Pojfžruna pfačczsia is groć&ts&ir.
M*n%tni šrfasniit

• M. Ji*;
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1929.
25. številka.
J. Čampa:
Naš kongres
(Nadaljevanje in konec.)
Referat o posebnem zakonu za ptt. stroko
zahteva popolno avtonomijo stroke, ki ,naj dobi kot ena izmed najvažnejših strok v državni upravi svoj specialni zakon.
Referat o strokovnih šolah zahteva otvoritev srednjih ptt. šol v vsej državi na sedežih obl. pt. uprav in otvoritev tehnične šole in ptt. akademije v Beogradu. Pri tem referatu je bilo govora tudi o III. kategoriji in o prevedbi uradnikov III. kat. v 11. kat.
Referat o zgradbi higienskih poslopij za ptt. ustanove in stanovanj v centrih države za ptt. osobje ugotavlja, da so se v tem pogledu pobrigala vsa ministrstva, samo v naši stroki ni bilo potrebne iniciative za to vprašanje. Zahteva in lupa, da se bo to popravilo zlasti sedaj, ko je prišla naša stroka pod ministrstvo za gradbe.
Referat o obveznem članstvu ptt, osobja v bolniško-posmrtnem fondu zahteva osnovanje takega fonda s stalno državno subvencijo in državnim nadzorstvom. Posamezni delegatje, ki so se prijavili k besedi, so utemeljevali resnično nujno potrebo bol-niško-posmrtnega fonda.
Referat o komercializaciji pošt, telegrafov in telefonov je osvetljeval zle posledice takih namer za stroko i/n državo.
Referat o članstvu Saveza v mednarodni poštni zajednici in Glavnem savezu drž. uslužbencev v Beogradu je govoril o delovanju Internacionale ptt. in Glavnega saveza ter o včlanjenju poštne organizacije v ti udruženji.
Referat o Saveznem almanahu poziva vse obl. organizacije, pododbore in člane Saveza, da pripravljajo gradivo za ta dlma-nah, ki bo Obdelal vsa vprašanja razvoja in napredka organizacije ptt. hklulžlbencev in naiše stroke v času prvih 10 let po ujedinjenju.
Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora je bil ponovno in z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika Toma S. Jovanovič, ki stoji že od prvega dne obstoja Saveza na čelu organizacije. Istotako je bila ponovno izvoljena stara uprava z neznatnimi i{spremembami v upravnem in nadzornem odboru.
Nato je bila sprejeta naslednja rezolucija :
1.	Po izčrpni diskusiji zahteva kongres z zdravo politiko ih v korist države ter Pjenili interesov, da se tretira in formira pošt-no-telegrafska in telefonska stroka v oblasti ministrstva za gradbe kot avtonomna ustanova. To zaisluži tudi zato, ker so vredne spoštovanja tradicije te ustanove, ki se je odlično izkalzala kot prva pri ustvarjanju naše države in njenega ujedinjenja.
2.	Da se donese poseben zakon iza stroko in strokovno osobje s sodelovanjem predstavnika Saveza.
3.	Da se odpro stalne poštno-telegrafske-telefonske in tehnično-mehanične šole pri vseh Oblastnih upravah, ker te šole ustrezajo zakonodajstvu, ki zahteva, da imajo stroke, razvrščene v drugo kategorijo, stro-
kovno enako 'šolane uslužbence II. kategorije.
4.	Da se zgrade higienska poslopja za poštno-telegrafske ustanove in stanovanja za osobje v vseh centrih države.
5.	Da se sestavi pravilnik za bolniško^ posmrtni fond, katerega Obvezni člani morajo biti vsi poštni uslužbenci in ki bo užival pod kontrolo gradbenega ministrstva državno subvencijo.
6.	Polne dnevnice za ambulančne uslužbence kakor tudi uredbo o zavarovanju njihovega življenja in za slučaj event. nesreče v službi.
7.	Tolmačenje čl. 100 uradniškega zakona v korist poštarjev, oženjenih s tovarišicami, ki naj velja zanje istotako kakor zai učitelje in učiteljice.
8.	Da se vse pošte v državi podržavijo.
9.	Zahteva za vse ptt. uslužbence noč- j nino in racionalno razdelitev tantjem iz I poštne hranilnice.
10.	Da se izenačijo draginjske doklade poročenih poštaric enakopravno z moškim osobljem v stroki.
Poleg resolucije je bila sprejeta in predložena gosp. ministru za gradbe še predstavka s sledečimi zahtevami:
1.	Dai se izpremeni uredba o potnih in selitvenih stroških tako, da se osigiurajo premeščenim uslužbencem stvarni stroški.
2.	Da se do donošenja posebnega zakona za Ptt. stroko in osobje povečajo draginjske in stanarinske doklade, ker današnji prejemki ne dosezajo eksistenčnega minimuma.
3.	Da se uvede nedeljski počitek v blagajnah in za osobje, ki vrši pisemsko dostavo.
4.	Da se pravočasno podeljuje službena obleka uslužbencem, ki imajo pravico do nje.
5.	Da se mesta Ljubljana, Maribor, Zagreb, Subotica, Novi Sad, Split, Dubrovnik, Šibenik in Sarajevo uvrste v prvi draginjski razred.
6.	Da se pritegnejo v strokovni svet, — kolikor bo ta obstojal —, predstavniki Sa- ; veza ptt. uslužbencev odnosno na sedežu oblastnih pt. uprav predsedniki oblastnih organizacij.
7.	Da se člen 8. uradniškega zakona uporablja tudi za praktične tehnike, čuvarje t. t. linij, zvaničnike in služitelje.
8.	Da se odpre za uradnike II. kategorije prva skupina kakor za učitelje.
9.	Da se osigura vsem ptt. uslužbencem izkoriščanje letnega dopusta po čl. 109 uradniškega gakona, a kolikor interesi službe tega ne bi dopuščali, da se odškodujejo prizadeti uslužbenci z dvojnimi prejemki, za čas neizrabljenega dopusta.
10.	Da se za- obolelle pkt. uslužbence omogoči zgraditev sanatorija v zdravilnih kopališčih in ob morju s podporo gradbenega ministrstva;
11.	Da se ptt. zvan ičnfkom in s tužitelje m, prevedenim po čl. 306 ftnartč. zakona za leto 1927-128 v dnevbičarje, vračuna v službo vsa doba, ki so jo prebili v poštni službi.

12.	Da se v slučaju premestitve obl. pt. uprave iz Novega Sada v Beograd premeščenim uslužbencem z rodbino odobre dnevnice, dokler ne najdejo stanovanja, a največ za dva meseca'.
43. Da se ne izvrši komercializacija pošt, telegrafov in telefonov.
14.	Da imajo pri sprejemu v ptt. stroko prednost otroci ptt. uslužbencev.
15.	Da se ukine nestalnost za osobje, ki si je Po zakonu že pridobilo stalnost.
16.	Da se pomaknejo v višjo skupino uslužbenci, ki so dosegli v zakonu predvidena službena leta.
17.	Da se uslužbenci, ki so napravili izpit po čl. 245, točka 1 uradniškega zakona, prevedejo v višjo kategorijo.
,18. Da se izdela moderen in duhu časa ustrezajoč pravilnik o pogodbenih poštah, dokler se ne izvrši podržavljenje teh pošt.
Pri zadnji točki dnevnega reda, predlogi in vprašanja, odgovarja predsednik T. Jovanovič še na nekatera vprašanja, nakar zaključi kongres.
O jubilejni glavni skupščini, naše obl. organizacije, ki se je vršila v okvirju in. programu kongresa,, prinesemo poročilo prihodnjič.
>1» * *
Zvečer se je vršila v hotelu »Tivoli« proslava desetletnice naše obl. organizacije z banketom. Na proslavi je bilo do 300 oseb. Poleg funkcionarjev Saveza so prisostvovali proslavi upravnik obl. pt. uprave Alojz Gregorič, funkcionarji ljubljanske obl. pt. uprave gg. dr. Jožko Lebar, dr. Janko Tavzes, Josip Štukelj in Stanko Pristovšek, predst. pošte Ljubi j. 1 in Ljubi j. 2, gg. Rado Kobe in Ivan Cof. Zvezo drž. namešč. za Slov. je zastopal g. Maks Lilek, Zvezo drž. nameščencev za Dalmacijo pa g. prof. Marin Katunarič.
Naslednji dan je napravilo 140 gostov in članov naše organizacije izlet na Bled. Goste je očarala lepota našega Vintgarja, planin in blejskega jezera. Po kosilu so se vozili po jezeru, obiskali otok in njegovo cerkvico. Dva slikarja sta delala posnetke 'zletnikov v Vintgarju, na Bledu in v Lescah.
Organizacija izleta, dojužnik na Jesenicah, kosilo na Bledu, zakuska v Lescah in vožnja, vse je bilo zelo posrečeno izvedeno, za kar gre zahvala predvsem' tov. Žnidariču.
Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala tudi šefu glavnega kolodvora g. Ludviku, ki je stavil izletnikom na razpolago dva velika udobna voza II. razreda.
Moralni uspeh našega ljubljanskega kongresa je vsekaikor neprecenljiv in bogato odtehta ves trud ih žrtve naše obl. organizacije. Organizatorična sposobnost, marljivost in temeljitost slovenskih poštarjev je prišla ob tej priliki v polni meri do izraza. Vtisi, ki so jih ponesli gostje iz Slovenije širom naše države, so najlepši in uverjeni smo, da bodo rodili v naši organizaciji lepe sadove. Dopisi, polni priznanja in navdušene zahvale, ki jih še vedno prejemamo, pričajo, da je ljubljanski kongres zapustil v mnogih srcih neizbrisne sledove in spomine.
Potrudite se!
Kakor v<xln<), moramo- tudi ob tej prilikt pohvaliti tovariše in tovarišice na deželi, 'ki zelo pridno in z veliko vnemo razprodajajo tablice za tombolo poštnega doma. Mnogo pošt je, ki' so razprodale poslane jim tablice v par dmeli, nakazalel denar in zahtevale, da se jim tablice še enkrat pošljejo. Tudi nekaj -dobitkov, m-e-d njimi- nekaj prav lepih, smo že -dobil-i. Čujemo tudi, da se je ponekod več pošt med seboj dogovorilo glede skupnega razprodajanja tablic in nabiranja dobitkov. Pohvalno j-e- treba omeniti tudi prizadevanje in marljivost nekaterih ljubljanskih tovarišev in tovarišic.
Na žalost je pa tu-dti nekaj takih pošt, ki so bloke kratkomalo zavrnile z -označbo »se ne sprejme«, ali pa so pošiljko- sicer o-dprle, toda jo takoj vrnile z raznimi prav slabimi izgovori. Sicer je takih pošt malo, ali kolikor jh je, je to vendarle žalostno. Kajti ne moremo si predstavljati predstojnika še tako majhne pošte, ki bi ne mogel razprodati vsaj 12 talbl-ic, ki so jih dobile manjš-e pošte v razprodajo. Zavednega poštarja bi bilo- sram vrniti to številce tablic, pa če bi mo-ralo založiti tistih 2-4 Din samo osobje- dotične pošte, česar pa ne bi bilo treba nikomur storiti. Poštno osobje, ki ne more razpe-čati v svojem območju 12 tablic, mora stati pač na slabih nogah z občinstvom, kar je vse graje vredno. Kakor nas boli, da imamo- take pošte in tako nezavedne poštarje, četudi je število takih neznatno, vendar to za izid tombole ni merodajno. Bodo- pač drugi toliko več storili, — tisti, ki so znani kot resnični poštarji v službi in organizaciji, in teh je hvala Bogu ogromna večina v Sloveniji. Med tistimi, ki so vrnili tablice so celo talki, ki se često zatekajo na svojo strokovno organizacijo in ki jim je šla ta kedaj v-eč na roko, nego bi bilo to v njeni dolžnosti.
Najbolj pa se čudimo, da dosedaj v Mariboru ni bilo nobene prave iniciative za našo prireditev v korist poštnega doma. To nam je nerazumljivo. Kaj res ni v Mariboru nobenega človeka, kti bi vizel to stvar v roke in ki bi tudi sicer razgibal mariborske poštarje, ki so bili pred leti povsod in vedno prvi?
Nekateri se ženirajo ponudit tablice v prodajo, druge oplaši, ak-o kdo nakup odkloni, tretji smatrajo to za beračenje itd. Toda vsa društva, celo največ ja in najuglednejša, si pomagajo s takimi prireditvami, pri katerih sodelujejo brez sramu ljudje najboljših slojev. Čemu bi se potem- sramovali poštarji sodelovati pri- sličnih prireditvah za svoje lastne ustanove ,in stanovske koristi, zlasti ko mnogim od nas ni, bilo težko in sramotno delovati pri sličnih prireditvah za koristi, ki nimajo niti najmanjše skupnosti z našim stanom? Saj nihče ne prodaja tablic ih ne moleduje ;za svoj žep in ni torej treba biti zato nikogar sram, če kdo odkloni nakup. Saj to je povsod tako-: dva, trije odklonijo, četrti kupi.
Nekatere pošte so tudi v zadregi zaradi nabiranja dobitkov im -mislijo, da morajo-dobiti samo dragocena darila. Tako pa ta stvar ni bila mišljena. 'Glavne dobitke za-tombol-e mo-ra »(Poštni -dom« itak sam kupiti,. s tem- se je že naprej računalo. Rabim-o pa manjše -dobitke — -okoli. 300 —, kakršni so običajni pri tombolah in ki se zlahka dobe pri vsaki tvrdki, katera ima s pošto kaj več posla. Poverjeniki »Poštnega doma«, ki obiskujejo te dni taka podjetja, so se prepričali, da ni tako težko- niti razpečati nekaj tablic, niti zbrati nekaj dobitkov, razen če niso kje poštni uslužbenci zaradi Svojega obnašanja piri občinstvu nepriljubljeni. Drugače pa se ljudje radi oddolž-e za prijaznost in naklonjenost poštnih uslužbencev do Občinstva in naši poverjeniki neštetokrat čujejo besede: »za poštarje pa zmerom -radi damo.« Seveda
je treba samo •malo dobre volje, malo požrtvovalnosti in malo interesa za svoje stanovske zadeve. Sicer pa če gre to v enem kraju, celo v prav majhnih vaseh, zakaj bi ne šlo to tudi drugod? In če so zmožni prirejati vsako leto- v mestih in manjših krajih dobro uspele tombole nižji- uslužbenci, ki krijejo večino potreb in izdatkov svojih organizacij samo iz takih prireditev, zakaj bi ne mogle uspeti s skupnim delom tombole za -poštni dom, Vsako leto bi morali napraviti poštni uslužbenci v Sloveniji kako- večjo-prireditev za svoj dom, ker breiz tega poštnega doma ne bomo mogli -postaviti. Od načelstva »iPošfcnega doma« vendar ne morem-o pričakovati, da zbere potrebno svoto okrog 1 milijona Di-n s co-pranjem. Tako so- delali povsod in tako delajo tu-di naši tovariši na Hrvaškem, ki so prišli samo z loterijami in toirribolaimi tako daleč, da začno v kratkem graditi v Zagrebu svoj dom, ki pa ne bo morda majhna hišica, ampak prav čad-na palača v najlepšem delu Zagreba. Tako moramo -zbrati tudi slovenski, poštarji vsaj pol milijona dinarjev, ostalo bo pa- moralo preškr-beti načelstvo »(Poštnega doma« na drug način. Tudi je treba enkrat -naravnost povedati: z gradbo poštnega doma ne_ moremo nič več odlagati v nedoglednost, saj smo slovemslki poštarji -s svojim domom že itak po-s-ledrnji in so nas v tem- pogledu že posekali tovariši v vseh ostalih 'pokrajinah naše države. Zato moralmo vsaj čez 2 leti začeti z zidanjem.
Letošnja naša tombola je šele prvi začetek. V načrtu so še druge prireditve. Če bomo že v začetku odpovedali, potem pač raje pustimo vse skupaj pri miru. To pa bi bilo vsekakor sramotno za slov. poštarje. Zato moramo storiti vse, da bodo naše prireditve za poštni d-om resnično- uspele predvsem materialno, ker edino ta stran je sedaj za poštni dom va-žna.
'Naši poverjen-iki in člani morajo razprodati vse tablice, ki so jih prejeli, po -možnosti pa1 naj naroče še nove, ako so sigurni, da jih pravočasno razpečajo. Denar za razprodane tablice, kakor tudi, event. ne-razprodane bloke je treba pravočasno vrniti, da jih bomo v stanu razprodati v Ljubljani na dan tombole, če boi to mogoče. Isto-taiko je treba pravočasno posla,ti nabrane dobitke, da ne bo zadnje dni tik pred tombolo vse nai kupe -in narobe. Tovarišice in tovariši iz Ljubljane, ki bi bili pripravljeni na dan tombole prodajati tablice, naj se takoj prijavijo v pisa-rni »Poštnega doma« Pred Prulami 1. Na dan tombole bomo rabili vsaj 50 ljudi, zato naj se ne odtegne delu nihče od ljubljanskih pošt, kdor je prost. Na deželi pal te dni tekmujte medi seboj in drug drugega vzpodbujajte. Če bomo storili vsi svoljo dolžnost, mora naša početna; prireditev za naš dom izpasti, kar najpovoljneje.
Vsemi tistim, ki so doslej izvršili častno svojo nalogo in dolžnost, pa zaenkrat prisrčna hvala!
Iz Internacionale PTT.
Bilanca IPTT za čas od 1. januarja do 31. decembra 1928.
Prejemki:
(Vsi zneski okroglo v šilingih.)
1.	Saldo dne 31. decembra 1927 . . 20.813
2.	Člana-r-ma......................... 39.522
3.	Obresti..............................IJ148
4.	»Post-Nadiriohten« (naročnina) .	4.237
5.	»'Internationale Ze-itscbriift« (naročnina) ........................  2.069
6.	Razni prejemki-.....................'1.203
7.	Razlika na tečaju denarja . . ._________14
'Skupaj ... 69.006
Izdatki :
8.	Odškodnina tajniku............2.055
9.	Plača pisarniškega uradnika	.	•	6.509
10. Upravni stroški.................. 7.991
H. '»iPo-st-Nachrichten«  ...........3.431
12.	Prevodi- ..........................1.676
13.	Stroški kongresa.............12.118
14.	'Konferenca izvršilnega odbora .	4.703
15.	P-otovan-ja tajnika...........2.458
16.	Prispevek za »Ilepto«	....	69
17.	Inventar.....................11.782
Skupaj . . . 42.792
Prebitek znaša -torej 26.314 šilingov. Skupno premoženje sestoji iz a) gotovine v znesku 26.214 S; b) inventarja v vrednosti 5000 S; c) knjižnice v vrednosti 1 S;: č) za-stank-ov na članarini v znesku 993 S; vsega torej 32.208.39 šilingov, ka-r predstavlja v našem denarju 257.666 Din. Za -mednarodno organizacijo vsefcako lepa vsota, ki stalno narašča.
ilz obširnih pripomb k vsaki posamezni -postavki gornje bilance omenjamo- samo nekatere najvažnejše:
Največ članarine plačuje nemška organizacija »Reichsv-erband deutscher Post- und Telegra-phen - Beamten, Berlin«, namreč 12.187.65 S (97.500 Din), saj pa tudi ima 150 tisoč članov. Najmanj je pa plačala grška organizacija (»The Eastern Staffs Associa-tion, Atlien«), namreč 20.48 S (164 Dim). Na plačilu članarine so v zaostanku organizacije v Bratislavi, Sofiji, Rigi im Ba-n-do-engu.
Tajnikova nagrada znaša 1500 švic. frankov na leto (okrog 16.500 Din). V i. 1928. je tajnik I. P. T. T. gosp. dr. Maier potoval enkrat v Berlin, enkrat v Bruselj in enkrat v Pariz na razne konference in kongrese. Poleg tajnika sta v pisarni I. P. T. T. stalno zaposlena še dva uradnika; eden ima 375 S (3000 Din), drugi pa 150 S (1200 Din) mesečne plače.	,
Upravmii stroški so prilično visoki;; v našem denarju blizu 64.000 Din. Sem spadajo izdatki za najemnino, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje, pisarniški materijal, poštnino itd.
-»Ilepto«, ki se omenja pod 16. točko-, je internacijo-nalni poštni esperantski klub.
Organizacijsko gibanje
MEDJIMURJE V NAŠI ORGANIZACIJI.
V nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. je prevzela -naša OPO od zagrebške obl. organizacije članstvo okrožne skupine v Čakovcu, kateri pripadajo poštni uslužbenci pri poštah v Medjimurju. Prevzem odnosno predaja se je -izvršila ob priliki skupščine te okrožne Skupine, ki jo je o-tvoril in vodil njen predsednik. tov. Franjo C a r, predstojnik pošte Čakovec. Predajo je izvršil predsednik zagrebške obl. organizacije tov. L al i č, prevzel pa je nove člane v daljšem govoru predsednik ljubljanske OPO tov. Jakše, ki je -prišel v Čakovec s tajnikom tov. Čampo, podtajnico Mikuževo in odbornikom Rabičem. Maribor je bil zastopan po poverje-niiku tov. Zablačanu. Prihiteli so v Čakovec tudi člani OPO- iz Ormoža in Središča, posebno častno pa članstvo iz Ptuja. Pogrešali pa smo Prekmurje, zlasti bližnjo pošto Dol. Lendavo. Od medjimurskih pošt so bile razen Čakovca zastopane še pošte Kotoriba, Nedelišče, Prelog in Ooričan.
Skupščina okrožne skupine se je soglasno -iterekla za priključitev k ljubljanski obl. organizaciji, ki bo- tvorila odslej v Medjimurju pododbor OPO. Skupščina je izvolila začasno vodstvo pododbora in sicer za predsednika tov. Franca čara, za blagajnika tov. Ivana Pletenarja in za tajnico tov. Josi-pino Radoševičevo. Izvoljeno vodstvo pododbora ima nalogo^ dla izvede v štirinajstih dneh vse, kar je potrebno za včlanjenje in
prepis medjimurskega elanstvai v Ijubijan- | sko OPO in skliče nato ponovno svojo skupščino, ki bo, izvolila definitivno vodstvo pododbora.
Članstvo iz Medjmurja, včlanjeno sedaj v naši organizaciji po svojem pododboru v Čakovcu, prisrčno poizdraviljamo v svojih vrstah.
S I. ODBOROVE SEJE OPO OD 26. JULIJA 1929.
Konstituiranje odbora. Predsedstvo in člane odbora je izvolila glavna skupščina, na prvi seji pa se je po pravilih konstituiral odbor takole: podpredsednik tov. Dular Joža, podtajnica tov. Mikuževa, Slava, podblagaj-niik tov. Ciuha Pavla. Ustanovilo se bo tudi mesto knjigovodje, ki se bo izvolili na prihodnji seji.
Volitve v odseke. Namesto prejšnjih 5 odsekov se ustanove samo štirje, in sicer:
1. presonalno-pravni odsek, 2. vzgojno- propagandni odsek, 3. socialni odsek, 4. pevski odsek. V prvi odsek se izvolijo tov. Žnidarič, Učakar in Rakovec. V drugi odsek tov. Dular, Smerdu in Martinšek. V tretji odsek tov. Rabič, Ciuha in Metelko. V četrti odsek tov. Rozman, Učakar m Boh.
Program za bodoče poslovno leto je razvil predsednik v daljšem govoru. Poudarjal je potrdbo splošnega varčevanja^ da spravimo v sklad našo blagajno z Oziromi na velike izdatke, ki jih je imela organizacija s kongresom. Zato so se tudi znižale dnevnice za potovanja delegatov organizacije.
!Delo okoli organizacije kongresa. Predsednik se zahvali tovarišem in tovarišicam, ki so tako požrtvovalno delovali za časa kongresa v raznih odsekih za pripravo kongresa, banketa in izleta^ da je vse tako lepo izpadlo.
To in ono.
Francoski poštni proračun. Pri razpravi o poštnem proračunu za) tekoče leto je imel govor poročevalec finančne komisije senata Farjon, ki je poudarjat, da mora tako velikemu javnemu podjetju, kakršna sta poštna in brzojavna uprava, stati na čelu šef, ki ima pravico, da se brez posredovalca neposredno poraizgovarja z vsemi mb nistri. Govornik je omenit, da stane francoska poštna in brzojavna uprava več ko štiri milijarde frankov. Vseh nameščencev dima nad 170.000 ter prometa za 9 milijard in je potemtakem največje podjetje v javnem interesu vse francoske dežele. Mednarodni brzojavni in telefonski kakor tudi evropski radio - promet zahteva čestokrat poga janje z ministri drugih držav. Pri takem pretresanju je avtoriteta pod .ministrovo1 Kontrolo' stoječega državnega podtajnika brez dvoma manjša ko ministra samega. Zlasti radio - promet zahteva, da dobi poštna, brzojavna in radio - uprava ivoje ministrstvo.
Tajnik Internacionale PTT g. dr. L. iMaier je odpotoval dne 12. avgusta v Ameriko na posvetovanje in konference z ameriškimi poštnimi or. ganizacijami. Vrne se dne 12. septembra t. 1. na Dunaj,
Oselme vesti.
Postavljeni: za pogodbenega poštarja Amon Ambrožič v Radomlju; za kondukterja III/3, žand. nared. Anton Sever v Ljutomeru; za zvaničnike 3. skupine dnevničarji Rudolf Mechora v Bohinjski (Bistrici, Štefan Godec v Pragerskem, Alojzij Koser v Slatini iRadencih in Ivan Žalohar na Jesenicah na Gor.; za služitelje 2. skupine: Ivan Škerjanc na Ljubljani 2, Stanislav Zdešar na Ljubljani 1, Josip Šivič na Ljubljani 1, Ivan Kapus na Bledu 2, Jožef Mehle na Ljubljani 1, Ivan Osredkar na Ljubljani 1, Ivan Tomc v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Pistotnik v Mozirju, Franc iHorvat na Ljubljani 2, Jernej Smodej v Gro-belnem, Alojzij Trontelj v 'Devici Mariji v Polju, Josip Vranjek v Žalcu, Josip Vadnal, Josip Šteb-laj in Ivan Marinko na Ljubljani 1, Ivan Kocjančič v, Lescah, Josip Glavač v Dolenji Lendavi, Franc Butara v Dobrni, Anton Penca na Javorniku, Franc Benkovič v Prelogu, Franc Groboljšek
v Kamniku, Josip Seiko v Brežicah, Jakob Žimic v Velenju, Franc Skledar v Rogaševcih, Karel Primec pri obl. pt. upravi, Vinko Gros v Tržiču, Vinko Jagodič v Šoštanju, Anton Prešeren na Jesenicah na Gor., Franc Lavrič v Starem trgu pri Rakeku, Alojzij Gerden v Trebnjem, Ivan Pevec v Gornjem gradu, Felik Kos v Žalcu, Franc Pirc v Sodražici, Josip Domjan v Murski Soboti, Franc Jerala v Cerknici, Josip Škulj v Gornjem gradu, Josip Šimonka v Čakovcu, Josip Zalokar v Krškem, Anton Pesek v Mariboru 2. — Premeščeni: pb. ur. 11/3 Ana (Kupec iz Šoštanja v Celje, Vaclav Kunst z Maribora 1 na Bled 1, Rajko Koritzkv z Ljubljane 1 na Bled 1, Danica Kobal z Ljubljane 1 na Bled 1, Antonija Simčič z Ljubljane 1 na Bled 1, Franjo Žnidarič z Ljubljane 1 na Bled 1, Frančiška Kapus iž Tržiča na Bled 1, Srečko Staut z Beograda 2 na Bled 1 in Franjo Urbič z Beograda 2 na Bled 1; pb. ur. II/4 Dragica Kuralt iz Kranja na Ljubljano 1, Elza Zadolšek iz Meže v Dobrno, Emilija Kettner z Maribora 1 na Ljubljano 1 in Tea Kenda z Ljubljane 1 na Beograd 1; pb. ur. II/5 Jožo ičuček z Ljubljane 1 na Bled 1 in Hinko Fajdiga z Maribora 2 na Bled 1; kond. II1/2 Vaclav Stanislav z Maribora 2 v Dolnjo Lendavo, kond. III/3 Anton Korene z Jesenic na Gor. v Valjevo in Josip Pavlin z Maribora 2 na Jesenice na Gor.; telef. 1II/3 Pavlina Milavec iz Dolenjega Logatca na I^akek, Augušti-na Juh iz Dol. Logatca na Ljubljano 1 in Ana Hudales iz Rogaške Slatine na Bled 1; pripr. III/4 Josipina Ilnikar iz Metlike v Črnomelj, Karolina Knol iz Maribora 1 v Velike Lašče; p. kond. 1. skupine Florjan Božič iz Tržiča v Radovljico; zvaničnik 3. skupine Pavlina Zadek z Rakeka v Dolenji Logatec in Olga Zupančič iz Pragerskega v Slovensko Bistrico; služ. 2. skupine.Alojzij Dragan iz Brežic v Hrastnik, Franc Horvat iz Slov. Bistrice na (Maribor 2, IMarija Zimmerl iz Guštanja v Mežo, Franc Mak iz Čakovca na Maribor 2, Ivan Mavrič iz Starega trga pri Rakeku v Planino pri Rakeka, Valentin Žandar iz Most na Ljubljano 2, Ivan Marinko z Ljubljane 1 v Kranjsko goro in Elizabeta Caf iz Ormoža v Šoštanj; pog. pošt. Ivanka Hočevar iz Sv. Petra v Sav. dolini na Gomilsko. — Upokojeni: pb. ur. 11/2 Marija Goričar in Angelika Kokalj v Celju ter Rupert Tručl na Ljubljani 1. — Prestanek službe: reducirani so dnevničarji: Rudof Rudan v Krškem, Jurij Jurič v Mozirju, Alojzij Jeraj na Ljubljani 2, Anton Jekovec v Dev. Mariji v Polju, Franc Jamnik v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Hren v Gornjem gradu, Vinko Erste v Trebnjem, Ivan Božek v Prelogu, Andrej Arko v Sodražici, Ivan Kapus v Kamniku, Viktor Kozicz v Murski Soboti, Viktor Mramor v Cerknici, Franjo Mrvica na Jesenicah na 'Gor., Joško Resnik v Šoštanju, Konrad Schechl v Gornjem gradu, Ivan Seljak v Planini pri Rakeku, Josip Smodej na Javorniku, Anton Sobočan v Dolnji Lendavi, Martin Videm-šek v Velenju, Franc Zagajšek v Grobelnem, Alojzij Zorn na Mariboru 2, Jožef Žveglič v Brežicah, Ivan Žagar na Mariboru 2, Jakob Soklič v Lescah, Matevž Pušnik v Dobrni, Jožef Podpečan v Žalcu, Franc Murko na Mariboru 2, Ana Mlakar v Radovljici, Matevž Poljanec na (Bledu 2 in Anton Toman v Kranjski gori; zvan. 3. skupine Angela Moravec roj. Mlakar v Brežicah je bila odpuščena. — Poroke: pb. ur. II/4 Leopold Sirnik na Ljubljani 2 se je poročil z Ivano Borštnar, kond. III/3 Anton Korene na Jesenicah na Gor z Zvonimiro Keršič; služitelj. 2. skupine Marija Muhovič v Hrastniku pa z Vladimirjem Medveščekom, železniškim uradnikom v Lescah.
»•»»»MMM***«********1 *********** ***********
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URE9HG, L3UBL3BKB
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svo)o veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
]ože pielič in drug
Ljubljana
Danajska cesta St. 41
Telefon 2777.
Telefon 2777. g)
arOVA ZAAOKBA
r. z. z o. z.
Ljubljana, lionjjroNiii ir«; 10,
in podružnica Nove založbe, prej
J. GTOXTlNl
Ljubljana, Mestni te« 17
priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščine, kakor tudi knjige vseh tu- in inozemskih založb.
(premogovnik
„(faeCo&rajina*
v
^tnomeCj
priporoča svoj izborni visoko kalorični premog. Cene zmerne, postrežba točna in solidna.
Nsjvečjo izbero vsakovrstnega usnja m čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Prvovrsten,
trpežen,
lep!
Zahtevajte prospekte!
^Ckc (Uex
Spec. trgovina *a pisalne stroje
Ljubljana
Telefon 22<»H	GradiSče 1©
(Sfa^o
kh obleke, plašče itd., svila, cefirji, sifon za perilo in rjuhe
pr« fvrdle«
•Vooale
Hjubljatia, Hottgte&ni trg 15
najceneje!
Velika izbira — solidna postrežba Dobava članom zadruge po nakaznicah
ZAPOGNITE:	SAMO TRE RRSJEDR!
Poglejte v skromno opremljeno stanovanje malega človeka, zaustavite se v kuhinji gospodinje, da pogledate v lonee, pojdite na sprehod po korzu, peljite se z železnico, spremljajte zjutraj, ko hitite peš ali pa s tramvajem v urad, razgovore Vaših sopotnikov, motrite pri izhodu iz Vaših pisarn ljudi, žene, deco, slabo oblečeno, prezeblo, vpadlih lic in namršenega čela, poslušajte razgovore V družbi, kavarni, na ulici, povsod, prav povsod, boste slišali nekdaj tujo besedo: Kriza... Vsakomur je na jeziku, vsi jo izgovarjajo z nekim strahospoštovanjem! Povejte, ali je kdo, katerega ona, kriza, ni pritisnila in recite, ali je še kdo, ki vsaj enkrat v življenju dandanes še ni občutil njene teže? Ni ljudi —• izvzemši oni mali del plutokracije! — ki bi po njej ne bili v večji ali manjši meri prizadeti. Prizanesla ni niti eni mali eksistenci!
Kadar trgovec lista po neplačanih računih, ruje lase in šteje dneve, kedaj bodo upniki prevzeli njegovo trgovino, kadar uradnik pod svojo pisalno mizo skriva deformirane, strgane ali V najboljšem slučaju zakrpane čevlje in se ves sključi, da se od njegove izlizane, obrnjene in že mnogokrat novo pobarvane obleke vidi čim manje, kadar starši svojo ubogo deco, prezebljeno že v nezakurjenem stanovanju, V burji. dežju in snegu, nezadostno oblečeno in skoraj neobuto, pošiljajo v šolo, ko tisoči in tisoči malih eksistenc ječe pod težo slične bede in gorja, a zna se, da so to posledice krize in ko se vse dogaja v naši neposredni bližini, pred našimi očmi in na naših lastnih plečih, tedaj se — upravičeno —• smemo vprašati: Ali obstoja za to krizo lek?
Bili so načrti, kot so še danes, ki so se bavili z vprašanjem ekonomske krize. Bilo je takšnih, ki so definitivno propadli in takih, ki so ravno malega človeka prezrli in pozabili. Nihče ni konkretno in resno posvetil svoje brige težkočam in krizi življenja malih eksistenc! Samo so se dohodki malih ljudi reducirali in ravno mali človek je bili radi takega reševanja ekonomske krize prisiljen zmanjšati svoje, že itak skromne življenjske potrebe.
Tako je bilo vse do danes!
Razni so jadi malih ljudi in različne so mere, s katerimi bi se jih moralo pobijati. Toda v prvo vrsto spada pokritje njihovih eminentnih življenjskih potreb. Mali človek nima razpoložljivega denarja, nima kapitala! Njegov kapital je njegova fizična ali duševna delovna sila, ki so nahaja v prometu. Zato se mora malemu človeku nuditi kredit in sicer tak kredit, ki ne podražuje blaga, ki je njemu potrebno in na katero on reflektira. Naloga našega koncerna je, da financira konsumni kredit v Jugoslaviji, t. j. da omogoči malemu človeku, da pri najugodnejših pogojih nabavi potrebne oblačilne predmete zase in za svojo rodbino.
Mi bomo vsakomur, ki nam osebno ali pismeno, s pozivom na ta inserat sporoči svoj naslov in interes za bilo katero vrsto manufakturnoga blaga, otvorili tekoči račun s potrebnim kreditom za nabavo oblačilnih predmetov za njegovo in njegove rodbine potrebo, brez vsakega preplačila originalnih cen, z odplačevanjem kredita tekom 6 mesecev. Na željo bomo razpošiljali blago v vse krajo Jugoslavije in pošiljali tja naše zastopnike radi detajlnih informacij, demonstriranja kolekcij itd., ter v splošnem skušali konsumentom ustreči do skrajnih mej možnosti.
Naše direktne zveze z največjimi tekstilnimi tovarnami Evrope, v prvi vrsti Anglije in Francije, kakor tudi najsolidnejša finančna baza našega koncerna, nam daje možnost, da zadovoljimo okus vsakega in določimo najnižje cene.
Zapomnite torej tri besede;
99Rekor€i“ lečf krizo!
Pogodba, katero smo sklenili z »Gospodarsko zadrugo poštnih uslužbencev r. z. z o. z.« v Ljubljani, omogoča vsakemu1 poštnemu uradniku in_ uslužbencu, da se poslužuje našega kreditnega sistema. Natančnejše informacije se dobe v naši poslovalnici, ki bo na vsako vprašanje rada in promptno odgovorila in pri »Gospodarski zadrugi poštnih uslužbencev r. z. z o. z.« v Ljubljani, Pred Prulami št. 1, kjer se bodo dobile tudi nakaznice za kredit.
•Manufafetura	n,	Uf ubijana
Reprezentant:
V
{foslp (Planica**, Setetiburgova alica 4.
Naše afirmacije: Beograd, Bjelovar, Koprivnica, Ljubljana, Novi Sad, Subotica, Split, Sušak, Varaždin, Vršac, Zagreb.
Dobavitelj „Gospodarske zadruge poštnih uslužbencev r. r. 'r o.	Gjubljana.
Velika zaloga ti« potniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
jSHlSI, Marijin trg 2. Drž. uHliižbencein tudi na obroke.
2><s nateup
vseli pi&arni&ftift potrebščin
se priporoča tvrdka
TU. IZičaif *£ju@Cjana
Šelenburguva ul. 1 m Sv. Petra c. JJO
PERJE, PUH IN
PRIPOROČA
KAPOK
A & E. SKABERNE. LJUBLJANA.
Zaloga pohištva, mizarska in tapetniška delavnica
F. Fajdiga sin,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17
Uobavitelj gOHpod. v.iulriiffe p. t. nameščencev proti nakaznici.
JIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIlilllMIIIMIIIIIIIIIIIMMIiMIIIIIIIIII
JOSIP OLUP
------■ Gjubljana =
2.	priporoča Mvoio
trgovino % manufakturnim blagom in moškimi oblekami
ilomnčcira izdelka po na j n i Z j ili cenah. Obleke po naročilu ne najhitreje in najiHO-lidnejc izvršujejo.
Dobavitelj gospod, zadr. pošt. nam. proti nakaznici.
Krezpogojno
ei upflejto 'pred nakupom ODEJE najnovojši iluatro-vani cenik veletrgovine Stermecki, katerega dobite na zahtevo takoj brezplačno. Izbrali ei boste lahko prešite odeje vseh vret, solidne ročne izdelavo po eledeČih nizkih cenah: flanel 150, kambrik 144, ruš 150, kilofc 1105, rožast 280, tiger 48.50, posteljne garniture 230, 275, madras garniture 78, 80, preproge na meten* po Din 22.50.^ Razen toga najdete v ceniku še mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. Kar ne ugaja, ee zamenja ali vrne denar. Cez Din 500 poštnino proste pošiljke.
Veletrgovina K. Stermecki, Celje 67. Slov.
7" -A “s k tV\4

Izhaja 1., 11. In 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leda. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu «Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, »glase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdaja in urejuje Jožko Jališe v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.