstarejši in najgostejši del te mreže. Kulturna politika zanemarja društva in daje prednost državnim in profitno naravnanim kulturnim institucijam. Mehanizmi usmerjanja javnih sredstev v kulturi gredo njim v prid in se tako delež javnih sredstev za društveno kulturo zmanjšuje. Društva prispevajo najmanj polovico vsega kulturnega dogajanja v državi, a se zanjo namenja manj kot 3 % »kulturnih proračunov«. In skoraj zagotovo država društvom pobere več, kot prispeva. Tudi priložnost za pridobivanje prihodkov iz dohodnine je na kulturnem področju nerazumno zožena. Večina slovenskih lokalnih skupnosti namenja za delovanje društev premalo denarja, čeprav so pogosto to edini nosilci kulturnih programov. V skladu z usmeritvami EU se je tudi v kulturi smiselno opreti na uspešne nevladne strukture, ki zajemajo obsežno prostovoljsko delovanje in samoiniciativnost. Pričakujemo in zahtevamo, dasevnastajajočem novem nacionalnem kulturnem programu ter v lokalnih kulturnih programih, ki jih večina občin sploh še ni sprejela, ustrezneje opredeli pomen kulturnih društev in da se njihov prispevek h kulturnemu dogajanju ovrednoti z bistveno višjim deležem v javnih sredstvih za kulturo, ki naj dosežejo vsaj 10 %, pri čemer naj bistveno večji delež nameni tudi Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti. Pričakujemo, da bo neprofitno delovanje v javnem interesu v prihodnje deležno občutnejših davčnih olajšav. Tako naj pridobijo možnost zbiranja sredstev iz dohodnine vsa kulturna društva. »Pod lipo« na predvečer dneva državnosti Me prav zanima, v koliko slovenskih krajih se je prepevalo v nedeljo, 24. 6. 2007, zvečer pod lipami? Lansko leto je bila na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični dana javna pobuda pevcem, naj se slovenska pesem sliši na predvečer dneva državnosti v kar največ slovenskih krajih, na osrednjih trgih, v parkih, pod vaško lipo in se tudi tako da večji pomen našemu največjemu državnemu prazniku. V Grosupljem pevci radi prisluhnemo dobrim pobudam, zato smo se zbrali zadnjo junijsko nedeljo zvečer v parku pred Adamičevim spomenikom na začetku drevoreda. Organizatorke večera smo bile pevke Ženskega pevskega zbora Biser, ki ga vodi ga. Polona Štrubelj. Pozvale smo še vse ostale zbore, ki delujejo na našem področju, pripravile program za dušo, na koncu pa tudi okrepčilo za telo. Vreme je bilo kot naročeno in okrog osme ure so se že začeli zbirati prvi poslušalci, ki so z zanimanjem ogledovali, kaj se bo na trgu dogajalo. K poslušanju smo povabile z Menartovimi besedami: »Zapojmo pesem, kot le mladost jo zna, zapojmo pesem iz polnega srca«, ki jih je spretno uglasbil Radovan Gobec. Temu je sledilo kar nekaj pesmi iz našega že kar zajetnega repertoarja. Najbolj vesele smo, da se nam je v primerjavi z lanskim letom, ko je bil večerPod lipo šele prvič, letos na povabilo odzvalo kar nekaj zborov. Tako sta se nam pridružila tudi Moški pevski zbor Corona pod vodstvom g. Jerneja Kralja in Moški pevski zbor Grosuplje pod vodstvom g. Primoža Cedilnika in na grosupeljske ulice razširila tudi ubrane moške glasove. Pri zaključni Zdravici pa so pristopile tudi pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke. Naše pesmi so ustavile marsikaterega mimoidočega, da je malo postal in prisluhnil, kar pa je bil tudi naš namen. Prihodnje leto se zopet srečamo in že sedaj vabimo vse zbore, ki delujejo na našem področju, da si rezervirajo čas in se pridružijo. Grosuplje postaja zanimivo in razgibano mesto, v katerem se tudi kaj dogaja, ne samo spi! Nedeljsko večerno petje je bilo tudi prelep uvod v prireditve, ki so se v Grosupljem odvijale v zadnjem junijskem tednu na ulici pod okriljem ZKD Grosuplje, v katerem je bila najbolj odmevna seveda Mesto na ulici. Za ŽePZ Biser Tatjana Lukavečki Kresovanje na Polici Odkar človek dviguje oči proti nebu, pripisuje soncu veliko moč. Poletni solsticij, sončev obrat, najvišja lega, ki jo doseže sonce, velja za začetek poletja. To je najdaljši dan, ki mu sledi najkrajša noč. Poletnemu sončevemu obratu pravimo tudi kres (janževo, šentjanževo, ivanje, ivanovo) in ga praznujemo 24. junija, kresni večer pa 23. junija. V predkrščanski dobi je 24. junij veljal za dan sončevega obrata in tako je v ljudskih šegah ostalo do danes, čeprav je 21. junij tisti dan, ko se pomlad prevesi v poletje. Najkrajša noč je polna magične moči, pa tudi veselja in praznovanja. Za ta praznik smo se člani Kulturnega društva Polica, pod vodstvom predsednika Emila Kovačeca, ves mesec skrbno pripravljali. Končen rezultat skupnih prizadevanj je bil dogodek »Srečanje krajanov ob kresu«, Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 33 katerega smo izpeljali pod pokroviteljstvom Kulturnega društva Polica, Prostovoljnega gasilskega društva Polica in Krajevne skupnosti Polica. Skozi več kot uro in pol trajajoči program, za katerega je scenarij napisal Dušan Mazaj, smo v obliki besede, šaljivih vložkov in domislic nastopajoče vodili Stanka, Nace in Ivo. Nastopili so: Oktet Polica, Ljudski pevci s citrarjem Dušanom, harmonikar Robi, Poliški moški kvartet, Moški pevski zbor Šmarje - Sap in instrumentalna skupina Intervali, ki je skrbela za prijetno vzdušje tja do ene ure zjutraj. Obiskal nas je tudi Mujo, katerega je imitiral naš ljudski pevec Srečo, seveda s svojim prijateljem Antonom. Od srca smo se nasmejali poliškim klepetuljam Joži, Vlasti in Stanki, ki so na tekočem z vsem, kar se na Polici dogaja. Marsikdo od poslušalcev je tako prišel do spoznanja, da ne potrebujemo več časopisov. Tudi na športna tekmovanja nismo pozabili. Športne igre je spretno vodila Vlasta, pri razdeljevanju nagrad, ki so jih prispevali številni sponzorji prireditve, pa ji je pomagala Tena. Tekmovalo je več ekip v vlečenju vrvi, v teku parov na smučeh po asfaltu, v skokih v vrečah, napihovanju balonov in v plesu ob polnoči. Ves večer so bili pogledi uprti v salamo velikanko, za katero težo in višino je Jovan pobiral stave. Zabavali so se mladi, najmlajši, pa tudi taki manj mladi. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno. Za mlajše palačinke in sokovi, za manj mlade pa okusen golaž, čevapčiči, cviček ali pivo. Ob desetih zvečer, ko se je stemnilo, smo zakurili kres, ki smo pripravili člani kulturnega društva s pomočjo krajanov. Nad gorečim kresom je nebo razsvetlilo še nekaj raket, ansambel Intervali pa je igral poskočnice. Začutili smo, kako ima ta kratka noč veličastno, pravljično moč. Skrbi vsakdanjika so bile ta večer pozabljene, na prvem mestu sta bila pesem in smeh, ljudje smo si bili in si bomo ostali blizu. Ivo Puhar Mesto na ulici - vrtiljak zabave prvič! Zgodil se je prvi vrtiljak zabave. S tem pisanjem se javno zahvaljujemo vsem, ki ste nam »stali ob strani«. Tu gre za obe šoli: OŠ Louisa Adamiča, ki je poskrbela za sceno, in OŠ Brinje, ki je sodelovala z dvema bendoma -Roza Burek in šolski band, ki se je ravno ob tem dogodku preimenoval v Dva centa ter seveda modelarji, ki so popeljali svoj zadnji model električnega gokarta po prazni Kolodvorski. Glasbena šola Grosuplje se je z zasedbo tolkalcev predstavila pod vodstvom Francija Krevha in izvrstno nam je igral prof. harmonike Primož Kranjc. Malčki iz VVZ Grosuplje so bili odlična publika v dopoldanskem delu programa. Seveda so tu že kar naši redni agitatorji, članice UTŽO Grosuplje z Andrejo Smolič, ki nam je dala tudi dobro rešitev za garderobo nastopajočih. V njihovem okviru so z nami na ulici aktivno preživeli dopoldne in del popoldneva otroci, ki so se udeležili počitniške delavnice za prosti čas - »Ne bodi sam doma« (organizator UTŽO pod okriljem ZKD Grosuplje). Mala spikerja - Tajda Bučar in Jošt Lampret - sta z navdušenjem in izjemno dobro opravila svojo prvo režirano reklamo v radijskem studiu Zelenega vala. Organizacijsko nam je pomagal tudi Milan Hojč. Za tehniko so skrbeli fantje z Zelenega vala z Gregorjem Šmalcem - Ixijem na čelu. Potem pa je tu že uigrana ekipa, skupina mladih študentov, ki vedno pomagajo (kot hostese ali tehniki) ob bolj zahtevnih projektih ZKD Grosuplje. Če povežemo nit pohval, lahko rečemo, da nam je zelo dobro delo, ko je Goro Osojnik iz Društva Ane Monro povedal, da so vsi artisti: Lee Hayes, klovn Hugo in Staticman iz Grosupljega prišli sijoči, z novico, da smo zelo dobro organizirali festival Mesto na ulici in lepo poskrbeli za vse nastopajoče. Vsi so zelo pohvalili publiko, da se je dobro odzivala na uličnih predstavah. S strani organizatorja lahko dodam, da smo se za maksimalne tehnične pogoje nastopa potrudili za vse udeležene maksimalno. Dober odziv pri publiki smo čutili tudi mi sami. Nekaj pohval in čestitk je bilo izrečenih kar na licu mesta, nekaj pa jih je prišlo po e-pošti. Veseli smo bili, da so se na prireditev odzvale vse generacije; med obiskovalci je bilo nekaj študentov, najstnikov, ki jih bolj redko vidimo na prireditvah. To je za nas prav lep uspeh. Prišlo je kar lepo število priseljencev z malim naraščajem, ki so se očitno lepo zabavali. Preko dneva se je na delavnicah, lutkovni predstavi in na predstavah uličnega gledališča izmenjalo okoli od 90 do 150 gledalcev na If iB ^ dogodek (teh „ Jgl ^ 34 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 > je bilo 9), na koncertu Big Banda Grosuplje pa ^ smo našteli nekaj več kot 400 poslušalcev. Naj dodam še eno mnenje iz publike: Včerajšnji dan je bil pravi »žegen« za naše malo pusto mesto, popestritev za meščane. Iskrene čestitke organizatorju, sponzorjem. Zabava je navdušila celo našo družino, od otrok do babice. Lokacija Kolodvorska ulica je že sama po sebi čarobna, primerna za tovrstne prireditve. Žal je le to, da je premalo tovrstne kulturne zabave v našem mestu. Ja, pa nisem od včeraj prebivalec našega mesta, sem že od samega otroštva. Pa upam, da bodo dobre besede padle na plodna tla. Srečno! Nataša Fortuna Pri koncu zahvale so na vrsti naši sponzorji in donatorji. V prvi vrsti so tu vse službe Upravne enote Grosuplje in Občine Grosuplje (hitra pomoč pri vsej potrebni dokumentaciji za tovrstno prireditev), Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki nam je pomagalo z elaboratom obvoza in čiščenjem Kolodvorske ulice, donator Radio Zeleni val, ki nam je s tehniko, izdelavo reklamnega spota in živim javljanjem v program dodal celotno slišno podobo. In seveda nekakšen temelj Mesta na ulici, Občina Grosuplje, ki je bila pobudnik tega vrtiljaka zabave. Zaposleni na ZKD Grosuplje dodajamo - še bomo vztrajali in... se drugo leto spet vidimo na Kolodvorski. P.s. Vse, ki ste slikali klovna Huga iz Argentine, lepo naprošamo, če nam lahko posredujete slike. Nam je ponagajal fotografski škrat, tako mu želenih slik ne moremo poslati. Če slike imate, nam, prosim, sporočite na GSM: 041 674 050 ali na e-pošto: simona@kultura.si Info ZKD Dogaja Program 2007/2008 Prireditve smo dali na stranski tir zato, ker oblikujemo program za sezono 2007/2008. Še naprej bomo ohranili isto programsko politiko. Tisto, kar nam manjka, je resna strategija, kako prodreti z informacijo do vas. Tu moramo najti še nove in boljše poti. Spet načrtujemo projekte, za katere bomo dodatna sredstva morali pridobiti iz sponzorskih ali donatorskih virov. Upamo, da je kakšno uspešno podjetje v občini Grosuplje že opazilo našo dejavnost in bi želelo z vložkom v kulturo ustvariti dodatno vrednost bivanja v našem mestu. Upamo, da bomo njihove marketinge prepričali o smiselnosti naložbe v našo bazično (ljubiteljsko) in profesionalno produkcijo. Opredelitev programske politike ZKD Grosuplje je povezana z infrastrukturo, ki nam jo omogoča naš tranzicijski položaj. Tako je nesmiselno, da bi k nam hodili gostovat umetniški ansambli s sedežem v Ljubljani. Osredotočali se bomo na kakovostne produkcije hiš, ki ne domujejo v našem glasnem mestu. S tem pa v našo dvorano pritegnemo publiko tudi iz širšega območja Slovenije. Med neprofesionalnimi produkcijami bomo podpirali projekte, dogodke, predstave, ki so na visoki umetniški ravni. Nasploh je naš cilj z dobrim in izbranim programom prepričati in oblikovati lastno publiko, ki bo zadovoljna zapuščala naše dogodke. Že dotrajano infrastrukturo objekta, ki nam je na voljo, bomo z ustrezno notranjo organiziranostjo dogodka obrnili v naš prid. Osebje ZKD Grosuplje bo po svojih kontaktih z obiskovalci in umetniki jasen image ZKD Grosuplje. Naše »slabosti« bomo tako poskusili obrniti v prid in počasi v okviru ZKD Grosuplje začeli tudi z lastnimi produkcijami in projekti, ki bodo atraktivni tudi zunaj naše občine Grosuplje. Internetna stran počasi dobiva podobo Poseben prostor v medijih pomeni tudi internetna stran, ki bo ZKD Grosuplje predstavljala atraktivno, s privlačno predstavitvijo vseh društev in celotne dejavnosti ZKD Grosuplje. Internetna stran je lahko zanimiva le, kadar je dobro postavljena in vedno osvežena z novimi informacijami - to bo zahtevalo sprotno oddajanje informacij s strani predsednikov društev oz. skupin. Novo internetno stran predvidevamo v septembru 2007. Ponuja pa tudi dobro možnost za oglaševanje sponzorjev, ki se bodo odločili za sodelovanje z nami oz. z našimi društvi. Dragi obiskovalci, tako boste naše dogodke lahko spremljali tudi preko elektronskega medija. V drobovje boste lahko videli tloris odra in zasedenost dvorane. Predvidevamo, da bomo s septembrom 2007 oštevilčili sedeže. Tudi letos vam bomo poleg profesionalnih gostovanj predstavili tudi društva in njihove dejavnosti. In če bi vas zanimalo, lepo povabljeni v članstvo naših skupin, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo vse zvrsti umetnosti. Pod okriljem 15 društev ustvarjamo kar v 40 skupinah - vsi, ki se želite ukvarjati s petjem, literaturo, slikanjem, filmom, gledališčem, plesom, lepo povabljeni med nas! Učne ure kulture za šolarje in vrtce Pripravljamo posebno ponudbo za šole in tudi vrtce. Ponudili jim bomo izobraževanje, učne ure; zajemale bodo praktična, teoretična znanja, po tem pa bodo spremljali realizacijo teh v filmski, plesni, glasbeni (tudi z navezavo z Glasbeno šolo Grosuplje) ali kakšni drugačni predstavi. To se nam zdi prava pot za sodelovanje in pridobivanje mladih ustvarjalcev, ki bi želeli sodelovati z nami. Čutimo odgovornost do talentiranih mladih in če pridejo do nas, jim bomo poizkusili omogočiti ustvarjalno bazo za delovanje. Novi kratki film Kulturnega društva Smila Grosuplje SMILA FILM (filmska sekcija društva) je posnela nov kratki igrani film z naslovom »Film št. 5 (Rojstni dan)«. Film je nastal po scenariju in v režiji Luke Gluvica, ki je z Anito Ferčak tudi igral v njem. Režiji je asistirala Katarina Oblak, snemalec in potem še montažer zvoka in slike pa je bil Luka Puš. Prvič so se lotili tudi sinhronizacije celotnega filma. Film št. 5 je prvi v sklopu desetih kratkih filmov, ki temeljijo na skupnem konceptu. Film je že doživel interno predpremiero v Kulturnem domu Grosuplje, premiera sledi v septembru ali oktobru 2007 (skupaj s še kakšnim filmom, ki bo nastal do takrat). Info ZKD Grosuplje Napovedujemo Poletje je v polnem zamahu, mi pa se že pripravljamo na jesensko-zimski program. In nekaj skomin do konca leta 2007! Glasba V četrtek, 20.9., bo na odru Kulturnega doma Grosuplje v »Ciklu večerov klasične glasbe« zaigral SLOWIND, svetovno priznan pihalni kvintet. Ansambel igra nekaj glasbe iz obdobja romantike in klasicizma, posveča pa se predvsem kompozicijam dvajsetega stoletja. Nastopa po svetovnih odrih in festivalih in na vsakem koncertu predstavi vsaj eno slovensko kompozicijo. Za svoje dosedanje delo je leta 1999 prejel Župančičevo nagrado in leta 2003 nagrado Prešernovega sklada. Gledališče Gledališka skupina Scena iz Dobrepolja bo 27. septembra gostovala v Grosupljem. Zaigrala nam bo komedijo Johna Grahama TEŽAVE S HRBTENICO. Kino Julija in avgusta kino zaradi dopustov in obnove doma ne bo deloval. Redni program se začne spet septembra z mikavno in atraktivno ponudbo za otroke in najstnike. Info ZKD Grosuplje PROGRAM SEPTEMBER četrtek, 30. 8. ob 18.00, film za otroke SHREK TRETJI petek, 31. 8. ob 20.00, akcijski FANTASTIČNI ŠTIRJE 2 petek, 7. 9. ob 2000, čarovniški film HARRY POTTER četrtek, 13. 9. ob 16.00, animirani film SIMPSONOVI petek, 14. 9. ob 20.00, grozljivka AVTOŠTOPAR petek, 21. 9. ob 20.00, akcijski film UMRI POKONČNO 4 petek, 28. 9. ob 20.00, akcijski triler ZLOM Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura 35 Kaj menite občani o kiparskem projektu Grosuplje - mesto kipov? Rezultati telefonske raziskave v okviru raziskovalne naloge na Fakulteti za družbene vede Finančno podpiranje umetniških dogodkov je bilo v zadnjem času na precejšnjem udaru medijev. Umetnosti (in zlasti umetnikom) se je očitalo, da je zapravljiva, in da bi bilo bolje denar, ki gre zanjo, nameniti družbeno koristnejšim dejavnostim. Nedorečeno pa je ostalo, kakšne koristi prinašajo umetniški dogodki okolju, kjer potekajo, in samim obiskovalcem. Ali je torej umetnost res tako nepotrebna in nekoristna? S temi vprašanji v mislih sem se lotil svoje študijske naloge na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in se odločil v njej preveriti, kaj kultura pomeni za neko okolje v ekonomskem smislu. Za svoj študijski primer sem izbral kiparski projekt Grosuplje - mesto kipov, ki ga organizira Zavod za kiparstvo, in ki že četrto leto vnaša umetniškega duha in kipe slovenskih in tujih avtorjev v okolje mesta Grosuplje. Skoraj dvajset novih skulptur krasi okolje mesta, in številni prebivalci so že poprej izražali zelo pozitiven in hvaležen odnos do projekta. Odločil sem se preveriti, kolikšna je njegova ekonomska vrednost za prebivalce občine, in prek tega ugotoviti, ali so sredstva, ki jih projekt vsako leto prejme iz občinske blagajne in od sponzorjev, upravičena ali morda previsoka. Za ugotavljanje ekonomske vrednosti umetniških dogodkov obstajajo v literaturi v grobem tri vrste metod. Najbolj zloglasne so gotovo t.i. ekonomske impaktne študije (Economic Impact of Art Studies), ki ugotavljajo, koliko umetnost prinese nekemu kraju v obliki gospodarske rasti, novih delovnih mest in večjega števila obiskovalcev iz drugih krajev. Takšne študije praviloma prinašajo bombastične rezultate, ki vsi po vrsti kažejo, da umetnost prav nič ne zaostaja za drugimi sektorji po donosu na investiran vložek. Študija ameriške organizacije Americans for the Arts dokazuje, da se v ZDA vložen dolar v umetnost obrestuje osemkratno. Nedavno izvedena študija na ravni Evropske unije umešča kulturo med najhitreje rastoče gospodarske sektorje. Podobno študijo je leta 2003 na slovenski ravni za Ministrstvo za kulturo izvedel Center za mednarodno konkurenčnost (CIC), in ugotovil, da se v Sloveniji vsak vložen tolar v kulturo povrne v razmerju 1: 1,6, kar je primerljivo tudi z drugimi evropskimi državami. Tovrstne študije pa pozabljajo, da ima umetnost še druge pomembne, neekonomske vrednosti in kazalce, ki jih same ne uspejo izmeriti. Veliko ljudi podpira kulturne dogodke zaradi skrbi za mlade in za prihodnost. Umetnost je že zdavnaj dokazala, da je (za razliko od političnih in gospodarskih režimov) sposobna preživeti čas, in tako nam tudi danes veliko pomenijo obiski pomembnih objektov naše kulturne dediščine, cerkva, samostanov, najdišč, muzejev in drugih umetniških objektov. Tudi če jih sami ne obiskujemo, nam lahko veliko pomeni, da stojijo prav v naši občini, saj smo s tem prisotni na slovenskem in mednarodnem zemljevidu. Metodi, ki meri te in podobne, bolj ponotranjene vrednosti kulture, v ekonomiji pravijo metoda kontingenčnega vrednotenja, in meri vrednost dogodkov za prebivalce same, s tem da jih neposredno postavlja pred vprašanje, koliko jim v finančnem smislu pomeni kulturni dogodek. Metoda odgovarja na številne pomanjkljivosti prej omenjenih impaktnih študij in jo zato ekonomisti veliko raje in v zadnjem času tudi pogosteje uporabljajo, o čemer priča aktualna in strokovno utemeljena literatura. Zato sem tudi sam na primeru grosupeljskega kiparskega simpozija preveril predvsem odnos prebivalcev občine do projekta, in prebivalce občine Grosuplje vprašal, koliko so (ste) pripravljeni zanj prispevati v primeru, da bi bila sredstva zanj ukinjena. Kot bi klical zlomka, so res nekaj dni po koncu ankete (a neodvisno od nje) svetniki na občinski seji sklenili, da sredstva za projekt raje namenijo obnovi propadajočih cest. S tem je raziskava namenjena tudi njim in kaže, da krajanom vendarle ni vseeno za kipe, ki so v zadnjih nekaj letih obogatili njihovo okolje in prinesli Grosupljemu naziv Mesto kipov. Zato služi kot napotek svetnikom za ponoven premislek v naglici sprejete in premalo pretehtane odločitve. Povejmo torej nekaj o rezultatih raziskave. Opravljena je bila telefonsko v mesecu aprilu, nanjo pa je odgovorilo 500 občanov. Demografske kategorije (spol, starost, dohodek) ne kažejo prevelikih odstopanj od povprečja, kar kaže, da se rezultati raziskave lahko posplošijo na celotno občino. Iz številnih vprašanj, prav tako pa tudi iz ocene končne vrednosti simpozija, je razviden presenetljivo pozitiven odnos prebivalcev občine Grosuplje do kulture. Tako denimo velika večina vprašancev najde številne koristi, ki jih kultura lahko prinese Grosupljemu. Malce manjši je le delež tistih, ki menijo, da lahko kultura Grosupljemu prinese tudi ekonomske koristi. Velika večina je mnenja, da kultura prinaša (predvsem turistično) prepoznavnost mesta, pestrejše dogajanje in drugačno razmišljanje prebivalcev. Med bolj zanimivimi odgovori, ki niso bili zajeti v postavljena vprašanja, so jih pa vprašanci sami izpostavili, omenimo pripadnost kraju in izobraževanje ter skrb za mlade v občini. Projekt Grosuplje - mesto kipov pozna velika večina vprašanih (več kot 90 odstotkov), med tistimi, ki so za projekt že slišali, pa ga podpira (ali zelo podpira) skoraj 75 odstotkov. To, skupaj z odgovori na ekonomski del vprašalnika, razločno kaže na poznavanje in priljubljenost dogodka. Do podobnih rezultatov je v lani izvedeni anketi o prostorskih vrednotah v Grosupljem prišel tudi dr. Drago Kos. Dodatno te ugotovitve podkrepijo odgovori na vprašanja o poznavanju kipov v Grosupljem, kjer le 3,6 odstotkov vprašanih ne pozna nobenega kipa, več kot četrtina vprašanih pa pozna vsaj štiri različne kipe ali kompozicije, nastale kot del projekta. V glavnem vprašanju sem vprašancem predstavil scenarij razvoja in problemov projekta in jih postavil pred hipotetično situacijo, ko bi se sredstva za projekt ukinila in bi se ustanovil poseben sklad, iz katerega bi se v bodoče financiral simpozij in kamor bi prebivalci prispevali prostovoljne prispevke. Več kot 70 odstotkov vprašanih prebivalcev občine Grosuplje je bilo pripravljeno v sklad prispevati del svojih dohodkov. Med razlogi, ki so jih vprašanci največkrat navajali za prispevanje v sklad, so pomen prepoznavnosti kraja, skrb za kulturo v lokalnem in slovenskem merilu, pestrejše dogajanje v Grosupljem, skrb za mlade v občini in ljubezen do kiparske umetnosti. Potrdilo se je, da statistično raje v sklad prispevajo tisti, ki imajo višje dohodke, vendar ta zveza ni bila tako močna, kot sem to sprva pričakoval. Prav tako raje prispevajo v sklad tisti, ki vidijo več koristi, ki jih kultura prinese kraju, in tisti, ki jih ta problematika bolj zanima, oziroma se tudi sami ljubiteljsko ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, vendar so tudi tu zveze manj značilne od pričakovanih. To kaže, da so v sklad pripravljeni prispevati tudi tisti, ki jih kultura ne zadeva neposredno. Veliko takšnih je mnenja, da simpozij veliko prinese k razvoju in podobi mesta in občine Grosuplje. V povprečju je vsak prebivalec občine pripravljen za projekt prispevati 9,39 € na leto, kar glede na oceno števila relevantne populacije v občini Grosuplje (vir: Statistični urad RS) znese 126.464 € . Rezultat večkratno presega siceršnja sredstva, ki jih zanj namenjajo občinske oblasti in sponzorji. Ob tem je potrebno upoštevati tudi neposredne ekonomske kazalce, ki jih tu nismo merili (predvsem pomen za turizem in prepoznavnost kraja), ki bodo v prihodnjih letih ob pravilni uporabi gotovo še porasli. To kaže na pomembno vrednost projekta za občino, in opozarja na škodo, ki bi nastala ob njegovi ukinitvi. Prebivalci torej menite, da si projekt zasluži vsaj takšno podporo, kot jo je bil deležen doslej. Vsekakor upam, da bodo odgovorni prisluhnili vašemu mnenju, in da bo projekt, ki je edinstven v slovenskem merilu, živel tudi v prihodnje in še naprej prispeval k podobi mesta in občine. Navsezadnje bi to moralo biti v interesu vseh! Andrej Srakar oratorij 2007 Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Preklopi sanje na dejanje V tednu od 2. 7. do 6. 7. se je na Cerkvenem hribu v Grosupljem odvijal že 9. oratorij z geslom Preklopi sanje na dejanje. Oratorij je dejavnost katoliške Cerkve in pomeni prijetno preživljanje prostega časa (predvsem počitniškega) ter privlačno vzgojo za dobre krščanske in občečloveške vrednote. Animatorji smo že maja skupaj z gospodom kaplanom Matjažem Celarcem začeli s pripravami na počitniški teden za otroke od 1. do 8. razreda osnovne šole. Na pripravah smo se zbirali fantje in dekleta od 15. do 25. leta, ki smo želeli popestriti teden otrokom, hkrati pa tudi sami nabrati čim več izkušenj pri delu z otroki, ter se tudi sami zabavati. Priprave so potekale ob popoldnevih in se včasih z zabavnim večerom zavlekle pozno v noč. Na srečanjih smo se med seboj povezovali v skupino, odkrivali svoje talente ter se učili poslušanja, potrpežljivosti in medsebojnega sodelovanja, kar nam je zelo koristilo tudi pri samem oratoriju. Po intenzivnih pripravah, ki so sicer vsebovale tudi nekaj negotovosti in nervoze, smo končno dočakali ponedeljkovo jutro. Ob 9.00 se nas je kar 126 otrok in 26 animatorjev zbralo pod lipo ob cerkvi in ob oratorijski himni smo dvignili zastavo. Po jutranji molitvi smo se s časovnim strojem premaknili v čas mostiščarjev in bobrov ter si ogledali igro, ki so jo odigrali animatorji. Zgodba je temeljila na romanu Janeza Jalna Bobri. V zgodbi Plamenolasec najprej dobi novo ime Ostrorogi jelen, saj očetu z ulovom jelena dokaže svojo moč. Ostrorogi se nato osamosvoji, na Velikem jezeru začne graditi svoje lastno kolišče, v katerem bo živel skupaj s svojo nevesto Jezerno rožo, pri gradnji mu pomagajo prijatelji in bobri. Ostrorogi jelen veruje v Nevidnega, ki mu daje moč in predvsem nasvete, kako živeti, srečo pa mu prinaša posebni beli bober. Velike sanje Ostrorogega - složno in prijateljsko bivanje na Velikem jezeru - so se na koncu začele uresničevati. Zgodbo tematsko spremljajo simboli in vrednote: ime, narava, spoštovanje, molitev in povezanost. Ob teh temah so potekale tudi kateheze po skupinah, ki so jih sestavljali pogovor, branje svetopisemskega odlomka in igre. Po malici smo v ponedeljek imeli veliko igro, v kateri so morali otroci ob uspešno opravljeni nalogi zbirati škatle ter na koncu iz njih sestavljali lastno mostišče. V torek smo se po pikniku ob cerkvi, pri katerem so nam pomagali Peter Kastelic, Andrej Mohar, Boštjan Kadunc, z avtobusi odpeljali na Ljubljansko barje, da bi še bolj podoživeli mostiščarsko življenje. V Črni vasi smo si ogledali Plečnikovo cerkev sv. Mihaela, kjer nas je tamkajšnji g. župnik prijazno sprejel in nam predstavil zgodovino in arhitekturne značilnosti cerkve. Nato smo se z ladjo odpeljali po Ljubljanici v smeri proti izviru. Ravno ob izstopu je začelo močno deževati, zato smo hitro stekli na avtobuse in se odpeljali proti Grosupljemu. V sredo sta nas popoldne obiskala kar dva skrita gosta. Najprej so nas na parkirišču presenetili vozila Slovenske vojske, štirje vojaki in motorist Vojaške policije, ki so nam prijazno razkazali strelno orožje in nam odgovorili na vprašanja. Najmočnejši in najpogumnejši so za orožje tudi prijeli in ugotovili, da bo za poklicnega vojaka potrebno še veliko pojesti. Vojaki so nekatere otroke ter animatorje po obrazu tudi pobarvali, da smo se skoraj zares »postavili v njihovo kožo«. V učilnici pa nas je pričakal čarodej Toni, ki nas je dobro uro s svojimi čarovnijami spravljal v smeh. Pri čaranju smo mu pomagali prav vsi in skupaj smo s čarobnimi besedami Jaba- daba- du skušali pričarati zajca iz klobuka. To nam ni uspelo, smo pa samo z mislimi prestavili pisane rutke na dežnik. Zadnja dva dneva smo čas preživljali v frizerski, pekarski, avtomehanični, pirografski, lutkarski, pevsko-instrumentalni, pritrkovalski, kuharski, športni, izletniški delavnici ter v delavnici oblikovanja gline in prve pomoči. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi oratorij 2007 Pri delavnicah so nam pomagali Ema Furlan, Slavka Potokar, Boštjan Kadunc, Martin Oblak, Andreja Starc, pek iz Pekarne Grosuplje ter frizerka iz Frizerskega salona Rozman. V petek smo se po delavnicah posladkali z veliko oratorijsko torto, potem pa imeli vodne igre. Tekmovali smo v prenašanju vode v preluknjanih plastenkah, v ožemanju mokre krpe skozi ozko odprtino plastenke, v drsanju po mokrem, drsečem polivinilu... Zadnji dan oratorija smo zaključili s sveto mašo. Živahna pesem, prošnje in zahvala pri sv. maši so bile najlepši izraz veselja in povezanosti med nami in z Bogom, ki smo ga doživljali v oratorijskem tednu. Manca Zaviršek Preklopi sanje na dejanje - v Žalni V dneh od 1. do 6. 7. 2007 se je v župniji Žalna odvijal že 12. oratorij. Animatorji smo pod vodstvom Mojce Potokar in budnim očesom našega župnika, g. Andreja Šinka, krepko pljunili v roke in poskrbeli za živahen program. Vsako jutro smo se zbrali v krogu in si zaželeli dobro jutro ter kakšno zapeli, nato pa odhiteli na naše kolišče, kjer se je odvijala zgodba o Ostrorogem jelenu in njegovih sanjah o združitvi rodov na Velikem jezeru. Letos se je namreč na oratoriju odvijala zgodba o koliščarjih z Ljubljanskega barja po navdihu Jalnovih Bobrov. Prvi dan oratorija smo zaključili s sveto mašo, že naslednje dopoldne pa nas je obiskal dramski igralec Gregor Čušin in nas nagovoril s svojimi variantami svetopisemskih zgodb iz njegove že mnogokrat uprizorjene monodrame Hagada*. Pri nas sta se mudila tudi rezbarski in fotografski mojster. Torek smo preživeli na terenu; sprehodili smo se v Luče do bara PrMrtinet, kjer smo imeli sveto mašo v naravi, nadaljevali pa smo s športnimi dejavnostmi. Naslednji dan nam je prinesel nove goste; obiskali so nas oratorijanci iz Šentvida. Vse skupaj je nagovoril zaporniški duhovnik Robi Friškovec, skupaj smo prepevali, kot nalašč se nam je pridružila še Nina Pušlar, g. Pavle Ravnohrib pa je poskrbel, da smo razmigali naše male sive celice v kratkem kvizu. Sledila sta še dva bolj mirna dneva. Profesor zgodovine Jure Emeršič je podprl našo zgodbo o koliščarjih z zgodovinskimi dejstvi, sestra Slavica nam je približala redovniški poklic, svoje delo pa so nam orisali še gasilci in policisti. Kot se spodobi, smo oratorij zaključili z večerno sveto mašo ter prireditvijo. Mojca Hren * Gledalec ima v tej kratki veroučni uri priložnost, da se nasmeji nekaterim krščanskim resnicam, mogoče tudi samemu sebi, da pogleda na omenjeno vero, pa če je veren ali ne, z drugačnega vidika. Tina Recek, 2003 oratorij 2007 Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Kako so grosupeljski mladi »preklopili sanje na dejanje« Pogovor z mladimi animatorji je opravila Alenka Adamič. Manca Zaviršek je dneve oratorija strnila v pričujočem poročilu, mene, in verjetno tudi vas, dragi bralci, pa je zanimalo, kako ta mlada dekleta in fantje, ki po pravkar zaključenem šolskem letu tudi sami potrebujejo oddih, doživljajo teden dejavnosti, ko je njihovo delo usmerjeno v dogajanje z veliko odgovornostjo. Skupno pot minulega tedna smo še enkrat prehodili s Katjo Potokar, Romano Kostanjšek, Alanom Vovkom in Manco Zaviršek. Presenetila me je devetošolka Romana, ki je še lanske počitnice sama prihajala na oratorij, letos pa se je znašla v vlogi animatorja, pa je svojo odločitev podprla odločno, takole: »Minulo šolsko leto sem sodelovala v birmanski skupini, kjer smo se usposabljali za animatorje, zato sploh nisem imela pomislekov, da bi se ne priključila animatorjem. Sploh pa smo bili mlajši animatorji vedno v skupini z že izkušenimi. Saj si moramo pridobiti izkušnje, če hočemo nekoč tudi samostojno delati!« So mi pa skorajda v en glas povedali, da je Grosuplje glede na veliko število otrok, ki se vsako leto udeleži oratorija, med tistimi, ki ima zelo malo animatorjev, pa še ti so rosno mladi. »Samo dva izmed nas sta malo starejša mladinca, pa smo se kljub temu odlično znašli,« je skupino mladih zagnancev pohvalila Katja. Vodilo, po katerem so izdelali plan, jim je bila knjiga, izdana prav v ta namen, toda za uresničitev le-tega je bilo potrebno veliko njihovih idej. Teh pa so ti mladci in mladenke polni! Drug za drugim so hiteli nizati vtise, dobro voljo in različne dogodivščine, Manca pa je izluščila dobre občutke: »Bilo nam je vsem skupaj lepo, tudi zabavno. Igrali smo se z otroki, jim krajšali čas in se ob tem tudi sami zabavali in se učili na poseben način. Letošnji oratorij smo namreč hoteli pripraviti na drugačen način, z novim pristopom. Zadnji teden pred začetkom smo imeli animatorji teden intenzivnih priprav, ker prej, ko naj bi se srečevali in delali, nismo imeli toliko časa - je šola pač zahtevala svoje - pa smo vse nadoknadili. Ker smo hoteli, da nam uspe!« »Ko ocenjujem naše delo in vsa doživetja, ugotavljam, da smo animatorji veliko več pridobili kot morda otroci. Ker gledamo na to z očmi odraščajočega mladega človeka: to delo nam je dalo veliko duhovnih vrednot in spoznanj, res se je splačalo!« meni Katja. »Vsaka skupinica animatorjev (po dva ali trije) smo imeli svojo skupino otrok, skupine smo formirali glede na starostno populacijo in seveda tudi zahtevnost delavnic prilagodili starosti otrok. Seveda pa so mlajši otroci bolj poslušni, lažje je delati z njimi, četudi so bili med njimi tudi predšolski,« svoje ugotovitve niza Manca. »Z Uršo sva 2 dni organizirali novinarsko delavnico - en dan za starejše, drugi dan za mlajše oratorijce, v živo smo sodelovali v oddaji na radiu Zeleni val, pripravljamo tudi svoje glasilo, ki bo seveda izšlo z manjšo zamudo. Kar škoda, da so ti naši skupni dnevi druženja tako hitro minili. Še vedno se rad spominjam svojih osnovnošolskih let, ko so se vsake počitnice začele z oratorijem, in če tega ne bi bilo, bi mi kar nekaj manjkalo. Zato pa zdaj sam nadaljujem in vsako leto bolj uživam v vlogi animatorja,« svojega navdušenja ne skriva Alen. V posebno zadovoljstvo, so povedali skoraj v en glas, pa jim je bilo tudi to, da so starši znali ceniti njihovo delo. Tako so skrbne mamice vsak dan poskrbele za sladke dobrote, ki so otrokom popestrile dan. Ne pozabijo omeniti sponzorjev, saj bi brez njihove pomoči marsičesa ne mogli udejanjiti. Tako pa so se z ladjicama vozili po Ljubljanici, 20 otrok je v izletniški delavnici lahko obiskalo in dobro spoznalo Županovo jamo, imeli so veliko nagrad, ki so jih razdelili ob tekmovalnih nalogah... Dejstvo, da je potrebam oratorija prisluhnila vrsta krajanov, je še potrdilo njihovo pravo odločitev. Vse to je le še drobna iskrica, svetel žarek med iskricami v otroških očeh, ki so žarele v skupnih dneh druženja in prijetnih doživetij. »Prepričana sem, da je prav, da smo za en teden sebi in otrokom polepšali počitnice,« je pogovor zaključila Romana. Alenka Adamič TÍTTÍTi 1.099,00 €»"«»* 27p" € ¿-70S SIT Canon mhbíthi 3x optični zoom DigttaLni fotoaparat Canon IXUS 60 Ločljivost 6,0 mio tock, (¡A cm LCD zaslon, 3k optični ir 4* digitalni zoom, podpira SD in MMC poinnilriske medije. OirectPnnt in Pict Bridge podpora. Igralna konzola Sony PlayStation 2 294 MHz procesor, 32 MB pomnilnika, VRAM 4MB, z voh 43-kanalni. USG, iEEEim. i.LINK. mrežni adapter. C0V0VQ enota 24/4. Predvaja tudi DVD filme. 29.931 SIT Core2 Duo 2,0 GHz Računalniški komplet PCX Calisto 2 Procesor Intel Core? Duo E4400 2,0 G Hi, pomnilnik 2 GB DDR2, trdi disk 320 06 sata2. DL DVDiRW rapisovalnik, gr. kartica Nvidia GF8500GT 256 MB, tv kartica Leadtek TV2000XP, miska in tipkovnica. Garancija 1 leto. 19" LCD ia$lon LG LW3HR: Ločljivost 1280*1024. Odzivni čas 2 ms, kontrast 2000:1 r DVI vhod. Večnamenski tiskalnik Canon MP1&0; Hitrost tiskanja in kopiranja do 22 čb/17 b. str./min. USB 2.0. 899p00 C 215.436SIT big Bnnß fin Core Duo VEDNO NEKAJ NOVEGA WWW.BlGBANG.SI Big Bang Rudnik - že 5 Let z vami? TC Supernova, Jurčkova cesta 228, 1000 Ljubljana, tel,: 01 420 25 60 Riiixn.in. fluupmn Miriuif. Ijut.i|,i n» Panurtiifl od I a (17 JilnT da (iUKl ■ rq V-. .-I' vCnv, : :)nV -.v K- n |j ■,!> itklju Cfnn v Sir m prtfaiuijnt p- 1it£iju IE - iji.ti SJT. Plazma televizor LG 42PC3RA Diagonal a TOTcm, ločljivost 1024x76B px, kontrast 10.000.1, svetilnost 1200 cd/m7, X0 Engine, PIP, HDMI, HD ready. MP3 predvajalnik Odys S7 1 GB 1 GB pomnilnika. Predvaja MP3/WAV/WMA formate. LCD »slon. Direktni priklop no USB. AAA taierije. 40 oglasi Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 - -. 1 I T - —^m 1-1 VSE NEPREMIČNINSKE STORITVE NA ENEM MESTU! flŽtiR Kolodvorska c 2 Grosuplje Ltl. 01 736 0380 031 610 6-1-1 NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLAD]. MENJALNICA Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi oglasi STHEL d.0.0. Smo podjetje za izvajanje strojnih in elektro inštalacij. Zaradi širjenja obsega poslovanja vabimo k sodelovanju naslednje kadre: Vodja projekta strojnih del (2 delovni mesti) zahtevana izobrazba: strojni - inženir, strojni tehnik, - vozniški izpit kategorije B, - organizacijske sposobnosti, - delovne izkušnje vsaj 1 leto, - zaželen strokovni izpit, - poznavanje osnovnih računalniških prog. (Word, Excel - zelo dobro), - samoiniciativnost, - sposobnost samostojnega vodenja projektov in podizvajalcev Ponujamo zelo stimulativne pogoje (dobro plačo, mlad kolektiv...) za razpisano delovno mesto. Pisne ponudbe z izkušnjami in življenjepisom pošljite na naslov podjetja: STEL d.o.o., Malo Mlačevo 25, 1290 Grosuplje »zaposlitev« ali na e-mail naslov: info@ stel.si - zaposlitev vodja strojnih del Za morebitna vprašanja nas lahko pokličite: 01/786-36-72 ali mob. 031/318 - 448 m moOkJino poi^elfl zaposli: več monterjev strojnih instalacij »«utfsd.o.ft Poleg ustrezne poklicne izobrazbe od vos pričakujemo odgovornost in zanesljivost pri delu. Ponujamo vam delo v izjemno dinamičnem, vendor urejenem kolektivu in stimulativno nagrajevanje. mpge totosto coiia 13 Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov podjetja. oglasi Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 > Tri stvari so ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. Dante Alighieri (1265 - 1321) CESTA NA KRKO H, 1290 GROSUPLJE Tei.: 01/735 2G 22; 73G 3G 20 Fax: D1/7B6 46 21 E-mail: Epyiol.net INSTALACIJE > TRGOVINA * INŽENIRING * 6EHI/16 Pisarna Krajevne skupnosti Grosuplje se nahaja na novem naslovu Kolodvorska cesta 2 - drugo nadstropje / zgradba Upravne enote Grosuplje. Dosegljivi smo v času uradnih ur vsako sredo, od 15. do 17. ure, na elektronski naslov: ksqrosupljerayahoo.com in na telefonske številke: predsednik 040-456-500, tajnik 040-456-600 ter 01-786-32-02 Boštjan Šest Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi 43 25. obletnica valete -srečanje generacije Srečali smo se spet 22. junija letos - vsi, ki smo gulili šolske klopi in jih zadnjič greli v juniju 1982. Polnih petindvajset let je minilo od naše valete, ko smo odnesli osnovnošolska spričevala, eni bolj drugi manj zadovoljni, z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Takrat nas je bilo 129, po 25-i h letih se nas je zbralo 82. Bil je topel junijski petek, kot nalašč tudi letos zadnji šolski dan za večino slovenskih šolarjev. Srečanje generacije, ki je doživela sprejem v pionirsko in mladinsko organizacijo takratne Jugoslavije, preživela še en poskus slovenskega šolstva - usmerjeno izobraževanje, poslušala vinilke, ob nedeljah zvečer pa Marjana Kralja. Generacija, ki je odraščala z najlepšimi slovenskimi filmi, opico Vali in prvimi (pogosto 'prešvercanimi') uvoženimi kavboj-kami, ob redukcijah elektrike ob svečah pisala domače naloge in se prilagodila vsem spremembam, ki so sledile. Pet paralelk, razredov od A do E, nas je le uspelo priklicati eno od razredničark in bili smo, vsaj po naših merilih, čisto popolni, saj smo imeli »tovar'šico«. In takole, po tolikih letih je trajalo pozdravljanje, nazdravljanje, obujanje spominov ob starih fotografijah, smeha je bilo do ušes in čez, razrezali smo torto, čvekali in plesali do jutra. Zdaj ima življenje spet nove dimenzije: imamo fotografije razredov po 25-ih letih, seznam generacije z elektronskimi naslovi in telefonskimi številkami - največ je mobilnih. Večina se že spopada z vsemi izzivi odraščanja lastnih otrok. Postali smo umetniki, politiki, trgovci, direktorji, pravniki, različni uradniki, tudi učitelji, obrtniki, podjetniki, tehniki. In mi smo: NAJ GENERACIJA. Ema Perme t l ~ 1 PAPILOT pomaga Romom PAPILOT je zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja. Njegove dejavnosti so: program priprave na zaposlitev, zaposlitvena rehabilitacija, socialna in delovna vključenost, učna podjetja, svetovanje, razvoj in implementacija socialnega podjetništva, psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj, center za dnevno oskrbo in druženje starejših, šola spomina, preventivne delavnice proti nasilju nad otroki in mednarodni projekti. V Mestni knjižnici Grosuplje je v juniju potekal štiridnevni program informiranja in priprave na zaposlitev za Rome. Vodila sta ga gospod Borut Hrovatin in gospa Nataša Lončar s Centra za socialno delo v Grosupljem, zadolžena za Rome. Udeležilo se ga je 10-15 Romov, ki želijo spremeniti svoje življenje in se redno zaposliti. Tisti, ki niso Nenaročene prispevke pišite v skladu z navodili na strani 78! Ker v zadnjem času v uredništvu opažamo, da se nekateri dopisovalci (spet) ne držijo navodil, imamo zato zelo velike težave s časopisnim prostorom. Zato tudi v tej številki nismo objavili večino tem, ki ste jih poslali z vzgojnovarstveno, šolsko in kulturno tematiko in bodo objavljena glede na aktualnost in vsebino prispevka v eni od prihodnjih številk časopisa. Nadalje vas ponovno prosimo, da svoje nenaročene prispevke napišete temam primerno in čim bolj strnjeno. Kljub temu si v uredništvo pridržujemo pravico do krajšanja ali neobjave. Prosim za razumevanje! Odgovorni urednik Jože Miklič pripravljeni vložiti ničesar v svoje življenje, ostajajo v naseljih. Po lanskem takem tečaju so zaposlili gospoda Bruna Brajdiča kot šolskega pomočnika in obneslo se je. Tudi letos so pripravili konkretna delovna mesta, ki si jih bodo z Romi šli tudi ogledat. Morajo videti, kaj jim delovno mesto nudi in kaj od njih zahteva, da se bodo lažje odločili. Tovarna usnja Vrhnika je ponudila nekaj prostih delovnih mest. Gospod Borut Hrovatin ugotavlja, da se je od simpozija o Romih v Mestni knjižnici Grosuplje v kraju in na občini marsikaj spremenilo. Romi so pokazali, da marsikaj znajo in zmorejo. Samo možnosti jim moramo dati, jim prisluhniti, kaj želijo in iz tega izhajati, pa se bodo pokazali tudi uspehi. Marija Samec V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje razstavlja Marija Nevenka Kotar tihožitja in podobe iz narave, predvsem pa so ji blizu rastlinski motivi. 44 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 OZVVS Grosuplje na Veteranskih igrah Ohranjanje spominov na dogodke pred šestnajstimi leti skozi športne igre je zelo prijetna oblika druženja, ki pripomore k še boljšemu medsebojnem spoznavanju članov veteranske organizacije in krajev naše domovine. Letošnje 7. veteranske ekipne športne igre so bile 9. junija 2007 v Novem mestu. Tudi člani naše OZVVS Grosuplje smo se udeležili tega tekmovanja. Tekmovali smo v naslednjih športnih igrah: kegljanju, košarki trojk, šahu, streljanju, orientacijskem teku in vlečenju vrvi. Med 54 tekmujočimi OZVVS smo dosegli 22. mesto. Po tekmovanju so nas gostitelji OZVVS Novo mesto pogostili s hrano in pijačo ter počastili s kuponom za pokušnjo vina ter z vstopnicami, da smo si ogledali razstavo vojaške opreme, muzej in se popeljali s splavom po Krki. Davorin Tomažin Veterani OZVVS Grosuplje na vsakoletnem tradicionalnem streljanju v Crngrobu V soboto, 23. 6. 2007, smo se veterani vojne za Slovenijo OZVVS Grosuplje ponovno srečali na vsakoletnem tradicionalnem streljanju v Crngrobu. Na zbornem mestu pri Gasilskem centru v Grosupljem se nas je kljub temnim oblakom na nebu in napovedanem dežju zbralo 16 članov. Z vojaškim avtobusom smo se popeljali na strelišče Crngrob, kjer so nas pričakali predstavniki Slovenske vojske, ki so nam omogočili streljanje z avtomatsko puško AP-70 - "kalašnikov". Dež, ki nas je vmes malo osvežil, ni bistveno vplival na dobro razpoloženje in lepe rezultate. Po končanem streljanju smo imeli kosilo v Pivnici Anton v Grosupljem. Davorin Tomažin Udeleženi strelci v Crngrobu: (stojijo od leve) Jaka Trontelj, Edo Goršič, Jože Nučič, Darko Kavšek, Anton Škrjanec, Matjaž Goričar, Alojz Trunkelj, Davorin Tomažin, Aleš Štefančič, Peter Kastelic in Franc Zaviršek. (čepijo od leve) Andrej Lekan, Frane Radobuljac, Stane Žvegla, Jože Žejavac, Jože Zaletelj in Aljaž Zaletelj. Vsem iskren pozdrav! Že smo se srečali, za današnje srečanje volje, energije. Po vojni smo se srečali v padci, a klonili nismo. se zahvalimo kolegici Ivanki. Zvedavo Grosupljem, prišli smo iz raznih krajev Tisti čas je bil naš župan g. Janez Lesjak., se ogledujemo in mislimo, kako naš porušene domovine. Na teh ruševinah ki sedaj živi v domu starejših občanov. življenjski cvet hitro veni. Za trenutek smo začeli postavljati prve temelje za Še posebno prisrčen pozdrav njemu in zapremo oči in kot list v vetru poletimo občino Grosuplje. Vsak je imel svoje delo, njegovi soprogi Miški. v čas naše mladosti, polni zanosa, odgovornosti, z delom so prišli vzponi in Ana Zaviršek Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi kinološki kotiček 45 Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Displazija kolčnega sklepa - specifična težava velikih pasem psov Mojca Sajovic '■■■"-"■' Kaj je kolčna displazija? Beseda »dysplasia« pomeni motnjo v oblikovanju tkiv, napačen ali nenormalen razvoj in rast. Lahko se pojavi na katerem koli sklepu, daleč najpogostejša pa je na komolčnem in kolčnem sklepu. Kolčna displazija je degenerativno (degeneratio = patološka sprememba tkiva s slabšo funkcionalnostjo) obolenje kolčnega sklepa. Sklepna jamica postaja vse plitvejša, sklepna glavica pa vse bolj hrapava, vmesni prostor se povečuje. Vezi postanejo vse bolj ohlapne, hoja je otežkočena in boleča. Pojavlja se lahko le na eni strani, pogosteje na obeh in se razvija od rojstva do starosti leta in pol. Zaradi slabega prileganja posledično nastanejo v sklepu dodatne spremembe v obliki deformacij, izrastkov, neravnih sklepnih površin, vse našteto pa povzroča psu bolečine in šepanje. Je dedna bolezen z množico vzrokov, kolčna displazija pa je lahko tudi pridobljena. Splošno znano dejstvo je, da tako kolčna kot komolčna displazija znatno poslabšata kvaliteto življenja psa in sta vzrok za krajšo življenjsko dobo, zato je naloga vzrediteljev pri izkoreninjenju te bolezni toliko pomembnejša. Izbira zdravih, displazije prostih staršev za vzrejo in dosledno poučevanje skrbnikov mladičev je edina pot k uspehu. Kar v treh četrtinah primerov displazija nastane v prvih 60-ih dneh življenja. Odraslim psom in psicam z rentgensko dokazano displazijo kolčnega sklepa se zaradi dedne nagnjenosti k boleznim ne izda vzrejnega dovoljenja in ob morebitni paritvi mladiči tako obolelih staršev ne dobijo rodovnika. Rentgensko slikanje je najbolj zanesljiv pokazatelj kolčne displazije, za pridobitev vzrejnega dovoljenja se slika odrasle pse, običajno po dopolnjenih 20-ih mesecih starosti. Pomembno pa je vedeti, da zgodnja rentgenska diagnostika (do 6. meseca starosti) daje večje možnosti za uspešno veterinarsko pomoč, zato ob sumu, da ima naš mladi kuža kolčno displazijo, obiščemo veterinarja - ortopeda. Pridobljeni vzroki Pri hitreje rastočih mladičih se mišično in maščobno tkivo razvija hitreje kot kostno in vezivno, kar povzroča nenormalno obremenitev sklepov in pogojuje nastanek dis-plazije. Če torej vzpodbujamo rast z različnimi vitaminskimi dodatki, dodajanjem kalcija ali premočno tovarniško pripravljeno hrano, lahko povzročimo nastanek displazije. Povzročimo pa ga lahko tudi z nepravilnim gibanjem, napornimi sprehodi in tekom ob kolesu, divjo igro mladiča z odraslim težjim psom... Klinični znaki Pri večjih naporih (daljši sprehod) opazimo opletajoče premikanje zadnjega dela telesa in/ali t.i. kameljo hojo. Drugi znaki so: - neizdaten korak zadnjih okončin, - kratek galop in težave pri preskoku skakalnice, - razbremenjevanje sklepa med sedenjem (če le more, pes sedi postrani), - pri hujših oblikah izrazito šepanje, oteženo vstajanje, žival se hitreje utrudi, - displazičen pes se težje vzpenja na zadnji nogi. Končno potrditev diagnoze pa poda le veterinar - ortoped s pomočjo rentgenske slike. Kako lahko preprečimo nastanek displazije? Hrana naj bo dovolj raznolika in uravnotežena, izberemo hrano za mladiče velikih pasem. Pri preveč hranjenih mladičih so sklepi bolj obremenjeni in sklepne vezi popustijo, posledica je lahko displazija. Mladič se mora gibati v razumnih mejah, večinoma po ravnem. V naravi mladiči volkulje prve mesece sploh ne zapuščajo brloga, pasje mladičke pa žal skrbniki vodijo na sprehode takoj, ko pridejo v novi dom. Pred enim letom starosti oziroma do dokončane rasti okostja mladič ne sme teči ob kolesu niti preskakovati ovir. Strokovnjaki merijo priporočeni čas gibanja z receptom: 1 teden starosti - 1 minuta sprehoda! Mladič velikih pasem ne sme hoditi po gladkih oz. drsečih tleh: padanje po njih povzroča raztezanje sklepnih vezi in njihovo poznejšo ohlapnost. Hojo mladičev po stopnicah odsvetujejo - mladiče je po stopnicah potrebno nositi vsaj pet mesecev, nato jo nasploh omejimo na najnujnejše. Ko mlad pes že sam hodi po stopnicah, naj bo sprva na povodcu, vodnik naj uravnava hitrost in skrbi za varnost. Preskakovanje ovir in skakanje z višine preprečujemo mladičem vsaj do konca prvega leta starosti. Mladič naj se ne igra brez nadzora z odraslim psom: ta ga lahko tako grobo povalja, da pride do raztezanja sklepnih vezi podobno kot pri hoji po gladkih tleh, lahko pa pride tudi do resnih poškodb, ki bodo slabo vplivale na kasnejši odnos mladiča do drugih psov! Pri dvigovanju mladiča naj leva roka podpira sprednji tački, desna pa naj nosi težo telesa pod zadkom. Zdravljenje Edino (pogojno) uspešno zdravljenje je kirurški poseg. Nekateri specialisti ortopedi ga opravljajo tudi pri nas. Za blaženje posledic kolčne displazije veterinarji predpisujejo sredstva proti bolečinam in vnetju sklepnih struktur. Z dodatki prehrani lahko omilimo in včasih celo ozdravimo poškodbe hrustančastega dela sklepa. Pes z obolenjem gibalnega aparata se nikakor ne sme prekomerno zrediti. Ker se znatno manj giblje, je potrebno težo uravnavati pretežno s prehrano. Učinkoviti so tudi homeopatski pripravki. šport, gasilci Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Nov uspeh grosupeljskih strelcev Na Državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem na 50 m v Ljubljani je zelo uspešno nastopilo tudi 9 strelk in strelcev Strelskega društva Grosuplje, saj so se domov vrnili s kar šestimi medaljami. Jože Kolenc Naslov državne prvakinje je v streljanju z MK puško 60 leže članice dosegla Renata Oražem VRŠIČ z odličnim rezultatom 591 krogov (od 600 možnih), kar je tudi nov državni rekord. Naslov državnega prvaka je osvojil tudi naš mladinec Andraž POJE z MK puško v kraljevski disciplini 3 x 40 strelov, ki je zadel 1140 krogov. Druga mesta oz. srebrne medalje so osvojili: - pionir Urban GALE, v disciplini serijska MK puška 3 x 10 strelov z novim osebnim rekordom 233 krogov, - mladinec Rok IVANC, v disciplini MK pištola proste izbire s 511 krogi, - mladinec Andraž POJE, v disciplini MK puška 60 strelov leže s 588 krogi. Tretje mesto oz. bronasto medaljo je osvojil član Željko MOIČEVIČ, v kraljevski disciplini MK puška 3 x 40 strelov s 1147 krogi. Poleg tega je mladinec Mario HOLOŠ z MK pištolo proste izbire osvojil 6. mesto, pionir Urban GALE v disciplini MK puška 30 leže 7. mesto ter član Franci IVANC z MK pištolo proste izbire 9. mesto. Za nameček pa je drugi tekmovalni dan Renata Oražem VRŠIČ dosegla v disciplini MK puška 3 x 20 strelov odličen rezultat tudi v mednarodnem merilu - 580 krogov, kar je boljše od državnega rekorda, žal pa dosežka zaradi premajhnega števila nastopajočih članic v tej diciplini niso priznali kot državni rekord oz. kot naslov državne prvakinje. 9. gasilsko tekmovanje za pokal Tabor Taktična vaja z uporabo motorne brizgalne. Zdaj že 9. tradicionalno tekmovanje za pokal Tabor (Cerovo) je v nedeljo, 1. julija 2007, prav tako kot prejšnja leta, organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas. Tekmovanje je dokaj priljubljeno med mladimi gasilci, v zadnjem času pa se ga udeležuje tudi vedno več ženskih ekip. Iz Gasilske zveze (GZ) Grosuplje so se ga udeležile od kar tri ženske desetine: Gatina, Škocjan in Št.Jurij, ena ženska ekipa je prišla na tekmovanje iz PGD Brest (pri Igu). Med fanti je bila konkurenca precej močnejša. Skupaj se jih je udeležilo 15 ekip. Iz GZ Grosuplje so na tekmovanje prišli: Gatina (2 ekipi), Grosuplje, Luče, Polica, Ponova vas (2 ekipi), Škocjan, Št. Jurij (2 ekipi), Zagradec pri Grosupljem in Žalna. Udeležili pa so se ga še iz Zdenske vasi (GZ Dobrepolje) ter Kriška vas in Radohova vas (GZ Ivančna Gorica). V ženski konkurenci je 1. mesto zasedla ekipa iz Gatine, 2. iz Bresta in 3. iz Škocjana. Med moškim ekipami pa so bili tudi letos najboljši iz Kriške vasi, 2. je bila Gatina (2), 3. pa Ponova vas (2). Prvouvrščena Kriška vas je prejela tudi prehodni pokal, ki ga lahko po trikratni zmagi dobi v trajno last - in Kriška vas ni daleč od tega. Jože Miklič Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 47 Plezalno prvenstvo Sanje resničnost so postale Že v prvi polovici sezone v jesenskem delu so odbojkarice članske ekipe Magra-MZG Grosuplje pokazale, da so lanski prestop v 2. državno ligo vzele zelo resno. Brez izgubljene tekme so nadaljevale spomladanski del, ki pa je bil vseeno nekoliko slabši. Nekaj nesrečnih porazov je bilo zato razlog, da si nihče naglas ni upal razmišljati, da bi ekipa že letos prestopila v 1. ligo. A vendar jim je uspelo! Dekleta so dokazala, da so se leta vztrajanja, truda in odpovedovanja obrestovala, saj se sedaj končno lahko postavijo ob bok tudi najboljšim ekipam v državi. Kljub čudovitemu uspehu članske ekipe pa ne smemo pozabiti na mlajše selekcije. Konec koncev na njih stoji prihodnost grosupeljske odbojke, seveda pa imajo sedaj člansko ekipo lahko za zelo lep vzor. Ob koncu sezone je bila uvrstitev mlajših ekip sledeča: - mladinke 18. - 21. mesto - kadetinje 1. mesto B-liga - starejše deklice (Grosuplje) 2. mesto B-liga - starejše deklice (Šmarje-Sap) 3. mesto B-liga - mala odbojka 5. in 14. mesto - mini odbojka 14. mesto Poleg rednih tekem v sezoni so se dekleta udeležila tudi več drugih turnirjev. Eden takšnih je bil močan mednarodni prvomajski turnir mestnih mladinskih reprezentanc v Beogradu. Kadetinje so, skupaj s še nekaj igralkami iz Kočevja, osvojile 4. mesto. Ekipa starejših deklic se je v Celovcu pomerila na turnirju »United World Games« in osvojila 2. mesto. Poudariti je treba, da so bile naše igralke leto do dve mlajše od ostalih ekip na turnirju, kar da 2. mestu še dodatno veljavo. Posebej moramo izpostaviti uspeha Katje Blatnik in Katje Kocjan v odbojki na mivki. Prvega julija letos sta se udeležili turnirja U-18 v Domžalah in osvojili 1. mesto. S to zmago sta si priigrali uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo od 18. - 21. julija 2007 v Brnu na Češkem. Tudi prihodnje leto se veselimo takšnega uspeha, saj bosta zadnjič lahko branili naslov najboljših do 18 let. Da sta zares uigran par, sta dokazali tudi to nedeljo, 8. julija 2007, na turnirju do 20 let v Domžalah, kjer sta osvojili, prav tako pohvale vredno, 3. mesto. Čez poletje pa ne bodo počivale tudi članice. Poleg igranja odbojke na mivki se bodo nekatere malo potile še v dvorani. Ivana Grbac in Monika Potokar se bosta skupaj z Danijelom Habjanom od 16. - 23. julija 2007 udeležili evropskega študentskega prvenstva v dvoranski odbojki na Reki. Pridružila se jim bo tudi Alma Čoralič, ki pa bo od letošnjega leta nova okrepitev članske ekipe Magra-MZG Grosuplje. Letošnja sezona se je, predvsem za članice, končala res sanjsko. Tudi za uspehe na odbojki na mivki lahko rečemo, da so, in upamo, da še bodo, sanjski. Kaj nam torej še preostane? Le to, da skupaj z vsemi igralkami, trenerji ter pomočniki še naprej sanjamo nove sanje, polne številnih lepih uspehov. Kadar bodo tekme, pa se le prebudite in pridite spodbujat dekleta v dvorano. Obljubimo, da vas ne bodo pustila spati. Športno društvo Flip-Flop Planinsko društvo Grosuplje je s svojo plezalno sekcijo ASCENDO in s sodelovanjem Planinske zveze Slovenije spet gostilo najmlajše plezalce na Državnem prvenstvu v športnem plezanju za mlajše kategorije. Prvenstvo seje odvijalo v Športni dvorani Brinje, v soboto, 23. 6. 2007, od 9. do 17. ure. Zbralo se je sto tekmovalcev. Bili so to mladi, borbeni, vztrajni, čeprav so bili oprimki kar preveč narazen, pa tudi več je bilo majhnih kot »pravšnjih«. Tekmovali so v štirih kategorijah: cicibanke, cicibani, mlajše deklice ter mlajši dečki. V slednji kategoriji je nastopilo tudi moštvo naših štirih tekmovalcev: Rok Lukavečki, Aljaž Gorjup, Jure Medved in Jernej Peklaj. Dobro so se »borili«, zato smo bili z 8. mestom Roka zadovoljni. Gostje so bili premočni, mi pa smo imeli še malo smole, kajti če oprimka ne »pobožaš« na previsni steni pod pravilnim kotom, dokaj hitro »zabingljaš« na vrvi. Tekmovanje je uspelo. Presenečeni smo bili tudi nad obiskom župana Janeza Lesjaka, ki je prišel ravno ob podelitvi prvih kolajn, zato so medalje cicibanke prejele prav iz njegovih rok. Vsem članom ASCENDA kot tudi drugim posameznikom in sponzorjem se zahvaljujemo, saj nas bodo tekmovalci in njihovi spremljevalci, pa tudi gledalci in navijači imeli v spominu kot dobre gostitelje pod brinjsko plezalno steno. Marjan Trobec šport Grosupeljski odmevi Junij / številka 7 / 2007 Utrinki šestnajstega 24-urnega rekreativnega maratona Tek sreče 2007, ki je potekal po ulicah Grosupljega od 1. junija 2007 od 18 ure. do 2. junija 2007 do 18. ure. AK ŠPELA, Špela Dizdarevič Maratona se je udeležilo 260 tekačev iz vse Slovenije, ki so tekmovali v devetnajstih kategorijah. Veliko je bilo udeležencev, ki se niso prijavili, pa so se udeležili prireditve in ocena kluba je, da se je prireditve TEK SREČE 2007 udeležilo 340 udeležencev. Grosupeljske ulice so v začetku meseca junija zopet oživele. Na sporedu je bil namreč šestnajsti rekreativni 24urni maraton Tek sreče, ki je potekal v spomin na atleta Alojzija Mišmaša. Maraton se je začel v petek ob 1800 pred OŠ Louis Adamič na Tovarniški cesti. V desetih moških in devetih ženskih kategorijah je nastopilo 260 tekačev. Tek je odprl atlet metalec diska Igor Primc. Udeleženci so bili iz različnih krajev Slovenije, najbolj pa nas je navdušilo, da so bili v večini udeleženci iz občine Grosuplje. Maratona so se udeležili tako najmlajši, kot tudi tisti nekoliko starejši, pa še vedno mladi po duši. Prireditev je bila zasnovana na računalniški bazi. Večji del prireditve so pomagali organizirati starši, vaditelji in trenerji iz AK ŠPELA prostovoljno in prav vsem se zahvaljujemo za pomoč. Zahvala vsem sponzorjem, donatorjem in Občini Grosuplje. Del zbranih sredstev smo namenili družini Mišmaš. Vsi rezultati so na voljo na internetni strani kluba www.atletskiklubspela.si. Absolutni zmagovalec/ka V moški konkurenci: Milan Jankovič (1960) V ženski konkurenci: Mija Cvirn (1953) 110 187,0 km 60 102,0 km Nekaj statističnih podatkov: Število tekmovalcev vseh 216 v družinah 44 Število pretečenih krogov vseh 5719 (9.722,3 km) v družinah 854 (1.451,8 km) Družinski tek: Mesto Krogi Km* Skupina 1. 149 253,3 Mrzelj 2. 134 227,8 Budna 3. 122 207,4 Tomič 3. 93 158,1 Štrubelj 5. 78 132,6 Mohar 6. 71 120,7 Habjan 6. 51 86,7 Šavli 8. 50 85,0 Dizdarevič 9. 27 45,9 Miškec 10. 25 42,5 Fakin 11. 23 39,1 Mišmaš 12. 18 30,6 Blažej 13. 13 22,1 Petauer Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi šport Dan košarke v znamenju desete obletnice Košarkarskega kluba Grosuplje V soboto, 16. junija, so se številni Grosupeljčani zbrali na tretjem, zdaj že tradicionalnem Dnevu košarke, ki ga je tokrat zaznamovala deseta obletnica Košarkarskega kluba Grosuplje. Prireditev je potekala na igrišču pred Osnovno šolo Louis Adamič. V sončnem dopoldnevu so se pod koše najprej podali učenci in učenke šole košarke in ob bučnem navijanju svojih staršev predstavili vse vrline, ki so se jih naučili skozi sezono. Med mlajšimi učenci šole košarke je nagrado za najboljšega igralca prejel Gašper Drole, med starejšimi pa Tadej Košir. V tekmovanju na izpadanje pa sta šli nagradi v roke Mihe Ferkulja med mlajšimi in Matica Tkalca med starejšimi. Kasneje so na svoj račun prišli igralci in igralke mlajših klubskih selekcij, ki so v mešanih starostnih ekipah odigrali dve tekmi. Pomerili sta se modra in rdeča ter zelena in bela ekipa. Modri so rdeče premagali z 74 : 53, beli pa zelene z 44 : 41. Za najboljša igralca sta bila izbrana Tjaša Valentinčič in Žiga Kajfež. Mladi košarkarji so program sklenili s tekmovanjem v prostih metih, kjer sta se najbolje odrezala Tjaša Weiss in Nejc Krevs. V metih za tri točke pa sta slavila Eva Planinšek in Michel Gabrijel. Popoldan so na igrišče stopili igralci turnirja trojk. Sodelovalo je osem ekip, predvsem iz občine Grosuplje, nekateri igralci pa so prišli tudi iz sosednjih občin. V močni konkurenci je tretje mesto pripadlo domačinom, ekipi Tim Bar, ki je za seboj, na nehvaležnem četrtem mestu, pustila Šmarčane. Rezultat je bil 28 : 31. V finalu sta se pomerili ekipi s pomenljivima imenoma Nesterniki in Propalice, ki pa v soboto svojega imena niso upravičili, saj so zasluženo osvojili turnir ter prejeli pokal KK Grosuplje. Izid srečanja je bil 27 : 32. Udeleženci so se pomerili tudi v metu za tri točke in metu s sredine igrišča. Največ trojk je dal Sebastijan Korošec, s sredine igrišča pa je zadel Andraž Ulčar. Številne obiskovalce je že dopoldan pozdravil Janez Lesjak, župan občine Grosuplje. Iskreno je čestital vsem, ki v klubu že deset let združujejo mlade in košarkarjem zaželel še veliko uspehov. Iz rok predsednika kluba Božidarja Gabrijela pa je prejel zahvalo Občini Grosuplje za dolgoletno sodelovanje. Dan grosupeljske košarke je minil v znamenju prijetnega druženja igralcev in igralk, ki so tako na simboličen način končali uspešno sezono, ter vseh prijateljev košarke, ki zvesto spremljajo klub na njegovi poti. Košarkarji in košarkarice ter njihovi trenerji zdaj odhajajo na zasluženi počitek, avgusta pa bodo v Kranjski Gori začeli priprave na novo sezono 07/08. Za KK Grosuplje Alja Gabrijel šport, zdravstvo Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Po klančku gor, po klančku ••• Zaključna, 162 km dolga etapa 14. kolesarske dirke Po Sloveniji, se je začela v Grosupljem. In čeprav se je končala v Novem mestu, so kolesarji najprej naredili krog po Grosupljem, nato zavili proti Šmarju, čez Škofljico, Turjak, Dobrepolje, se vrnili nazaj v našo občino in »se šele na Peščeniku odločili«, da bodo zares zapeljali proti Novem mestu. Jože Miklič 5. etapa dirke Po Sloveniji se je začela ob 13.45 tudi to pot v Grosupljem v industrijski coni med Pekarno, Tušem in Antonom (340 m n.v.). 97 kolesarjev, 90 spremljevalcev, precej policistov in drugih redarjev, novinarjev in še drugih je dirko po startu začelo najprej s krogom po Grosupljem in so se nato podalo proti Šmarju - Sapu, se spustilo proti Škofljici, kjer je bil leteči cilj. Nadaljevali so jo mimo Pijave Gorice, kjer je bil prvi gorski cilj (450 m n. v.), nadaljevali na Turjak (542 m n. v.) in pri Trubarjevi Rašici zavili na Dobrepolje ter spet zapeljali nazaj po čušperskem klancu v grosupeljske kraje. Pot jih je vodila mimo Radenskega polja, Mlačevega in Žalne pod velikološkim mostom čez Malo Loko in so občino Grosuplje zapustili na vrhu hribovskega vzpona 2. kategorije na Peščeniku (470 m n. v.), kjer so premagali drugi gorski cilj. Pot so nadaljevali čez Višnjo Goro, Ivančno Gorico, kjer je bil drugi leteči cilj (329 m n. v), od tu pa odbrzeli na tretji gorski cilj prav tako 2. kategorije, ki je bil postavljen na Medvedjeku (409 m n. v.). Pedala pa so morali vrteti nato še skozi Trebnje, kjer so zavili proti Suhi krajini, se zapeljali skozi Dobrnič, na Žužemberk ter nato vozili po dolini reke Krke vse do Novega mesta (188 m n. v.). Lepo vreme v Grosupljem se je med potjo kolesarjem spridilo in že ob 14.24 je po njih udarila prva močna ploha. Proti koncu je bilo vreme nestanovitno, ob samem koncu pa je že močno deževalo, kar je povzročilo tudi nekaj padcev in izločilo med drugim tudi nekaj naših dobrih kolesarjev. Organizatorji so zapisali, kar se dežja tiče, da se jim je to prvič zgodilo, odkar so cilji dirke v Novem mestu, saj je bilo proti koncu že skoraj povsem temno zaradi oblakov in dežja. Temperatura na startu v Grosupljem je bila 30 °C, na cilju v Novem mestu pa samo še 20 °C. »Kljub težkim razmeram na cesti so v ospredje prišli člani Lampreja -Fonditala in gledalci pred ciljno ravnino so z nestrpnostjo pričakovali, kaj se bo zgodilo na zahtevnem zadnjem ovinku (300 metrov pred ciljem). Paolo Bossoni in Danilo Napolitano (oba Lampre - Fondital) sta bila povsem v ospredju in ko je že kazalo, da bo po zmagi v prvi etapi s ciljem v Zagrebu ponovno zmagal Napolitano, je sledil padec obeh kolesarjev Lampreja. Za seboj sta potegnila še nekatere šprinterje, ki so računali na visoko uvrstitev v današnji etapi. Na zadnjem ovinku, 300 metrov pred ciljem, je prišlo do hudega padca, v katerem je obležalo 20 kolesarjev. Med njimi so bili tudi Danilo Napolitano (Lampre - Fondital), Grega Bole (Sava Kranj) in Mitja Mahorič. Zmedo je najbolje izkoristil Italijan Enrico Rossi (OTC Doors - Laurentana), ki je bil najbolj pripravljen v slabih vremenskih razmerah. Tik za njim se je uvrstil Borut Božič (Team L.P.R.), lanski zmagovalec etape Grosuplje - Novo mesto. Pravi junak celotne letošnje dirke pa je Tomaž Nose (Adria Mobil), ki je bil v kraljevski etapi na Vršič drugi in je že tam osvojil rumeno majico, še drugo leto zapored prikolesaril v Novo mesto z rumeno majico in je imel že takrat preveliko prednost 39 sekund ter je tudi v zadnji etapi z lahkoto zadržal prvo mesto v seštevku pri celotni slovenski pentlji.« Proračun letošnje dirke je bil velik okoli 300.000 €, veliko pa je sodelovalo v dirki tudi ljubiteljev brez honorarjev. Ob trasi dirke je kolesarje pozdravljalo približno 550 ljudi. Zanimiv je bil na primer pogled na kolesarko kolono s prvega ostrega ovinka v Mali Loki, ko so kolesarji prihajali pod železniškim mostom in nato sopihajoče grizli kolena v peščeniški klanec. Že na startu je bilo prisotnih kar precej Grosupeljčanov, ob sami trasi pa se je nabralo do Novega mesta okoli 500 ljudi. Na cilju v Novem mestu pa se je tudi zbralo veliko gledalcev. Zdravilni izvlečki iz gob na osnovi tradicionalne kitajske medicine Že v paleolitskih časih so naši predniki v naravi iskali rastline in snovi, s katerimi so si lajšali tegobe, ki so jih pestile Mojca Sajovic Predvsem v Južni Ameriki, na Kitajskem, Japonskem, v Sibiriji in v območju Srednje in Južne Evrope so živela ljudstva (Mazateki, Maji, Grki, Rimljani, Japonci, Slovani), katerih kulture so s pridom uporabljale te darove narave in jih celo obravnavale kot »svete«. Določeni obredi so ohranjeni iz poganski časov tudi v naši krajih, npr. dimljenje prostorov za veliko noč s kresilno gobo (bukovo kresilko). V poganskih časih je to predstavljalo izganjanje »zlih duhov«. Dejansko pa deluje ta dim antiseptično in razkuži prostor ter zavre razvoj virusov in bakterij (majhnih nevidnih organizmov = »duhov«). Najstarejše ostanke uporabe gob v naši bližini so našli pri »Otziju«, ledeniškem možu. Nedavne genske raziskave so pokazale, da je bil Slovan. Pri njem so našli tri vrste gob: bukovo kresilačo, ki jo je uporabljal za netenje ognja in njeno predivo za zaustavljanje krvavitev, brezovo odpadnico proti bakterijam, virusom in črevesnim parazitom (tedaj edino sredstvo v Evropi proti tem nadlogam, ki so bile tedaj lahko usodne za človeka) in še neprepoznano vrsto, zelo verjetno halucinogeno zašiljeno gologlavko, ki mu je pomagala premagovati napore pri vzponih čez gorske prelaze in ostati buden dolge noči na preži za plenom ali pred sovražnikom. V času »zlate dobe« znanosti so z raziskovanjem odkrili, da gobe, predvsem Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi sociala, zdravstvo Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) lesne, ki se lahko gojijo, a rastejo zelo počasi, npr. šitake, svetlikava pološčenka, velika pološčenka, velika zraščenka, pisana ploskocevka, brezova odpadnica, smrekova kresilka, macesnova goba ter njihovi miceliji vsebujejo različne zdravilne substance. Samo v eni vrsti gobe jih je okoli 300. To so snovi, ki gradijo celične stene gob in so po naravi »težki sladkorji« visokih mas, ki so za človeka neprebavljivi. Ko pa pridejo ti v krvni obtok človeka ali živali, vplivajo na razvoj imunskega sistema toplokrvnih bitij in tako preprečijo napade infekcij, ki jih dandanes ne manjka. Gobe imajo edinstven obrambni mehanizem, ki se je razvijal milijone let. V naštetih gobah so našli na tisoče zdravilnih substanc, ki so po naravi antikarcenogeni (zavirajo rast in preko imunskega sistema napadajo in uničujejo rakaste celice), antibiotiki, superantioksidanti, anti-virali, hepato-protektivi (ščitijo jetra), vplivajo na nivo krvnega sladkorja, holesterola, so imuno stimulatorji, nevro stimulatorji in še in še bi lahko naštevali. Same gobe so neužitne, zato je potrebno iz njih napraviti izvleček ali pa čaj, odvisno od namena uporabe. Najbolj je zanimivo, da je toksičnost teh substanc tako nizka, da je zanemarljiva v primerjavi z npr. aspirinom. Uživanje, tudi dolgotrajno, pri ljudeh in živalih deluje preventivno in je varno v vseh pogledih. Izvlečki se v prometu registrirajo kot dodatki prehrani. Nekateri od naštetih izvlečkov nikakor ne bi smeli manjkati v domači lekarni: Trametes versicolor - Večbarvna sploščenka: stimulira in povečuje učinkovitost teles imunskega sistema, glavni učinkovini PSP in PSK delujeta antitumorsko in antimetastatično, delujeta na razvoj virusov HIV, hepatitisa, herpex simplexa in večino različic prehladnih virusov, PSK nevtralizira proste radikale in preprečuje oziroma zdravi poškodbe celic zaradi kajenja, stresa, obsevanja, ima močno antibiotično delovanje. Ganoderma lucidum - kitajska goba linghzi : zdravilo večnega življenja - varuje in obnavlja jetra, razširi koronarne arterije in izboljša pretok v kapilarah srčnih mišic, zmanjšuje količino holesterola na stenah arterij, krepi delovanje imunskega sistema in poveča obrambne sposobnosti telesa proti tumorjem; pomaga uravnavati celoten mehanizem telesa in metabolizem ter s tem poskrbi za pravilno delovanje Ob tednu multiple skleroze V letošnjem letu je Združenje multiple skleroze Slovenije organiziralo 'teden MS', ki je potekal med 21. in 27. majem v vseh petnajstih podružnicah po Sloveniji. V tem tednu so tekle različne aktivnosti, ki naj bi najširšemu krogu ljudi prinesle nekaj informacij o tej najpogostejši avtoimuni bolezni pri nas. Informacije so prinašali tako časopisni članki kot radijske oddaje, člani Grosupeljske podružnice pa smo v preddverju trgovine Mercator na Grosupljem postavili stojnico. Obiskovalcem smo ponudili nekaj zloženk z informacijami o bolezni, prodajali smo spominke, majice, kape in ročna dela naših članov ter zbirali prostovoljne prispevke. Izkupiček od prodanega in prispevkov smo namenili za pomoč pri kritju stroškov nege našim težko invalidnim članom. Naši akciji se je pridružil tudi ZD Grosuplje. Vsem zainteresiranim obiskovalcem so brezplačno merili krvni pritisk in krvni sladkor. Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska vnetna bolezen osrednjega živčevja, ki ga sestavljajo veliki in mali možgani, možgansko deblo, možganski živci in hrbtenjača. Za njihovo normalno delovanje je pomemben stalen in zadosten pretok živčnih sporočil. Pri obolelih z MS je ta pretok moten. Imunski obrambni sistem v telesu človeka z MS napada in poškoduje lastno tkivo. V bolezenskih vnetnih žariščih je prevajanje živčnih sporočil moteno, spremenjeno ali celo prekinjeno. Glede na to, kje se pri posameznem bolniku razvije vnetje, se pojavijo zelo različni simptomi oz. težave. Lahko se pojavijo motnje vida, to je dvojni vid ali močno poslabšanje vida, trzanje in bolečine v različnih delih telesa, šibkost v udih ali težave z ravnotežjem. Oboleli povedo, da so pogosto zelo utrujeni. To predstavlja hudo oviro pri opravljanju dela v službi in pri domačih obveznostih. Po zadnjih raziskavah je v Sloveniji okoli 3000 obolelih za MS. Najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom, med obolelimi je 70 % žensk. Vzroka za nastanek bolezni še niso odkrili, zdravila, ki bi lahko nastanek bolezni zdravilo, pa tudi še ne. Vsa zdravila, ki so v uporabi, so namenjena le temu, da njeno napredovanje upočasnijo, krepijo imunski obrambni sistem v človekovem telesu in vplivajo na manjšanje števila zagonov oz. na lajšanje težav v vnetnih žariščih, kjer je prišlo do poškodb živčevja. Zelo pomembna je tudi stalna obnovitvena rehabilitacija obolelih, ki jo omogoča zdraviliško zdravljenje, saj si oboleli na ta način krepijo svojo telesno kondicijo. Vsem, ki so sodelovali v tednu MS, ZD Grosuplje, Mercatorju in obiskovalcem naše stojnice, se člani Grosupeljske podružnice MS iskreno zahvaljujemo. Marjana Perme Viršek vseh organov. Deluje na osrednji živčni sistem in se uporablja za zdravljenje nespečnosti, znižuje visok krvni tlak in sladkor v krvi. Uspešno ozdravi kronični bronhitis in astmo. V kopeli varuje pred bakterijskimi okužbami. Fomitopsis pinicola - smrekova kresilača: močan protibakterijski in protivirusni učinek, za zunanjo uporabo pri opeklinah, pikih insektov, za celjenje ran. Viri: http://www.xianzhilou.com/, A. Grabnar: Zdravilna kitajska goba, Aura -oktober / november 2004; J. Gorenšek: O zdravilnih gobah 52 Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Za povezovanje in strpnost, za sprejemanje drugačnosti »Aven čhavora! - Pridite, otroci!« S tem povabilom so animatorji iz Mladinskega informacijskega centra iz Ljubljane, ki deluje v skupini POTA (to je skupina, ki organizira poletne tabore), pripravili program za 6-dnevni poletni tabor OH, TA DIRENDAJ! - in nanj lepo povabili otroke od 4. do 14. leta iz Grosupljega in okolice. Cilj organizatorjev in animatorjev je, otrokom omogočiti aktivno preživljanje počitnic z druženjem in povezovanjem z drugimi otroki v lokalni skupnosti. Poleg ustvarjalnosti pa je druženje namenjeno tudi vzpodbujanju multikulturnosti in medsebojnemu sprejemanju. Program je finančno podprla Nacionalna agencija MOVIT pod okriljem Evropske komisije, tako da je bila udeležba na dejavnostih brezplačna. Mimogrede, Nacionalna agencija MOVIT sponzorira in finančno podpira različne projekte, kot so npr. Mladi v akciji, dejavnost prostovoljstva idr. Tako je udeležba otrok na taboru za starše brezplačna, otroci pa imajo tudi skromen zajtrk in topel obrok kosila. Torek, 10. julij 2007. Prizorišče: učilnice in okolica cerkve sv. Mihaela v Grosupljem. Otroški živ-žav se je razlegal po bližnji okolici. Prišla sem ravno v času, ko je večina otrok sedela za mizo pri kosilu in si tako nabirala novo energijo za aktivnosti, ki so bile še pred njimi. Med njimi so se spretno sukali mladi animatorji, drugi so že pripravljali pripomočke za nadaljnji program. Ob pogledu na to pisano množico, med katero je bilo veliko romskih otrok, ki so jih spremljale mamice, in so po zelo okusnem kosilu spretno pospravile jedilnico, mi je bilo povabilo organizatorjev še bolj razumljivo. Medtem ko so se otroci pod vodstvom svojih mentorjev pripravljali na igre brez meja, ki so jih imeli v programu za torkovo popoldne, sem za kratek čas zmotila vodjo tabora go. Tinkaro Grilc, profesorico zgodovine in sociologije, ki delček svojega počitniškega časa že nekaj let izkoristi v dobro otrok in potreb širše družbene skupnosti. »V okviru Mladinskega informacijskega centra v Ljubljani delujemo v skupini POTA; to je skupina, ki organizira poletne tabore za otroke. Večji del delujemo po misijonskih deželah, tako ravno sedaj odhaja ena skupina v Brazilijo, dve skupini sta v Ukrajini in Albaniji, na svoj odhod pa se pripravljata tudi skupini animatorjev, ki odhajata za mesec dni na pomoč misijonarjem v Indijo in na Madagaskar. Lani sem bila s skupino animatorjev na taboru v Ukrajini, pa so mi potem ljudje rekli, zakaj hodimo ven, v tujino, ko pa so doma tudi potrebe po takšnem humanem delu. No, in sedaj imamo v Grosupljem nekakšen vzorčni model. Prve informacije o položaju romskih skupnosti smo člani naše skupine dobili od študentk Fakultete za socialno delo in drugih prostovoljk, ki veliko delajo na socializaciji Romov. Njihovi napotki so nam bili v veliko pomoč pri pripravi tabora, ki naj bi združil vse otroke, jih naučil povezovanja in strpnosti. Prepričana sem namreč, da smo prav kristjani tisti, ki moramo biti zgled strpnosti in sprejemanja drugačnosti. Eden izmed naših ciljev je tudi, da bi ti otroci, ki se udeležujejo našega tabora, skupaj z mladimi Grosupeljčani morda že drugo leto prišli na oratorij, ki ga že vrsto let uspešno organizirata g. župnik in g. kaplan s pomočjo prizadevnih mladih animatorjev,« je cilje in dejavnost prijazno predstavila Tinkara Grilc in povedala, da imajo na pričujočem taboru 65 otrok, od katerih je več kot polovica Romov. O populaciji so bili starši naprej obveščeni in z iskrico v očeh pove, da z njihove strani ni bilo čutiti nobenih dilem. Pa tudi sicer, pravi, se jim ni treba ukvarjati s problemi, za katere bi lahko iskali vzrok v populaciji mladih tabornikov. Z Romi prihajajo tudi mamice, jim veliko pomagajo pri vključitvi in pospravljanju ter se obenem tudi same učijo, kako pristopiti k spodbujanju interesov svojih otrok doma. Na taboru deluje 9 animatorjev, v veliki večini so to študentje, za katere pa pove, da delajo brezplačno in jih je tudi težko pridobiti za to. Kajti ne gre le za prostovoljnost, temveč tudi za odgovornost, ki jo mladi prevzemajo nase. Seveda brez pomoči župnika g. Janeza Šketa in njegove velikodušne odobritve organiziranja takšnega tabora prav v Grosupljem, skupina animatorjev svojih prizadevanj ne bi mogla uresničiti. Preseneča jih tudi velikodušnost nekaterih samostojnih podjetnikov iz Grosupljega, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč s hrano. Da slišim še mnenje mladih prostovoljcev, sem se zapletla v pogovor z Lucijo Lapuh, študentko geografije, doma iz Slovenskih Konjic, ki je svojo odločitev za to delo utemeljila takole: »V tem sem videla zanimivo in predvsem koristno izkušnjo, da bi povezali romske in neromske otroke. Imeli smo tudi priprave in prepričana sem, da sem se in se vsak dan, ki ga preživim z njimi, veliko naučim. Zjutraj ob 9. uri imamo dvig taborniške zastave, potem animatorji po skupinah z otroki uprizorimo igro o babilonskem stolpu (zgodba, ki so ji otroci ves teden sledili, je predstavljena z usodo sicer pogumnega, a včasih nekoliko občutljivega fanta, ki mu je ime Azaf, ki ljubi življenje in ga želi preživeti kot veliko avanturo in sanja drzne sanje. Njegova velika želja pa je okusiti vse sladkosti velikega mesta Babilon, kjer vase zagledani meščani gradijo stolp, ki naj bi segal vse do neba. In potem Azafova zgodba, kaj vse se mu je pripetilo v velikem mestu.) G. župnik vsak dan razloži zgodbo, animatorji pa se z otroki pogovarjamo tako, da bi le ti na pristen način spoznali vrednote, kot so prijateljstvo, svoboda. Mislim, da nam to uspeva, saj se vse dogaja preko igre. Imamo plesne, kuharske, likovne, kiparske ... delavnice. Skratka, naše delo je usmerjeno tako, da bi otroci od tega tabora čimveč vsrkali vase, za svoje otroštvo in življenje,« je bila zgovorna Lucija, potem pa so jo že klicale nove naloge. Živahnost v otroških skupinah (bili so Piškotki-falotki, Packoti, Pametni biki in Divji pustolovci) je naraščala, otroci so svojo energijo in iznajdljivosti sproščali v različnih igrah brez meja, animatorji so jim sledili, pomagali, jih vzpodbujali. Skratka, bil je le en lep prijeten dan. In pred njimi še nekaj zabavnih dni, celo izlet in piknik. Koliko iskric sreče v otroških očeh! Vsega tega pa bi ne bilo brez ljudi, ki sledijo glasu srca, brez dobrodelnih organizacij in brez spoznanja, da potrebujemo »misijonarje dobrote« tudi v sodobni družbi. Alenka Adamič Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi • v« |« • 1 iz življenja cerkve Kongres biblicistov, biblični festival in razstava v letu Svetega pisma »Na začetku je bila Beseda***« Leto 2007 je Svet krščanskih Cerkva v Republiki Sloveniji razglasil za leto Svetega pisma. 19. kongres biblicistov - mednarodne organizacije za študije Stare zaveze IOSOT - sta spremljala dva pomembna dogodka: biblični festival z mednarodno zasedbo izvajalcev glasbe in plesa v duhu svetopisemskih vsebin, pa tudi razstava o Svetem pismu z naslovom Živa beseda, ki si jo je možno še ogledati. Kongres je potekal od 12. do 20. julija na ljubljanski Pravni Fakulteti. Jože Miklič po virih dr. Jožeta Kraševca (RKC), Družine in STA. Srečanje vrhunskih strokovnjakov za biblične študije v Ljubljani je poleg verskega tudi izjemnega kulturnega pomena na svetovni ravni, saj strokovnjakom judovske, katoliške, pravoslavne in protestantske vere omogoča pogovor in raziskovanje na akademski ravni. S tem pa se uresničuje tudi simbolični pomen Božje besede o edinosti človeštva, katerega vzpodbuja z univerzalnim sporočilom Sveto pismo, ki ga v mednarodnem jeziku poznamo z naslovom Biblija. Dogodek bo zgodovinski tudi zato, ker bo kongres prvič prek meja nekdanje Vzhodne in Zahodne Evrope. Doslej je bil vedno samo v zahodnem delu Evrope, tudi v Izraelu. Mednarodni organizaciji za študij Stare zaveze IOSOT (International Organization for the Study of the Old Testament), ki je organizator svetovnih bibličnih kongresov že od leta 1953, se bo v Ljubljani pridružilo še šest kongresov drugih mednarodnih organizacij: za targumske študije (IOTS), za študije Septuaginte (IOSCS), za kumranske študije (IOQS), za masoretske študije (IOMS), kongres projekta Edessa Biblija za pešito (BEP) in kongres za sirske prevode (ISLP), kar pomeni, da »bodo zajeta vsa temeljna področja raziskovanja zgodovine nastajanja Svetega pisma od prazgodovine dalje in njegove interpretacije vse do danes«, pravi pobudnik in glavni organizator kongresa Jože Krašovec, ki je bil za predsednika združenja IOSOT izvoljen na zadnjem kongresu pred tremi leti na Nizozemskem. »Znanstveno in ekumensko zborovanje te vrste uteleša edinstveno duhovno velesilo, saj predstavlja prizadevanje za ohranjanje kulturnega in duhovnega izročila, ki je temelj judovske skupnosti, vseh krščanskih cerkva in vsega civilnega kulturnega sveta.« Zato, pravi Krašovec, smemo Slovenci upati, da bo skupni projekt kongresov ne le vrhunec obhajanja leta Svetega pisma, ampak bo tudi vidno zaznamoval vsebinski okvir priprave Slovenije na predsedovanje Evropski zvezi prihodnje leto. »Sveto pismo je v prvi vrsti knjiga življenja, knjiga duha in knjiga etike, morale. Na tem vse stoji in pade. Ravno zato so bili Hebrejci in Judje v vseh časih vrhunski tudi v razvijanju formalne kulture. Imajo največ nobelovcev, so tudi najboljši umetniki, filozofi, najgloblje prodrejo v bistvo v iskanju odgovorov na temeljna vprašanja,« pravi Krašovec. Več kot tristo predavanj, seminarjev in poročil različnih specialistov za Biblijo se (je)bo v angleškem, nemškem in francoskem jeziku v osmih dneh zvrstilo v predavalnicah ljubljanske pravne in teološke fakultete. Osrednji kulturni dogodek in hkrati slovesno odprtje kongresa pa je bil biblični festival, koncertni spektakel na Pogačarjevem trgu 15. julija z vrhunskimi svetovnimi glasbeniki. Na bibličnem festivalu so kot slavnostni govorniki nastopili premier Janez Janša, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič, ljubljanski župan Zoran Jankovič, predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran, nekdanji predsednik Society of Biblical Literature iz ZDA David Petersen in predsednik IOSOT Jože Krašovec. V kulturnem delu festivala pa so nastopili Orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester Radio televizije Srbije s 300-članskim zborom iz sedmih držav. V ponedeljek zvečer je bil v ljubljanski stolnici koncert komornega zbora Ave in predstavitev monumentalnega projekta Biblia Slavica. Tu naj omenimo, da je že spomladi izšel faksimile najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki izhaja v Nemčiji. V torek zvečer pa je prav tako v stolnici potekal plenum o pravoslavnem izročilu razlaganja Svetega pisma in koncert deškega pevskega zbora iz Sankt Peterburga. V sredo zvečer je glasbena in plesna skupina iz Padove v atriju Teološke fakultete predstavila judovsko glasbo in plese. Že od 14. junija je v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani na ogled osrednja razstava ob letu Svetega pisma z naslovom Živa beseda. Razstavo sestavljajo štirje sklopi, v katerih so predstavljena tako najstarejša besedila kot tudi liturgični predmeti in likovna dela. Razstavljeni so prevodi Svetega pisma v slovenščino, prevodi Svetega pisma v druge jezike ter sodobna izvirna dela slovenskih umetnikov različnih zvrsti, za katera so ustvarjalci našli navdih v Svetem pismu. V času razstave pa bo organiziran tudi spremljevalni program, med drugim bodo na ogled filmi s svetopisemsko vsebino. Razstavo je slavnostno odprl dr. France Cukjati, predsednik Državnega zbora in bo odprta do 31. julija 2007, vsak dan od 10.00 do 18.00. Škof dr. Jamnik pri Papežu "Bodoča katoliška osnovna šola želi biti odprta prav za vse otroke (starše), ki sprejemajo njen program in vrednostne osnove." - dr. Anton Jamnik Papež Benedikt XVI. je v soboto, 23. junija, poleg odhajajočega britanskega premiera Blaira sprejel v avdienco tudi udeležence srečanja univerzitetnih profesorjev iz Evrope ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe v Rimu z vodilno mislijo Novi humanizem za Evropo: vloga univerz. Srečanja se je udeležila tudi močna slovenska delegacija na čelu z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom, odgovornim za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci. Škof Jamnik je pri avdienci v dvorani papeža Pavla VI. Benediktu XVI. kratko predstavil prizadevanja Cerkve v Sloveniji na področju šolstva. Papež mu je potem, ko mu je pozorno prisluhnil, dejal: »Blagoslavljam vsa vaša prizadevanja pri ustanavljanju novih šol v Sloveniji!« Družina, 1. julij 2007 54 iz župnij Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Sv. daritev ob zlati maši sta s prelatom dr. Oražmom darovala ribniški dekan mag. Anton Berčan in škocjanski župnik dr. Edo Škulj. ' W m i, i ZGORAJ: Slovesnosti so se udeležili tudi oblečeni v narodne noše. SPODAKJ: »Zdrava Marija« se je občuteno iz orgel in viole razlila po cerkveni ladji. Zlata maša prelata dr. Franceta Oražma v Škocjanu pri Turjaku Služiti Bogu in ljudem »Duhovnik naj pri vsem svojem delu ne bo samo voditelj »svojih«, ampak brat tudi tistim, ki niso v Cerkvi. Naj pozorno in velikodušno prisluhne potrebam in govorici prav vsakega človeka.« - dr. France Oražem Jože Miklič V nedeljo, 1. julija 2007, ob 10. uri je praznoval 50 let duhovništva duhovni pomočnik v župnijah Škocjan in Turjak prelat dr. France Oražem. Župljani so mu ob tej priložnosti pripravili veselo presenečenje in se še posebej potrudili, da je bila zlata maša zares slovesna. Cerkev sv. Kancijana so bogato okrasili z venci in cvetjem. Pred glavnim vhodom v cerkev so postavili slavolok z mlaji in napisom Zlatomašnik, bod' pozdravljen, pred župniščem pa še dva mlaja. Pevci so pridno vadili na koru že nekaj tednov pred tem dogodkom. Povabili so še posebnega gosta, da je na violo zaigral Ave Marijo. Na zlato mašo so prišle tudi narodne noše. V zvoniku so možakarji preizkušali svoje glasbene spretnosti s slovensko posebnostjo, ki ji po domače pravimo klenkanje, bolj pravilno pa pritrkavanje. Sv. daritev ob zlati maši sta ob zlatomašniku darovala ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan ter škocjanski župnik dr. Edo Škulj, v besednem bogoslužju pa so sodelovali tudi nekateri župljani. Ob koncu sta se mu dve mlajši župljanki zahvalili za vse duhovne darove, ki jim jih je razdal in mu ob voščilu zaželeli še trdnega zdravja, da bi lahko še dolgo prebival med njimi, župljani pa so mu podarili del mašniške obleke. Voščilu so se nato pridružili vsi zbrani v cerkvi z močnim aplavzom. Prelat dr. Oražem se je še posebej zahvalil vsem, ki so sodelovali v pripravi te slovesnosti, ki je bila zanj veliko presenečenje, zahvalil pa se je tudi Bogu, ki mu je kljub slabemu zdravju v mladosti omogočil, da je lahko to službo opravljal 50 let. Kot je dejal, je bil njegov posvečevalec škof Vovk vztrajen in mu z nekoliko skeptično tolažbo dejal, če tudi bo samo en dan duhovnik, bo izpolnjena Njegova volja - bo vsaj umrl kot duhovnik. Lepa tolažba, si je mislil. Zato se je še bolj oprijel misli, da Bog daje in jemlje. Vanj je zaupal, potem je bilo vse lažje in tudi zdravje mu je kar dobro služilo. Po maši so povabili pred cerkvijo vse prisotne na »dobrote in nekaj mokrote«, ki so jih pripravile škocjanske in turjaške gospodinje. Verniki so se nato zadržali še kar precej časa na lepem od sonca in v srcu obsijanem dnevu. Skratka: Vesela slovesnost in presenečenje, ki se ga bodo župljani v škocjanski fari in okoliških krajih še dolgo spominjali. Prelat dr. Oražem pa je imel še eno slovesno zlato mašo v rojstni župniji Sodražica 22. julija, na god sv. Marije Magdalene, zavetnice v tamkajšnji cerkvi. Pridigo je imel ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran. Besedno bogoslužje ob zlati maši v Škocjanu V besednem bogoslužju smo lahko prisluhnili dvema beriloma, ki sta govorili o služenju Bogu, »veselo sporočilo« pa je bilo tej temi še bolj določno: »Kdor se ozira nazaj, ni vreden, da bi služil Bogu.« Ribniški dekan mag. Berčan je nato med slovesno pridigo posebej poudaril med vsemi doseženimi uspehi in akademskimi častmi prelatovo duhovniško službo. Bog kliče -klical je nekoč, kliče danes in bo klical tudi v bodoče! Temu klicu je zlatomašnik odgovoril v najhujših časih za slovensko zgodovino in slovensko Cerkev. Postal je duhovnik. V enem od svojih prispevkov je zapisal, da duhovnikova drža dvignjenih rok pred oltarjem kliče božji blagoslov, obenem pa je tudi osebna molitev župnika pred božjim obličjem, naj pošlje milost nad svoje ljudstvo, saj se vedno znova pri vsaki maši daruje prav tako dramatična žrtev, kot se je dogajala ob Jezusovem trpljenju in smrti na križu. Duhovnik prevzema tudi nalogo tolažnika, ki srečuje žalostne popotnike na poti v Emavs in jih nagovori z »veselim sporočilom«. Vendar pa tudi duhovnik rabi pomoč svojih vernikov, da lahko drži roke kvišku in jih pelje, kot je peljal Mojzes Izraelce iz njihove sužnosti. Pevci na koru so ubrano prepevali. • v • • Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi iz župnij 55 Letos tudi biserna maša (60 let duhovništva) lazarista Toneta Zrnca Nekaj podatkov iz življenja prelata dr. Franceta Oražma Dr. France Oražem se je rodil 5. avgusta 1930 v Globeli pri Sodražici, po domače pri Pikčevih. Osnovno šolo je obiskoval v Sodražici, škofijsko in klasično gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je leta 1951 opravil maturo. Bogoslovje je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil nato leta 29. 6. 1957 posvečen. Teološki študij je končal leta 1963 z doktorsko disert acijo. V letih od 1967 do 1969 je nadaljeval študij duhovne teologije v Rimu na Teresianumu, kjer je dosegel magisterij. Službovanje je začel kot kaplan v župniji Ljubljana-Šentvid in Ljubljana-Sv. Jakob, nato je bil prefekt v Malem semenišču v Vipavi. Od leta 1983 do leta 1991 je bil špiritual in ravnatelj bogoslovnega semenišča. Bil je tudi predavatelj na Teološki fakulteti (1969, docent 1972, izredni profesor 1984, od leta 1987 pa redni profesor). Po upokojitvi leta 1998 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je glavni urednik revij Božje okolje (1980 -2000) in Bogoslovni vestnik (1995 - 2000). Leta 1987 je postal papeški častni prelat, leta 1991 pa stolni kanonik. Leta 2005 se je upokojil in prišel za duhovnega pomočnika v župniji Škocjan in Turjak. V svojem življenju je poleg drugih številnih del opravil tudi približno 20.000 sv. maš. Dr. France Oražem - avtor številnih strokovnih teoloških prispevkov in prevajalec Če pogledamo v knjižnični sistem COBISS, med drugim najdemo številne naslove njegovih pretežno visokostrokovnih teoloških prispevkov v različnih publikacijah in ob različnih simpozijih ter drugih priložnostih, na katerih je sodeloval. Naj jih nekaj za pokušino naštejemo: Krščanska duhovnost (1980); Uvod v bogoslužje (1981); Svet bogoslužnih znamenj 1985; Missieva skrb za duhovno formacijo duhovnikov (1988); Leto Kristusove skrivnosti : zgodovina in duhovnost bogoslužnega leta (1989); Mahnič in duhovna formacija duhovnikov (1990); Zbornik ob sedemdesetletnici Teološke fakultete v Ljubljani 1919-1989 (1990); Jegličev odnos do duhovnikov (1991); Duhovnost v dobi dozorevanja slovenskega naroda (1991); Baraga, Friderik Irenej / Wolf, Anton Alojzij / Slomšek, Anton Martin (1991); Jezus, smisel mojega življenja : pisma Marku (1993), Teologija duhovnosti, 1993; Wolfov odnos do duhovnikov (1994); Obdart eni s Svetim Duhom, 1994; To delajte v moj spomin : bogoslužno-duhovna razlaga maše (1995); Govorica bogoslužnih znamenj (1995); Dodatek k Pogačnikovemu katalogu "Srednjeveške kovnice na Slovenskem" (1995) in Kovanje goriških grofov na Kranjskem v 13. in v začetku 14. st. (1995). Naj pa dodamo, da to niso vsi naslovi njegovih prispevkov. Pri tem pa moramo posebej omeniti njegovo Po maši so iz zvonika v družbo pred cerkvijo v Škocjanu prišli tudi pritrkovalci. doktorsko disertacijo z naslovom Dogmatični nazori Primoža Trubarja in njegova odvisnost od početnikov reformacije (1964). In ker bomo drugo leto praznovali 500 let rojstva Primoža Trubarja in njegovega krsta v škocjanski cerkvi, lahko zanesljivo rečemo, da imamo veliko srečo, ker že(!) imamo v svoji sredi človeka, ki o Primožu Trubarju tudi največ ve. »Čebelice, čebelice « Prelat dr. France Oražem pa se v svojem prostem času ukvarja tudi s čebelarjenjem, saj ima v svoji rojstni vasi Globel postavljen čebelnjak, je pa tudi član Društva ljubiteljev čebel Apica v Ribnici, v katerega so vključeni čebelarji iz občin Loški Potok, Ribnica in Sodražica. Društvo je v svojem jubilejnem letu 2005 začelo z gradnjo novega čebelarskega doma, katerega temeljni kamen je blagoslovil njihov član in duhovnik dr. Oražem. SLIKI SPODAJ - Utrinka iz zlate maše v rojstni župniji prelata dr. Franceta Oražma v Sodražici: - Nadškof Alojzij Uran je v slovesni pridigi med drugim poudaril, da je »živ« le tisti narod, ki skrbi za svojo duhovnost. Vsi drugi so že (ali pa še bodo) »izumrli«. (V ozadju je na sliki tudi škocjanski župnik dr. Edo Škulj, ki je vse lepo organiziral.) - Pogled na del množice, ki se je zbrala na dan farne zavetnice sv. Marije Magdalene v Sodražici pri zlati maši svojega rojaka. Tudi pri tej slovesnosti naj izpostavimo pevce in organista na koru, ki so se še posebej izkazali. V župniji Škocjan rojeni Tone Zrnec (vas Laporje) - lazarist, ki živi v Torontu (Kanada), praznuje biserno mašo 20. decembra letos. Tone je Štefanov brat, ki ga zdaj že vrsto let srečujemo na tradicionalni prireditvi Stati inu obstati v Škocjanu v vlogi Primoža Trubarja. Praznik Škocjanci praznujejo v spomin na krst Primoža Trubarja. Tone pa se tudi rad vrača na počitnice v svoj rodni kraj in poskrbi, da ob diapozitivih predstavi kraje, kjer vse je opravljal svojo duhovniško in misijonarsko službo. 56 nadškofu dr. ŠUŠtarjU V spomin Grosupeljski odmevi Julij I številka 7 I 2007 Božjo voljo spolnjevati! »...Spolnjevati Božjo voljo mi torej pomeni, da si bom z vsemi močmi prizadeval za resnico, pravičnost, mir in ljubezen, svobodo in srečo, kakor nas uči naš gospod Jezus Kristus v svoji velikonočni skrivnosti križa, vstajenja in novega življenja.« - dr. Alojzij Šuštar Škof dr. Tone Jamnik o nadškofu dr. Šuštarju Kot nadškof je začel delovati v času totalitarnega sistema in spremljal počasen prehod v demokracijo. Prizadeval si je, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju. Znani so njegovi napori za proslavljanje božiča, ko naj bi bil dela prost dan in da bi po domovih za starejše in v bolnišnicah ter v zaporih imeli možnost duhovne oskrbe. V času njegove škofovske službe nas je maja 1996 prvič obiskal papež Janez Pavel II. Na njegovo pobudo je bila 20. junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je 20. februarja 1993 nadaljevala delo v samostojni Slovenski škofovski konferenci. Bil je član različnih mednarodnih komisij, svetov in odborov, večkrat pa jih je tudi sam vodil. Znana so bila njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevala poznanstva v tujini, ki so se stkala v času, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Prek plebiscita in razglasitve samostojne Slovenije in z desetdnevno vojno je prišlo do mednarodnega priznanja. Nadškof Šuštar se je ves čas dejavno vključeval, še posebej med vojno za Slovenijo. Uporabljal je osebna poznanstva, da bi tako pripomogel k čimprejšnjemu končanju vojne. Vsakemu stisk roke in prijazno besedo! Srečanja z nadškofom običajno niso za nas (navadne smrtnike) prav pogosta. Zame osebno je bila taka priložnost poleg priložnosti ob sv. birmi starejšega sina Tomaža v Žalni tudi blagoslovitev precej obnovljene podružnične cerkve sv. Martina pod Boštanjem leta 1993, ki smo jo pred tem uspeli razglasiti za enega od prvih kulturnih spomenikov v nekdanji občini Grosuplje. Veselje in pripravljenost, ko smo iz štirih vasi v soseski sodelovali pri obnovi cerkve, sta bili zelo veliki. Še večji pa sta bili potem, ko smo izvedeli, da nas bo obiskal in z nami ter številnimi duhovniki daroval zahvalno daritev. Poleg obnove cerkve smo vzporedno obnovili še 7 kapelic in 4 križe na Lobčku, Malem in Velikem Mlačevem, Plešivici in v Zagradcu. Čeprav je ponoči iz sobote na Martinovo nedeljo tega leta padlo dobrih 10 cm snega, si je g. nadškof Šuštar poleg same cerkve po maši ogledal tudi vsa znamenja in jih blagoslovil. Še posebej pa smo si nadškofa zapomnili po tem, ko nas je po končani maši povabil pred oltar, kjer mu je vsak stisnil roko in je lahko spregovoril z njim tudi nekaj besed. Preprosto reči besedo ali dve z njim, ki je imel celo vrsto mednarodnih stikov in je bil tako visoko izobražen ter na tako visokem položaju, je marsikomu pomenilo zelo veliko. Jože Miklič Fotografiji sta bili narejeni na Martinovo nedeljo leta 1993 ob blagoslovu cerkve sv. Martina pod Boštanjem. - Foto Ingrid Kralj ■i • • Najvišji in najnižji 29. junija je v Gospodu zaspal dr. Alojzij Šuštar, od leta 1980 do 1997 ljubljanski nadškof in slovenski metropolit. Užival je velik ugled po Evropi in v Sloveniji kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, kot voditelj Cerkve na Slovenskem, kot strokovnjak za moralno teologijo, kot Slovenec, kije s svojimi evropskimi zvezami in znanstvi pripomogel k mednarodnemu priznanju samostojne Slovenije, kot človek pogovora, razumevanja, resnice, odpuščanja in zaupanja. Gotovo ni slučajno, da ima njegova doktorska disertacija naslov Ljubezen pri apostolu Janezu. Nadškof dr. Alojzij Šuštar se je znal pogovarjati z voditelji držav, z domačimi in tujimi politiki vseh strank in enako pozorno ter spoštljivo tudi s preprostimi, anonimnimi ljudmi. Ko je bil Jože Kastelic tretji grosupeljski župnik (1986-1989), je bil odprt tudi naš dom za starejše in onemogle. Ker je v domu veliko vernih in ker starejši in težko bolni še zlasti potrebujejo ljubezni in upanja, je želel, da bi bile v domu redne vsaj praznične maše. Da bi mu prošnje kar zlahka ne odbili, je naprosil nadškofa in ta je obiskal naše domovce in v domu daroval prvo mašo. Ob srebrnem prazniku grosupeljske župnijske cerkve leta 1997 smo izdali jubilejno brošuro. S posredovanjem dr. Franceta Šuštarja, petega grosupeljskega župnika, nam je povzetek knjižice v nemščino ljubeznivo prevedel tedaj že upokojeni nadškof dr. Alojzij Šuštar. S pokojnim nadškofom pa sem se tudi osebno srečal, čeprav me ni nikoli poznal. Ob nekem obisku nadškofijskega arhiva, ki je bil tedaj še v Škofiji na Ciril - Metodovem trgu, sem se bližal vhodnim vratom, velikim in težkim. Ko sem videl, da se od druge strani vhodu približuje tudi nadškof, sem nekoliko hitreje stopil, da mu jih odprem - toda nadškof je potekel in mi vrata z ljubeznivim nasmeškom odprl sam. Njegova evangelijska skromnost in uslužnost me je pretresla in prevzela. Jakob Müller Julij/ številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi v spomin V spomin Dušanu Mazaju Srečal sem ga davno, na začetku svoje službene poti, ko sem mu odmeril parcelo za hišo na Cerkvenem hribu. Že takrat sva se precej več pogovorila, kot sta mi morda čas ali pa uradno delo na Geodetski upravi v Grosupljem dopuščala. Ker sem se v tistem času tudi sam dokaj intenzivno ukvarjal z glasbo, in ker se mi je obraz zdel znan iz televizijskega ekrana, sem ga vprašal, če ni to tisti kitarist, ki je igral s tem in tem ansamblom. Potem je beseda, in najino dobro znanstvo, steklo do današnjih dni. Moja glasbena pot se je zaradi različnih naključij zaključila, njegova pa se je ob upokojitvi še bolj razmahnila. Pozneje sva se z Dušanom srečevala še večkrat ob različnih priložnostih, saj je bil vedno rad v ustvarjalnih in veselih družbah - na raznih prireditvah v šoli in na kulturnih, krajevnih ter drugih dogodkih po vsej občini in izven nje, še posebej pa v Šmarju - Sapu in na Polici. Lepo je bilo sodelovati z njim tudi pri proslavljanju 500-letnice šole v Šmarju. Trajno bo zapisan njegov pomemben prispevek tudi ob tem velikem jubileju. Vedno se je bilo prijetno srečati z njim. Skoraj nikoli, pa če je bil še tako obremenjen z raznimi skrbmi kot organizator ali kot nastopajoči, ni pokazal slabe volje ali da si ne bi vzel nekaj trenutkov za »dober dan« in kakšno besedo o tem in onem. Otroci v šoli so ga spoznali kot dobrega strokovnjaka tehnične smeri in učitelja, ki je poučeval tudi na zabaven način. Nedvomno pa se je ukvarjal še z vrsto drugimi zadevami in zato ni bilo naključje, da je pred leti prejel visoko občinsko odlikovanje! V petek zjutraj, 13. julija 2007, se ni več prebudil. Naj mu angelski zbori prepevajo in brenkajo melodije, kot jih je on nam igral! Jože Miklič ZAHVALA Ob smrti brata in strica Martina Klančarja 1946 - 2007 iz Velikega Mlačevega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter podjetju Kovinastroj. Posebna zahvala velja Tončki in Francu Hotko za pomoč pri organizaciji pogreba, domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Veliko Mlačevo za soorganizacijo pogreba ter prostovoljnim gasilskim društvom Čušperk, Luče, Malo Mlačevo, Račna, Zagradec in Žalna in Društvu upokojencev Grosuplje za soudeležbo na pogrebu. Posebej se zahvaljujemo župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za zapete žalostinke in Stanetu Jerebu za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste mu karkoli v življenju dobrega storili in se ga boste spominjali. Žalujoči vsi njegovi Usoda se kruto s teboj je igrala, saj polno ti čašo grenčice je dala. A vendar pogumno si čašo sprejela, grenkobo, gorje - vse za dobro si vzela. S trpljenjem razvijala srčno dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto. Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še gomila. Kjerkoli si, naj te sreča poišče, v nebesih naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v naših bo srcih ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče in sestre Marije Ahčin (4. 7. 1920 - 17. 6. 2007) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebej se zahvaljujemo njeni sestri Anici Furlan za nesebično pomoč in tople besede, ki so jo med boleznijo hrabrile in vzpodbujale. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Sketu za lep pogrebni obred, g. Antonu Adamiču za organizacijo pogreba, pevcem g. Jakoba Ivana za lepo zapete pesmi pri maši in na pokopališču. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Jožice Hribar (15. 10. 1933 - 27. 6. 2007) iz Ponove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za vsa izrečena sožalja. Hvala g. župniku Janezu Šketu in g. kaplanu Matjažu Celarcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo odpete pesmi in osebju ZD Grosuplje vso pomoč v zadnjih tednih. Hvala tudi sosedama Joži in Olgi za skrb in podporo. Posebno se zahvaljujemo gasilcem PGD Ponova vas, ki so v tako velikem številu pospremili našo mamo k večnemu počitku. Oba govorca sta nam s svojimi besedami segla v srce. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo boste obdržali v lepem spominu. Vsi njeni. med ljudmi Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Okrogla miza: Nasilje nad starejšimi Kočevje, 12. 6. 2007 - Sodelovali so: PP Kočevje, PP Ribnica, PP Vrhnika, CSD Kočevje, CSD Ribnica, CSD Cerknica društva upokojencev Kočevje, Sodražica in Grosuplje, Dom starejših občanov Kočevje in Grosuplje, Zavod Jutro, patronažna služba ZD Kočevje, Društvo varnega zavetja Kočevje in Zavod Jutro. Ugotovili smo: - Nad starejšimi je prisotno nasilje v različnih oblikah - zanemarjanje, čustvene in psihične zlorabe, fizične in telesne zlorabe ter finančne ali materialne zlorabe. Najpogostejše so prisotne psihične in fizične zlorabe. Pogosto je težko razmejiti, kaj je nasilje in kaj ni. - Iz statističnih podatkov policije o žrtvah kaznivih dejanj za leto 2006 za PU Ljubljana število oškodovanih starejših oseb ne izstopa (2600 oseb). Več je postopkov zaradi dejanj, povzročenih s strani tretjih oseb, kot pa postopkov zaradi prijav kaznivih dejanj zoper povzročitelje v družinskem krogu. - Običajno samo najtežje oblike nasilja z najhujšimi posledicami privedejo do prijave, kadar so storilci v družinskem krogu. Zlasti v vaškem okolju pomeni prijava centru za socialno delo in policiji sramoto, prisoten je strah zaradi odvisnosti od pomoči družinskih članov in strah pred odhodom v dom starejših občanov, zaradi tega je prijav malo oz. ljudje ne želijo govoriti o tem z nikomer. - Pomembno je najti poti za osveščanje ljudi. Nekateri projekti že potekajo preko Zveze društev upokojencev Slovenije, možnosti so preko uvajanja instituta zagovorništva in samopomočnih skupin, pomembna pomoč so tudi klici na svetovalne telefone nevladnih organizacij. - Pogosto do netolerantnega vedenja pride, ko so ljudje v stiskah (svojci so preobremenjeni z oskrbo starejše, bolne osebe - dogaja se, da ni mesta v domovih za starejše kljub hudim zdravstvenim težavam, nerazumevanje poteka bolezni demence). Pozitivno vpliva že pogovor s svojci in nudenje pomoči na domu, da se situacija izboljša. - Do konca leta bo sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki bo omogočal večjo zaščito žrtvam nasilja v družini ter konkretneje določal obveznosti institucij v primerih nasilja v družini. Helena Vidic Bizjak, koordinatorica za obravnavo nasilja v II. obljubljanski regiji Klena generacija Malolipljenčank Naših šest jubilantk pod vaško lipo. Slika je nastala letošnjo pomlad. - Foto Leopold Sever ima namreč kar štiri vaščanke, ki so presegle starost devetdeset let in še dve iz bližine tega častitljivega jubileja. Število na prvi pogled ni nič posebnega. Zanimivo postane šele s primerjavo: v vasi namreč živi le okoli osemdeset stalnih naseljencev; in še nekaj - toliko ljudi dolgega življenja komaj premore cela škocjanska župnija, čeprav šteje petnajst naselij. Oglejmo si sliko po vrsti! Spredaj sedijo: Marija Maver - 92 let, Marjetka Andoljšek - 90 let, Roza Sever - 93 let, Ana Klančar 92 let. Zadaj stojita: Marija Koprivec - 84 let, Francka Petrič - 84 let. Ko je bila podoba narejena in čla-nek napisan, se je zgodilo nekaj »nepričakovanega«; Ana Klančar, zadnja med sedečimi na podobi, nas je za vedno zapustila. S tem se je na žalost število naših dolgoletnikov, na katere smo tiho ponosni, zmanjšalo. Pričujoči zapis v našem časniku naj bo zategadelj vsem živečim svojevrstna čestitka za visoke jubileje, umrli Ani pa v spoštljivo slovo ob odhodu v večnost. Leopold Sever Med petimi naselji Krajevne skupnosti Škocjan, ležeči naskrajnemjugozahodnem delu naše občine,je tudi vas Male Lipljene. Selišče je znano po skrivnostnem izvoru imena in drugih bolj ali manj prikritih znamenjih iz večje davnine. V današnjem času pa vzbuja pozornost dolgoživost najstarejše populacije prebivalk. Naselje Klop pod vaško lipo bi ostala prazna, če bi skušali nanjo posaditi moško populacijo; močnejšemu spolu potemtakem preti »skorajšnje izumrtje«. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 59 Komunikacija s starejšimi Medsebojna komunikacija je vsakodnevni in univerzalni pojav med ljudmi in je eden od pogojev preživetja. »Ne moremo ne-komunicirati,« je napisal znani avtor Watzlawick/1969/. S tem, da obstojamo in smo prisotni, komuniciramo. Komunikacija pa ni omejena samo na besede, komuniciramo s celim bitjem ter pošiljamo sporočila okolju. Komunikacija je pomembni del vseh naših odnosov z drugimi. Kvaliteta medsebojnih odnosov pa je odvisna od kvalitete medčloveške komunikacije. V različnih razvojnih obdobjih človek komunicira raznovrstno in specifično. Komunikacija je pojem, v katerega so vključeni številni dejavniki in dopolnjujejo vedenje o njem. Komunikacija mora biti hotena, iskrena, načrtovana, zavestna, z uvidom o sprejemanju in delovanju oddanih sporočil s strani obeh sogovornikov ter natančna. Že s samo navzočnostjo - brez uporabe govora - je vzpostavljen kontakt na nebesedni ravni. V posameznikovi notranjosti pa poteka nepretrgana medosebna komunikacija, s katero posameznik vrednoti in raziskuje lastna dognanja, doživljanja, prizadevanja, izkušnje in vedenja. Komunikacijo lahko formalno razdelimo na besedno in nebesedno oziroma verbalno in neverbalno. Besedna komunikacija mora biti najprej jasna, razumljiva in iskrena. Da doseže to raven, mora govorec sprejeti sogovornika kot enakopravnega partnerja. To pomeni, da si mnenja ne ustvarja vnaprej, temveč dopusti dopolnjevanje in spreminjanje informacije o njem in njegovem svetu. Verbalna komunikacija bo dobra, če bosta sogovornika odkrito sodelovala in si ustvarila polje odkritosrčnega in iskrenega pogovora, kjer bosta lahko enakovredno izmenjala svoje izkušnje in znanje. Nebesedno komunikacijo nekateri poimenujejo tudi kot govorico telesa in zajema skoraj 80 % komunikacije. Na vsebinski ravni nebesedna komunikacija spreminja, dopolnjuje, potrjuje izgovorjene vsebine. Na osebni ravni pa izraža čustvena stanja govorca, njegove namere in pričakovanja. Nebesedna komunikacija je sestavljena iz telesnega vedenja in mimike, gestikuliranja (spremljanje govorjenja z gibi rok), dotika in oblačenja. Izraža se tudi z vedenjem v prostoru in času. Vsebinska in medosebna komunikacija sta pri oddajanju in sprejemanju sporočil tesno povezani, saj odnos med sogovornikoma vpliva na razumevanje informacije. Zelo pomemben pa je tudi odnos sogovornikov do vsebine; če jo sprejemata in se z njo strinjata ter imata poleg tega tudi pozitiven odnos drug do drugega, bo komunikacija stekla brez ovir. Včasih pride do prepletanja vsebinske in medosebne ravni, kar nujno pripelje do konflikta. Namesto, da bi se sogovornika posvetila izbrani temi, se začneta ukvarjati z nerazčiščenimi odnosi iz preteklosti. Sporočilo lahko sprejemnik sprejema le, če ga razume. Medosebna komunikacija je pomembna, ker nam odkrije, v kakšnem odnosu sta sogovornika. Pri medsebojni komunikaciji ločimo: • vzajemno rivalsko komunikacijo /ali ti ali jaz/, • pozicijsko fiksirano odkrito komunikacijo /jaz in ti; jaz zgoraj, ti spodaj/, • pozicijsko prikrito komunikacijo /jaz nad tabo, vendar ti to ne veš, ker misliš, da sam zavzemaš moje mesto/, • fleksibilno dopolnjujočo komunikacijo /tako jaz kot ti/. Pri vsebinski in medsebojni komunikaciji je potrebno upoštevati tudi vidik udobnosti. Sogovornika imata možnost oz. pravico do različnega mišljenja. Sama lahko odločata o času komunikacije, oglašanju; lahko izražata občutke zadovoljstva in nezadovoljstva, vendar frustracija ne sme preseči meje strpnosti. Komunikacija med starejšimi in medgeneracijsko sodelovanje Vsako človekovo obdobje ima svoje specifične komunikacijske dejavnike, ki so odvisni od starosti, izobrazbe, okolja, delovnih pogojev; nadalje od motivacije, čustvene naravnanosti in drugih osebnostnih parametrov. Starejši ljudje se drugače medsebojno sporazumevamo kot druge osebe. Življenjske in delovne izkušnje, čustvena zrelost ter nekatere druge osebnostne značilnosti starejših ljudi pogojujejo drugačno vsebinsko, oziroma verbalno in neverbalno sporazumevanje. Pri spominski komunikaciji starejših oseb je vsebina predvsem usmerjena v preteklost, spomini na mlajša leta, vojaščina, usposabljanje in delovne izkušnje so pogosto vsebina komunikacij, današnje vsebine, zahteve današnjega časa pa so pogosto odmaknjene. Starejši ljudje, zlasti tisti, ki so se umaknili iz aktivnega življenja /ne mislim samo na upokojence/ pogosto zmanjšujejo in znižujejo vsebinsko komunikacijske zmožnosti in postanejo pasivni opazovalci življenja. Od tu osamljenost, socialna izolacija in čudenje, kam gre ta svet. Zlasti pri aktiviranju starejših oseb na vseh ravneh življenja nam bodo pomagali različni komunikacijski modeli in so prirejeni za starejše. Današnja informacijska družba zahteva tudi od starejših učenje in usposabljanje na novih tehnologijah. Sodobna informacijska tehnologija /TV, računalniški programi, elektronski mediji/ ponuja tudi starejšim, da se izobražujemo in s tem komuniciramo s sedanjim svetom. Vključevanje starejših v vseživljenjsko učenje in uporaba sodobne učne tehnologije zelo zbližujeta različne generacije. Ustvarja se občutek skupnega življenja, ustvarjanja in izkoriščanje prostega časa. Na ta način - poudarjajo nekateri - da tudi preteklost in izkušnje starejših začne zanimati mlajše generacije. Izsledki pa tudi kažejo, da mlajši pridobivajo boljši občutek za razumevanje problemov starejših oseb. Da bi bilo medgeneracijsko sporazumevanje in sodelovanje še bolj uspešno, je potrebno: • sistematično in primerno usposabljanje starejših z uporabo učne oz. informacijske tehnologije, • razširiti program vseživljenjskega učenja tudi za starejše osebe z nižjo in srednjo izobrazbo, •izkoristitivsakopriložnostzamedgeneracijska srečanja / praznovanja, festivali, strokovna srečanja, športna tekmovanja, pomoč pri učenju, prenos delovnih izkušenj idr., • ustanavljati klube medgeneracijskih spoznavanj s področja poezije, glasbe, čajank, pogovornih večerov, skupnih nastopov idr. Z uspešno komunikacijo med generacijami bo življenje za vse kvalitetnejše in prijetnejše. Borut Hrovatin Skupina za pomoč dementnim Slovenska filantropija pripravlja redna srečanja skupine za pomoč dementnim. Skupina je zelo odprta za vse, ki si želite izvedeti kaj več o demenci ali ste pripravljeni nekaj svojega prostega časa preživeti kot prostovoljec. Za več informacij pokličite na: Slovensko filantropijo Nino Lukashevich (01 433 40 24, 051 389 895, nina.lukashevichrafilantropija.org) ali Ano Cajnko (041 694 360). 6o iz društva upokojencev šmarje-sap Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Kaj smo že postorili v letošnjem letu: Predsednik KS Šmarje - Sap Janez Tomažin pri podelitvi priznanj zaslužnim upokojencem. ZGORAJ: Na športnih igrah ljubljanske pokrajine smo osvojili 4. mesto. SPODAJ: Veseli v pričakovanju vožnje s splavom po Dravi. Pustovanja pri Slamarju se je udeležilo 66 članov. Veselo druženje, nekaj maškar, za živahen ples je poskrbel domačin Robert Grm s prijateljem. Občni zborsmo imeli meseca marca. Udeležilo se ga je 1 35 članov in 1 0 gostov. Potekal je praznično, saj smo se spomnili ustanovitve društva pred 55 leti. V kulturnem programu so nastopali naši vnuki, harmonikar Andraž Mehlin, recitatorka Klara Balažič, pevca Blaž in Breda Ferbežar ter recitator Nejc Virant. Pa seveda naše ljudske pevke in citrar Dušan Mazaj. Ob jubileju so za dolgoletno uspešno delo prejeli priznanja naslednji člani: Anica Gregorc, Cilka Zaviršek, Fanika Cizel, Fanika Smerke, Metka Zaviršek, Anica Bergant, Zdenka Semenič, Vida Strežek, Zinka Vidmar in Dušan Mazaj. Za gostoljubje pa tudi Gostilna Slamar. Naše pevke in citrar Dušan se ne dajo. Poleg rednih vaj so imeli 5 samostojnih koncertov v domovih starejših občanov Dobrepolje, Poljane, Vrhnika, Tisje in Logatec. Sodelovali so v kulturnem programu ob 60-letnici Kulturnega društva Šmarje - Sap in na prireditvi ob zaključku študijskega leta grosupeljske univerze za 3. življenjsko obdobje pod Boštanjem. Citre, petje in skeči vsako prireditev lepo popestrijo. Za nami so že športna tekmovanja na medobčinski ravni in na ravni Pokrajinske zveze Ljubljana. Pomerili smo se v namiznem tenisu, balinanju, pikadu in kegljanju. Osvojiti eno drugo mesto in tri tretja v hudi konkurenci velike ljubljanske pokrajine ni kar tako. Franci Polajžar - od letos naprej vodja športa, Mihael Stanko, Iztok Tuma, Rado Meden, Stane Lunar, Albin Indof, Jože Jerlah, Jože Pucihar in vsi drugi tekmovalci in tekmovalke. Čestitamo! Rekreacije v telovadnici šmarske šole v spomladanskem času je konec. Vidimo se spet septembra. Upamo, da bodo takrat lahko začeli z rekreacijo tudi moški, vsaj po eno uro tedensko. Izleti so naše člane vedno bolj privlačni. Aprila smo si gledali Rogaško Slatino in njeno okolico, maja pa del Ljubljane. Na ogled Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 821 Vreme v Grosupljem: junij 2007 Prvi mesec meteorološkega poletja se je pričel z nestanovitnim vremenom s pogostimi plohami in nevihtami, v drugi polovici nadaljeval s teden dni trajajočo vročino, ob koncu pa se je zgledoval po začetku. Občutna ohladitev v zadnjih majskih dneh se je odražala tudi še v začetku junija. Vse do konca prve dekade je prevladovalo sicer toplo, vendar zelo spremenljivo vreme, ki je oviralo nadaljevanje prve košnje. Iz dneva v dan se je zastrtost z oblaki zelo spreminjala, poleg tega pa so bile padavine v obliki ploh in neviht skoraj vsakodneven pojav. Najizrazitejša nevihta se je nad Grosupljem razbesnela 7. junija kmalu po 19. uri. Poleg številnih udarov strel smo bili deležni močnega naliva, ki je trajal približno pol ure in dal 16 litrov padavin. Kasneje se je vreme počasi izboljševalo in z vsakim dnem je bilo več jasnine. Najvišje > gradu smo se popeljali z novo vzpenjačo. Za junijski ogled Maribora in za vožnjo s splavom po Dravi pa je bilo udeležencev kar za dva avtobusa. Sredi julija še ogled sečoveljskih solin in solinarskega muzeja ter kopanje v Izoli. Izlete sedaj vodi Jožica Gliha. Vse skrbno pripravi, da je zadovoljstvo čim večje. Upravni odbor se je sestal trikrat. Na uradni uri, ki jo imamo še vedno vsak torek ob 12. uri, se člani predsedstva pogovorimo o vseh tekočih zadevah. Na občino in krajevno skupnost smo že oddali prošnje za dotacije. Upamo, da bodo ugodno rešene, saj varčno ravnamo z denarjem, brez njega pa ne gre. Vodstvo društva, 25 delovnih prijateljev. Ni nam žal za vodenje društva porabljenega časa, ker imamo zelo hvaležno članstvo. In kaj nas čaka v naslednjih mesecih: V začetku avgusta gremo na ogled Škocjanskih jam in pršutarne v Lokvah. 24. avgusta bo na letališču v Šentvidu pri Stični srečanje upokojencev ljubljanske pokrajine. Gostitelji smo upokojenska društva občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. In zato se peljemo na srečanje tudi Šmarčani, kot pomočniki in udeleženci. Od 8. do 15. septembra gremo na skupno letovanje v Izolo. Določili bomo še datum za medobčinsko prvenstvo v pikadu. Letos smo organizatorji Šmarčani. Le še primeren prostor najdemo. Upamo, da nam bo za organizacijo tega tekmovanja in tudi druge dejavnosti dana možnost v novih prostorih krajevne skupnosti. Da boste o vsem pravočasno obveščeni, bodo poskrbeli naši poverjeniki. Pridružite se nam! Imamo že 341 članov. Ana Fabjan, predsednica DU Šmarje-Sap dnevne temperature so kmalu dosegle +28 °C. Še topleje je bilo v začetku druge polovice meseca, ko je po prehodnem poslabšanju z nevihtami v noči na 16. junij sledilo teden dni trajajoče suho in vroče obdobje. V tem času se je najvišja dnevna temperatura v štirih dneh povzpela preko +30 °C. 23. junija je bilo zaradi oblačnosti prehodno nekoliko bolj sveže, na praznični 25. junij pa se je živo srebro zopet povzpelo preko +30 °C. V zadnjih dneh meseca se je ohladilo, vendar pretirano slabega vremena ni bilo: najvišje dnevne temperature so padle pod +25 °C, 27. junija popoldne je bila nevihta s kratkotrajnim nalivom, 30. junija zgodaj zjutraj pa je rahlo deževalo. Srednja mesečna temperatura je bila +19,9 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2005 približno eno do dve stopinji Celzija previsoko. Imeli smo 18 toplih dni (najvišja dnevna temperatura je vsaj +25 °C) in 5 vročih (najvišja dnevna temperatura je vsaj +30 °C). Tako jutra s povprečno temperaturo +14,5 °C, kot tudi popoldnevi s povprečno temperaturo +26 °C so bili glede na povprečje obdobja 1995-2005 pretopli. Najvišja mesečna temperatura je bila +33,1 °C (20. 6.), najnižja pa +8,7 °C (1. 6.). Megla je bila opažena v 11 jutrih; prav v mestu je bila sedemkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmelo in bliskalo se je razmeroma pogosto, saj je bilo takih dni 7. V dvanajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter padlo 93 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2005 predstavlja 80 % običajnih junijskih padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen junij leta 1997 s 144, najbolj suh pa lansko leto s 24 litri padavin. Iztok Sinjur Zelena luč za krizni center na Brvacah V novembrski številki lokalnega časopisa smo v prispevku Otrok potrka samo enkrat, malodane preroško zapisali, da bo hiša na Brvacah, namenjena začasnemu domu trpinčenih otrok, v decembru postala začasni dom prvim otrokom in mladostnikom, ki jih je iz kakršnegakoli razloga potrebno zaščititi, ki potrebujejo pomoč... Od tedaj je minilo več kot pol leta, hiša pa še vedno sameva in čaka, kot da je v naši družbi res ne potrebujemo. Pa ni bilo čisto tako. Prvotni program Zveze prijateljev mladine Slovenije je bil program »varne hiše«, ki pa ga ZPMS ni uspela umestiti v programe različnih ministrstev. Zato je bilo v letu 2006 predvideno, da se jo uporabi za progam Kriznega centra za mlade za področje Ljubljane in okolice in istočasno zapre KCM v Ljubljani. Vendar se je tudi to izkazalo za neumestno, ker Ljubljana takšen center potrebuje, še en tak center v 18 km oddaljenem Grosupljem pa bi pomenil pregosto mrežo socialno varstvenih storitev na tem področju. Problematika torej ni mirovala, ampak je stroka iskala optimalne rešitve z enim samim ciljem, da se hiša kakorkoli uporabi za namene, za katere je bila zgrajena. V začetku tega leta pa se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v iskanju rešitve in ob spoznanju, da Slovenija potrebuje program kratkotrajne namestitve mlajših otrok, starih od 0 do 6 let, odločilo, da glede na dano prostorsko možnost v hiši na Brvacah, pa tudi Krizni center za mladostnike na področju vseh treh občin, ki jih pokriva CSD Grosuplje, naj bi CSD Grosuplje dobil hišo na Brvacah v najem. Gre torej za pilotski program ministrstva, ki naj bi trajal do 31. 5. 2008; delovanje in rezultati projekta pa bodo podlaga za dokončno rešitev, ali bo projekt tudi po 31. 5. 2008 postal program v javni mreži. Osnovni namen Kriznega centra za otroke Grosuplje je ponuditi Centrom za socialno delo v Sloveniji možnost kratkotrajne namestitve otrok v predšolskem obdobju, torej otrokom nuditi varno okolje. Seveda pa bodo vrata odprta tudi otrokom iz našega okolja, pa tudi mladostnikom, ki bi iz kakršnegakoli razloga varno zatočišče iskali sami. Iz poročil Centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji je moč razbrati, da se povečuje število otrok in mladostnikov, ki doživljajo nasilje in spolne zlorabe, in tudi takšnih otrok, ki se soočajo z najrazličnejšimi težavami v času odraščanja. Obravnava otrok in družine Centra za socialno delo Grosuplje kaže, da se tudi na našem območju povečuje nasilje v družini, kjer so otroci trpinčeni, povečuje se tudi ogroženost otrok, ker jih starši zanemarjajo, beležimo tudi zlorabe (spolne) in telesno nasilje. Torej bo Krizni center lahko reševal tudi problematiko domačega območja. Po besedah direktorice CSD Grosuplje, ge. Vesne Širok, dipl. psihologinje, naj bi Krizni center na Brvacah končno vrata pomoči in zatočišča potrebnim otrokom odprl 1. septembra letos, s tem pa tudi olajšal delo strokovnjakom na Centrih za socialno delo, ki marsikdaj ostajajo pred velikimi dilemami - kam z otrokom v tako kriznih situacijah, ko je potrebno za otroka najti najboljšo rešitev. Alenka Adamič 62 v« • mm m nasi lZSeHenC! Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Argentinski Slovenci in drugi spet obiskali Slovenijo »Tudi Slovencem po svetu naj Slovenija postane mati in ne mačeha.« Državni sekretar Zorko Pelikan Jože Miklič odmevih spremljamo dogajanje naših rojakov po svetu, še posebej tistih, ki imajo sorodnike v naših krajih. 14. Tabor Slovencev po svetu o pravi domovini Tudi letos je društvo Slovenija v svetu organiziralo že 14. tabor Slovencev po svetu, ki so ga začeli 29. junija 2007 v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano z odprtjem razstave 1 5 izseljenskih slikarjev 20. stoletja in predstavitvijo knjige Franceta Perniška Moj taboriščniški dnevnik 1945-1949. Naslednji dan so tabor nadaljevali z mašo v kapeli, ki jo je ob somaševanju tudi nekaterih duhovnikov, ki delujejo med Slovenci po svetu, daroval mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, pri maši pa so ob spremljavi kitare prepevali slovenski maturantje iz Argentine večinoma novejše slovenske duhovne pesmi, nekaj pa tudi v španščini. Tabor je pozdravil naš evropski poslanec Lojze Peterle, ki se je še posebej razveselil organizacije in vsebine tega tabora zaradi kakovosti življenja, ki ga prinaša in tudi zato radi po svojih zmožnostih obiskujejo domovino, saj jim ukoreninjenost omogoča, da se človekova osebnost s prepoznavno kulturo sploh lahko uresničuje. V nadaljevanju so tabor poleg predsednika Društva Slovenija v svetu Boštjana Kocmurja pozdravili tudi številni drugi gostje in predstavniki občin in civilne družbe ter slovenskih skupnosti po svetu. Udeležence tabora je nagovoril tudi vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki je poudaril, "da v Sloveniji danes skoraj ni družine, ki ne bi od blizu spoznala odhajanja v tujino, a odhajanje je danes tudi vračanje, vrnitev in življenje na dveh krajih sočasno. Kljub vsej dobri volji, ki jo želimo pokazati, pa to vprašanje žal še vedno ni učinkovito rešeno. Še vedno se slišijo včasih kar neverjetne zgodbe o zamudnih postopkih, preden si lahko nekdo uredi prebivališče, si najde zaposlitev in zaživi z družino polno življenje v novi stari domovini," je opozoril Pelikan. Srečanja pa sta se udeležila tudi avstrijski veleposlanik v Republiki Sloveniji Valentin Inzko in »Vsak peti Slovenec živi izven meja matične države. V teku zgodovine je na tisoče in tisoče rojakov iz gospodarskih, družbenih ali političnih vzrokov zapuščalo rodne kraje in odhajalo v svet... Slovensko skupnost v Argentini so organizirali in ohranili pri življenju naši dedje in očetje. Njihov namen je bil, da ostanejo povezani med sabo in s Slovenijo in da ohranijo narodne in verske vrednote, zaradi katerih so morali oditi v svet. To delo nadaljujemo in bomo nadaljevali mi, mladi iz Argentine,« so zapisali mladi, organizirani v skupino RAST 36 (Roj abiturientov srednješolskega tečaja) na svoj prospekt, ki ga pripravijo vsako leto in ga razdelijo ob njihovih nastopih po Sloveniji. Prva nedelja v juliju je nedelja izseljencev. Zato v tem času tudi pri Grosupeljskih Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi naši izseljenci poslanec državnega zbora Miran Koren, moj sodelavec ter nekdanji vodja Geodetske uprave Slovenj Gradec. Osrednji dogodek tega dne pa sta bila okrogla miza "Naš domači kraj -povezovalec Slovencev doma in po svetu", v kateri so sodelovali ugledni strokovnjaki in znanstveniki. Namen letošnjega tabora je spodbuditi in oblikovati širšo nacionalno strategijo za vključevanje slovenskega potenciala, razpršenega po svetu, v matično domovino. Dr. Janez Bogataj, red. prof. na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je še posebej izpostavil pomen domačega kraja kot vezi z izseljenstvom in njegovim človeškim potencialom. Jože Horvat, predsednik sveta Zavoda sv. družine Črenšovci, predsednik programskega odbora Tedna duhovnosti in kulture Črenšovci 2006 in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije pa je spregovoril, kako so pri njih v Prekmurju našli pravo rešitev, da obnavljajo vezi s svojimi rojaki po svetu prek izseljenskega središča v Črenšovcih in nakazal možnost kot model za druga tovrstna središča po Sloveniji. Doc. dr. Marina Lukšič-Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je predstavila Sodelovanja med Slovenijo in Slovenci po svetu na državni in lokalnih ravneh. Moderator okrogle mize je bil Štefan Skledar. Srečanja (ne)znanih obrazov Na taboru smo srečali tudi nekaj znanih organizatorjev iz Slovenije in tistih, ki vsake toliko časa pridejo na obisk v Slovenijo. Med njimi sta bili mladi maturantki Dafne Ribnikar in Cecilija Malovrh, sorodnici Podržajevih iz Čušperka (Dafne ima sorodstvo tudi v Predolah), in smo ju zaprosili, da poseben prispevek napiše njihova sorodnica Alojzija Fink, profesorica na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, kjer so za maturante organizirali tudi tečaj slovenskega jezika. Srečali pa smo tudi mamo Martina Boštjančiča (po očetovem rodu Bubnovega iz Malega Mlačevega), ki živi v Argentini. Mama Francka Boštjančič je bila rojena v Kranju. Martina Boštjančiča smo skupaj z njegovo ženo Heleno, ki si gradita hišo v naši vasi, predstavili lansko leto ob tem času. Skupaj z njima pa sta bila predstavljena še Helenina brata Stane (monter klima naprav) in Tone (umetnik - kipar). Kot sem nekoč že zapisal, so vsa ta srečanja zame osebno še posebej zanimiva, saj ljudje, ki pridejo k nam, kažejo že na zunaj več znakov naših prvobitnih narodnih korenin, ki so v marsikaterem današnjem poplitvenem načinu življenja že močno ogrožene. V teh očeh začutiš pristno in nepokvarjeno slovensko dušo, ki so jo naši predniki gojili tisočletja in o kateri je na primer Francoz Baltazar Hacquet zapisal, da Slovenci ne rabijo ključavnic zato, ker med njimi ni tatov in drugih nepridipravov. Prav zato sem z njimi tako lahko navezal stike, pa naj gre za Marka Finka, Zorko Grisovo in zdaj že pokojnega Martina Boštjančiča st., ali pa nenazadnje tete Jožefine iz Amerike (tete moje mame Štefke), ki nas je dvakrat obiskala v moji rani mladosti in pred nekaj leti njene nečakinje Jackie (Jaqueline), ki si prav posebej prizadeva, da bi se naučila čim več slovensko govoriti. > naši izseljenci Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 > RAST 36 po Sloveniji K tem zapisu naj dodamo, da že 47 let v Slovenski hiši v Buenos Airesu poteka Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Dijaki zadnjega letnika med tamkajšnjimi zimskimi počitnicami obiščejo Slovenijo, domovino dedov in babic. Obisk je povezan z odkrivanjem narodnih, jezikovnih in verskih korenin. Letos se v Sloveniji mudi 36. skupina RAST-i. V njej je 41 dijakov in dijakinj s spremljevalci. Že v soboto, 30. junija popoldne, so odšli v občino Velike Lašče, kjer so nastopili s svojim programom, pozdravil pa jih je tudi velikolaški župan Anton Zakrajšek. V naslednjih dneh so si ogledali še številne druge kraje in naravne ter kulturne lepote po Sloveniji in nastopili s svojim kulturnim programom, ki prikazuje predvsem slovensko, pa tudi argentinsko narodno pesem in plese. V ponedeljek, 9. julija, so obiskali tudi uredništvo in druge prostore Družine, sprejel pa jih je tudi ljubljanski nadškof Alojz Uran. Nekoč, po letu 1991, so se kar nekajkrat mladi argentinski slovenski dijaki oglasili tudi v občini Grosuplje, kjer jih je sprejel župan Rudolf Rome. V nepozabnem spominu pa mi je ostalo srečanje v letu 1998, ko sem jim v sklopu njihovega obiska predstavil in osebno podaril svojo knjigo z naslovom Po Grosupljem in okolici - Nekdanje podobe krajev, ki smo jo s sodelavci naredili pretežno na podlagi starih razglednic in fotografij. Menim, da bi veljalo take stike v bodoče tudi v občini Grosuplje obnoviti. Slovence v Argentini ohranja živo kulturno delo. Naslednjo informacijo mi je po e-pošti poslala Zorka Gris iz Argentine. Z njo sem se tudi letos srečal skupaj z njenimi sorodniki (Janezom Gerlom in njegovo ženo) na veselici v Ponovi vasi, rojstnem kraju njenega pred nekaj leti umrlega očeta, ki je po drugi svetovni vojni moral zapustiti Slovenijo. Tam sva se dogovorila za prispevek, ki mi ga je že naslednji teden, ker se je dokaj hitro vrnila, tudi poslala. Kot vsako leto se v Buenos Airesu vrstijo različne prireditve, večje in manjše, ki jih pripravimo tukajšnji Slovenci. Prešernova šola na Pristavi je junija 2006 pripravila premiero otroške igre Mihe Gaserja "Biserni diadem". Nad osemdeset nastopajočih otrok in mladine je spretno vodila režiserka Mauča Zurc Čeč. Septembra 2006 je Zveza slovenskih mater in žena praznovala svojo štiridesetletnico. Po zahvalni sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj je bila v dvorani predstavljena dramatizirana psalmska kantata "Žena-Mati", ki jo je na besedilo pisatelja A. Rebule skomponiral dr. Jože Ropitz. Deloma je bil predvajan originalni posnetek kanatate v izvedbi dveh koroških zborov pod vodstvom dr. Jožeta Ropitza, pri kateri je kot solistka nastopila tudi naša argentinska rojakinja Bernarda Fink (sestra našega občana Marka Finka - op. J.M.), deloma pa je bila kantata izvajana v "živo". Dodatne verze Mihe Gaserja, ki si je celo prireditev zamislil in tudi režiral, so recitirale članice zveze iz vseh okrajnih domov, solistične vložke sta pela Ani Rode in Marcelo Brula, skupino instrumentalistov pa je vodila prof. Andrejka Selan Vombergar. Oktobra 2006 so imeli v San Justu kar dve slavji. Najprej je Balantičeva šola proslavila svojo 55. letnico z otroško pevsko revijo "Pesem je most, ki veže ljudi". Naš dom pa je obhajal svojo 50. letnico in za to priliko pripravil dramatizirano argentinsko pesnitev Joseja Hernandeza "Martin Fierro", ki sta jo v slovenščino prevedla dr. Tine Debeljak in Danica Kanalc Petriček. Lepo uspelo predstavo, pri kateri je sodelovalo tudi okoli 80 igralcev in plesalcev, je uspešno režiral Blaž Miklič. Poleg teh večjih prireditev so bili še koncerti in raznovrstne prireditve v vseh okrajnih slovenskih domovih velikega Buenos Airesa. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 825 Velika puntarija na buenosaireški Pristavi -zgodovinsko-humanistično-umetniško darilo Že v novembru 2005 (takrat imajo v Argentini poletje) pa je časopis Svobodna Slovenija poročal, da so na Pristavi, kot imenujejo njihov kulturni dom, zaigrali igro na prostem Velika puntarija po besedilu Bratka Krefta, ki jo je napisal na zgodovinskih dejstvih in govori o slovensko-hrvaškem kmečkem uporu leta 1573 na Slovenskem. V igri s 63 igralci sta nastopila tudi Blaž Miklič (ki smo ga srečali 3. julija 2005 v Cankarjevem domu v Ljubljani ob šestdesetletnici begunstva in izgnanstva in s katerim sva ugotavljala, da imava daljne skupne korenine) in naša rojakinja arhitektka Zorka Gris v vlogi visoke, uživajoče in cinične dame Erdodijeve. Igro je režiral Adrijan Gaser, scena pa je bila podobno kot na Muljavi, narejena v treh dokaj bogatih delih - od kmečkega prizorišča, ječe do grajske palače. Z izbranimi kostumi, masko, glasbeno podlago ter s skoraj tri ure trajajočo tekočo in dinamično predstavo s pravimi odrskimi spektakularnimi ali pa s ponotranjenimi osebnimi bitkami so številnim argentinskim Slovencem pokazali tudi ta del težke slovenske zgodovine. Projekt, ki ga lahko poimenujemo zgodovinsko-humanistično-umetniško darilo. Za notranjo osvoboditev Slovenije! Knjigo s tem naslovom je napisal naš rojak Božidar Fink, oče našega občana Marka Finka, od katerega sem jo osebno s posvetilom in z naročilom očeta prejel v dar že pred nekaj meseci, izšla pa je pri Mohorjevi založbi v Celovcu lansko leto. Gospod Božidar Fink je bil rojen v Litiji leta 1920. Že kot mlad intelektualec je sodeloval pri izdaji katoliškega mladinskega časopisa Mi mladi borci, v katerem najdemo zelo zanimive zapise, kot je na primer obsodba Hitlerjevega nacionalističnega vzpona in nevarnega širjenja njegovih idej. Tako razmišljanje, kot tudi druga o Stalinu in njima podobnim, je bilo zapisano že pred začetkom druge svetovne vojne. Kot pravnik se je g. Fink nato zaradi komunističnega terorja priključil vaškim stražam in nato slovenskemu domobranstvu. Po vojni je emigriral prek Vetrinja in nato odšel v Argentino, kjer je bil ves čas dejaven v organizirani slovenski skupnosti. Po razglasitvi samostojne države Slovenije je bil pooblaščen za opravljanje diplomatskih in konzularnih poslov. Knjiga je zbirka člankov in govorov nekdanjega političnega emigranta. Njegovi pogledi iz tujine na razmere v Sloveniji so v mnogočem veliko bolj jasni, kot nam jih je bila pripravljena ponuditi »lastna mati«, domovina Slovenija. Žal, so to podobo izkrivljali številni zagovorniki nekdanjega političnega totalitarnega sistema in so jo s »fakultetno opranimi možgani« širili številni servilni mediji in novinarji. V knjigi avtor hoče prispevati k dopolnitvi notranje osvoboditve slovenskega naroda od krivičnih obdolžitev, predsodkov, razdvojenosti, nezaupljivosti in večkrat tudi do lahkovernosti ali celo brezbrižnosti za javne zadeve. Jasno pa razgalja komunistični režim in revolucijo ter zahteva priznanje časti protirevoluciji, vzpodbuja državljansko zavednost ne glede na prostor ter odkriva pogoje za umirjanje in spravo. Naj naštejemo samo nekaj naslovov posameznih prispevkov: Molitev za Slovenijo (besedilo je kot zasebno molitev priporočil pripravljalni odbor za 2. katoliški shod Slovencev v Argentini leta 1987 ter se osebno in skupinsko uporablja v prilagojeni obliki), Po preobratu (1991), Ob pripravah za slovensko ustavo (1991), Po papeževem obisku (1996), Ali še politična emigracija? (1996), Škof Rožman - njegova veličina in tragika (1999), V Prešernovem letu (julij 2000), Grobovi tulijo (2001), Asnojska (avnojska - op. J.M.) državnost (2001), Svetovni slovenski kongres (2001), Vojaški status protirevolucionarjev (maj 2002), Pravica do častnega groba (2002), Prevetritev za odrešenje (2005) in odmevni govor, ki ga je g. Fink imel 'Ob šestdesetletnici begunstva in izgnanstva' 3. julija 2005 v Cankarjevem domu. V spremni besedi, ki jo je napisal Jože Dežman, je zapisano, da je pričujoči zapis zbornik prispevkov k izročilu velike zvestobe, pa čeprav so bili mnogi oropani človeškega dostojanstva, bili rasistično diskriminirani, partijsko avantgardno osovraženi in terorizirani z nasiljem državnega terorizma. Iz te velike tragedije so se nekateri dvignili kot ptič feniks. Ta ptič pa je bila nedvomno njihova globoka krščanska vera, ki so jo imeli v sebi. Nenazadnje sta iz te skupine zrasla dva kardinala, predsednik slovenske vlade, ter vrsta svetovno uveljavljenih umetnikov in znanstvenikov, gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov, kar nenazadnje kaže tudi na porazen odnos totalitarizma do talentov. Ko je prišel čas osamosvojitve, so se prav ti ljudje močno vključili na različne načine in veliko pripomogli k osamosvojitvi Slovenije. naši izseljenci Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Slovenija, moj dom brez mej V mesecu juliju je na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana potekala 2. mladinska šola slovenskega jezika. Organizator štirinajstdnevne Mladinske šole slovenskega jezika je Center za slovenščino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, financirata pa ga Ministrstvo za šolstvo in Urad RS za Slovence po svetu. Vodja Mladinske poletne šole slovenskega jezika in vodja lektorjev je Mihaela Knez, organizatorica popoldanskih dejavnosti pa Damjana Kern. Udeleženci omenjene šole so otroci slovenskih staršev, ki živijo v tujini. Prišli so iz različnih držav, in sicer iz Argentine, Avstrije, Italije, Srbije, Madžarske, ZDA, Kanade, Makedonije, Rusije in Slovaške. Udeleženci so bili razdeljeni v osem skupin. Dopoldan so imeli pouk slovenščine, popoldan je potekal spremljevalni program, ki je bil jezikovno naravnan in namenjen spoznavanju tipičnih slovenskih značilnosti. Večji del udeležencev 2. mladinske šole slovenskega jezika so predstavljali mladi iz Argentine. Vseh skupaj jih je 41, spremljajo jih 3 voditelji. So tretji rod Slovencev, ki so morali leta 1945 kot begunci zapustiti Slovenijo, da so ohranili življenje in svobodo. To so mladi dekleta in fantje, ki od ponedeljka do petka obiskujejo argentinske gimnazije, ob sobotah popoldan pa se učijo slovenščine, zemljepisa Slovenije, zgodovine, slovstva, etnografije, verouka in drugih predmetov. Ves pouk poteka v slovenskem jeziku. V zadnjem letniku med zimskimi počitnicami izvedejo abiturientsko potovanje, ki so mu dali ime RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Za zaključek šolanja obiščejo rodne kraje svojih dedov in se srečajo s svojimi koreninami. Spoznavajo svojo domovino, slovensko kulturo, običaje in obiščejo sorodnike. Pripravijo tudi izjemen in bogat kulturni progam, ki ga predstavijo po Sloveniji in v zamejstvu, kjer s petjem, plesom, recitacijo, igro in glasbo predstavljajo slovensko in argentinsko kulturo. Iz naših krajev sta prišli v Slovenijo Dafne Ribnikar in Cecilija Malovrh. Obe imata korenine v Čušperku in Dafne tudi v Predolah. Kot ostali, sta tudi onidve priče, kako so Slovensko skupnost v Argentini organizirali in ohranili pri življenju njihovi dedje in očetje z namenom, da ostanejo povezani med seboj in s Slovenijo, da ohranijo narodne in verske vrednote. To delo nadaljujejo in bodo nadaljevali mladi iz Argentine. Njihov obisk je priložnost, da se naužijejo lepot Slovenije in spoznajo naše življenje. Tako nadaljujejo svojo rast kot sinovi in hčere dveh svetov, v Argentini s Slovenijo Alojzija Fink v srcu. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 827 Sadeži družbe Dozoreti ni vse. Bistvo je v medenju. Kako sta povezana nezrel in zrel sadež ali kako lahko sodelujejo mladi in starejši? Sodelovanje med generacijami se nam običajno ne zdi prav možno. »Mladi še nimajo izkušenj, samo glasno glasbo poslušajo ...« »Stari nimajo pojma, kako se lahko uporabi nove iznajdbe .« Projekt »Sadeži družbe« v okviru Slovenske filantropije spodbuja povezovanje ravno teh dveh generacij - mladih, ki so pripravljeni vložiti nekaj svojega časa v prostovoljsko delo, in starejših od 69 let, ki živijo doma. »Brez ta star'ga mlad ne zraste.« Po eni strani izkušnje in znanja starejših lahko mladim pridejo prav pri dozorevanju. In veliko starejših potrebuje pomoč, družbo. Po nekaterih raziskavah kar 25 % starejših od 69 let potrebuje neke vrste pomoč na domu. Po drugi strani pa se mladi hitro naučijo novih stvari in jih uporabljajo v svojem življenju in lahko pomagajo starejšim, da se tega lažje naučijo. Lahko pa so starejšim tudi družba ali občasna pomoč. Prostovoljno delo jih bogati. »Biti zelen ne pomeni biti nekoristen.« Preteklo leto se je medgeneracijskemu projektu Sadeži družbe priključilo 58 osnovnih in srednjih šol ter 108 društev upokojencev iz vse Slovenije. Projektu se je pridružila tudi OŠ Brinje. Nekateri mladi so starejšim krajšali prosti čas, drugi so jim kaj prebrali, nekateri so sodelovali pri računalniških tečajih ... Na nek način so oboji imeli možnost odkrivati svoje boljše plasti, kot čebula. Na zaključni prireditvi projekta, ki je potekala 21. junija 2007 v Pionirskem domu v Ljubljani, je sodelujoče v projektu nagovoril tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki je pobudnik in podpornik projekta. Izpostavil je, da se nihče izmed nas ne more izogniti občutku osamljenosti. Ob gledanju televizije čas hitro mineva, a medsebojna povezanost je tista, ki nas polni in nam daje največje zadovoljstvo. Projekt poleg medgeneracijskega sodelovanja spodbuja tudi prostovoljno delo kot obliko solidarnosti in krepitve medčloveških odnosov. Predvsem mladi tako spoznavajo svet še z druge plati - da so [ OoiQfeti f Enostaven recept. íriJTJ^lM^rt^P "íflKtíl P^^JI». rn^wv*^ pomembni tudi odnosi, ne le uspeh in denar. Da je za večjo kvaliteto življenja pomembno sodelovanje. In da vidijo, da lahko tudi sami vplivajo na spremembe v svoji okolici. Več o projektu si lahko preberete na www.prostovoljstvo.org/sadezidruzbe. Alenka Oblak Računalniške veščine približati tudi nepoznavalcem Biti zelen ne pomeni biti nekoristen! ali učenec v vlogi učitelja Feri Potrpin, Jan Grum, Luka Kalin in Nino Marčetič so devetošolci, ki so prejšnji mesec zaključili osnovnošolsko pot v OŠ Brinje Grosuplje, so pa še prej hoteli na lastni koži preizkusiti, kako je, če se postavijo v vlogo učitelja. Nadebudni fantje, ki se z računalnikom spogledujejo skorajda kot pravi strokovnjaki, so stopili na mesto učitelja. Letos so se priključili projektu »Sadeži družbe« v okviru Slovenske filantropije. V sklopu projekta, ki ga vodi šolski psiholog mag. Aljoša Dornik, »Učenec v vlogi učitelja« so pripravili 2 6-urna računalniška tečaja za prvo osnovno računalniško opismenjevanje. Enega za člane grosupeljskega društva upokojencev, drugega pa za slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je v Grosupljem že nekaj let dejavna, tako da v vrsti dejavnosti vsak lahko najde nekaj, kjer udejanji svoje interese. Za računalnike so torej sedli ljudje, ki so že zaključili svoje delovne poti. Nekateri med njimi se v času svojih delovnih obveznosti z računalniki sploh niso srečali toliko, da bi jim bil delovni pripomoček, spet drugi so opravljali samo določene faze dela tako, da so nekaj veščin poznali. Toda za obdobje, v katerem so sedaj, pretekla znanja niso več toliko pomembna. Feri, Jan, Nino in Luka so jim predstavili računalnik z druge plati, lahko bi rekli - razvedrilne, po drugi strani pa tudi potrebne. Njihov program je temeljil na tem, da slušatelje naučijo predvsem uporabe interneta in elektronske pošte. Ko sem se ob eni izmed njihovih ur vtihotapila mednje, je bilo zanimivo opazovati tako mlade »učitelje« kot tudi za računalniška znanja zainteresirane slušatelje. Medtem ko je Luka prav strokovno, in vendar vsem razumljivo, vodil uro preko svojega računalnika in si pomagal s projekcijo, da so lahko vsi spremljali računalniške ukaze, so se Nino, Jan in Feri spretno sukali med svojimi »učenci«, od računalnika do računalnika, in še posebej razlagali, če se je kje le kaj »zataknilo«. Fantje so si pač zadali nalogo, da vse slušatelje naučijo uporabe interneta in elektronske pošte, saj nam je to danes skoraj nujno potrebno za normalno komunikacijo. Prav tako internet - okno v svet novih znanj in informacij. Na ta način si ljudje, ki so si v dolgem delovnem obdobju zaslužili pokoj, lahko krajšajo čas in se obenem tudi izobražujejo. V urici, ki sem jo preživela z njimi, sem ugotovila, da jim je to tudi uspelo. Naučili so jih toliko, da bodo svoje prve računalniške veščine lahko doma še izpopolnjevali. Mladi učitelji so sami izdelali tudi lična potrdila o opravljenem tečaju in jim jih razdelili zadnjo šolsko uro. Ni kaj reči - res prijetni fantje, in seveda zainteresirani učenci, ki so se udeležili tečajev zato, da jim bo računalnik bliže in si bodo lahko z njegovo pomočjo kar doma odprli okno v svet.... Ne gre pa prezreti še ene ugotovitve -kako so ti mladi devetošolci, ki so bojda zrasli ob računalnikih, znali prisluhniti »svojim učencem«, se postaviti na raven odkrivanja osnovnih računalniških veščin, razlagati na njim primeren način. Samo tako jim je uspelo doseči zastavljeni cilj - obiskovalce tečaja obeh skupin naučiti uporabe interneta in elektronske pošte. Fantje bodo jeseni zakorakali v novo mladostniško obdobje - postali bodo srednješolci. Upamo pa, da za njimi prihajajo še novi mladi spretni »učitelji«, ki bodo že lani začeto delo nadaljevali. Alenka Adamič 68 univerza za 3« življenjsko obdobje Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Fotodelavnica Fotografiranje danes, tako kot pred davnimi leti, je »ujem« odbite svetlobe. V začetkih se je le-ta »ujela« na stekleno ploščo, kasneje na film, danes pa na spominsko kartico. To pa je digitalna fotografija. In s to »novostjo« smo se spoznali na našem krožku. Začeli smo ob petkih v prostorih kulturnega doma. Ker digitalna fotografija v nadaljevanju narekuje tudi rabo računalnika, smo si ga prinašali s seboj na vsako srečanje. Z odprtjem nove Mestne knjižnice pa smo dobili prostore v opremljeni računalniški sobi. Na voljo imamo osem računalnikov s programom za obdelavo in hranjenje digitalnih fotografij. Obdelava, oz. dodelava, oz. predelava »fotke« nudi obilo zabave; dodajanje manjkajoče osebe na skupinsko fotografijo, brisanje odvečnih detajlov, obrezovanje slike glede na estetiko, temnenje ali svetlenje posameznih delov v kadru, okvirjanje, izrezovanje in lepljenje in še in še... Seveda smo bili tudi na terenu. Zabavno, saj smo poleg »suhe teorije« v praksi kmalu ugotovili, da tudi obvezno priložena navodila pri nabavi fotoaparata nekaj »povedo«, ker pač dopolnjujejo teorijo. Letošnjo fotodelavnico smo »uradno« zaključili s postavitvijo samostojne fotografske razstave v Galeriji Grad Boštanj v maju 2007. Mentor: Marjan Trobec Fotorazstava Univerze za tretje življenjsko obdobje Boštanj, 17. maja 2007 - V Galeriji grad Boštanj so udeleženci fotodelavnic Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje (U3ŽO) pripra vili samostojno razstavo Grosuplje in okolica. V kulturnem programu je nastopil Ženski pevski zbor Magdalene pod vodstvom Emila Kovačca. Jože Miklič U3ŽO je v svojo pestro ponudbo vključila tudi fotografsko ponudbo oziroma spoznavanje njenih članov z osnovami fotografiranja in izdelave fotografij. Ker se je v zadnjem času zelo hitro razvila digitalna tehnika, so uporabljali le digitalne fotoaparate ter primerno računalniško tehniko in programe, ki so na tržišču dostopni po zmernih cenah. Vodja U3ŽO Andreja Smolič je navzočim v svojem pozdravnem nagovoru povedala, da so se za razstavo v galeriji pod Boštanjem odločili zato, ker Grosuplje ne premore take galerije, Univerza pa v teh prostorih razstavlja že drugič, saj so lani v njej razstavljale tudi grosupeljske slikarke ob proglasitvi mesta Grosuplje. Fotorazstava je bila uglašena na temo Grosuplje in okolica, v njej pa je bila cela vrsta prepoznavnih motivov tako narave in naravne dediščine kot kulturnih dejavnosti oziroma kulturne dediščine ter dejavnosti posameznikov. Vodja fotodelavnic je bil Marjan Trobec. G. Trobec se s fotografijo ukvarja že vrsto let, je pa tudi precej dejaven v Planinskem društvu Grosuplje in še v nekaterih drugih dejavnostih ter nenazadnje nam skoraj za vsako številko Grosupeljskih odmevov pošlje kakšen prispevek in fotografijo. S fotodelavnicami so začeli lanskega decembra. Delavnic se je udeleževalo 16 slušateljev, ki so za razstavo prispevali povprečno po tri fotografije. Po odprtju Mestne knjižnice Grosuplje so se dobivali v računalniški sobi knjižnice, kjer so nato obdelovali svoje fotografske izdelke ter se srečevali tudi z nekaterimi postopki fotomontaž. Svoje terensko delo pa so opravili na Radenskem polju in njegovi bližnji okolici in v Šmarju - Sapu. Ob razstavi me je (Jožeta Mikliča) g. Marjan Tobec povabil kot ljubitelja zgodovine, kulture, narave in fotografije, da bi udeležencem fotodelavnic in obiskovalcem odprtja razstave spregovoril nekaj besed. Le-te sem namenil predvsem iskanju motivov pri fotografiranju za prepoznavnost naših krajev, saj skladen razvoj nedvomno temelji na prepoznavnosti tako narave kot kulture in posameznika v prostoru in času. Več kot se bo ljudi poglobljeno ukvarjalo s tem, večja bo možnost, da bo občina Grosuplje nekoč vendarle prišla tudi do svoje izboljšane prepoznavnosti. Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 69 ''Tretja univerza'' v Novem mestu in Beli krajini V soboto, 26. maja 2007, so slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje odšli na zaključni izlet. Pripravila ga je skupina, ki se zbira pri urah književnosti gospe Tavčarjeve, zato je bil literarno obarvan. Prva postaja je bilo Novo mesto, dolenjska prestolnica, ki nas je pozdravila s soncem in malce lenobnim sobotnim jutranjim utripom, saj so prejšnji dan veseljačili za praznik cvička. Od daleč smo si ogledali športno dvorano Marof, se sprehodili mimo rojstne hiše Marjana Kozine in se ustavili pod novo Knjižnico Mirana Jarca. Tu, v mirnem kotičku, smo se seznanili z Miranom Jarcem, pesnikom in pisateljem, ki je nesrečno padel med drugo svetovno vojno, in z Dragotinom Kettejem, ki je tu končal srednjo šolo, se zaljubil v lepo, toda hladno Angelo Smola, trpel ljubezenske muke ob vodnjaku na trgu, zato pa toliko bolj uspeval kot pesnik. Povzpeli smo se na Kapiteljski hrib do nove gledališke stavbe, poimenovane po Antonu Podbevšku. Bil je pobudnik 'novomeške pomladi' v letu 1920. Mladi ustvarjalci vseh smeri (pesniki, pisatelji, slikarji, glasbeniki, gledališčniki) so se uprli tradicionalističnim pogledom na umetnost in so začeli ustvarjati po evropskih vzgledih. Spustili smo se na Glavni trg h Kettejevem vodnjaku in si ogledali še frančiškansko cerkev s samostanom. Profesor Jakob Müller je tu predstavil povezave Novega mesta in naših krajev in dodal še pestro zgodovino, povezano s tem delom Novega mesta. Pogledali smo še Jakčevo hišo, v kateri je muzej in galerija Božidarja Jakca in se z mostu čez Krko ozrli na Kapiteljski grič in vstopili na avtobus. Omenili smo še dva slavna ''Novomeščana'', baletnika Pio in Pina Mlakarja. Pot nas je vodila mino Podgrada, nad katerim se dviga Mehovski hrib. Kdo se ne spomni Aškerčeve pesmi o grajski gospodi, ki jo kmetje preoblečejo v raševino in morajo delati na polju! Na Vahti smo zavili proti Trdinovem vrhu, kjer so nas prišli pogledat tako hrvaški policaji kot slovenski vojaki. Pri Gospodični smo si privoščili kavico in se seznanili s Trdinovo bajko o nastanku tega izvira ter se umili pri studenčku. Mikrofon je prevzel profesor Jakob Müller in nas navduševal z dobrim poznavanjem Bele krajine, od koder izhaja njegov rod. V Metliki smo želeli spoznati pravoslavnega duhovnika in ikonopisca Mihajla Hardija, po narodnosti Rusina, pa je bil odsoten. Zato pa nam je vse posebnosti grkokatoliške cerkve in zgodovino Rusinov podal profesor Müller. Dan se je že prevesil v popoldne in želodci so se oglašali. Vendar smo si preje ogledali še izvir Krupe, naše najbolj onesnažene reke. Ob rojstni hiši smo spoznali življenje in delo slavista in prevajalca Janka Lavrina. Lepo sta nam ga predstavili gospa Marija Tavčar in Snežana Cerjanec s kmečkega turizma, kjer smo imeli kosilo. Sprejeli so nas s šilcem domače pijače in belokranjsko pogačo, nato pa smo se najedli še dobre domače hrane. Naslednji postanek je bil v Črnomlju. Po dveh vzporednih ulicah starega mestnega jedra, ki oklepata mestni trg, ki je danes cesta, nas je popeljal Jakob Müller. Veliki Nerajec pri Pustem Gradcu je znana turistična točka. Skoraj dve uri dolg ogled nam je pričaral idiličnost tega predela reke Lahinje, ki so ga opazili in nagradili tudi iz EU. Z zanimivo in energično vodičko smo si ogledali cerkvico na otoku, žago, v mlinu smo mleli. V Lokvah stoji spomenik Francu Rozmanu - Stanetu. Obudili smo spomin na obdobje druge svetovne vojne v Beli krajini, zapeli nekaj partizanskih pesmi in se najedli gozdnih jagod. Naša zadnja postaja je bil mitrej v Rožancu. Dobro skrit v gozdu priča o živahnem prometu skozi te kraje že v rimski dobi in o iskanju prave vere. Ura je že hitela proti osmi zvečer, uradni del izleta je bil končan. Še postanek v Žužemberku, kjer smo si po vročem dnevu eni privoščili dober jabolčni zavitek, drugi pa sladoled, in že smo polni vtisov hiteli ob Krki proti domu. Marija Samec 70 univerza za 3. življenjsko obdobje Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Gospod Vladimir Grablovic: »Vsak izmed nas malo starejših, a mladih po vedoželjnosti, ki smo se šele pred kratkim začeli učiti uporabe računalnika, se spominja, kako težak je bil vstop v obširen svet računalništva, a vseeno smo se na tečaju pod mentorstvom potrpežljive gospe Marine Novak, kmalu naučili osnov uporabe in sedaj že znamo pisati, risati tabele, shranjevati podatke, kopirati in se spustiti tudi v mednarodni svetovni splet internet in spoznati še mnoge druge koristne postopke. Vsakemu od nas je sedaj računalnik koristno orodje za pisanje in iskanje informacij, oz. karkoli koga zanima. Mene osebno je zelo pritegnil internet, posebno t.i. chattroom - spletna klepetalnica. Ker se že nekaj časa učim nemškega jezika, sem začel uporabljati Goethe Institut Chattroom. Goethe Institut je izobraževalna ustanova v Nemčiji, ki preko svoje spletne strani in mreže predstavništev po vsem svetu, širi znanje nemškega jezika, njihove kulture in zgodovine. G. I. Chattroom je predvsem namenjen osebam, ki želijo izboljšati in utrditi znanje nemškega jezika. Strokovni nadzor oz.pomoč potekata pod vodstvom nemških študentk germanistike, s katerimi se v chattroomu lahko vsak dan povezujemo ob določenih urah, ko jih lahko sprašujemo o različnih problemih v zvezi z nemško slovnico, one pa nas popravljajo in opozarjajo na naše napake. Skrbijo tudi za vljudno medsebojno komuniciranje, vulgarnosti in žalitve niso dovoljeni. Morebitni nespodobnež je takoj opozorjen ali celo izključen. Ker je G. I. Chattroom na razpolago 24 ur na dan, se lahko pogovarjamo, kadar koli v teku dneva, odvisno od časovne razlike v različnih krajih po svetu. V klepetalnici se povezujejo predvsem mlajši po 15 letu starosti, srečujemo pa se tudi starejši. Seveda, vsaj osnovno znanje nemškega jezika je zaželeno, da se lahko navežejo prvi stiki. Osebno sem se povezal s številnimi ljudmi po vsem svetu, različnih narodnosti, starosti in poklicev.Odvisno od časa, ki ga imajo ljudje na razpolago, prihajajo nekateri v chattroom samo občasno, drugi Računalništvo Naša skupina letos obiskuje predavanja iz računalništva že tretje leto. Iz pravih računalniških analfabetov, se počasi privajamo na pismenost. Pravim počasi, ker nas zna računalnik včasih še vedno »komandirati« po svoje in noče reagirati na naše uzkaze tako, kot si želimo. To seveda ne velja za vse, ki obiskujemo predavanja. Nekateri so postali že pravi mojstri na določenih področjih. O svojih veščinah v obvladovanju računalnika so povedali: Alojz Bučar pa skoraj vsak dan, posebno v večernih urah, ko nimajo več delovnih obveznosti. Tako se vsi veselimo ponovnega srečanja, svežih novic in izmenjave različnih mnenj. Preiskusite se tudi drugi, če imate veselje z učenjem tujega jezika preko G.I. Chattrooma. Zagotavljam vam, ne bo vam žal.« Gospa Danica Gošnik: »Ste že kdaj pomislili, da bi za sebe naredili družinsko drevo. Nič lažjega! Vzemite si čas, vsedite se in začnite pisati, takoj boste lahko napisali vsaj tri rodove. Kako? Napišite podatke za svoje starše: rojstne podatke, kraj rojstva, datum poroke, event.datum smrti, kraj smrti, nato rojstne podatke in kraj rojstva za otroke in njihove zakonce,nadaljujte in napišite po istem kopitu podatke za starše, posebej za vašega očeta in posebej za vašo mamo ter popišite seveda tudi vse njihove otroke in njihove zakonce z otroki. Naprej najbrž ne bo šlo več, ker nimate podatkov. Kje priti do podatkov? Najenostavnejše se je napotiti v župnišče, kjer so bili rojeni vaši stari starši ali pa se najaviti v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani na Krekovem trgu 1 in iz datuma rojstva vaših starih staršev bostdobili podatke o prastarših. Iz podatkov o poroki svojih starih staršev pa boste dobili tudi podatke o moževih prednikih. V arhivu lahko prosite za knjigo župnije, v kateri sta bila rojena vaš dedek ali babica, imenuje se »Status animarum«, pravimo ji »knjiga duš«, ker so v njej vpisani vsi podatki o družini vaših prednikov po hišnih številkah kraja, od koder izhajajo. Podatki so vpisani od okrog 1800. leta do približno 1950. leta. Sedaj imate že toliko podatkov, da si lahko oblikujete svoje družinsko drevo za najmanj pet generacij. V družinskem arhivu poiščete še slike in rodovnik bo še bolj pester. Drevo lahko rišemo ali računalniško obdelamo, če poiščemo na spletu računalniški program Brother's Keeper. Do internetnega naslova avtorja Johna Steeda pridete prek spletne strani Slovensko rodoslovje: http://www2.arnes.si-rzjtpl/rod/rod.htm. Brother's Keeper je preizkusni program, dobite ga lahko od znanca, snamete ga lahko na internetu ali pa ga dobite od razpečevalca preizkusnih programov. Po preizkusu se morate pri avtorju registrirati (avtorju plačate 49 $). Računalniški program je enostaven in daje rodoslovcu veliko možnosti, od zbirke prednikov, do zbirke potomcev in raznih podatkov, poročil in preverjanja kakovosti vnosnih podatkov.Pri tem pride do velikega števila rodoslovnih podatkov. ki jih več ni mogoče obvladovati, ne moremo operirati »peš«, potrebno je uporabiti računalnik. Jaz sama npr. imam v računalniku že 18.357 raznih imen. Rodovnik prednikov ali drevo si lahko naredimo tako, da začnemo s svojim imenom, levo razvrstimo podatke o očetu, desno pa podatke o materi in nadaljujemo s podatki,ki jih imamo. Zrastlo bo drevo z veliki vejami, če vanj vkjučimo tudi brate, sestre in zakonce ter otroke. Če boste še bolj radovedni in iskali svoje korenine še globlje, potem se morate najprej naučiti gotico, ker so starejše rodovniške knjige pisane v pisarniški gotici. Poleg knjig, ki jih hranijo župnije in Nadškofijski arhiv v Ljubljani in Mariboru, se obrnite na svoje starše, babice in dedke, ti so s svojim spominom izvrstni arhivarji podatkov, čimprej jih izkoristite, ne čakajte«. Gospa Marija Kralj: Gospa Marija Kralj pa se je proti koncu tretjega leta naših predavanj navdušila zlasti nad EXCELOM, ki ji bo prišel prav pri njenem delu za turistično društvo. S tem v zvezi je povedala: »Računalniška škatlica! Računalniška škatlica je nas s pomočjo mentorice vsako uro tečaja o nečem presenetila. Tako je bilo tudi, ko smo se seznanili z EXCELOM. To ti je čudežni program: ukazuješ in namesto tebe opravlja vse računske operacije. Za števila, ki jih izračuna mu lahko ukažeš, da ti to prikaže še v grafu .Res je super. Ko vse ukaze osvojiš pa dela ko pesem, tako, da ob tem samo uživaš. Če mu daš pravilne ukaze, se nič ne moti, je zelo natančen, zato moraš biti tudi ti, pri dajanju ukazov, zelo natančen. Mi smo ta program osvojili, ga vzeli za svojega, sedaj pa nas čaka vaja in še enkrat vaja, ker samo vaja dela mojstra. Tako je s temi računalniškimi programi. Ta škatlica skriva res veliko, zato se trudimo, da čimveč osvojimo. Pridno smo prihajali vse leto, si zapisovali, pomagali drug drugemu in se tudi nekaj naučili. Priznam, > Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa ZR 3* ŽlVlje^jskO obdobje 71 Rastava Likovnega študijskega krožka pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje Projekt Univerze za tretje življenjsko obdobje: Že drugič smo člani U3 iz Grosupljega pripravili študijski program iz geragogike, v katerem starejši sodelujejo z mladimi. Na razpis Občine Grosuplje smo prijavili projekt prostočasne dejavnosti za mladino, ki smo ga zopet poimenovali: »NE BODI SAM DOMA«. Vse je uspelo tako, kot smo načrtovali. Bilo je veliko veselja, dobre volje, prijetnih trenutkov. Želeli smo, da bi počitnice zaužili predvsem otroci, ki večinoma preživljajo počitnice doma. Naših brezplačnih delavnic se je vsak dan med 9. in 14. uro udeleževalo nad 50 otrok. Pester program so izvajali prostovoljci U3 ter mladi animatorji. Tudi letos smo uživali gostoljubje OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški ulici, za kar se vodstvu šole iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo planincem, plezalnim mojstrom, Francu Štiberniku in Marjanu Trobcu, za varno in strokovno brezplačno vodenje. Potekale so naslednje delavnice: šole pleza nja, lokostrelstva, košarke, nogometa, Ure da se sedaj nič več ne bojim kaj klikniti, na začetku pa je bil zelo velik strah, bala sem se, da ne bi kaj pokvarila v tej škatlici. Pogumno se pridružite nam, uspeli boste tako, kot smo mi.« S to izpovedjo, naj končam letošnje vtise. Poudarjam, da je to le nekaj vtisov in le od 3 slušateljev, vsak od nas bi lahko povedal svoje. Letos smo npr. postali smelejši in pogostejši uporabniki elektronske pošte. pravljic v Mestni knjižnici Grosuplje, slikanje, oblikovanje mandal, risanje s kredo.... V četrtek, 28. junija, smo se aktivno udeležili projekta MESTO NA ULICI, v lipovem drevoredu na Kolodvorski ulici. V ustvarjalno-kreativni cirkuški delavnici smo si izdelali žonglersko žogico in z njo sodelovali v cirkuškem kotičku. Skupaj z artisti Male šole cirkusa so se otroci seznanili s cirkuškimi rekviziti in spretnostmi, z artisti pa tudi aktivno sodelovali v posameznih točkah in tako soustvarjali predstavo. Vrhunec predstave je bil nedvomno nastop klovna na kolesu, skupaj z našim Mihom Saškom. Zadnji dan smo si v Kulturnem domu ogledali filmsko predstavo, v šoli LA pa so mlade likovnice razstavile svoje izdelke. Mlade športnice Eva, Lana, Klara in Tjaša so nam na odru avle v šoli predstavile odlično akrobatsko točko. Polni doživetij, spoznanj, iger in druženja smo se razšli in si zaželeli, da bi take počitnice trajale dlje. Za U3 : Dora Adamič Medsebojnega dopisovanja in pošiljanja raznih emailov je bilo kar precej in to v raznih oblikah (teksti, slike, filmčki, kvizi, geografske znamenitosti itd.,z glazbo ali brez, skratka - pestro). Tudi gospa mentorica, nas je kar z elektr. pošto opozorila na prisotnost račun. virusa in na previdnost pri odpiranju pošte. Pa naj ostane še kaj za prihodnje učno leto. 0 V Mestni knjižnici Grosuplje sta v četrtek, 14. junija, Likovni študijski krožek pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in Likovna skupina Paleta pri KD Teater Grosuplje razstavila izbrana likovna dela, ki sistematično predstavljajo njihov celoleten trud. Razstavljajo slikarke: Dora Adamič, Marina Bertoncelj, Marija Biček, Rozi Fortuna, Nada Gorišek, Marjana Kobe, Slavka Lisec, Marija Matjažič, Mirjam Mazaj, Mikica Suhi Morvai, Alenka Rožanc, Joža Škufca, Zora Trilar in Štefka Zajec. Razstavljene slike so tudi naprodaj. Izkupiček od prodaje je namenjen otrokom, ki jih starši ne morejo poslati na morje. Omogočili bi radi čim več otrokom bivanje v poletni koloniji ob naši obali. Razstava je vredna ogleda, saj si vse slike zaslužijo, da bi krasile stene katerega koli stanovanja ali poslovne stavbe. Ogledate si jih lahko ob torkih in petkih, od 17. do 19. ure, v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje, kjer vas bodo sprejele prijazne in prizadevne likovnice. Marija Samec 72 univerza za 3« življenjsko obdobje Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Etnologija in domoznanstvo V tem študijskem letu smo imeli 6 srečanj, slušateljev je bilo od 12 do 35. Naša osnovna tema je bila skoraj na vseh srečanjih: Proučitev in dokumentacija kapelic v občini Grosuplje, povezana s terenskim delom, dokumentacijo, predvsem fotografiranjem vseh obstoječih kapelic, z intervjuji, zbiranjem konkretnih zgodb o nastanku in funkciji kapelic, o vzrokih postavitve kapelic. Doslej nam je uspelo dokumentirati okrog 50 kapelic v občini. Izbor teh bomo predstavili na občasni razstavi v Mestni knjižnici Grosuplje v mesecu septembru 2007. Z dokumentacijo in proučitvijo kapelic, teh pomembnih kulturnozgodovinskih objektov, etnoloških pričevanj ljudske vernosti, bomo nadaljevali še jeseni. Osnovni cilj naše skupine je: izdaja vse te bogate dokumentacije in pričevanj o kapelicah v posebni publikaciji. Že na prvem srečanju smo se dogovorili za glavni projekt zbiranja fotografij in pričevanj o kapelicah v občini Grosuplje. 6. 3. 2007 smo se sestali za pregled in organizacijo proučevanja kapelic, prisoten je bil tudi g. Leopold Sever. 27. 3, 2007 je bila na srečanju spet tema kapelic in nadaljnji načrti za proučevanja in fotografiranja, prisotna je bila ga. Slavka Mencin. Ker se je približeval velikonočni čas, je mentor obširno predstavil velikonočne šege in navade, njihov izvor in tudi obredne jedi ob tem prazniku. 17. 11. 2006 smo v okviru naših domoznanskih tem o spoznavanju Slovenije organizirali ekskurzijo po BIZELJSKEM, po pokrajini, ki leži sredi prelepih vinorodnih gričev, ki se raztezajo na vzhodu do Sotle. V teh krajih so nadvse znamenite repnice, kleti, izkopane v kremenčev pesek, ki so nekdaj služile za shranjevanje repe in drugih kmetovih pridelkov, danes pa so to odlične vinske kleti. Ogled repnice Najger je bil zelo zanimiv, saj je znana po najbolj slikovitem stropu v Brezovici. V njej imajo v pesku izdolbeno 12 metrov globoko vinsko klet, v kateri je vse leto temperatura med 9 in 6 stopinjami. Sledil je ogled srednjeveške župne cerkve svetega Lovrenca, kjer je kot kaplan služboval blaženi A. M. Slomšek, in tamkajšnjega muzeja. Obiskali smo tudi grad Bizeljsko, kjer sedaj gospodari družina Klakočar. Tu smo bili postreženi z njihovimi izvrstnimi vini in ocvirkovko. Naš zadnji postanek je bil v znani gostilni Šekoranja, kjer smo se seznanili z dobrimi domačimi jedmi Bizeljskega. 17. 4. 2007 smo odšli na ekskurzijo v VIPAVSKO DOLINO. Naš mentor nas je že med potjo seznanil z etnološkimi značilnostmi teh krajev. Lokalna vodička nam je zelo pristno v vipavskem narečju razkazala Vipavo in njene naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti (izvire reke Vipave, staro mestno jedro, muzeje, pokopališče z egipčanskima sarkofagoma, ogled ozemlja, kjer se je l. 394 odvijala zgodovinsko izredno pomembna bitka, ena največjih v času rimskega imperija v Evropi med Teodozijem in Evgenijem). Sledil je ogled Ajdovščine, starega rimskega obzidja s stolpi in Pilonove galerije z razstavo del in življenja slikarja Pilona. Direktorica muzeja nas je seznanila tudi z bogato zgodovino in načinom življenja prebivalcev tega mesta. Nato smo obiskali znano vinogradniško vas Zalošče pri Dornberku. Tu nas je gospodar družine Rojc-Poljanec seznanil s svojo veliko kmetijo in družino in nas povabil na pokušino dobrega vipavskega vina, pršuta, salam in drugih mesnih dobrot, nato še na domače vipavsko kosilo, ki nam je vsem dobro delo, da smo lahko nadaljevali pot do srednjeveškega mesteca Vipavski Križ, ki sodi med najlepše kulturno-zgodovinske spomenike Slovenije (spomin na Janeza Svetokriškega in Primoža Trubarja). Tu smo Takole, na vozu, so si udeleženci prireditve lahko ogledali znamenitosti Radenskega polja. obiskali tudi tamkajšnji samostan. 22. 5. 2007 smo se dobili v Etnografskem muzeju vLjubljani, kjer smo si ogledali razstavo na novo postavljene slovenske etnografske zbirke. V muzeju nas je sprejela kustodinja Sonja Kogej, nam razložila zgodovino muzeja in nas prijazno popeljala po lepo urejenih zaokroženih zbirkah, ki pričajo o bližnji in daljni zgodovini načina življenja Slovencev. Turistična vzgoja Letos je na Osnovni šoli Brinje Grosuplje prvič potekal izbirni predmet turistična vzgoja. K temu predmetu smo se prijavili učenci, ki želimo spoznati delo turističnega vodiča, turističnih organizacij in predvsem še bolj spoznati okolico, v kateri živimo. K turistični vzgoji nas je hodilo 13 učenk in učencev iz 7., 8. in 9. razreda. Kar smo učenci od tega predmeta pričakovali, smo tudi dobili. Pri urah smo se večinoma pogovarjali o turizmu domačega kraja. Sprva smo bolj natančno spoznali pojem turizem, nato pa smo spoznali tudi njegovo zgodovino in vrste. Ure turistične vzgoje so bile zelo zanimive, pa ne samo zaradi dobrih učiteljic, ampak tudi zaradi izletov. Če smo hoteli dobro spoznati delo turističnega vodiča, smo to morali videti tudi v praksi. Odšli smo na izlete, na katerih so nam turistični vodiči predstavljali kraje, mi pa smo opazovali njihovo delo. Najprej smo si ogledali hotel Mons, saj smo hoteli izvedeti, kako deluje in obratuje tako uspešen hotel. Šli smo tudi v Višnjo Goro, kjer nam je vodič predstavil svoje delo in razkazal to starodavno mesto. Sredi maja smo se odpravili na ogled Županove jame, kamor nas je popeljala vodička iz društva Županova jama, zatem pa smo si ogledali še Tabor na Cerovem. Vsi izleti so bili zelo zanimivi in poučni. Pri učenju smo si pomagali z delovnim zvezkom Turistična vzgoja. Ocene smo pridobivali z ustnim spraševanjem, izdelovanjem referatov in vodenjem mlajših generacij kot turistični vodiči. Učenci in učiteljica se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo vsem,ki ste kakorkoli pomagali, še posebej Turističnemu in okoljskemu društvu Županova jama Grosuplje in Občini Grosuplje, ki sta omogočila, da smo se kot turistični vodiči lahko preizkusili tudi sami. Aljaž Peklaj, 9.c Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 73 Peticija univerze za 3. življensko obdobje Grosuplje Zupanu Občine Grosuplje Svetnikom Občinskega sveta Občine Grosuplje Predsednikom strank v občini Lokalnim medijem Univerza za tretje življenjsko obdobje, v nadaljevanju U3, je danes največje gibanje v izobraževanju odraslih v Sloveniji. Je nevladna in neprofitna organizacija, namenjena izobraževanju in razvojustarejših. Daje poudarek izobraževanju, druženju in medsebojni pomoči. S tem širimo tudi socialno mrežo. Univerza je način življenja posameznika, njegove družine in tudi cilj lokalne skupnosti. Temelji na skupnem učenju, izmenjavi znanj, izkušenj in kulture članov študijskih skupin in prostovoljnem delu njenih članov. Madžarsko kulturno društvo na obisku v vrtcu Rožle V vrtcu Rožle se je v letošnjem šolskem letu dogajalo marsikaj zanimivega. Veliko poudarka smo dali državljanski vzgoji. Pogovarjali smo se o naši državi, o zastavi, spoznavali smo značilnosti Slovenije. Ogledali smo si tudi Ljubljano in njene glavne znamenitosti. Na zemljevidu smo iskali tudi naše sosednje države. Mateov in Tiborjev očka se nam je ponudil, da nam predstavi Madžarsko, saj prihaja od tam. Povabil je tudi tri prijatelje iz Madžarskega kulturnega društva, ki so se prijazno odzvali vabilu. Skupaj z otroki iz sosednje igralnice smo doživeli zanimivo dopoldne, malo drugače kot ponavadi. Preko diaprojektorja smo spoznavali Madžarsko in njene značilnosti. Primerjali smo našo in madžarsko zastavo. Nekaj posebnega je bilo poslušati pravljico v madžarskem jeziku. Skupaj smo se igrali madžarsko ljudsko igro, ki je zelo podobna naši igri: Trden most. Še enkrat se zahvaljujem g. Laszlu in njegovim madžarskim prijateljem, da so prišli v naš vrtec in nam predstavili svojo kulturo ter nam polepšali dan. Že v vrtcu se zavedamo pomena multikulturalizma, zato si želimo še več takšnih srečanj, na katerih bi spoznavali druge kulture in njihove navade. Vzgojiteljica Dragica Šircelj Naloga U3 je tudi hkratno ozaveščanje javnosti glede različnih vprašanj starejše populacije. Zato tudi v okviru univerze vodimo javne kampanje. Samo želeti in vedeti ni dovolj; tudi ni dovolj, da ima nekdo bogate izkušnje. Šele ko človek z znanjem in izkušnjami nekaj počne, se znanje družbeno uveljavi in obogati. Ne nazadnje pa je vseživljenjsko izobraževanje potrebno tudi zato, da smo lahko dejavni državljani, da znamo prispevati k temu, kar je skupno dobro, da imamo dovolj psihološke, ekonomske in politične moči. Tudi v obdobju upokojitve je potrebna, morda še bolj kot preje. Ponosni smo na opravljeno delo v treh letih. Pester program smo izpeljali v celoti in je plod vsakega udeleženca posebej in nas vseh skupaj, tako mentorjev kot animatorjev. Slušatelji se izobražujejo v študijskih krožkih, le teh je 25: jeziki: nemški in angleški, računalniški, umetnostna zgodovina, etnologija in domoznanstvo, glasba, literarna zgodovina, ples, fotografiranje, ekologija in varstvo narave, slikanje in risanje ter restavratorstvo. V študijskem letu 2006/2007 je bilo vključenih 231 članov. Z znanjem in prostovoljnim delom smo želeli prispevati tudi k lokalnemu razvoju. Ponudili smo svoje znanje pri prevodu turističnih vodnikov v nemški in angleški jezik. Restavratorska skupina je sodelovala pri restavriranju opreme v poročni sobi v Košakovi hiši. Skupina za domoznanstvo in etnologijo pod vodstvom mentorja dr. Borisa Kuharja proučuje in zbira gradivo o kapelicah v občini Grosuplje. V jeseni 2007 bo izdana knjiga o kapelicah. Lani in letos smo med počitnicami za šolske otroke organizirali enotedensko brezplačno varstvo- NE BODI SAM DOMA. V okviru U3 smo zbirali »1000 tolarjev za knjižnico«. Z zbranimi sredstvi smo prispevali k nakupu zvočnic, na katerih so posneta literarna dela, ki jih lahko poslušajo slabovidne osebe. V Mestni knjižnici Grosuplje sodelujemo kot »kulturni mediatorji«, ki vodijo po razstavi v galeriji in skrbijo za razstavne prostore v Košakovi hiši. Opravljamo tudi mentorstvo študentom. V decembru 2006 so študentje Filozofske fakultete, smer ANDRAGOGIKA, opravljali 21-dnevno andragoško prakso. Raziskava o vlogi mentorja na U3 je bila posredovana vsem univerzam. Zaradi raznolike dejavnosti in velikega števila udeležencev trenutno gostujemo na sedmih razkropljenih lokacijah, in sicer: Kulturni dom, Mestna knjižnica, Družbeni dom, Dom upokojencev, Glasbena šola, OŠ Brinje in OŠ Louis Adamič. Vsi ti prostori so le začasni in je uporaba teh odvisna od dobre volje lastnika oziroma upravljalca. Da lahko sploh nadaljujemo z delom, nujno potrebujemo primerne prostore za izvajanje učnega procesa. Zato naprošamo vse naslovnike, da s svojim znanjem in vplivom pripomorejo, da bi naše gibanje in delo lahko nadaljevali. Peticija je bila sprejeta na zboru naših članov, dne 31. maja 2007,v Boštanju - Veliko Mlačevo, ob zaključku »akademskega leta 2006/2007. V imenu vseh članov U3, predsednica Andreja Smolič ŽELVE, ki so na zaključni prireditvi Univerze za tretje življenjsko obdobj, peli, plesali in muzicirali. 74 smeh je 1/2 zdravja Kako je Pavel Petra v ljubezni prehitel Peter in Pavel sta bila vrstnika, to se pravi, da sta bila rojena istega leta, v isti vasi. A ni bilo samo to; imela sta še kup stvari, ki so ju povezovale: na svet ju je spravila ista babica, prebolela sta enake otroške bolezni, pasla sta živino v isti gmajni, hodila sta v isto šolo, godovala sta na isti dan, in še nekaj posebnega: v zgodnjih fantovskih letih sta se zagledala v isto dekle, v prikupno Tino iz zaselka sosednje vasi. Fanta sta pogosto tičala skupaj, zato so ljudje govorili: «Lejte ju, ko rit in srajca!« Zaupala sta si vse skrivnosti, le o njuni skrivni ljubezni se nista nikoli pogovarjala, čeprav sta oba zanesljivo vedela, da sta tekmeca. V navalu neizpovedane ljubosumnosti sta pazila drug na drugega, da ne bi kateri v nočnem času zašel k Tini. Nekega dne pa je Pavel prišel na idejo, kako na lep način prelisičiti tekmeca. V domačen skednju, kjer je poleti običajno prenočeval, je pripravil mehko ležišče iz pravkar posušene otave in povabil prijatelja: »Peter, pridi prenočevat v naš skedenj; boš videl, kako se tam dobro spi. Se bova kaj pomenila!« Peter je zvečer res prišel v Pavlov skedenj. Tam je oba prijeten vonj po sveži otavi kmalu zazibal v sen. Vendar je Pavel zaspal le navidezno. Ko je videl, da Peter dovolj trdno drnjuha, se je tiho dvignil in odšel. Zjutraj je sonce ravno vstajalo izza Jelovca, ko so zaškripala vrata skednja in zbudila Petra. Med vrati je stal Pavel, se režal na vsa usta in ni prav nič ovinkaril: »Vso noč sem bil pri Tini, sva se vse sorte pogovorila.« Peter je bil sprva nekoliko prizadet, potem pa je še sam prasnil v smeh zaradi dobre potegavščine. Kmalu potem pa je oba presenetila vest, da je lepo Tino speljal nek grdun iz sosednje fare. Ta je menda pri Tini nastopil z zelo močnimi fantovskimi argumenti, zato so kmalu oznanili poroko. Peter in Pavel sta vsak zase iskreno žalovala za prikupnim dekletom. Da bi jo spet enkrat videla, sta šla naslednje leto na žegnanjsko nedeljo nalašč k maši v sosednjo faro, kjer je po poroki živela Tina. Ko sta se vračala, je Pavel prišel na tolažilno misel: »Veš kaj, Peter, nič ni narobe, če je šla. Imam vtis, da se bo ženska hitro postarala.« To je rekel in sta zavila v gostilno, da poplakneta žalost. Mi pa ne moremo kaj, da se ob tem ne bi spomnili na znamenit pregovor o lisici in kislem grozdju. L S Kdo pravi, da ne vem!!! 1. Kateri književnik ni bil Dolenjec? a) Josip Stritar b) Louis Adamič c) Josip Jurčič d) Janez Trdina 2. Določite žival, ki je slepa! a) netopir b) močeril c) rovka d) krt 3. Katera občina na svojem ozemlju nima reke? a) Ig b) Grosuplje c) Žužemberk d) Trebnje 4. Katerih kamnin je po starostni klasifikaciji največ v naši občini? a) triasnih b) paleozoiskih c) jurskih 5. Razbojnik Baraba je živel v: a) Mojzesovem času b) Jezusovem času c) Lutrovem času 6. Koliko nog ima bolha? ........................ (Pomoč: kdor ne ve, naj jo ujame in prešteje nožice.) 7. Rastlina, ki živi kot zajedavka na drevju, je: a) rogovilček b) kozja brada c) bela omela 8. Katerega svetnika so pogosto slikali s cepcem v rokah? a) svetega Izidorja b) svetega Stanislava c) svetega Valentina Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. b, 2. štiri, 3. c, 4. b, 5. c 6. c, 7. a, 8. c. Štiri burke 1. Dekle je staršem prvič predstavilo svojega fanta. »Kako so reagirali?« je bil izvoljenec radoveden naslednji dan. »Še kar dobro se je izšlo,« je na kratko pojasnilo dekle, »oče je bil kar tiho, mami je pa čakala, da mu bo ugovarjala!« 2. Ženski glas kliče podjetnika na dom; oglasi se žena: »Ga ni doma! Kdo pa kliče?« »Nekdanja sošolka,« je bil odgovor. »To pa ni mogoče,« je odločna žena, »moj mož sploh ni hodil v šolo!« 3. Žena na policiji prijavi izginotje svojega moža. »Ima vaš mož kakšno posebno znamenje, po katerem bi ga prepoznali?« hočejo vedeti na policiji. »To ne, ampak zanesljivo ga bo dobil, ko se bo vrnil« 4. Očka želi sinka naučiti plavanja. Pelje ga v bazen in trenirata. Čez nekaj časa malček zavpije: »Oči, jaz grem ven, nisem več žejen!« smeh je 1/2 zdravja 75 Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi Smešno lahka križanka Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu zvedel, kaj bo obračal, ko bo prišel z dopusta. V pomoč je tudi pesniški dodatek. Vodoravno: 1. pesniška zvrst, 2. del noge, 3. pripenjalka, 4. vrtna rastlina, 5. posoda ob izviru, 6. posoda v kuhinji, 7. pernate živali, 8. težko kladivo, 9. železni deli voza. 0 K N P A S A 0 L 1 0 L 0 J PESNISKI DODATEK (za lažje iskanje gesla) Je redko debela, pogosto je tanka; se slednje primeri, lastnik njen nasanka. V vsakem primeru smo je veseli, zlasti če znotraj se evro naseli. Vremenska prerokovanja ZA MALI SRPAN (JULIJ) Če na dan svete Marjete deži , orehov pričakovati ni. Če je v tem mesecu suša, se slabo grozdje pokuša. Ožbaltova repa je redko kdaj lepa. Sveti Aleš soparen in suh, pripravi za zimo si debel kožuh! Ob svetem Jakobu mora pšenica zoreti ali zgoreti. Kadar sveta Marjeta v dežju stoji, slabo poletje preti. Svetega Cirila in Metoda deževje prezgodaj obira drevje. Čemu so se smejali med i. svetovno vojno Novinec v strelskem jarku Izkušen vojak reče novodošlemu: »Prijatelj, ne dvigaj glave iz strelskega jarka!« Novinec: »Daj no mir, saj mene še ne poznajo!« Prvi znaki miru Oče: »Ti, stara, jaz mislim, da bo kmalu mir; kar naprej sanjam o makaronih!« Milo za drago Zdravnik vpraša vojaka, ki je prišel s fronte na dopust: »Dragi moj, povejte mi, kako se počutite, ko ubijete kakšnega človeka?« Vojak: »Nič posebnega; približno tako kot vi, ko se vam kaj takega primeri pri vašem delu.« To je pa čudno Meščan: »Gospod stražnik, poglejte, nekdo je ponoči ukradel cestno svetilko!« Stražnik: »To je pa čudno, kako neki jo je videl, ko že tri leta ne gori!« »Gospa Gadova, z vašim možem sem bil cel mesec skupaj v strelskem jarku.« »Tako - toda povejte mi, ali je bil vsak dan ob devetih že doma?« Neham sem iaoimIo tMip™»!^ iwr!ke Jelk«, ki s< jih prinesel x dopusta. Podobnica Kruh je bil v preteklosti (marsikje je še danes) tako pomemben v prehrani, da je postal sinonim za življenjsko preskrbljenost, na primer: »Pet otrok je, pa še nobeden pri kruhu«, »Ta se je z belim kruhom skregal«, »Tistega hvali, čigar kruh je«, »Smeje se, ko Cigan belemu kruhu«, »Roka mu je otekla ko hlebec«, »Muha, daj kruha« (napis na čebelnjaku), »Kruha so imeli na vso rit«, »Le čakaj, še črnega kruha ti bo manjkalo«, »Zapečen kruh hrusta«, »Hleb za trebuhom ne hodi«, »Revežem se kruh ne posuši«. »Lahkokrušniki veliko govorijo«, »Zrno do zrna pogača«, ... . To je nekaj modrosti, ki jih je izzvala podoba načetega krušnega hlebca. Gotovo jih je še več. Če se jih spomnite, dopolnite naštevanko. Tudi novo podobo bomo lahko opremili s številnimi domislicami. Poskusite, če ste pri volji! 1. Česa plešec ne vzame s seboj na dopust? 2. Zakaj je burja vedno mrzla? 3. Kaj nas najhitreje spravi do joka? 4. Katero pohištvo se na ladji najprej prevrne? 5. V cerkev vabi, sam pa ne gre nikoli vanjo? Odgovori: 1. glavnika, 2. ker ji povsod vrata zapirajo, 3. čebula, 4. zibelka, 5. zvon. Odmevna Lnevna politika Janez D. ni bil na proslavi Ko so nekateri državljani gledali lanskoletni posnetek proslave, so dejali: »Še dobro, da ga ni bilo, saj bi mu bilo lahko še slabo.« Slabo stanje duha Trditev v zadnjem času precej na gosto sejeta dva državljana. Zdaj se jima je pridružil še eden, ki se je preveč najedel stročjega fižola. Praznik mutastih in pokojnih? Predsednik Janez D. je (spet) dobil povabilo kar na štiri nekoliko manjše proslave. Govore je nato (spet) zavrnil kar v paketu. Nekateri pa predlagajo, da na praznikih nekateri v bodoče sploh ne bi več govorili! Če pa že - o mrtvem političnem sistemu - samo dobro . Naj počiva v miru! Amen! J0ežek pa dodaja: »Mene pa nikol' nobe'n n'č ne 'praša, če bi jest kej pavedov!« Trendi ... V eni izmed strank so dobili novo vodstvo: na predsedniškem mestu je ekonomista zamenjala pravnica, na podpredsedniškem pa zdravnika psihiater. Mirno morje . »Slovenija ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjih vodah je nekaj umetnih valov in oblačkov.« Premier JANEZ JANŠA, na osrednji državni proslavi, ko je mislil na Piranski zaliv. Anto(no)logija državne neumnosti in vihar Izjava Janeza K. Včasih so za kakšno čudno stvar rekli, da LEVICA ne ve, kaj dela DESNICA. Zdaj je Rop to trditev postavil na glavo: LEVICA je prek SOVE zelo dobro vedela, kaj je delala DESNICA. (Pogled na stvar od spodaj!) Strmoglavljenje(?) Na nedavnem viokoletečem mitingu v RA-KiUČANIH se je j0ežku Zagraškemu med vragolijami raznoraznih akrobatskih pilotov nenadoma prikazal tudi tale. Menda ZARES pravijo, da je strmoglavil. (Pogled od zgoraj!) O mejnem incidentu Pravijo, da se je v zadnjem času pojavil velik vihar v kozacu hladne vode z napisom LDS in da se v njem močno bliska in KREŠE. Še malo, pa bo počil kozarec. Izjava Dušana K. »LDS, ki je vsa leta oblasti doživljala očitke, da je uvedla politični nepotizem, si bo na prsi lahko pripela še eno inovacijo, da je uvedla kapitalski nepotizem.« »Od programa stranke je ostal le še umetniški) vtis, kar ni nič čudnega, ko pa je režiser zadnjega dejanja te tragikomedije bivši minister za kulturo (Jožef Š - ZSMS.).« Zaskrbljeni? Nekateri so zelo zaskrbljeni, ker je inflacija presegla 3 %. Za obuditev spomina jim pošiljamo podatke izpred dvajsetih let. Če pa bi podatke iskali na primer za leto 1989, bi ugotovili, da so presegli štirimestni številčni zapis. VE ČER t CENA 200 DINARJEV MARIBOR. PONEDELJEK. 6. JULIJA 196? inflacija s tremi številkami IVlbMl h Jlljl>lkll> -UU"l«lll U(Dl„hili. dJ if MlUOjJ iiiMiflj tinej^oiliu. FK fiWi*ll /n-ncj! jjidJj -'J iMiNf. h k rtu u Jppih-IM umu j j 1-i l^Jm.hVi Hl|r Id \ ■H i»Jr*M(v hn.ini. t fini > K« p j I »Ji pii Hi ni t» rfl^ Srmii^i ilop. « JrjJji Lfjrclc in ti i H ^.i 1T.I:.H I ■ 1 .■■!■ -Al !n""f-.iJl »Če je en ribič kazal golo zadnjico iz čolna, tega ni mogoče inscenirati.« - Dimitrij R. Ne mara Odmevov »Ne, Odmevov imam dovolj« je dejal Pavel G., ko so ga spraševali, če bo dal še kakšno tajno izjavo za javnost. Tudi v EHO CAJTNGIH ga ne pogrešamo. Kako kaj z novo stranko? Minister Gregor G. v senci - pa ZARES nič, saj ve, da od (bogatega) Laškega do Zasavja ni daleč. Edini problem, ki ga trenutno imajo, bo posoda, kamor bodo spravljali štampiljko, saj bo morala biti zaradi pestro nepovezanih osebkov skoraj tako velika kot kolenkišta. Kdo pušča? Iz URADA za makroekonomske analize so menda sporočili, da puščata KAD in SOD. Preverite, katere podgane so bile zraven, da so ju naglodale, KAD in SOD pa odpeljite čim prej h kakšnemu PINTARJU! Še pomnite, tovariši? Iz (ne)uradnih tajnih listov Nekdanji predsednik predsedstva SFRJ je tik pred njenim koncem 28. julija 1989 podpisal tajni uradni list SFRJ, v katerem so bile objavljene smernice predsedstva SFRJ za primer družbenih nemirov, demonstracij, terorističnih napadov in rušenja ustavnega reda SFRJ. Po tem tajnem planu naj bi se odvijala tajna preventiva proti nepokornim državljanom, ki bi jih nastanili v taboriščih. Kaj je rekel sekretar republiške konference SZDL Milan K. pred 30. leti - in kaj si je menda mislil letos (P)O dnevu slovenske državnosti? VEC E R Marta, ponedeljek, i majp Wi * i liiin jtaimji BHtthkiprtiDAimitaiiuutmrji« pr-cnia ab(*ie Lnurt je rčei^j gamifl v Sefttriit« M ubiurit|MEkHitTti(i$2DL51«w* in pri tem ostanem.« Prestop(k)i in preskoki Že takoj na naslednji (zgodovinski) strani (tudi iz slike se jasno vidi) je z lahkoto preskočil iz nekdanjega vodilnega komunista prek rdeče kože v prvega demokrata. Zdaj po njegovem zgledu preskakujejo tudi med strankami. Zakaj ima miličnik Jekleni Pavle raje policijsko državo? »... Za socializem. In to zato, ker smo bili mladi, polni ambicij. Policisti smo imeli avtoriteto in ugled. Prav gotovo ne bi zamenjal z današnjim časom. Nikoli.« Praznovanje dneva vstaje V teh dneh bodo državljani na območju nekdanje JUGE vstajali nekoliko bolj pozno, saj vročina in relativna vlaga vplivajo, da so ljudje močno zmatrani in bodo samo še počasi prepevali svojo novo himno: »Zmatran sam, prijatelji, zmatran sam ... Mambo Kings« Nekateri(m) pa sploh ne bodo več vstali. Že spet: NE-novinar postal NEodgovorni porednik Novi mandat - trd oreh Porednik EHO CAJTNGOV je priznal, da bo tretji mandat sila TRD OREH, saj je kandidatov (še več pa kandidatk) za to funkcijo v VELEUPLJAH vsak dan več, pa še delajo jih (pardon) pri-seljujejo se. Zato je vsak večer strl (in pojedel) v lastni kuhinji kar nekaj orehov. »Se mu pozna!« pravijo. Izborili pomembno zmago, vojna pa še ni končana. 4. julija 2007, na dan borca, je večina KOMUNISTIČNIH KOMUNSKIH svetnikov pomagala POREDNIKU EHO CAHTNGOV izboriti že tretjo POMEMBNO BITKO. Porednik - do bridkega konca Nekateri od prisotnih so menili, da bodo POREDNIKA EHO CAJTNGOV imenovali za dosmrtnega POREDNIKA, proti čemer se je najbolj boril je0žek Zagraški, še bolj pa njegova žena, ki mu je zabrusila: »Že zdaj te ni b'lo nič doma, zdaj te bo pa še manj.« 13 - NE-srečna številka? Toliko je POREDNIK namreč dobil glasov ob imenovanju. Zdaj razmišlja, ali je to srečna ali nesrečna številka. Nekateri pa pravijo: Kakor za koga! Zato so na TOVARIŠKEM GOSTILNIŠKEM SREČANJU z j0žekom pili cviček (okoli 4 do 5 litrov/na večer). Petek, 13. (07. 07) Vprašanje: Kaj bi bilo, če bi ga potrdili na petek, 13. 07. 2007? Odgovor: Pili bi 13. dni in 13. noči vsak dan in noč po 13 litrov. - Da o 13. členu komunskega odloka sploh ne govorimo! Za NE-delo NE-plačilo ali: Kdor NE-glasuje, naj NE-pije! Ko so POREDNIKA vprašali, zakaj ni povabil tudi ostalih na srečanje, jih je gladko zavrnil: »Če bi kartonček dvignili, pa bi jih - pa čeprav rdečega.« Rebus: 3 x 4 še ni 12 (Rešitev: Trije mandati po štiri leta POREDNIKA EHO CAJTNGOV - zadnji se je šele začel!) Po bitki. (so generali vsi) Porednik EHO CAJTNGOV je po zmagi salutiral komunskim svetnikom: Bilo je težko, toda zmagal sem jaz. Zaslužen za to pa bil je - vaš glas. i madžarskem helikopterju) in da ga bodo MORALI zamenjati. Na veliko žalost nekaterih pa se to ni zgodilo, a nekateri vseeno močno upajo, da bo zagazil v kakšno BLATNO JEZERO. 13. člen odloka: »Ko boste brali EHO CAJTNGE (še posebno poročila!), spoštujte kadilski zakon!« Iz CAJTNGA in okol' njega se vedno bolj kadi, nekateri pa pravijo, da je že precej pr'palen oziroma prismojen. Sporočilo iz obupa Nekateri v VELEUPLJAH so pričakovali, da bo POREDNIK EHO CAJTNGOV ODLETEL (saj je v RA-KiUČANIH že sedel Iz j0ežkove beležnice Vse ima: +, -, x in = Na seji radničkega sovjeta VELEUPELJSKE KOMUNE so se sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja odločali za nakup prvih ročnih kalkulatorjev. Tamkajšnja zemljemerska uprava pa je želela kupiti enega od prvih ročnih računalnikov Hewlett Pacard, ki je že imel celo nekaj programskih korakov. Pa je predstavnica partije zaradi pocenitve stroškov predlagala, da bi raje nabavili enega, ki so ga začeli delati v perspektivni socialistični računalniški tovarni Digitron Buje. Utemeljitev je bila naslednja: »Ima vse +, x in =« Zdaj v tej tovarni delajo pivo: »>Bolje biti pijan, nego računalničar!« Davki - kot ponavadi Baje so popisovalcem nepremičnin in dacarjem že našli primerne rehenšibarje. Za tamale lastnike bodo malo večji, za tavelike pa malo manjši - KOT PONAVADI. Nekateri pa sploh ne bodo nikoli popisani... 07. 07. 2007 Tiste srečne sobote s skoraj samimi ničlami in sedmicami je POREDNIK EGHO CAJTNGA na gasilski veselici v kraju z enkratnim in neponovljivim imenom -Čušperk - zadel kar tri polne srečke in ni dosti manjkalo, da se ga ni od sreče še oreng zadel. Tako tudi ni dosti manjkalo, da bi mimogrede domov začel voziti barko po Čušperskem klancu in Račenskem polju. Da pa mu dacarija (beri: policija) ne bi odkrila barke, je že naslednji dan zgodaj zjutraj odšel na MALO slovensko morje. Baje se nekateri pritožujejo, da smo jim ukradli superiorno ime kraja VELE UPUE. Ni res! Že Valvasor je tako videl. Bilje vizionar. Mi pa smo samo navadni zapisovalci dejanskega s(-R)tanja. - ITAK! Prihodnjič: O vročih temah! ... takih, da vam bo skoraj kri zavrela. Priporočilo: Umaknite se v najglobljo senco! (Ne mislim na ne-po-ve-za-no vlado v senci). Grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: ¡ozemHsiol.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50] Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 Izdelava filmov: AMSET - MACEDONI, Grosuplje, Pod gozdom 3/9 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od aprila 2007 dalje] v nakladi 6.152 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI DO PETKA, 7. SEPTEMBRA. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in pose-gajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas. Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm* Korekcijski tržni faktor Skupno število točk Cena v € Končni znesek z DDVv € A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 ■ b I 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 | J (39,6 x 27,3) | 1081,1 | 0,866 1 936 1 478,68 | 574,42 | Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF zapisu ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozemrasiol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca filmov amsetrasiol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič Julij / številka 7 / 2007 Grosupeljski odmevi UHlVeTZa Z3. 3« življenjsko obdobje 839 vabila, oglasi Grosupeljski odmevi Julij / številka 7 / 2007 Kiparske in ustvarjalne delavnice za otroke, mladino in odrasle, pod gradom Boštanj, med 20. in 24. 8 . ter 27. in 31. 8. 2007 Tudi letos bosta pod gradom Boštanj potekali dve enotedenski delavnici za otroke, mladino in odrasle. Nekateri udeleženci se bodo lahko posvetili pretežno kiparjenju, Drugi pa v ustvarjalnih delavnicah spoznavanju različnih možnosti izražanja na področju ročnih, gibalnih, glasbenih ter gledaliških aktivnosti. V kiparskih delavnicah bodo udeleženci modelirali kipe v glini in klesali kamen. Delo bo individualno, mentorja bosta upoštevala predhodna znanja udeležencev. Delavnici bosta vodila akademska kiparja Lučka Koščak in Drago Vit Rozman. V ustvarjalnih delavnicah se bodo udeleženci ukvarjali z izdelavo stoječega klovna, glasbil, lutke Fride, stene za pritrjevanje slikic in sporočil, izdelovali in nato podirali bodo lončke, delali živalske ščipalke, naredili svoj živalski vrt, modna očala, izdelali spomin na poletje, vključene bodo plesna delavnica in delavnica žongliranja ter še kaj. Nekaj materiala bodo udeleženci prinesli s seboj, kaj točno, bodo izvedeli na začetku tedna. Delavnice bodo vodili Darja in Tina Koščak, Gašper Šinkovec, Ciril Kagi in drugi. Vabimo vas, da svojo udeležbo predhodno najavite na naslov: info@kiparstvo-zavod.si. Pa tudi če pridete nenajavljeni na prizorišče delavnic v ponedeljek, 20. ali 27. avgusta, ob 10. uri, ne bo nič narobe. HRANILNICA LON ffeMl Bi Varčevanje in vse bančne storitve na Ljubezniv Oseben Način PE GRQSUPUEr Kolodvorska 3 tel.: 01 7W2-92S al i 01 7BM-926 fa>:0t 7861-719 e-mail; info@1on.5i WWW.LON.SI CAS Jt ZA ZASLUZENE POC iT NICE DOPU5TUJTE S HRANILNICO LON na Ljubezniv Oseben Nadin OSEBNI POČITNIŠKI KREDIT 3X15 f Ikvm i** iT*** i. 1J nirhL ttra+H «It^l« (3« lufc) M» 'I * IM1fcpirflla da 1 ^ TMWIV nuhLlmjInj vllkij Lrrdlta I .«H IUK □ itbiv^i padifljiiu«