INFORMATICA YU ISSN 0350-5596 SaifiS FACOM kompjutere proizvodi Fujitsu, tvrtka koja najveću pažnju posvećuje sistemima. LSf s rebrima za hlađenje Prije svega kompjuter je sistem, tj. sredstvo za obradu podataka koji u sebi sadr5i hardware, software i aplikacionu tehnologiju. Naravno razne tvrtke bave se prodajom kompjutera. Ipak, malo je tvrtki koje mogu ponuditi potpuni izbor sredstava i3 automatsku obradu podataka — konstruirani tako, da osim optimalnih performanci, imaju mogućnost ugradnje u veće sisteme. FUJITSU je jedna od tvrtki koja to može ponuditi. Kao vodeći proizvođač kompjuterskih sistema u Japanu, FUJITSU proizvodi široki asortirnan proizvoda od mini kompjutera s jednim LSI čipom do u svijetu najmoćnijih LSI sistema, kao i široki izbor periferne i terminalne opreme. FACOM kompjuteri obavljaju važne aktivnosti u poslovnim i driavno-administrativnim organizacijama u mnogim zemljama širom svijeta. U Japanu, drugom po redu najvećem tržištu kompjutera u svijetu, instalirano je najviše FACOM sistema u usporedbi s drugim modelima ostalih proizvođača. Ovi moćni, pouzdani FACOM kompjuteri sposobni su za obavljanje svih mogućih poslova. Oni upravljaju satelitima u svemiru, daju prikaz atmosferskih prilika real-time grafikonima u boji, obavljaju ■ bankovno poslovanje pomoću on-line sistema za vise od-7.000 filijala i ekspozitura i jos mnogo, mnogo toga. FACOM kompjuteri su potpuno integrirani sistemi gdje se . kombinacijom visoko-kvalitetne tehnologije, moćnog softwarea i već provjerenih aplikacionih programa postiže efikasnost i pouzdanost kojima nema premca. U -.1 Za dalje infonnaciie obratite se na: Zavod za primjenu elektroničkih računala i ekonomski inženjering 41000 ZAGREB Savska c, 56 Telefon: 513-706,510-760 Tele*: 21689 YU ZPR FJ FUJITSU Fujitsu Limited-Tokyo. Japan INFORMATIGA časopis izdaja Slovensko društvo INFORMATIKA, 61000 Ljubljana, Jamova 39, Jugoslavija UHEDNIŠKI ODBOR: Člani : T. Aleksié, Beograd, D. Bitrakov, Skopje', P, Dra-gojlović. Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Mihalić, Varaždin, S. Turk, Zagreb. Glavni in odgovorni urednik: A .P. Železnikar TEHNIČNI ODBOR; Uredniki področij: V. Batagelj - programiranje I. Bratko - umetna inteligenca D . Ćećez-Kecmanović - informacijski sistemi M. Ejcel - operacijski sistemi A . Jerman-Blažič - novice založništva B. Jerman-Blažič-Džonova - literatura in srečanja L. Lenart - procesna informatika D. Novak - m ikro računalniki N. Papié - študentska vprašanja L. Pipan - terminologija B. Popovič - novice in zanimivosti V. Rajkovič - vzgoja in izobraževanje M, Špegel, M, Vukobratovič - robotika P. Tancig - računalništvo v humanističnih in družbenih vedah S, Turk - materialna oprema Tehnični urednik : R. Murn ZALOŽNIŠKI SVET T. Banovec, Zavod SH Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A . Jerman-Blažič, Slovensko društvo INFORMATIKA , Ljubljana B. Klemenčič, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S . Saksida, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, Ljiibljana J. Vlrant, Fakulteta za elektrotehniko, Univerža v Ljubljani, Ljubljana Uredništvo in uprava; 61000 Ljubljana, Institut "Jožef , Stefan", Jamova 39, telefon (061) 263 261, telegram: JOSTDI, telex: 31 269 YU JOSTIN. I^na naročnina za delovne organizacije je 300,00 din, za posameznika 100,00 din, prodaja posamezne številke 50,00 din. Žiro račun št. : 50101-678-51841 Stališče uredništva se lahko razlikuje od mnenja avtorjev. Pri financiranju revije sodeluje tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-7/78 z dne 19.1.1978, je časopis INFORMATICA strokovni časopis, ki je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna KRESIJA , Ljubljana Grafična oprema: Rasto Kirn Časopis za tehnologijo računalništva in probleme informatike časopis za računarsku tehnologiju i probleme informatike spisanie za tehnologija na smetanjeto i problemi od oblasta na informatikata YU ISSN 0350-5596 Letnik 2 , 1978 - Številka 4 A. Mihe v A. Uratnik M. Rogač A.P. Železnikar T. Banovec A ,P. Železnikar G. Smiljanić D. Novak V. BaUgelj J. Benkovič A. Kömhäuser M 1 VrtaČnik M. Kovačević A , Hadži D. Novak S- Divjak A. Hadži M. Kovačević R. Čop VSEBINA 5 Ob otvoritvi Iskrine tovarne računalnikov v Kranju 7 Mikroračunalnik Iskradata 1680, moduli in sistemi 9 Nekatere predpostavke za pripravo predloga modernizacije Indok sistema za delegatski sistem v SR Sloveniji 13 Vhodno/izhodni kanali mikro računalnika 26 Specifičnosti upotrebe mikroračunala za praćenje i upravljanje procesa 31 Uporaba taktnega generatorja MC 6875 v sistemih z dinamičnim pomnilnikom in DMA prenosom 34 Razmnožujoči se prdgram v Pascalu 35 Naše baze kemijske dokumentacije 44 Vodjenje sistema sa diskretnim dogadjajima upotrebom mikro procesora 48 Prečna programska oprema za programiranje mikro računalnikov 53 Predelovanje mikroračunalniške-ga softwara 61 Literatura in srečanja 68 Novice in zanimivosti INFORMATICA Journal of Computing and Informatics Published by informatika, Slovene Society for Informatics, 61000 Ljubljana, Jamova 39, Yugoslavia EDITORIAL BOARD: T. Aleksić, Beograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dra-gojlović, Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Mihalić, Varaždin, S. Turk, Zagreb. EDITOR-IN-CHIEF : A, P. Železnikar Volume 2 , 1978 - no. 4 TOCHNICAL DEPARTMENTS EDITORS : V. Batagelj - Programming I. Bratko - Artificial Intelligence D. Ćećez-Kecmanović - Information Systems M , Exel - Operating Systems A. Jerman-Blažič - Publishers News B. Jerman-Blažlč-Džonova - Literature and Meetings L. Lenart - Process Informatlcs D. Novak - Microcomputers N. Papié - Student Matters L. Pipan - Terminology B. Popovlc - News V. Rajkovič - Education M, Špegel, M. Vukobratović - Robotics P. Tancig - Computing in Humanities and Social Sciences S. Turk - Hardware EXECUTIVE EDITOR : R. Murn PUBLISHING COUNCIL T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A. Jerman-Blažič, Slovensko društvo Informatika, Ljubljana B. Klemenčič, ISKRA Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani J, Virant, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Headquarters : 61000 Ljubljana, Institut "Jožef Stefan", Jamova 39, Phone: (061)263261,Cable: JOSTIN Ljubljana, Telex: 31 269 YU JOSTIN Annual subscription rate for abroad is US ? 18 for companies, and US for individuals. Opinions expressed in the contributions are not necessa-■ rily shared by the Editorial Board. Printed by: Tiskarna Kresija, Ljubljana DESIGN: SastoKim A , Mihev A . Uratnik M. Rogač A .P. Železnikar T. Banovec A .P. Železnikar G. Smiljanic D. Novak V. Batagelj J. Benkovič A . Kornhauser M. Vrtačnlk M. Kovačević A . Hadžl D. Novak S . Divjak A. Hadži M. Kovačević R. Čop C ONTENTS 5 Opening of Iskra Computer Factory 7 Microcomputer Iskradata 1680, Modules and Systems 9 Some Premises for Preparation of the Proposal for the Modernization of Indok System (in the Function of the Delegation System in SR Slovenia) 13 Input/Output Channels of a Micro C omputer 26 Process Supervision and Control Using Microprocessors 31 The Usage of MC 6875 Clock Generator in Systems with Dynamic Memory and DMA Transfer 34 Self-Reproducing Program in Pascal 35 Chemical Data Base in Slovenia 44 Microprocessor Control for Discrete Sequence Systems 48 Cross Software Support for Programming Microprocessors 53 Adaptation and Modification of Microcomputer Software 61 Literature and Meetings 68 News navodilo za pripravo članka Avtorje.prosimo, da pošljejo uredništvu naslov in kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka {število strani A 4 formata). Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število formularjev z navodilom. Članek tipkajte na priložene dvokoionske formularje. Če potrebujete dodatne formularje, lahko uporabite bel papir istih dimenzij. Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir. Bodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur. Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen; Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnim presledkom I n brez za mi kanja prve vrstice novega odstavka. Prva stran članka ; a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite naslov članka z velikimi črkami; b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev, ime podjetja, mesto,"državo; c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek . članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. , d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od Jugoslovanskih Jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj ne bo ' daljši od tO vrst. Če Je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v enem od jugoslovanskih jezikov ; e) izpustite 2 cm In pričnite, v levo kolono pisati članek. Druga in naslednje strani članka : Kot Je označeno na formular ju začnite tipkati tekat druge in naalednjih strani v zgornjem levem kotu. Naslovi poglavij: naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek. Če > nekaterih znakov ne morete vpisati s strojem jih čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani znaki ne bodo preslikali. Ilustracije morajo biti ostre, jasne iti črno bele. Če jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom. Lahko pa Jih vstavite tudi na konec Članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonskega formata. Vse ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti sami na ustrezno mesto. Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijsko folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir in ga pazljivo nalepite na mesto napake, V zgornjem desnem kotu izven modro označenega roba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih Je mogoče zbrisati. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Naročam se na časopis INFORMATICA. Predplačilo bom Izvršil po prejemu vaše položnice. Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 300^00 din, za posameznika 100,00 din. Časopis mi pošiljajte na naslov stanovanja f"] delovne organizacije. Priimek............................................ Ime..................t...............'............. Naslov stanovanja Ulica.............................................. Poštna številka__ Kraj..................... Naslov delovne organizacije Delovna organizacija................................ Ulica.............................................. Poštna številka_Kraj....................... Datum...................... Podpis: instructions for preparation of a manuscript Authors are Invited to send tn the address and short summary of their articles and Indicate the approximate size of their contributions ( in terms of A 4 paper ). Subsequently they will receive the outor's kits. Type your manuscript on the enclosed two-column-fortnat manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but In that case please do not draw the format limits on the paper. Be accurate in your typing and through in your proof reading. This manuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing. Časoi)iB INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Please enter my subscription to INFORMATICA and send me the bill. Annual subscription price: companies 300,00 din (for abroad US Jf 18), individuals 100,00 din (for abroad US 0 6) Send Journal to myQ home address Q company's address. Surname........................................... Name.............................................. Home address Street............................................. Postal code ______ City......................... Company address ■Company.......................................... Street............................................. Postal code__City......................... Date.......................... Signature Use a good typewriter. If the text allows It, use single spacing. Use a black ribbon only. Keep your copy within the blue margin lines on the paper, typing to the lines, but not beyond them. Double space between paragraphs. First page manuscript: a) Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters. b) Under the title give author's names, company name, city and state - all centered. c) As it is marked, begin the abstract of the paper. Type over both the columns. The abstract should be written in the language of the paper and should not excesed 10 lines. d) If the paper Is not in English, drop 2 cm after having written the abstract in the language of the paper and write the abstract in English as well. In front of the abstract put the English title of the paper. Use block letters for the title. The lenght of the abstract should not be greater than 10 lines. e) Drop 2 cm and begin the text of the paper in the left column. Second and .succeeding pages ot the manuscript; As it is marked on the papei; begin the text of the second and succeeding pages in the left upper corner. Format of the subject headings: Headings are separated from text by double spacing. If some characters are not available on your typwriter write them legibly In black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly. Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your illustrations into the text keep the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept within the margin lines_ of the full size two-column format. All illustrations must be placed Into appropriate positons in the text by the author. Typing errors may be corrected by using wjjite correction paint or by retyping the word, sentence or paragraph on a piece of Spaque , white paper and pasting It nearly over errors Use pencil to number each page on the upper-right-hand corner of the manuscript, outside the blue margin lines so that the numbers may be erased. Informatica St.4 letnik 1978 ob otvoritvi iskrine tovarne računalnikov v kranju a.mihev UDK 681.3 lakra-Industrija za telekomunikacije, elektroniko in olektromehaniko, Kranj Spoštovane tovarižioe in tovariSi, v imenu naše delovile oresnizaclje, ISKRE Elektromehanike vas prisrčno pozdravljam. Žalim se vam zahvaliti, ker ate ee odzvali našemu vabilu in e evo jo navzoi^nostjo^ posvetili posornoat temu dogodku. Danes odpirano tovarno poslovnih računalnikov, ki Je prva tovarna t« vrsto v Jugoslaviji. Nimam namena govoriti o pomenu, ki ga ima raSunalnlStvo za razvoj sodobne družlje in Se zlasti za razvoj napredne socialistične družbe, kot Jo gradiino pri nas, pač pa ni dovolite, da spregovorim nekaj besed o tem, kako.bbo v ISKRI razumeli oDvezo do te druibe in kako smo se lotili naloge. . Kot Bopodpianikl družbenega dogovora o srednjeročnem planu razvoja republike Slovenije smo poleg ostalih prevzeli tudi obvezo, da bomo organisirali proizvodnjo poslovnih računalniških sistemov. V okviru tako sprejetih obvez emo izdelali Jasen koncept in opredelili cilje. Naä koncept in naŠ cilj Je postati resnični proizvajalec računalniSklb sistemov. To p« J« seveda mnogo več, kot samo montaža računalnikov in izdelava tako imenovanih aplikacijskih programov. V okviru koncepta, ki smo ga začrtali, se bomo usposobili za razvoj in izdelavo kompletne sistemske programske opreme, v sodelovanju z uporabniki in drugimi ustanovami pa bomo razvijali aplikacijske programe. Na jpodročju strojne računalniške opreme ali tako imenovanega bard-ware-a želimo osvojiti proizvodnjo vseh tistih dolov opreme, katerih proizvodnja bo ekonomsko upravičena in smiselna. Tako se bomo najprej lotili osvajanja proizvodnje centralne procesne enote, ki po našem ninenju skupaj s pripadajočo sistemsko programsko opremo predstavlja srce računalnika. Kato se bomo lotili, morda tudi v sodelovanju z drutjimi proizvajalci v Jugoelavl-Ji, osvajanja različnih perifernih vhodno-izhod-nih enot. V zvezi z. našim konceptom osvajanja računalniške proizvodnje, pa velja omeniti tudi napore, ki Jih ISKRA vlaga v-izgradnjo lastne infrastrukture, to je v razvoj baznih tehnologij, ki bodo predstavljale pomembno tehnološko.osnovo že v nekaterih obstoječih, zlasti pa v vseh bodočih napravah profesionalne elektroniko, V mislih imam novo tovarrio mikroelektroriike, ki smo Jo danes odprli v LJubljani, pa tudi nove baane tehnologije, kot so optoeléktronika, proizvodnja visoko zahtevnih veČaloJnih tiskanih vezij itd. Vse to bo tehnologije,ki so izredno pomembne za samostojni lastni razvoj računalništva in s katerimi bomo močno zmanjšali odvisnost domače računalniSke proizvodnje od uvoza. Tovarišioe in tovariši, če torej tako pojmujemo proizvodnjo računalnikov in nadaljnji razvoj tega programa, potem Je seveda jaeno, da gre za izredno kompleksne naloge, ki obsegajo Široko področje aktivnosti od baznih tehnologij do proizvodnje fizične računalniSke opreme, od načrtovanja računalniških sistemov, do izredno razvejanega področja aplikacij. Jasno je, da vseh teh nalog ne more obvladati éna sama tovarna. Zato smo se v ISKRI odloČili, da na tem programu'angažiramo polog tovarne računalnikov tudi Se vrsto drugih naših proizvodnih organizacij. .Tovarna računalnikov bo tako prevr.ela samo en del naloge, pa čeravno najpomembnejši. Ukvarjala se bo predvsem s finalizacijo proizvodnje z integracijo . računalniške opreme, z načrtovanjem novih sistemov in izdelavo sistemske programske opremo in seveda z vsem tistim, kar Je povežemo z uporabnikom to pa je poleg montaže, vzdrževanja in servlBiranJa računalnikov, predvsem pomoč uporabnikom pri organizaciji informacijskega sistema, pri izdelavi aplikacijskih programov Id Šolanju kadrov. V skladu s tako definirano dejavnostjo bo sano del sodelavcev nove tovarne raÖunelnikov zaposlenih v matični tovarni v Kranju, veliko Jih bo delalo v Ljubljani, ostali pa po vseh večjih mestih v Jugoslaviji, Tako poste^vlJen koncept in dogovorjene delitev dela znotraj ISKRE nam Je seveda omogočila, da se tega programa kar najbolj racionalno lotimo, da izkoristimo vse obstoječe proizvodno-tehno-loSke kapacitete, kadre in akumulirano znanje. Naj omenim, da v tovarni telekomunikacij že pet let proizvajamo procesne računalnike visokih zmopiljivosti, ki Jih uporabljamo za krmiljenje elektronskih telefonskih central. Proizvodna tehnoloe;iJa za te računalnike Je povsem enaka tehnologiji za proizvodnjo poslovnih računalnikov. Tako torej znanje in bogate izkuünje, ki smo si Jih pridobili s proizvodnjo teh računalnikov, sedaj neposredno izkoriščamo in prenaSamo na proizvodnjo poslovnih računalnikov. Zato tudi ni slučaj, da smo program poslovnih računalnikov locirali prav v tej tovarni. TovariSice in tovariäi, večkrat smo že izrazili SelJo, da na področju računalništva sodelujemo tudi z organizacijami in ustanovami izven lakre, ki so za takSno sodelovanje pripravljene in usposobljene. V zvezi s tem lahko z zadovoljstvom ugotovim, da smo doslej vzpostavili zelo uspeSno sodelovanje z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani, kakor tudi z obema slovenskima univerzama, to sodelovanje Je rodilo Že prve rezultate. Skupno smo namreč razvili prvi mikroračunalnik v Jugoslaviji, po podatkih angleSke strokovne revije Computer Science, pa Je to hkrati tudi edini mikroračunalnik, ki Je bil doslej razvit v socialističnih državah. To Je računalnik ISKRA DATA 1680, ki smo ga pravkar pričeli proizvajati in si boste to proizvodnjo danes tudi ogledali, plenim, da smo na ta dosežek lahko resnično ponosni, in da moramo iskreno čestitati vsem strokovnjakom, ki so sodelovali pri njegovi realizaciji. Ne osnovi vsega, kar setn povedal o našera konceptu in o tem kako enip. se lotili te zahtevne naloge, boste tudi laze razumeli, da danes otvarjemo novo tovarno, tovarno računalnikov, in de pri tem ne bomo odprli vrat nobene nove tovarniške hale. To seveda ne pomeni,.da za program računalništva, ne bomo potrebovali več prostora, dodatne tehnološke opreme in tudi več ljudi. To pomeni samo, da smo že v okviru obstoječih možnosti in znanja sposobni proizvajati tudi poslovne ruČunolnike. Zavedamo se, da bomo morali proizvodnjo računalnikov naglo povečevati, kajti to od nas zahteva in pričakuje naše gospodarstvo, celotna naSa družba. Zato smo pripravili obširen Investicijski program, ki predvideva za potrebe računalništva pa tudi drugih, gradnjo novih objektov nabavo sodobne tehnološke opreme pa tudi intenzivno šolanje kadrov. TovariSice in tovariši, dovolite ml, d« se Ob koncu zahvalim vaem tistim sodelavcem v Iskri in izven nje, seveda pa najprej tovarišem iz nove tovarne računalnikov, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je a danaSnJim dnem stekla v Iskri redna proizvodnja poslovnih računalnikov. Želim Jim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, želim, da bi cilje, o katerih sem govoril čimprej v celoti dosegli in tako Izpolnili obvezo, ki Jo Je Iskra prevzela do naše družbe. Informatica St.4 letnik 1978 mikro računalnik isknadata I680 moduli in sister SoUratnik m.roaać a.p.; UDK 681.3 - 181.1- Iskre TOaD Računalniki, Kranj Institut "Joäef Stefan", Ljubljana Članek kratko opisuje mikroraSunalniöki sistem, ki je bil raavit u faevojnih laboratori-jih lakfa, fOZD RaSUnalniki, mCROCOMPUTER -ISKIÌADATA ISSO, MODULES AND SXSTEMS. XHia avtiole deals with a. short overùiev of miaroaornputer gyBtem designed in lakra Laboratories, Computer Division, 1. UVOD Bogata Izbira mikroprocesorskih vezij v zadnjih letih omogoEa popolnoma nove pristope na podro£Ju malih ra£una 1 n I Sk t h slsteniov. MIkro računalniki so postali vsakdanjost, razmere na triiSEu se um Irjajo, cene Se vedno padajo, stihijska proizvodnja mikroprocesorskih vezij tipa LSI se stabilizira, Izkristalizirali pa «o se tudi 9lavnl nosilci proizvodnje Integriranih vezij, tako da so se zmanJSale moinosCl za naps£no Izbiro dobavitelja mikroprocesorskih sestavnih delov. Medtem se Je tudi pokazalo, da Je smiselno In trino priporočljivo graditi majhne raEuoalnIäke sisteme z določenimi mikroprocesorskimi druilnami ter da so mikroprocesorji tudi učinkovito nadomestilo ta dosedanjo c.l. oil£eno logiko. Pojav mlkro procesorjev Je v mnogih ozlrih spremeni] postopek razvoja majhnih računalniških sistemov, ki so uporabni tako za procesne, poslovne, laboratorijske in celo znanstvene namene. Seveda pa Je razumljivo, da bo uporabnost mlkrora£una>niSkega sistema na omenjenih podroSJIh odvisna In tudi omejena z zmogljivostjo Izbrane mikroprocesorske tehnologije. Zahteva po modularnosti sistema tako ne Izhaja le I z organi 2 a C 1 J s k 1 h, tehnlEnlh In uporabniških vidikov, marveč Jo utemeljena .predvsem tudi v hitrem tehnološkem razvoju na področju sistemskih konceptov In mlkroeiektrooskih sestavnih delov. TI pogoji In naraščanje domačih potreb so narekovali, da se Je Iskra, TOZD Računalniki odločila za razvoj lastnega, modularnega mlkroračuna1nISkega sistema, ki Je dobil ime iSKRAOATA IĆ8o (kratko ID 1Ć80) 2. MATERIALHA OPREMA SISTEMA ID 1680 Sistem ID 1680 temelji na mikroprocesorski drullnl äSOO. Sistem Ima modularno zgradbo in materialni modul je zaokrožen na plo5£l tiskanega vazja, ki Ima dvojni evropski format. Skupno sistemsko vodilo, na katerega so speljani signali modulov, omogoča uporabniku pa tudi. proizvajalcu, da razSIrja svoj sistem; materia no In programsko do poljubne smiselne' konfiguracije. Ker ^moduli nimajo fizičnih: naslovo, lahko zavzamej.o poljubno naslovno! polje v naslovnem prostoru. Vsak modul Ima' tedaj svoje relativno naslovno polje, ki Je v danem, primeru absolutno nastavljivo s stikali' oziroma povezavami. Vstavitev modula v sistemsko vodilo na poljubnem mestu omogoča uporabniku, da po svoj) presoji in po svojih potrebah Izbira module In' konfigurira »istem. Tako je mogoEe sestaviti: konfiguracije tudi za posebne uporabniške' zahteve, ko razvoj spec1 a 1 nega's I s tema ne bi bil upravičen zaradi majhnega povpraSevanJ a,. Modularna, zasnova sistema ISKRADATA 1680 Je univerzalna In omogoča tudi proizvajalcu ., da s svojimi obstoječimi ter novimi, dodatnimi: moduli sestavlja nove uporabniške sisteme ter se hitro prilagaja trilSČu oziroma tudi vsem ustreznim zahtevam poslovne Informatike. 3. programska oprema sistema id 1680 Programska oprema mlkro računalnikov predstavlja najpomembnejši del optimalnega In kompleksnega delovanja sistema. Sistem 10.1660 razpolaga glede na različne računalniške konfiguracije z različnimi paketi sistemske In uporabniške programske opreme. flezldenčnl programi se nahajajo v sistemu zapisani v pomnilnikih tipa ftOH. V teh primerih gre za cenene konfiguracije, ki ne uporabljajo perifernih pomnilnih napi'av, kot so gibki diski In magnetne kasete. Rezidenčni programi' sistema id 1680 obsegajo monitorske programe, linijski urejevalnik, zbirnik, prevajalnik za BASIC In vrsto drugih programov. Komuniciranje s' perifernim! napravami, kot so teleprinterji, video prikazovalniki, printerji in ostala periferija, je s tandari z I rano In učinkovito, iOOS (iskrin diskovni operacijski sistem) omogoča. uporabo enot z gibkimi diski. Rex)d«n£n) del programske opreme vsebuje vhodna/Izhodne podprograme tn kontrolni program (DEBUGGER), ZagontkI program (bootstrap loader all navezovalnl nalagalnik) naloil v pomnilnik tipa RAH Izvajalni programski segment X diskete. Programe, kot so urejevalnik teksta, mikfo ibtrnik, prevajalnik 2a BASK, sistemski podprogrami In uporabniški programi poklliemo v Izvajanje Iz diskovne enote z Iment da totek. It. UPORABA sistema I D 9680 Slstein 10 1680 zadovoljuje Cehnoloiko na visoki ravni vrsto procesnih In poslovnih Zahtev. V procesnih aplikacijah. Je omogočena uporaba Širokega spektra materialnih modulov In konfIgur1ranje po ieljl ne predstavlja nobenih teiav ter zadosti tudi najzahtevnejše potrebe uporabnika. Dodatno Je mogoEe hitro razviti tudi manjkajoče vmesnike na posebnih univerzalnih plo^Eah. Program, ki je predviden Za vodenje procesa, predstavlja najzahtevnej11 del konkretne neloge in ga lahko razv.ljamo na posebni konfiguraciji sistema ID 1680 ter ga po testiranju prenesemo v procesno konfiguracijo. Uporabniške procesne programe lahko razvijamo tudi na veEjth računalnikih {mini ra£una InI k I h) s pomočjo preEne programske opreme (prečni zbirniki, simulatorji). Za razvojne potrebe nudi Iskra posebno laboratorijsko konfiguracijo, ki omogoča učinkovit razvoj tudi. najbolj zahtevne programske opreme (zahteve rea Inega £asa) . Laboratorijska konfiguracija sistema ID 1680 vsebuje tudi periferne naprave, kot so video prikazovalnik, gibki disk In tiskalnik, ki omogočijo učinkovit In dobro dokumentiran razvoj procesne programske opreme. Posebni tostimi program (DEBUG) omogoča testiranje procesnih programov med njihovim Izvajanjem. Uporabniške programe je mogoče trdno zapisati v pomniInISka vezja tipa EPROM s pomočjo prog ramator ja, nakar ta vezja vstavifno v procesno konfiguracijo. Danes se Čedalje bolj pojavlja tudi potreba po manjilh poslovnih sistemih za obdelavo podatkov oziroma pripravo podatkov za večje računalniške sisteme. Cenenost majhnih poslovnih sistemov z mikro procesorji in njihove velike moinostl obdelave podatkov, moinosti povezave z velikimi računalniki (Inteligenčni terminali) omogočajo organizacijo majhnega, učlnklvltega In povezanega poslovnega sistema z uporabo modulov sistema ISKRADATA 1680. Iskrln sistem zadovoljuje vse praktične zahteve majhnih poslovnih konfiguracij oziroma sistemov. Aparaturna oprema sistema lahko vsebuje Stiri video prikazovalnike, dva do Stiri gibke diske, tiskalnik In modemske vmesnike. Poslovni programski paket zajema vnaSanje podatkov {data entry) preko formatno kompat1b11 nega diska (IBM format) , procesiranje tekstov (word processing), materialno knjigovodstvo In podobne poslovne obdelave. Poleg aparaturne In programske opreme sistema ID 1680, kl Jo Iskra dobavlja za dinarje, nudi Iskra kupcem tudi vzdrževanje slstenov, Šolanje kupcev In uporabnikov, pomoč kupccm pri uporabi In pri snovanju lastne programske opreme. S. DOKUHENTACIJA O PROGfiAKSKIH IN MATERIALNIH MODULIH SISTEHA ID 1680 V tej Številki Časopisa Informatica objavlja Iskra, TOZD Računalniki osnovno dokumentacijo o programskih In materialnih modulih sistema ISKRADATA 1680, Ta dokumentacija daje , pregled o trenutnem asortimanu In ne zajema vseh produktov sistema ID 1680, Informatica St.4 letnik 1978 nekatere predpostavke za pripravo predloga modernizacije indok sistema za delegatski sistem v sr Sloveniji t.banovec UBK 681.5 ; 002 Ctg?.12) Zavod SH Slovenije za družbeno planiranje Članek povzema predloge iz raziskave na temo [NDOK sistem ssa delecjatski sistem v SR Sloveniji. Predlog je, dii bi obstoječe telefonske priključke povenoli preko omrežja z bniikami podatkov in dokumentov. Stroški 7.a to na bi bili veliki ob veliki uporabi. Sistem bi omogočal selektivno izbiranje sporočil v verbalni obliki in v obliki podatkov. Predlog je, da v SR Sloveniji s tem začnemo eksperimentirati. Povezava na TV sprejemnik. SOME PREMISES FOR PREPARATION OF THE PROPOSAL FOR THE MODERNIZATION OP INDOK SYSTEM (IN THE FUNCTION OF THE DELEGATION SYSTEM IN SR SLOVENIA) - The article summarizes the suggestions from the research, dealing with tlift theme: INDOK system for the delegation system In SR Slovenia, The proposal is, tiiat the existing telephone jkincliotis would be connected with d.ita and documents bank. The expencss would not be high if the system would enable the precise selection of the messnges in their verbal and data form. The suggestion is, that we start experimenting with it in Slovenia. Znano je, da sama modernizacija, za katero Sele ISCeino obilico in vsebino, ni smiselna. Tako lahko s primerno tehnologijo predvsem opremimo nek delujoč ali zamišljen sistem, četudi bi lahko za nekatere tehnologije priredili tudi delujoče sisteme. Predlagane predpostavke so zato osnova na katero bomo naslonili razmiSljanja o bodoči modernizaciji {avtfflnatizaciji) INDOK sistema^' za delegatski sistem. 1.1. Motiviranje uporabnika za določene informacije In temeljnih nosilcev odločanja in planiranja bi lahko izvajali s terciarnimi dokumenti all povzetki. To inotiviranje bi v največji meri prevzele organizacije združenega dela s področja komunikacij (sredstva javnega obveSčanja); tadlo, televizija In časopisi. Dokazano je, da audlovizuelni mediji v veliki meri samo vzbudijo potrebo po informaciji in če je pravilno vzbujena sprejemnik ISče dodatno informacijo.^' 1.2. Poleg motiviranja in napovedovanja imajo mediji Se druge funkcije (komentarji, razprave, zabava, kultura in podobno). Tako poleg motivacije Se ti mediji lahko v večji meri ponujajo tudi taka sporočila, ki vsebujejo toliko informacij , da se osnovna povprečna potreba poteSi ali pa Se razvije naprej. Običajno je tu Se potrebno dopolnilo s pomočjo časopisa ali revije. V izjemnih primerih lahko časopisi In tisk (periodični) ponudi integralne dokumente, lahko pa tudi izvlečke,kar je odvisno od narave sporočila in pomembnosti (resolucija, javne razprave In podobno. 1.3. Občasna pa tuđi redna glasila (javni mediji) OZD in KS (občin) v določeni meri, vendar dokaj omejeno lahko integrirajo vse tri funkcije! motiviranje, seznanjanje z okvirno vsebino In seznanjanje z integralnim gradivom. Verjetno je pri večini gradiv postopno moäno pripraviti terciarno in sekundarno gradivo (izvlečke). Zaradi kadrovskih težav in tudi nespecializiranosti sprejemnikov (delavci in občani) je terciarni dokument zaradi svoje normirane in skrčene vsebine največkrat neprimeren'za-motiviranje (od tođ'zah-teva^^o povzetkih ali sekundarnih dokumen 1.4. Spoštovati je potrebno osnovna pravila informacijskih sistemov,4) saj je INDOK sistem za delegate samo eden od^informacijskih podsistemov. Med najpomembnejša načela na tem področju bi bilo potrebno uvrstiti načelo enkratnega zajemanja in celovitosti obravnavanja. Tudi tehnologija lahko podpira s pravili opremel jene sisteme Inforitiaei j , če tega ne bi spoštovali, bi lahko prišli v take situacije, ko nam zaradi nepravilnega razvoja tudi tehnologija lahko slabo sluSi. Mednajpo-membnejSirai določili je zgraditev sistema tako, da bomo vse zveze, s pomembnimi sosedi v informacijskem krogu^* pravilno postavili. 1.5. Predpostavljamo lahko, da samo za potrebe INDOKA za delegatski sistem ne bo možno razvijati posebne nove tehnologije, marveč bo potrebno uporabiti večnamensko opremo in izkušnje iz drugih bolj standardnih komunikacijskih sistemih. To 5e posebej, ker naj bi kot uporabnik sporočil sodeloval teoretično vsak občan in delavec; ne samo delegati. To je glede na sporočilno vrednost v komunikacijskem sistemu tako zahtevna naloga, ki jo bomo reSevall v glavnem na področju motivi-ranja za vzgojo sprejemnika in motiviranje za odločanje in s tem za motiviranje za sprejemanje potrebnih informacij.6) Oprema v takem primeru mora biti tako standardna, kot sam način sporočanja. 1.6. Oprema, ki bi jo namenjali za modernizacijo INDOK sistema mora, biti večnamenska, Teiko lahko predpostavljamo, da bo oprema, ki bo služila bodočim masovnim potrebam po komuniciranju (tudi aktivnem), služIla samo informativni funkciji. Če drugega ne, to ne bo mogoče Se zaradi njene cene, kt bi jo aamo informativna potreba ne opravičevala. Tako bo potrebno kombinirati nekatere klasiöne funkcije,kot so zabava, izobraževanje, komuniciranje neposredno in podobno. Tudi v svetu teko podobna razmišljanja. 1.7. Tudi tehniko, ki bo predmet proučevanja in razvoja moramo razvrstiti v nekatere specifične kategorije, zlasti cjlede na njen namen In na ceno. Bistveno pa je, da bomo morali začeti misliti o decentralizaciji obdelav in tudi decentralizaciji skladišč podatkov In dokumentov (distribuirane baze podatkov in distribuirana programska oprema). Decentralizacija nekaterih opravil^) in postavitev razvojnih SarlSč bo omogočila tudi izgradnjo različnih funkcij In njihovo postopno integracijo ter zlasti prelzkuäevanje na realnih iwidellhj vendar ne 8 tako ceno, ki bi jo morali prenesti na celem modelu,kot je na primer SR Slovenija.®' l.B. Normalno se je nasloniti na vse, kar lahko pri tem ponudimo doioa In z domačo proizvodnjo naprav in sistemov. Pri tem imamo v mislih predvsem tiste tehnologije In naprave, ki bi jih uporabljali najbolj množični uporabniki v idealnem tehnoloSko podprtem komunikacijskem sistemu, torej končna enota komuniciranja, Drugi deli specifične opreme, kot so na primer procesni računalniki ali centralni - veliki računalniki, bomo prav gotovo zaradi svoje Izjemne pozicije Se naprej predmet uvoza. Veliko Izhodläö bi lahko Se navedli, vendar je ta prispevek omejen. Mislimo, da bo zaradi razvoja pri nas; (tako družbenega kot tehnološkega) veliko predpostavk treba postopoma menjati. Vseh tudi nismo navedli, vendar tudi Se navedene omogočajo izgraditev nekaterih strategij za modernizacijo sistema Jtomunlkacij pri nas; seveda.' po načelu postopnosti in upoštevanja večnamenskosti opre- 2. tehnološki napredek na področju komuniciranja in obravnavanja informacij 2.1. Uvod Napredek na področju sistema komunikacij in zajemanja podatkov v svetu je izreden. S tem problemom se srečujemo tudi na pravnem področju in drugje, saj Še ene tehnologije ni emo popolnoma osvojili, pa jo že zamenjuje druga. Podatkov in sporočil ne pošiljamo več samo po žicah, sedaj jih v glavnem tudi Se brezžično, ne samo preko inreie oddajnikov :na zemlji tudi preko komunikacijskih satelitov. Signali niso več samo analogni, marveč jih komprimirajo in pretvarjajo v zgoščene "izstrelke", ki jih kasneje spet pretvorijo v analogne in zvočne. Razvitost telefonije v svetu je postala kriterij za razvitost in naraščanje družbenega proizvoda. Telefoniji obe fiajo nove funkcije: prenos TV programa, prenos sporočil, komuniciranje z računalniki je äe običajno itd. Sposobnosti omrežij za komunikacije se sicer postopno večajo, veča se tudi kompleksnost problematike. Uvajanje cenenih tranzlstorsklh sklopov ornogoča še neslutene možnosti,10)Prenos informacij lahko podkrepimo z dokumentiranimi prenosi t ne samo pismo, marveč teleprinter, telekopirnik, izpisovanje ali izkazovanje sporočila preko računalniškega omrežja in podobno. Mogoče najbolj celovit pristop k spremljavi tega področja je podan v Studiji, ki jo je naročil unesco, b.r,webster "Access; Tehno- logy and access to coimiucations medla .Studija sloni na raziskavah,ki sosezačele v letu 1974, objavljena je v letu 1975 .11) Dodatke smo iskali v nekaterih drugih publikacijah ter zlasti v novicah, ki eo na tem področju večinoma pomembnejše kot celoviti Izdelki.12) Seveda smo morali te "čudovite" tehnoloSke možnosti v določeni merlzreducirati na tiste, ki smo jih določili in omejili v prvem poglavju. Torej lahko spremljamo vse, in celo razumemo vse tehnologije, vendar smo v situaciji, ki pozna nekatere bistvene omejitve. Največja je prav gotovo v slabo raz viti telefoniji v SR Sloveniji in Jugoslaviji. Nikakor ne moremo zapustiti zadnjih mest v relativnih pokazateljih med državami. Tak razvoj v veliki meri onemogoča tudi razmišljanja, po katerih naj bi razvili tehnološko podporo množičnemu komuniciranju,torej tudi INDOK sistemu za delegatsko odločanje, 13) Razvoje tehnologij v svetu tudi ne kaže neposredno prenaSatl v naSe razmere, Imamo velike razlike, zlasti v družbeni ureditvi, v jezikovnem smislu in podobnem.14) Tako je delo in študij na področju razvoja Inf, medijev in komunikacijskih sistemov nujno treba nadaljevati in soočati z našimi prilikami. Predpostavljamo, da bo ta akcija stekla ob pripravi dolgoročnih planov v SR Sloveniji in Jugoslaviji v lutu 1979. 2.2. Osnovni kriteriji za tehnoloSko podporo v masovnem komunikacijskem sistemu. Informirana družba mora tudi v tehničnem komunikacijskem smislu uvesti ustrezno organizacijo. Potrebujemo cenene in množične,neke vrste ljudske naprave (ljudski terminal) .Novosti na tew področju ne moremo uvajati, ne da bi ocenili sedanje možnosti. Pri tem ie treba izhajati iz sledečih predpostavk:15) 2.2.1. Univerzalnost oziroma večnamenska raba obstoječih naprav. 2.2.2. Optimalna izraba^, tako, da se naprave lahko razdèle med več uporabnikov, 2.2.3. Dostop vsem brez večjih restrikcij (ne samo za nekatere skupine ali grupacije). 2.2.4. Nacionalno in multinacionalno uporabo, da bi sedanje multilateralne povezave v redu izrabili. Možnos ti Telefonsko omrežje bi lahko opremili s tipalkami. v omrežju bi bile možne povezave z obstoječimi bankami podatkov ter pridobivanje informacij na sledeče načine: - akustično (radio, zvočnik, kaseta), - vizualno (video terminal, TV sprejemnik), - dokumentirana oblika (kopija pridobljena na ustrezni napravi - pisalni stroj, terminal, telekopirnik, teleks itd.) . To je seveda želja za prihodnost. Veliko tehnoloških zadev je treba rešiti. Veliko komponent je äe potrebno razrešiti. Poleg analognega sistema je potrebno razrešiti le digitalne oblike. Nujno je omogočiti izgradnjo takih omrežij, ki delajo digitalno.16> 3. MOŽNA STRATEGIJA RAZVOJA NA PODROČJU OPREMLJANJA INDOK SISTEMA ZA DELEGATE S SODOBNIMI KOMUNIKACIJSKIMI SREDSTVI Glede na to, da smo lahko opozorili na nekate" re možnosti doma, lahko trdimo, da smo večino predpogojev v SR Sloveniji sicer Izpolnili, ial pa preveč na£elno. Vsaj v Jugoslaviji pa smo sposobni Izvesti skoraj vse. Tako imamo v SFR Jugoslaviji; - sposobne proizvajalce sodobne telefonske opreme, - sposobne proizvajalce TV sprejemnikov, - sposobne proizvajalce AOP opreme, med katerimi je po podatkih GZ Jugoslavije vsaj 5 takih, ki bi lahko izdelali celo srednje računalnike, mlnlračunalnlke pa so äe izdelovali in sklope tUdI,17) - koncepte kako graditi nekatere velike 'podatkovne sisteme In AOP centre, ki bi lahko v aktivnem sistemu podprle tudi TV sprejemnik povezan z večnamensko telefonsko Slco, - vtečeno proizvodnjo telekoplrnlkov (Iskra) Imamo torej skoraj vse, da bi lahko-postopno urodili eksperimentalni sistem, ki bo omogočal aktivno sodelovanje uporabnika (ne samo delegata) informacij Iz različnih virov. Med bistvenimi novostmi je predvsem: a) Postavitev naprave, ki bi preko telefona o-mogočlla prenos slike (teksta na običajen TV sprejemnik (TV + telefon), b> omogočili selektivno pošiljanje sporočil različnim sprejemnikom - uporabnikom (torej naročilo vtipkano - pokličemo prek telefona ustrezen center), o) v daljni perspektivi bi lahko omogočili tudi proizvodnjo "trde koplje" pri uporabniku, kar pa bi lahko v prehodni dobi omogočili po poŠti naslednji dan (če je tako velika potreba) . Tak sistem omogoča komuniciranje v avtomatiziranem smislu. Predpostavljamo, da bomo lahko ■ vsaki družini omogočili (kar je Se mogoče) nakup TV sprejemnika z ustreznim adapterjem za telefonsko povezavo in preko nje s splošnim omrežjem za komuniciranje. Prav tako bi morali pospešiti izgradnjo telefonije, da bi lahko vsak od uporabnikov na svojo ieljo dobil svoj telefonski priključek. To je težja naloga, tu smo v največjem zaostanku.19) Dobro bi bilo, če bi lahko tak sistem pripravili najprej za IHDOK centre, v. družbenopolitičnih skupnostih, kjer bi jih preizkušali in cmogočali testiranje; sledili bi z opremljanjem INDOK centrov v TOZD In OZD ter drugih organizacijah združenega dela. £e v začetku bi lahko opremili tudi nekatere posameznike. Po nekaterih ocenah bi bile dodatne investicije brez možnosti pridobivanja odtisa ca 3.000 (tri-tlsoč dinarjev) kalkulacija za ZRN. To zahteva seveda veliko serijo proizvodov. Tudi INDOK centri bi lahko ie v začetku shajali z drugačno tehniko in ceno. Kolikor bi bilo možno, bi se lahko opremili z drugačno "močnejšo" tehniko (Videoterminal, ki bi omogočal komunikacije z AOP centrom po načelu paketnih obdelav) . Če bi Sli pri obdelavah äe dlje, bi lahko nekateri regionalni ali področni INDOK centri "poganjali "skupaj z drugimi centri tudi svoje računalniške sisteme in svojo bazo "dokumentov" seveda avtomatizirano v kontekstu AOP. Tak aktivni terminal bi lahko posredno'pomagal tudi drugim manj avtomatiziranim centrom. Seveda lahko informacijski centri uvedejo Se tehnike kot so: teleprinterji, telekoplrnikl in podobno. Vendar je avtomatizacija sprejemanja sporočil na ak-tlven^*^' način možna šele tedaj, ko bomo delegata ali Še podrobneje delavca In občana objektivno postavili v položaj, da lahko izbira resnične' sprotne,njemu potrebne informacije. Znano je, da posebej takih informacij ne bo mogel zbirati kolektivno glede na različnost interesov.*^' Samo del strateško naravnanih in splošnih sporočil lahko dobiva uporabnik - samoupravljalec v "paketnih" oblikah (generalno, kjer mora še izbirati) ; Informacije poglablja lahko samo individualno (pretežno). Ali bo tehnično dorasel taki nalogi? Verjetno bo uporabnik prej sposoben kot pa nosilci in organizatorji že imenovanega informacijskega kroga. Pred njimi so velike.naloge, koordinacijskega, vsebinskega in drugačnega značaja. Ne nazadnje: "lažje se je priključiti kot uporabnik TV programa, kot pripraviti program". Verjetnost, da bo kdo sposoben uporabljati tak sistem (TV+te-lefon) v dveh urah šolanja ali na osnovi pismenih navodil je že dokazana, da bo vse, kar bo uporabnik potreboval in iskal resnično na voljo. Na koncu še cena. E.Kardelj,pred njim pa še drugi, so vseskozi ugotavljali in dokazovali,da so Informacije lahko sicer brezplačne, nikakor pa niso zastonj. Družbo informacijski sistemi veliko stanejo, vendar se zaradi odprtosti sls-teina, sporočila ne prodajajo po ustrezni ceni.23) Tak sistem, ki ga ponujamo, bo prav tako stal. Predpostavljamo, da bo potrebno nekaj plačati. Bistvo pri tem bo še naprej t najem žice oziroma telefonska pristojbina, zlasti če bi šli izven omrežne skupine. Vendar se to lahko uredi glede na različne možnosti tarife. SKLEP Proučevali smo še druge možnosti avtomatizacije In modernizacije, vendar so uvodna razmišljanja kmalu (kriteriji,predpostavke) izključila vrsto naprav za uporabo v gospodinjstvu ali pri posamezniku, Očitno je, da moramo že obstoječe tehnične večnamenske naprave v gospodinjstvih z dodajanjem elementov opremiti za novo dodatno informacijsko funkcijo. Naprav specializiranih za ta namen ne kaže nakupovati in proizvajati. Tako je za posameznika zanimivo od mikrofilma na primer samo "čitalnik (pa še ta je drag), nezanimiva pa sta telekoplrnik, teleprinter in podobno. Pričakujemo, da bomo lahko v tej aH drugačni ekipi začeli z delom na povezavi (TV + telefona), seveda z drugimi centri in avtomatizacijo evidenc INDOK-ov in podobnem. To zahteva poseben projektni pristop, svoj raziskovalni projekt in preizkusni poligon. OPOMBE : TT INDÒK sistemi so razviti tudi za druge potrebe. Znanost in raziskovalno delo temeljita predvsem na dobri dokumentalistlkl ali INDOK dejavnosti. Ker pa so predmeti obravnavanja različni, je običaj, da se razni INDOK sistemi specializirajo. INDOK sistem za delegatski sistem ima tako v ospredju sistem informacij in podatkov oziroma sporočil, ki jih sprejemamo v delegatskem sistemu; okolje ali okolica tega sistema pa lahko pokriva specializiran INDOK za neko znanstveno področje. Podobno je tem znanstvenemu področju okolica (interesna) INDOK za delegatski sistem, V našem nadaljnjem tekstu bomo pod INDOK razumeli INOOK za delegatski sistem. i 12 ^'v SRS je motiviranje «a nakupovanje časopisov za dodatno Informacijo zlasti a pomočjo in glede na vlogo radia izrediio, (primer: sodelovanje med radiom in Deloiti) . - kratko povzemamo, kaj je Viöljeno s primarnimi gradivi, sekundarnimi'dokumenti (ali povzetki) in terciarnimi dokumenti (anotaclje,iz-vleCki, ab s trakti) priinarVta ;gradiva so integralni teksti, ki se v delegatskem sistemu sprejemajo kot celovita gtadiva (npr. zakoni), kjer sta redukcija oziroma povi^etek potrebna, vendar na osnovi njiju ne odločamo; sekundarna gradiva (povzetki), so noviteta v INDOK sistemu za delegatski sistem.' 'Po obsegu in vsebini so se vedno med primarnim gradivom in do-Itumentalistično kartico. Po obsegu ena do dve . A4 formata. Podrobno opredeljen pov- zetek v poslovniku SkupSčine ŠR Slovenija. Ter-clarni dokument (izvleček) je dokumentalistič-no normativno pripravljen izvleček (anotacija, abstrakt ipd.), kar sodobna dokvinenta 11 stična znanost pripravlja za referalne .časopise ali podobno AOP obliko. Ta razlaga je samo za ta članek. SkuSamo dati mesto povietkom, ki so v svetovni "informatič-ni" literaturi največkrat različno pojmovani. 4) 5) S) 7) 8Ì Nekatera pravila IS smo že pridobili iz svatov-niVi literatur. V Sloveniji so komentirana in objavljena večkrat; glej i "Zasnove prostorskih dokumentacijskih s i ste ov v, SR Sloveniji, zelena serija Zavoda za regionalno prostorsko planiranje ät. 27" Infornacij ski krog so udeleženci, ki za svoje in druge,potrebe po nekih dogovorjenih pravilih med seboj izmenjujejo gradiva (recimo povzetke l2 svojih gradiv ali Iz podroÄlj) , ki jih posamezni udeleäenci v informacijskem krogu "pokrivajo", Udeleženci v družbenem dogovoru o ustanovitvi republiškega INDOK centra tvorijo tak informacijski krog. Sporočilo - obvestilo vsebuje določeno količino informacije in določeno količino nepotrebne opreme (ali redundantnega) sporočila. To pomeni, da je sporočilo v kontaktu s sprejemnikom razpadlo v dva dela a) Informacijo, ki je sprejemniku nova In b) rodundartni del sporočila, kar je sprejemniku že znana informacija in Se v njegovi zalogi znanja. nožno kombinacijo TV sprejemnikov in telefonov, v selektivnem smislu. Distribuirano procesiranje. Krepitve AOP - filozofija bodočnosti. Možnosti in razvoj na področju AOP glede na razdeljen način obdelav po-datltov, razdeljenih skladišč podatkov so vedno večje. To seveda zahteva neko novo filozofijo In red pri vseh udeležencih v £e omenjenem inf. ' krogu. Podobno so elementi đlatribuiranega procesiranja in razdeljene baze'iiódatK-. ...„cm v dokument "Razvoj Informacijskega statena Slovenije. s i-) Nekateri eksperimenti na tem področju (Kanada, ZRN in drugje) kažejo, da se za posebne srese organizirajo določani' krogi uporabnikov, ki na svoje stroSke ali drugače začenjajo .fwati zaprte TV sisteme, povezovanja z ban' iTl. podatkov in podobno. Na takih mlkro sistemih lahko naberemo največ IzkuSenj, saj gre za pfpolnoma nove pristope, ki so izredno zahtev-|U in dragi ter glede motiva Se dokaj nerazis- lii . j|.-l;..ani sklop, ki vsebuje funkcije do ?(i.000 transistorjev stane manj kot 20 dolarjev. 12) 13) 14) 15) 16) 17) 18 Kopijo te publikacije imamo v dokumentaciji Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje -57 strani; angleSki jezik. Zlasti pomembna so področja in inovacije. Mednarodno komunikacijsko omrežje; računalniki pošiljajo tudi sporočila, televizor kot sprejemnik podatkov iz AOP centra, komunikacije s pomočjo vesoljskih platform, razvoj računalništva - projekcija naslonjena na Dieblldovo Studijo, razvoj računalniške tehnologije, distribuirano procesiranje, pridobivanje ključnih besed s pomočjo računalnika, cena IS, banka podatkov . Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 predvideva izredno hiter razvoj telefonije v SRS, vendar je zaostajanje zelo očitno (glej analize izvajanja družbenega plana za leto 1976, 1977. Zavod SR Slovenije za druibeno planiranje; objavljeno tudi v skupščinskem Por.očevalcu. V zveznem INDOK centru (SIV) so ugotovili, da metoda KVIC (glej dokumentacijo) kot sistem za iskanje deskriptorjev oz. ključnih besed ne pride v poštev zaradi sklanjatve, ki je običajna pri samostalnikih v slovanskih jezikih, poleg drugih omejitev. Nekatere predpostavke smiselno ponavljamo Iz 1.poglavja. Uspehi v ZDA in Kanadi so že veliki in možnost ugotavljanja napak (10 x manj jih je).Vendar so še težave. Telefonska linija je vseeno zasedena, četudi sporočilo še čakamo. To bo ver jotno premaaano z uvedbo sistema 'Packet Switching " (konte jner ji v železnici).Taka možnost ni običajna samo v telefonskem ali drugačnem ožičenem omrežju. To lahko uredimo tudi brezžično s pomočjo satelitov (komunikacijskih). V.Zgaga v Članku "TV terminal za mikroračunalo" Informatica št. 4 leto 1977, stran 32 do 36 opisuje, kako so TV sprejemnike opremili z malim mikroračunalnikom, ki je sicer za nekatere zadeve nesamostojen, lahko pa prek telefonskega omrežja prikaže podatke iz banke podatkov, ali celo več (optično). Podobno glej v prilogi "TV kot sprejemnik" kako se Izrabijo rezervne črte pri običajnem TV sprejemniku. Telekopirnlkiprenaäajo sliko po principu otipavanja; na določeno razdaljo; vsak dokument A4 na zahtevo lahko pošlje nek center v ustrezen najbližji center INDOK za potrebe naročnika, (To seveda ni individualnemu uporabniku namenjena naprava. 19) 20) 21) 22) -U) Statistični koledar za leto 1976, stran 64, v Sloveniji je bilo 217,000 telefonskih aparatov. Aktiven odnos do informiranja ima uporabnik takrat, ko Izbira, oziroma ko smo mu omogočili izbiro ined dokumenti, sporočili in viri. Avtomatiziran in moderniziran sistem bi lahko omogočil, da se informacije "pobira" iz različnih virov, jih kontrolira In drugače uporablja. Različnost interesov se kaže tudi v novi organizaciji delegatskega sistema, kjer so na priporočilo RK SiiDL, kjer je le mogoče,uvedli posebne delegacije za SIS, E.Kardelj, iz stenograma razprav o sistemu informiran ja, Brioni, april 1978, seja Sveta SFRJ za družbeno ureditev. Ustrezna cena za Statistični letopis SRS bi bila enormna. Plačujetro samo del tiskarskih stroškov kot zaščitno ceno. 13 Informatics št.t letnik 1978 vhodno / izhodni kanali mikno računalnika a.p.železnikar UDK 681.5 - lai--^ :681.327.2 Odsek zn računalništvo in informatiko. Institut "Jožef Stefan" LJutlJena Članek obravnava problematiko vhodnlh/lshodnih kanalov «ikro raSimalnike, tako da najprej definira pojem kanala in uvoda kot primer periferno Integrirano vezje UART. Nato prikaže koncept univerzalne kanaleke vhodne/izhodne rutine, ki Je sestavni del ope-racijakega eletema in Jo ta sistem uporablja v vaeh svojih točkah, kjer se pojavi zahteva za vhod/Izhod. Tej eubrutlnl oe prirejajo raaliSni kanali, npr. konzolni, objektni, lavimi In posebni kanali, kanalom pa se lahko prirejajo razllSnl uporabniäki programski vmesniki. Ta spremenljivost se doseSe z vpeljavo posebnega, kompleksnega parametra. Članek opisuje vezje z dvema UABTJema In CTCJeia, ki se lahko uporablja v povezavi » navadnim (poStnim) teleprinterjem, linijo (telefonsko, teleprlntereko ali brez£iS-no) in kasetno napravo. Za te primere bo prikazani programski vmesniki, ko imamo pri teleprinterju Se kodno konverzijo (ASCII-Baudot In obratno). TezJe In vmesniki ao bili preizkuSeni v povezavi s sistemsko ploSSo 3DB-60 (procesor Z-80, Mostek). Input/Output Channels of a Micro Comwter. This article deals with problems of Input/output channels of a micro computer defining the notion of a channel and introducing UART as a general peripheral integrated circuit for micro computers, A concept of universal channeled I/O subroutine is presented being called from operating system wherever a demand for 1/0 occurs. This subroutine can use several channels, e.g. console, object, source or a speclW channelf to each channel a program driver can be atrlbuted. This variability is achieved by means of a particular, complex parameter. The article describes a circuit using two UART's and a CTC for connection of a Baudot teleprinter, line and a cassette drive to micro computer. For these examples program drivers are written, and by code conversion In a driver the JJaudot teleprinter can be used for I/O at a given operating system (receiving and transmitting ASCII characters). Drivers and the developed circuit are an extension of the Mostek's SDB-80 (Z-80 processor). l.Uvod Vhodni/izhodnl kanal (kratko V/I kanal) raStusalnlka Je pojem, kl ga bomo opisali ter' e primeri pokazali v tem članku. V našem primeru gre za pojem kanala, kot ga vidi opazovalec s strani centralne procesorske enote (CPE) oziroma CPB sama. CPE komunicira a periferijo z uporabo programov, ki Jih imenujemo programski vmes- , nlki (kratko vmesniki, angleško 'drivers') ter preko ustrezno materializiranih delov računalnika, npr. preko perifernih integriranih vezij (UART, USASI, SIO, PIO; PDC itn.). V filanfcu bomo opisali, kako Je mogoSe ob izpolnjenih materialnih pogojih uresnlSiti kanal z ustrezno naslovno preslikavo, tj. s programom, katerega zaSetna lokacija se nahaja v doloSe-nem trenutku na določeni, kanalni lokaciji. V/I kanal Je spremenljivka, ki ima v raz-liönih trenutkih lahko razliSne vrednosti.Preprosta realizacija kanala Je tako fiksna, stalna pomnilniSka lokacija, katere vsebina Je spremenljiva ter Je predstavljena vsakokrat z zaSetkom nekega programskega- vmesnika. Seveda a samim kanalnim naslovom kanal še nI v celoti uresničen; kanalni naslov Je le argument posebne, dovolj univerzalne T/I subrutine, ki ima lahko Se druge parametre; z dodatnimi parametri dosežemo, da ena sama V/I rutina uporablja ve5 kanalov. Takšen koncept omogoča, da pri obstoječem operacijskem sistemu uporabimo novo p dodatno periferijo brez poseganja v sam operacijski sistem oziroma brez spreminjanja Jedra operacijskega sistema. V naälh primerih bomo obravnavali primer perifernega integriranega vezja tipa UART (npr, S 1883 ali podobno vezje). UART Je univerzalno vezje glede na mlkroračunalnisko naslovno, podatkovno in krmilno vodilo t vsi njegovi zadevni izhodi (podatkovni, statusni) premorejo tri stanja (stanji O in 1 ter stanje visoke impendance), njegovo krmiljenje Je enolično Čitalno/pisalno in selektivno. Shema vezja UART Je sistematično prikazana na sliki 1; ta shema kaäe možnost uporabe vezja v poljubni mifcroračunalniSki konfiguraciji neglede a& tip mlkro procesorja. Ž.^^ Pojem vhodnepa/izhodnega kanala Kanalski vhodni/izhodni koncept omogoča zgraditev univerzalne, tj. spremenljive V/I rutine oziroma fleksibilno uporabo raznovrstne računalniške periferijo pri čltaiiju in izpisovanju znakov (v poveaavi z računalnikom). Za boljie razumevanje problematike si najprej izčrpno opredelimo pojem kanala in tudi pot, po kateri pridemo do tega pojma. Imenujmo vhodno/izhodno subrutlno kar periferna rutina. Ta rutina naj bo zaenkrat Črna skrinja, ki ima tele lastnosti: Podatek, ki ga rutina sprejme iz periferije (vhod) ali odda v periferijo (izhod), naj bo vselej r registru D (data), izjemoma pa. tudi v akumulatorju A. 1 4 ^ ùata por ^ STATUS I-1 vanire DATA" ■ wmre contucl ■ READ ÙATA - ■ aeAD STATUS - ■ 33. 3U ik S S S ri>s-cs o n «aS IO <0 « « M ^ » to DATA IN J rc!> RCP AS/-TSo- Iž. MM flua OÄ HM.t= ADDdBSS BUS AT I/O MAPPED t/O rHANSMITTlNq CLOCK fiECElVlNß CLOCK i.0 SeßlAL DATA INPUT' , SER\AL DATA OUTPUT- ' CONTROL Ji ATA BUS Jt.i. Slika 1. Integrirano voaje tipa UART (n. pr. S 1663J, narisano t obliki (ustrezno pove-sano)« ki j« primerna za uporabo v roikro raSu-nalnlkih (podatkovno, naslovno in krmilno vodilo). Ž Podatek, ki ga rutina sprejme Iz periferije ali odda v periferijo, lahko ima poljubno kodirano serijsko, paralelno ali mešano obliko (format). Rutina ima lastnost, da sprejme oeiro-ma odda podatek skladno s trenutno določeno ekvivalentno tabelo znakov med raSunalnlkom la periferijo. Rutina je neodvisna od zahtev hitrosti prenosa podatkov na raSunalniŠkl in periferni strani ter ima vgrajene mehanizme za nemoten in usklajen pretok podatkov med raSuasI-alkom In periferijo. 5° Periferno rutina ima lastnost takoj-Snjega Izstopa iz te rutine. Se doloSeni pogoji niso Izpolnjeni. ^ Pred uporabo periferne rutine mora biti opravljana inicializaelja t.i. perifernih elementov (integriranih vezij) in same pert-feme naprave z roSno manipulacijo (npr. vkl-JuSltev) ali s posebnim programom. Da bi v okviru neke fiksne periferne rutine, ki Je npr. realizirana s kodom v pomnilniku tipa HOM, lahko dosegli spremenljive lastnosti iz toSk 1 do moramo vpeljati pojem kanala. Kanal Je simboliziran z natanko določeno pomnilnliko lokacijo, ki ji lahko spreminjamo vsebino In zadoSSa naslednjim pogojem: Kanal Je naslov za shranitev naslova. T oBeibitnem mikro računalniku Je kanal sestavljen iz dveh zlogov r SestnaJstbltnem pa tudi ia veS zlogov. Vsebina kanala Je naslov aubrutlne, ki jo imenujemo periferni vmesnik (angleSko peripheral driver). Periferni vmesnik je program, ki omogoSa doloSeno podatkovno preslikavo med raSunalnlkom in periferijo. Periferna rutina vzame iz kanala naslov perifernega vmesnika oziroma skoSl v izvajanje vmesnika. Ker Je vsebina kanala spremenljiva, Je z uporabo periferne rutine omogočena uporaba različnih perifernih naprav. Kratko rečemo, da je kanal spremenljiv, v fr Periferna rutina lahko uporablja več kanalov, to Je več fiksiranih naslovov, na katerih so shranjeni naslovi medsebojno različnih ali enakih perifernih vmesnikov. 7 tem primeru Je uporaba posameznih kanalov parametrična, t^. odvisna od vrednosti dodatnih parametrov (lahko tudi enega samega zloga z različnimi vrednostmi bitov, ki ponazarjajo posamezne parametre). Vrednost parametra lahko določa kanalski nivo In ta je npr, konzolni, objektni, lavimi all posebni nivo. Tako govorimo kratko o konzolnlh, objektnih. Izvirnih in posebnih kanalih. Ena sama rutina realizira tako različne vhodne/izhodne koncepte. Primer posebnega kanala Je npr. t.l. pomnilniSkl kanal, ko se del pomnilnika tipa RAM uporablja kot periferija,- namesto tega kanala lahko imamo pomnllniäki programski vmesnik za T/I rutino, ko se podatki namesto v periferijo prenaSaJo v RJUI. Tak primer uporabe vmesnika oziroma kanala se pojavi pri razvoju programske opreme, ko sodelujeta ureje-prevajalnik (kompilator, zblmlk). Koncept kanala, ki smo ga opisali, omogoča, da piše uporabnik svoje periferne vmesnike ter vstavlja njihove naslove v razpoložljive kanale; s tem mu Je omogočena raba obstoječe materialne in programske opreme ter Širjenje In dopolnjevanje danega sistema z dodajanjem nove materialne in programske opreme. 3. Kanalska vhodna/Izhodna rutina a parametri Namen univerzalne kanalske rutine je med drugim tuđi ta, da se omogoči dostop v operacijski sistem računalnika preko poljubne periferije oziroma da Je moč za sistemske vhodne/ Izhodne funkcije uporabiti poljubno novo peri- 1 s ferijo. RBinovrstnoet periferij» je naareS la-bko bletvena zah-toTa, tako v ceni naprave, hitrost 1 prenoaa EnakOT ter v formatu znakov. Oglejmo al kot primer lestvico vhodnih In ishodnlh naprav na allkl 2. Pri uporabi kanala In perifernih vmesnikov za naprave na ellkl 2 lahko poljubno od navedenih naprav prlklju-Simo na dani sistem, 5o Ima ta za funkcijo vhod/izhod predvideno univerzalno periferno rutino. Tako je mogoSe namesto normalne periferne naprave za ASCII znake uporabiti tudi tipkalo (telegrafavi kontakt) In zvočnik: (zvo-Sni impulsi), ko računalnik preko ustreznega perifernega vneanlka «prejema in oddaja Morse-jeve znake. S podobnim uspehom lahko uporabimo tudi navadni teleprinter (poStni, z Baudo-tovlm kodom) io ta primer si bomo kasneje tudi podrobneje ogledali. Primer z Moreejevlnil znaki bo opisan kdaj kasneje. vhod izhod opomba tipkalo tastatura tastatura paralelni čltalnik zvočnik serijski tiskalnik video prikazovalnik paralelni tiskalnik J nizka cena nizka hitrost konzolna uporaba srednja hitrost čitalnik traku luknj alni k/pi e alnik papirni, magnetni trak, kartice čitalnik iz RAM pisalnlk v RAM virtualna periferija, visoka hitrost čitalnik iz RAI! pisalnlk na disk periferna hitrost Slika 2. TipiSne vhodne/Izhodne "naprave" in njihove znaSllnoatl Vzemimo vhodno/izhodno (Sltalno/plaalno) periferno rutino, ki Ima na raSunelnllkl strani ASCII znake in rabi za sprejem (v računalnik) in oddajo (iz raSunalnika) enega samega znaka. Kadar imamo zaporedje znakov oziroma tekat, se ta rutina pokliSe pri sprejemu ali oddaji vsakega enaka tekata. Znak oziroma podatek naj bo v registru D (data). Ta rutina naj ima se parameter E (register), katerega biti sodolocajo delovanje periferne rutine. Register E (parameter) Je krmilni register in imamo 6 5 4 2 10 El Tu pomeni t Bit 7, tj. E7 = 1, predstavlja V/I naSin "takojänje vrnitve." Za takojšnjo vrnitev pa Imamo tale pomen: 5e je V/I naprava pripravljena (za čitanje ali izpis), opravi (Izvedi) vhod/izhod. Ko Je V/I funkcija Isvedena In podatek zbran (podatek zbiramo npr. pri serijskem prenosu po bitih), anuliraj E7, torej po-stavi_E7 » 0{ sicer pa ostane vrednost E7 nespremenjena in iz rutine izstopimo takoj brez izvedbe V/I funkcije. E o 0 ob vstopu v rutino ima za posledico Sakanje dotlej, ko bo podatek zbran. V tem primeru čakamo v čakalni zanki perifernega vmesnika, dokler se ne more izvršiti V/I funkcija, potem to funkcijo Izvedemo in izstopimo iz perifernega vmesnika. Podniz bitov E2, El, E0 določa relativni naslov kanalov. Imamo osem različnih kanalov, ki so relativno določeni takolei YOI CHANNELED I/O SUBROUTINE ADDR OBJECT ST » ODOS NAME YOI 0 0 03 J********»««*«»#«#**•#•#«**#«*••«*•« 000^ SLOBAL READ DOOS GLOBAL WRITE 0006 '0000 70 0007 READ) LD A,E ;PRENESI CO V AKU '0001 CBB7 0 0 08 RES O^A .•ANULIRAJ BITO 0009 Ì (ČITALNI VMESNIK) '0003 1803 0010 JR WR-S ;SKOCl NA OZUAÖITEV WR '0005 7B 00 11 VRlTEl LD A>E ;POSTAVI BITO '0 0 06 CBCT OOIS SET 0 i NJEN V CELICI^ NA KA- '0016 6F 0 0 26 Lp L/A J TERO KAŽE HL '0019 E9 0 027 JP (HL) jskoKi v uvajaSije vme- 0 0 28 1 snika •BOJA El 0029 RETURN 1 POP HL INASTAVI 0000 0032 TABLSB EQU 0 >0080 0033 TABMSB EttU 80H Slika 3. Univerzalna vhodna/izhodna subrutina, ki omogoča uporabo upörab-nläklh programskih vmesnikov. Skok v vmesnik se o-pravl z ukaiom JP (HI), ko smo predhodno izračunali vrednost HL v odvisnosti od parametra E.(zadnji trije biti) in začetka tabele kanalnih naslovov TAB MSB* TAflUSB Povratek iz vmesnika v to subrutino je zagotovljen z ukazom KET uporabniškega vmesnika, ko se vrnemo v točko RETURN subrutine na tej sliki. G2 El E0 0 0 0 0 0 1 0 10 oil 10 0 10 1 110 111 kanal vhodni konzolnl vmeeullc (VKV) izhodni koDzolni vmeenlk (IKV) vhodni objektni vmeenlk (70V) lahodni objektni vmesnik (lOV) vhodni livlrni vmesnik (TIT) ishodni izvirni vmesnik (IIV) vhodni rezervni vmeenlk (VHV) izhodni rezervni vmesnik (IRV) t pomnilniku tipa RAM imamo s tem določenih S đvozloSnlh lokacij (16 zlogov) za shranitev naslovov trenutno aktivnih perifernih vmesnikov. E3 - 1 pomeni, da Je potrebno periferno napravo inlclallsslrati (to se praviloma opravi samo ob prvem vstopu v vmeenlk); ta bit bö zbriSe ob Izstopu iz perifernega vmesnika. Preostali biti (E6, E5, E4) so rezervirani sa dodatne uporabulSke funkcije. Naplšimo skladno a prejšnjimi odstavki foliji) vhodno/izhodno periferno subrutino. Pri tem uporabimo zbirni Jezik procesorja Z-aO, kot kaže slika 3. Tu sestavljataTABMifl in TAflttB naslov začetka naslovne tabele perifernih vmesnikov CgleJ prejänjo tabelo). Prednosti tako zgrajene V/I rutine eo o-oltne, saj Je lahko ta vgrajena v operacijski Blatem ali monitor in omogoča naknadno vstavitev naJraallSneJälh, tuđi zelo kompleksnih vmesnikov za novo, dodatno, tudi virtualno periferijo. Tako Je rao£ npr, dano mikroraSunal-nlSko konfiguracijo z danim, fiksnim monitorjem v najfcrajäem času usposobiti za delovanje z navadnim (poStnim) teleprinterjem, kasetno napravo itn,,ko se uporabljajo standardne sistemske funkcije v povezavi z nalagalnlkom, zbirnikom in urejevalnikom. Se veSs določane funkcije sistemske programske opreme Je moS v obliki perifernih vmesnikov dopolniti, fako Slika 4. Povezave mlkro računalnika s programskimi in fizičnimi kanali. Programski kanal Je vselej sestavljen la univerzalne V/I rutina, ki Ji Je v danem trenutku prirejen ustrezni u-porabniSkl vmesnik) ta doloŽa materialni oziroma fizični kanal s periferno napravo, ko se aktivira določeno periferno vezje, na katero Je povezana periferija. Je npr. v povezavi z urejevalnikom mogoče napisati vmesnike, ki sestavljajo skupaj z urejevalnikom nov sistem, kl ga imenujemo procesor tekata (angleško "word processor" ali "text processor"). Ce dodamo k obstoječi konfiguraciji Se krmiljeni pisalni stroj, smo dobili učinkovit sistem za produciranja taketov in dokumentacije. TakSen sistem pa bo opisan v enem od naslednjih člankov avtorja. 4. Kategorizacija in parametrlzacija vhodnih/izhodnih kanalov Pojem vhodnega/izhodnega kanala Je bil okvirno pojasnjen. Ta pojem Je zadosten predvsem za programerja, ki mu Je računalnik Se vedno skrinja z bistvenimi neznankami. Inženirju Je potrebno pojem kanala predočiti natančneje in 2 vrsto podrobnosti, ki omogočajo realizacijo. Dani lalkroračunalniSki sistem moramo večkrat tudi materialno razSlriti, ko zahtevamo, da ee dodajo novi fizični (materialni) vhodnl/lshodni kanali. V razpravi o vhodnih/izhodnih kanalih mlkro računalnika ločimo več materlalnoprogram-sklh kategorij kanalov: 1® Programski kanali so določeni a pom-nlSkimT naslovi, tako kot Je bilo opisano. Ta skupina trazred) kanalov Je kategorizirana predvsem funkcionalno gleda na namen In vrsto V/I teksta. Imamo določeno hierarhijo kanalov, npr. konzolnl, objektni in izvirni kanal (,tj. poimenovanje glede na konzolo, e katero računalnik upravljamo; glede na objektni tekst all računalniški kod, ki ima npr, heksadecimalno obliko in nekaj rezerviranih znakov, izjemoma pa tudi druge ASCII znake; glede na izvirni tekst kot Je zblrnlSkl aH v visokem programskem Jeziku ali odprti tekst pri procesiranju teksta). 2° Fialčni kanali so določeni a prisotnostjo uatreETilh perifernih vezij v računalniški konfifcuracljl. fizični kanal Je materialni vmesnik med vodilom računalnika in perifernimi sponkami, na katere se priključujejo periferne naprave. Tipična periferna integrirana vezja v materialnih vmesnikih bo npr, UART, ÜSART, ACIA, SIO. PIO, PIA, CHTC, DMAC, FDC, KBDC itn. Plzienl kanali se lahko aktivirajo z uporabo programskih kanalov iz prejSnJega odstavka, če BO na njihovih sponkah priključene periferne naprave (npr. teleprinter, linija, gibki disk, rele, kasetna naprava, zvočnik, mikrlfin, stikalo itn.). vwodn) kanal t ni». IZHODNI MNAL : !L_ MR rPROGRAMSKI «anal Z VtiCStilKOM : p m>^)'c/l/aln/ xanal s P£HIF£RIJO PR06/ÌAMSKI VHOatil KMM. 21 (PROdMH) VUOIMI vn£5m, KANAUy 3-| (PKOOMMi ' 1 hATCmALNI VMESNIK Zh. FIZIČNI KANAL (VEIJEÌ pmF£MA vhodna „ NAPfiAVA al ! FpfiDaRAtisKi KAWL Z vtiESNiKOn rn^Tc^^iALNT KMACS mifT^o' '1 1 PH06RAMÌKI IZHOONI KANAL ! ij^'PflOÖRAM) izhocn/ (^fltswk ÄS/fl£J£N kawaiu I MATCfìlALNI fMCSNIK ZA Fizični XANAt Ti] PtHlfCRNA «hodwa ^ HAPRtWA IZHOONI kanal/ : rpROßftAmKJ KANAL Z VMcimon~ I nÌATCf>IALNI iPARAn£TRIČNIIKMALI PHO&fìAniKI IZHOD»! KANAL XI (PftOGWAM) IIHOÙNI VtlÉSUlK FRtRUEN KANALU ri (^«OÖRAIIJ I MATSfìlAlNI vnesNfAc 5 PAHUHCTftOM 5] (VtZJE) P£RIF£«NE IZHODNE NAfiHAve 5\ 3® Na določen programski oIE veB fizičnih kanalov. kanal Je lahko vezanlK vee fizienm Kanalov. Vređnoat parametra programskega kanala doloSa Isblro enega samega flzlSnega kanala« prireditev posameznega fizičnega kanala programskemu kanalu Je tu programska. Povezava programskega kanala s fizlSnlm kanalom je programekomaterialna. V določenih trenutkih je vzpostavljena programirana fiai-8na aveaa za prenos podatkov preko vealj In vodov med centralno procesno enoto in perifernim vezjem. Program realizira na ta način pot povezave in postopek za prenos podatkov. Slika 4 kaSe možne povezave programskih in fizi-5nih tmaterialnlh) kanalov v širšem pomenu ter strukturo kanalov. Primer perifernega vezja z UARTJema in časovnlkom CTC Na sliki 1 smo vezje UART predstavili v obliki, ki je primerna za vključitev v ralkro-ra5unalniSko konfiguracijo, v tej obliki sta bili dve vezji UART vključeni v periferno vezje, ki je za sistem s procesorjem Z-60 prikazano na slikah 5 in 6. Vezje na sliki b je del veSjega vezja, ki vključuje le vezje na sliki 5 iz Članka [1] . Slika 5 opisuje dodatno vezje, ki Je ae-Btavljeno Iz dveh vezij UART, vezja CTC in drugih komponent tipa MSI. Vezje UARTl je namenjeno linijski uporal)! teleprinterja z Baudot ovlm ali ASCII kodom,, je v celoti progra-mlrljlvo (podatki DBl t DB8, kontrolna beseda MSB 1 KDBl) in čitljivo (podatki RDI -t Slika 5. BloSnl opis vezja za povezavo s periferijo« to vezje je sestavljeno iz dveh elementov tipa UAET, programirljivega taktnika za nastavljanje hitrosti serijskih kanalov (skozi UASTja;, izbirnega in prekinitvenega podvezja ter iz optočlenov in linijskega alenai ti Sleni izolirajo raSunalnik elektrostatično od periferije. RDS, statusna beseda TBMT t RPE) ter ima ločena vhoda TCP in RCP za oddajni in sprejemni takt j ta dva takta sta programirljiva preko kanalnih izhodov vezja CTC. UARTl Je tako predvideno za sprejem in oddajo signalov z različno hitrostjo in formatom (45,45 do 9600 Baud, 5 do 8-bitni kod, 1, 1.5 ali 2 ustavitvena bita). Vezje UARTl ima dva izhodna kanala (oba sta Izolacijska, eden optično drugi preko impulznega transformatorja z ločenima navitje-ma), tako da je omogočen pogon zunanjega teleprinterja in direktna vključitev na linijo (tokovna zanka za 60 mA). Podrobnosti vezja so razvidne Iz slike 6. Za vezje UART2 na sliki 5 velja podobno, le da sta oddajni in sprejemni takt zdruaena, serijski vhod in izhod sta tipa TTL in tako prilagojena vhodu in izhodu v kasetno napravo. Vključevanje in izključevanje motorja kasetnega pogona se programsko opravi preko Izhoda CRST, vključevanje In izključevanje čitalnika papirnega traku v zvezi z delovanjem vezja UARTl pa preko izhoda BRST. Podatki se prena-Sajo iz te plošče na glavno procesorsko plo-Sčo_a signalom DIN. Vezje CTC na sliki 5 oziroma sliki 6 je mogoče uporabiti tudi v primerih programov, ki povzročajo prekinitve (z ustrezno dodatno povezavo). Slika 6 kaže vezjo z vseral podrobnostmi. Impulzi iz kanalov 0,1,2 vezja CTC se časovno oblikujejo z monostabilnimi multivibratorjl (D314, 318, 322). Preostali kanal 3 vezja CTC je moo uporabiti za dodatne naloge, vključno za proženje prekinitev. Ha sponke PS2 t PS7 lahko pripeljemo zunanjo TTL signale, ki jim s programi testiramo njihovo stanje (z ukazom IK A,{0CPH) in testl-mlm ukazom), obratno pa lahko posamezne bite akumulatorja A uporabimo za nastavitev bitov registra D401 z ukazom OUT (0CPH),A. S stanji tega registra krmilimo zunanje naprave (npr. vključitev kasetnega motorja, čitalnika papirnega traku itn.). Slika 6 kaže tudi izvedbo lORa WK RD_ IZaiKNO IN kODIfWO z^ WS M tf/wrfÄ owh l/art ) ■'Äoa Tonrj-"« ^so cs «^p'*»® UART z 061 oai paa Nsa ^vpa? RS/ TCP,MP OST Atti LMIKH 066' 06r.0i9;o6i. OSI-, OOI' .im jeez PKCKlHITy^'/C vmfi os», os*', OST' 047' ± t t t JWT\«- CSI CS* ^loaa, AO P«06ftAMIRl)IW TAKTNtK (CTCÌ 4, m ow.o«'."« TAKT/ I DtJi-DT RES Aa OPTOČICN 093; ose • 6s0 + BSO - Tiot UNUSK! ČLEN.OSi' 067 fTR t,Oi UiOT_ e 00"^ S- CSO u CSI t® "t fl- o0'TDr_ -^ K^Dca-RI3C3- UAfiTi pOMSie#tOMA), cilstajtä) UART2 PORTj: C2UMTA), U (STATUS) crc P0RTSiC*,cs, cs.C) BYPASS W usto AU. EDGE UWMf crtows ARE OH SM Slita 6/prvi del. Prllcasani sta dve Tee JI DAHT, veaje CTC ter izblralno/trailno veaje. Vezje CTC Je trjnllieno s programon ter a tremi oasoTnllkljnl kanali določa hitrost štirih aerijekih Thodnih/izbodalb kanalov CDAET); Setrti kanal vezja CTC Je na voljo uporabniku tudi za prekinitvene akcije. D*a optoSlena (D311 in D321) ločujeta periferijo od resj« OIHT. CSI/CSO Je kasetni, BSI/BSO pa teleprinterski (Bau-dotoT) vhod/izhod. roi6 » il&ORS» ,1W 9Hh 750 r MS'- O JI all eoae connectjons are on ski f1 It 5009 OSI J)lf/0 t $00t 05» 1 -> fž SMt BSOT + A4S.' VfR' 0S7 max: 250 V/ SO mA LOOP Slika 6S0J - eTanje, Ta ellka prikazuje reglater DWl, ki se nastavi a stanjem akumulatorja A in rabi za krmiljenje periferije (signali BRST-, CRTS-, 0PS2 t 0PS5)j tu uporabljamo ukaz OUT {(JCPH),A } na podoben naČin odtipa- vamo stanje periferije preko elemente D404 z ukazom m A,(0CPH) J slika prikazuje le linijski Člen (D408, D409, DI401, T401) z impulznim toroidom TR401{ ta člen se uporablja za vključitev v.60 mA tokovno aanko (poštni teleprinter). PS7 PS« PSS PS^ PS i psi 0/N-' DMNi 2 3 RB S s ■ - 1 B 9 1 llic ■rl )1 15Ù ■LI 13 « m £2-Horr 1 •07 ' 06 -DS •O* 03 -02 O« 0>|0« I s 00» OSf !■ s' im OkOt Sr S006 on i-RDCF 061 OffCJfWfi OF BITS Di ^-07 e* OF INSTRueillM IN A,f*CfH) PS i ♦PS? ARE PERIPHCRAL SI5NALS UNDER PA06AAM TEST ■ PD ■lOCF RZOS DZ 4B i 1 Z 3 7' 13 C 5 SOI 6 G 11 Die S030 wa' Ul t 13 sDoe RESI «SI- ■WKF OSO 007 Slika 7. Signalni popravek slike 5 (nadaljevanje) članka [11; zaradi izbire signala A15-' reeetiranje (RESI- in RES2 na elementu D250) nri naslovu vrat 0C?H, moramo namesto signala HD-' (prej) uporabiti m' Cna tej sliki); tako pridobloo Se signal WECP, ki i Je potreben za krmiljenje periferij« (element D401 sliki 6/nađalJevanje). nam na y28 asci [/baudot output driver aodr OBJECT sT $ y28 ascii/baudot output driver aodr object st $ '0000 •0001 '0002 •0003 »0004 •0006 'oooe •ooob •oood '0010 •0011 '0013 •001« '0016 •0019 •001A •ooib •001c •0010 •001 e •001F •0021 •0023 •0025 •0027 •0029 •002b '002d '0030 '0031 E5 C5 d5 7a cbbf 03dc cd3300' e 620 21f0bf' be 200B 7a e61f coffff d1 7a ci el c9 d5 c66e 2806 cbae 161f 1804 cbee 161b cd1700' d1 18£0 0002 NAME Y28 0003 ; ASCtl/BAUOOT OUTPUT ROUTINE 0004 J//////////////////////////////////////// 0005 ! PR0GRAMk4ED BY ANTON P. ZELEZNIKAR 0006 ; FOR MOSTEK SOB-80 (Z-80) ... 0007 ; DATE: DECEMBER 11, 1978 0008 ;//////////////////////////////////////// 0009 0010 0011 0012 0013 0014 0015 0016 0017 0018 0019 0020 0021 0022 0023 0024 0025 0026 0027 global abprin global 6print global tab global ascbau global fflac1 //////////////////////////////////////// Baudot output subroutine named »abprin* ////// this output driver enables a peripheral unit receiving baudot characters to seri/e as output lwit for sdb-80 based computer. a3cii-cha-ractefq are converted to baudot code. baudot letter or figure character is transmitted »heh the next character to transmit is not of the same type (letter or figure) as the previously transmitted »as. ////// 0028 0029 XbPRINiPUSH HL 0030 0031 0032 0033 0034 0035 0036 0037 0038 0039 PUSH BC PISH DE LD A,D RES 7,A OUT (00CH),A CALL ASCBAU AND 20H LD HL,FFLAG1 CP {HL) JR NZ,SEND2-$ 0040 EKDTx: LO A,Đ 0041 0042 0043 0044 0045 0046 0047 AND 1FH CALL BPRINT POP DE LD A.D POP 8C POP HL RET 0048 3EN02:- PUSH DE 0049 0050 0051 0052 0053 0054 ONE: 0055 0056 TWO; 0057 0058 0059 :////// bit 5,thl) jr z,0ne-$ res 5,{hl) ld 0,1fh jr two-$ set 5,(hl) ld o.ibh call bprikt pop de jr en0tx-$ SAVE save SAVE ASCi t (D) OUTPUT ASCII CHAR {kiWEhONIC CORR) TO CONSOLE ASCI I-BAUD CONV. MASK OUT FIG FLAG LOAD FFLAG1 TO HL COMPARE FLAGS IF NZ GO TO 3EN02 ELSE RELOAD ACC MASK OUT 5 BITS CALL SUBDRIvEfi RELOAD ASCII (D) ASCII DATA TO ACC RELOAD (BC) RELOAD (HL) return TC CALLER SAVE (D) TEST (FFLAG1) BIT 5 IF 0 GO TC ONE ELSE RESET BIT 5 LOAD BAUD LETTER GO TO TVIO SET (FFLAG1 ) BIT 5 LOAD BAUD FIGURE WRITE CHAR IK ACC RESTORE {D) GO TO ENDTX •0033 •0036 •0039 '0036 '003c •003f •0040 •0041 '0043 •0044 '0045 •0047 '0049 '0048 •0040 •004f •0050 ♦0053 •0054 •0055 •0057 '0058 '0059 •7bff0 014800 21FFFF E0B1 C5 013700' 2B B7 ED42 01 7D FE47 280É FE3F 3B08 CB21 09 01 3000» 09 7E 1801 AF 57 C9 0060 0061 0062 0063 0064 0065 0066 0067 0068 0069 0070 0071 0072 0073 0074 0075 0076 0077 0078 0079 0080 0081 0082 0083 0084 0085 0086 ASCBAU:LD BC,72 LD HLjTAB CPIR PUSH BC LD BC,TAB DEC HL OR A SBC HL.BC POP BC LD A, L CP 47H JR Z,AHULL-$ CP 3FH JR C,AEND-$ SLA C ADD HL,BC LD BC,TAB ADD HL,8C LD A,(HL) JR AEND-$ ANULL: XOR A AEND: LD D,A RET :////// FFLAG1 EOU OBFFDH ;SET TABLE SIZE :LOAO TAB TO HL ;SEAfiCH (A) IN TAB ;SAVE (C) ;LOAD TAB TC BC ; DECREMENT (HL) ; RES ET CARRY FLAG (GET BAUD CODE ; RELOAD (C) ;LOAD BAUD CODE ; IF TABLE ENO, : GO SEND NULL J IF NOT IMAGE : GO SEND CHAR ; ELSE SEND IMAGE : CLEAR ACC ;LOAO ACC TO D iRETUWi TO CALLER ;LETTER/FIG FLAG ;//////////////////////////////////////// end 10 O Y2a ascii/baudot output driver aodr object st $ ABPRIN (INT) 0000 AEND BPRINT (EXT) 002E ENDTX SB402 001E TAB ERROFB-0000 0058 anull 0057 ascbau (int) 0033 0013 fflag1 (int) bffd one 0029 (ext) 0051 two • o020 Slilra 8. Moduli 720, Y29 In ^30 na alllcab 8, 9 in 10 sestavljajo celoto za uporato poštnega teleprinterja na obatoJaSem operacijskem a istemu {na oouitorju aa SDB-SO) , \£i je napisan za vhod/ishod s ASCII znaki. Modul Y26 Je tako izhodna rutina ali natanSneje Izhodni programski vmeanik s pretvorbo ASCII-Baudot, I® liste Je raevidno, da ta vmesnik uporablja poaebno konverzijsko mtino ASCBAU (vrstica 35) ter podvrneanik BPRINT (vrstica 42)f ta podvmeanlk je izlistan na sliki 10. liste za Y28, Y29 In Y30 so bila izpisane prav z uporabo vmeanika ABPRIN (na tej sliki) ob uporabi postnega teleprinterja LO 15 (etarejše izvedbe). Slika 9. lista sa vhodna wosnllca BAHEAD (ÌSltalnlk traka) In BAKTBD (ta-fltatupa), kl uporabljata konvèraljafco subrutlno BAÜASC (vratica 48) ter pod-•»maonlka BREAD in BKBYBD iz alike 10. a: et 11.0 il. < M y= Ou 02: o UJ ~ < UJ u. Ul ce * 0 0 -1 z -1 K-t-m —mz -J < t- oc . X frt < < - . < UJ. -1 0 QUJ PS- a: K J en fsJ - UJ- O 3 1- • 010 X C _J o. ■ UJ3 , . - . <.. . UJ - < UJ -IZ < - - a 0 0 11. o. -0: - - -1 .« UJ > oc ou.»-— "t 0 z o. u. K -1 — z 1 - . UJO '.è 2 _lfO- U-Jl- oe UJ .0 - - . .. . . - < — 0 —a: oc g 3 - E — uj 1. — t- r>—U.Q.- « rc X X • • UJ . * . _IOI-UJ ZH laz -J << m 3 co <- Ü (-U) S3 =0 x a a < O". tn « U.X < ^ »1.—»- - JL Q. . . .0<-J —< UJ -!<-) - -X - -OC X 1000 - in-tt-.« "^or-r-- " ..CMcOüjf^ s X — icyo -s-rgmt^fM S _ piOiU, » OOlVIfOO- W- lA- • O- t<ìiOCJmO!Slt, Ü.U. N. 11. u. Ili X, cooj - \ 0'S OOOOOOOOOOOCIOO< S§S8§§: 00000001 > gv ^ o o o o o o o o o o 1--r->000000000000000 («1 (O o o lAO U. o ljJO\ ^ ij- in LA ooot-* omm co CM < ca to CVI ir\ MO Hil CM r<^K^ mm S^WKÌ u. u. s _ ____IfklOOUJCJmLÜ KiOÜJOC\(|r> it PJ C) CO Os iTi r-. 0Č o m §S3quj<< <<< v^oooo I tcinvöO o « o >.0. oS ■•cujqtnl- i a: trt- oOäf ouio: uj 1- UIUIU I UJO« OK — ax UJ UJ — —1-— UJ o I-3 _i tn a; — o — UJ Lu o z ____________ JON.!-« — H-[flUJ a:* (nujo—uj< oc UJ UJ > a ■—zuJ _io xoot- u. < -I V. I — t9 cc 0; oc Qocnt < <1- X (5X1- < Cl_|— to —oui t ocu-iii I u. I _-0 tc tjoc (jCt 00 z — u. ai< a t-o n: < <"uj<-<£u.— _n-ujoco6 .......5ÌÙ.M0.1MX3C3O Ol UJUJ— _J_J l-UJUJ_J 5itM0.1M>C)C3O Ou, «><■< >> <_IH >>_ll-toS a zJJh-l-z< 0_1UJUJ <ViOff>ao—o —üccaafn. _i— 00 I o o «g a m >■ UI (J X — UJ < aico^ii.3;u.x_iooo_i * T— CE * U- * (D X x_im .-M^rvij ___ f^-t O oe :j0000000000000000000000 >0000000000000000000000 oooooooooooc ooooooooooo< o CL I- -> UJ UJ u. a: rirMAiAiTMAininiAmirs I§8g888§§g§ u o § §!t miTiu-O^ ________ ujuouoo.-ujO(JOuiu.Nii.cuooujOK\nr-.i(.ru.-0 d 0 4» s o. , M ea,Q ► 0 «•H « > S o •«"■^gg'P ft •HHrt> Tifi EH ts O R d TH hK» <0 O diM rS^SS > y BW+» cü tì «oioe brlSbS^S^A n, « o BI p Ä '8opD.eHpoo »■fo nsdSp^^oSM-HiCinintrio CJK 3} o «ÖSXl'Hh O-M d e f « •oa-H +» ««od msooSo-H-H t»- ® T! "2 fflWEnü-HPindfH +»t( o ft> a -Hma š-do. . II Bsn-ooCa^ •o BH o B pB^^® ffig-fO+ä-rt OHn+ä I F F t»r-'o ►pa H 0) ISJ-OH o o «vt»»^ 4» ac P'P'T'« 2 2*3^! STj « 2 H-3 v+j 3 fimefltf'iJ-B^Od rso "ß'PS-SlJ ^ a —•"Jb+'-S'S utHÌS K)O-HOO)»<»« *^p.^)l^lo iB-w o! cd ^ (a.+»H O t> > i»iHft tsatqwo) o n) g f< O - ma^^Q > gi2 » »D (9 h m giH (-00-5^0) p« "-f* n a» 1-1 « rt fl o rt ft jjp +» d -H W fl +» Tt iH r^ o o (DHrt^t rt o > ^ p t. o «1 • ìjvoq q ■rt a) d P-M rt rt .M P| H 0+> en a-H —te rt ß rtlMH o • m« mio-H ^ a ««iDHd o Cll Fi •H 0) -T) bCi-H -P bO d O.U 1-) t> t- d ^ ® ja « O O Ađ a oiM m ID WCO d itit^ JhHi o, s 0) > o »-I <0j>0 > r-J • vHSOeP.« «) .4« 0)+> S e ta—t« 00 g((+>r100^0VI NKJlTi m Loiou-o Fl >! o® »43 o. Ptó-H^-H-Hh »alAiJj ___lOOlsaBHSi-IHJlOMMi fC)M ta-H«-HrtOrtB---0—4»0 Ort co fì Ce) Ì65:« a: ~ CI Sir o 's.!!! o ui UUJ—V^INJOO J I — < < \ • tvj o f«-. CC UJ r-J »^a.—-o On oo: —'V. 5 o lU UJ < •>vO 001- - a Q. — I oc co UJK OHliJ UJO a << z m 3 0. < to <;>-<; ms o N^Ui <0 - lliJ V.CO.JO-JZ V, CD UJO < \--—tj o (c ujuj ZN.Z ir —u, (L K ^ > cfliaaJm^^gzHUjg Sa- 000 o>, o • ir S 1-1-3 I--- < 3 - (rt— — < X 0Q sm^ooo H- h— 3 UJ ___________iiceSm* «z Q.Z"« — ZON,—<00- o--I-Q Q 1-0 =I-UIL 2 3 O o , H- « C I- »- . 31- 3 UJ 3 ca u. v^z a i ca I- UJ < — Qh- z oc a: o o UJ iL O Z O < CCUJ UJ 3 X XHO fflcooomSggSga ____---- ca o o o N > 3 lu 3 o g o g g ^^jcnHO CJ ODU___. ffiCCÜUJOSQ.'^ I — 'S.ZCJ Q. I CKOraCSKKKV0 ti. \ .r-iNir^zn; —'uj — • < — x.-it z OK O _______________I l-l- K o UJ o p 51-lAO ils< ^ - X - UI a: o 5 a. o O^O-OO-JOJX-S J0 3 »-oe rn i- i- uj 3 (- UJ X > 1- Ü. tU tn < — X < >-3« UJ h-t-3_l-- O trt —-33- UJ C\IO o HX 5o < OOUJ >■ C>Q co — • . »IvlUJ^—^ f-j r— z »UJ oo< V^ ......... 5888888888! , o C\( (O-a-ITI ^ 00 o ^ C\J Jt ITI (D 0\ o 01 in iA v> r^ oo c^ loooo000000Q00000000000000Q0000 loooo00000000000000000000000000 30 O O vo UJ -»^U-liMll Irt OUJ _____ U, 000 -d-OCjr^Li. t) QODtn Ooi o<0 lA f^ rtv m o UJ ^ tO < o o u, ^ §00ö0000i- OJ CJ cv CM cy (M Ol R IO ooSöooSo 0000000 00000---- >000000000 0000000 00000 1000 )000 linijske aanke (D408, 409, TR401, T401). Ta eanfca j« tokovna, in oloer aa 100 mA TBakaiioal-nega toka in 300 V makalnialitie napetosti aed kol ekt or J Bin in emit or Jem tranzlatlrja T401. Izolacijflka napetost med raSimalnlkoni In Banko Je odvisna od iavedtse toroidnega Impuline-ga transformatorja TR401 in lahko znaSa ve5 tiaoS voltov. Na sliki 7 Je prikaaan popravek alike 5 (nadaljevanje), ölanek ti], ko imamo namesto alenala RD-' na elementu D251 signal WH , eponki Al in A2 elementa D250 pa sta povezani na A15-' (preje na 0,T oziroma GND). S tem ee postopek resetIranJ a'ure realnega Saša spremani iz OUT (0CPH),A v zaporedje LD A,80H O0T (0CFH),A Kadar ne želimo resetiranja ure realnega Saša pri uporabi ukaza OÜT {0CPH),A, moramo bit 7 akiiiBulatorJa postaviti na vrednost 0, torej A7 = 0. Tako imamo npr. pri uporabi eitalnika papirnega traku signal BRST- » 0. toda v ukaau OUI ((SCPHi.A je A = 40H( pri uporabi CRTS- <> » 0, ko aalenemo motor kasetnega pogona, Je A = 02H itn. Pri tera velja tole splošno pravilo i poljubni bit akumulatorja z vrednostjo 0 ne vpliva na nazlvno stanje periferije, pa5 pa » A = 00H ukinemo vsa zunanja neaivna stanja z ukazom OUT (0CPH),A. 6. Vmesniki za uporabo Baudotove^a teleprinterja Univerzalna V/I subrutina, ki je opisana na sliki 3, Je vgrajena v vseh točkah operacijskega sistema, kjer se zahteva vhod (vpis) ali izhod (izpis) podatkov. Posamezni deli o-peracijakega sistema opravijo pred uporabo univerzalne V/l eubrutine ustrezno inicialiaa-oijo (npr. E7 = 1 za takojšen izstop, E3 ■= 1 za Inicializaoijo periferne naprave in ES,E1.E0 » m za prireditev V/I kanala). Uporabnik aH posebni Inicialni program pa mora predhodno opraviti Inloializacijo tabele vmesni i; kih naslovov, oziroma kot pravimo, mora po-Bameznim kanalom prirediti periferne naprave. Ce se ta Iniciallzacija ne izvede, skoSi izvajanje programa po vstopu v univerzalno V/I subrutino v nepredvideni programski segment oziroma v del pomnilnika z nepredvidenimi po-eledlcami. Na slikah S, 9 in 10 so opisani moduli Y28, YS9 In 3f30, ki sestavljajo celoto za vpis preko tastature, izpis preko tiskalnika ter vpis preko öitalnika perforiranega traku navadnega (poätnega) teleprinterja s 5-mestnim Baudotovim kodom ter a hitrostjo 45.45 Baud (za medcelinski promet, zlasti ZDA). To nastavitev hitrosti lahko seveda takoj poviäamo (do 9600 Baud), 5e spremenimo stavek (vrstico) 63 liste na sliki 10 (za 9600 Baud imamo LD A,l) v Bubrutinl BINIT. Seveda pa lahko e ustrezno prireditvijo vmesnikov BAREAD, BAKYBD in ABPRIN (modula YZS in Y2Ö) uporabimo navadni teleprinter kot konžolno, objektno in izvirno periferno napravo. Prefiks BA v imenih BAREAD in BAKYBD pomeni konverzijo Baudot--A5CII, prefiks AB v imenu ABPRIH pa konverai-jo ASCII-Baudot J ti lastnosti omogočata uporabo navadnega teleprinterja pri danem operacijskem sistemu, ki je pisan za uporabo znakov ASCII ter ima celotno notranjo predstavitev s temi znaki {monitorke direktive in vrednosti operandov). Prireditev vnesnlkov Jtanalois je lahko ta- lot kjer so CI, CO, Ol, 00, SI, SO kanali« konaol-ni vhod, konzolni izhod, objektni vhod, objektni izhod, izvirni vhod in izvirni izhod. Seveda lahko uporabimo tudi meäano prireditev, ko imamo na konzolnih kanalih video terminal, ostali kanali pa so prirejeni Baudo-tovem teleprinterju. Ta razliSica Je zlasti ugodna tedaj, ko uporabljamo urejevalnik in zbirnik. Kot dokaz uàpelnosti takega pristopa so na slikah 6, 9 in 10 moduli Tf28, i29 in Y30 izpisani z navadnim teleprinterjem (uporaba zbirnika). Ker ima ta teleprinter na razpolago manjSe Število znakov kot ASCII teleprinter, se vrata ASCII znakov upodobi v en sam znak Baudotovega koda. Imamo tole ASCII-Baudot upodobitev ; A —». A, B jer 1 BELL SP — B A _ BELL, IP SP, '— -'t ■* t + ■ LP, CR ■ [ .( —* i I' 9; CR» —». & t (? J,) )» i> 01 s BAKYBD, CO i ABPRIH, 01J BAREAD, 00: ABPRIN, SI J BAREAD, SO t ABPRIN >,7 —i, *,/ /. <,t vsi ostali znaki ASCII —* niclaj prehod is ASCII številke na 5rko —^ A...) prehod iz ASCII črke na Številko —> 1...» Ta preslikava je bila izbrana glede na obsto-Je5i poätnl teleprinter starejšega tipa (LO 15 za anglosaksonsko podro5je). Pri novejSih tipih teleprinterjev bi bila preslikava nekoliko spremenjena. Kot vidimo, imajo vsi posebni anaki urejevalnika in zbirnika, tj. C, ], >, = ustrezno B-upodobitev. Pri uporabi urejevalnika priredimo konzolnemu vhodnemu kanalu vmesnik za ASCII tastaturo, izpis pa je lahko v B-kodu; tako imamo na razpolago vse potrebne krmilne ASCII znake, s katerimi upravljamo ; urejevalnik. K temu valja še dodati, da se ge-nerlrata znaka B-6rke (A..., spustitev valja) in B-številke (1..., «ivlg valja) za navadni teleprinter vsakokrat, ko imamo prehod iz Številk in Interpunkcij na £rke in obraten prehod. Pri Izpisu z navadnim teleprinterjem nam program za izpis daje še odmev na ASCII konzolo (vraticB 34, lista Y2Ö), tako da kontroliramo Izpis teleprinterja, ki je lahko tudi oddaljen. 7. Vmesnika za uporabo kasetne enote Kasetna vmosnika za vhod in Izhod sta namenjena uporabi kasetne naprave, in sicer za shranjevanje programov v objektnem kodu in zbirnem jeziku, za shranjevanje teksta ter za nalaganje iz kasetne naprave v računalnik, in sicer objektnega koda v pomnilnik (nalagainIk za premeščanje in povezovanje modulov) tez zbirnega ali prostega teksta z uporabo urejevalnika. Opisana vmesnika delujeta "brez napake" (zanesljivost: verjetnost pojava napake Je en bit v lo' bitih) pri vhodni/izhodni hitrosti 4800 Baud, ko se uporablja cenena kasetna naprava CC-9 (National Multiplex) ter zapis in lzpis__Beinhronakega tipa NRZ. Modul Y32 na sliki 11 Je sestavljen iz veä segmentov, in sicer» CDUMPS je predviden za prireditev izvirnemu izhodnemu kanalu) tu je upoštevana specifičnost urejevalnika (editorja)j CDUUF se uporablja v objektnem izhodnem kanalu J CREAD se lahko priredi vbodnemu objektnemu in izvimeimi kanalu t CASON je subrutina za vključitev motorja kasetne naprave, ki ima vgrajeno Se zakasnitev za 10 8 (enakomeren tek motorja po vključitvi in Časovni presledek med dvema zapisoma na magnetnem traku)) y3a cassette i/o drivers and subr. àddr object st f Y32 CASSETTE I/O DRIVERS AUD SUBR. '0000 •ooos '6004 '0006 -0009 'OOOB •OOOD *oaoF '0010 •0012 '0014 'OOIT 'OOJA •8010 'Boir •8021 •0023 '0025 '0087 •0029 '0 8 2C *002F '0033 '0034 '0036 '0038 '0039 CBD3 CBSB C6SB C4390Q' D6C3 CB7F 25 FA 7A D3C2 03DC CD5C00' C3aEE6 CBSB C42F00' D6C3 CB77 SSFA DBG 2 03 DC COSCOO' C3C0EĆ CD460D< CB9B 3E02 D3CF C9 CD2F0 0- 0003 0004 ODOS 0006 0007 0008 0009 0010 0011 0012 0013 0014 80tS 8016 0017 0018 0019 0020 0021 0022 0823 OD 24 0025 0826 0027 0028 0029 0030 0031 0032 0033 0034 0035 0036 0037 0038 8039 0040 0041 0042 0043 0044 0045 0046 0047 8048 0049 ooso 0051 0052 0053 0054 0855 0056 0857 0858 0859 0868 NAME Y32 ; CASSETTE DRIVERS FOR READING AND i DUMPING OF DATA C8-SIT ASCII ; VITH ONE STOP BIT AND 4SOO BAUĐ> ; •**•••••«» PROGRAHHED BY.AMTO'i P. ZELESNIKAR 1 FOR «OSTEK SDB-SO CZ-60J USING ; ROM/RAM/CTC/UART MODULE ••• 1 DATEI NOVEMBER 29< 1978 j•••*•«••••**••••*••**•••*••••• StOBAL CDUMPS GLOBAL CDUMP GLOBAL CREAD GLOBAL CIHIT GLOBAL CASaN GLOBAL CASOFF J»*«*«* i DRIVERS CDUMPS* CDUMP. CREAD AND SUB* ; CINIT ENABLE A CASSETTE DRIVE TO J SERVE AS INPUT/OUTPUT DEVICE. THE ; FOLLOVINQ PORT ADDRESSES FOR UART2 I AND CTC2 ARE USEDt J 0C2H FOR HARTE INPUT/OUTPUT DATAJ I 0C3H FOR UART2 STATUS/CONTROL WORD J 0C6K FOR CTC2 CHANNEL2 E CDUHPt BIT 3«A CALL CASOFF JP OEÖCOH CASONI I CALL CIHIT RES 3*E LD A* 2 OUT (OCFK>.a 1 to ctc2 chan3 •0 04a 3e0 2 0070 ld a>2 ;l0ad 48 00 baud '004c d3c6 0071 out {0c6h),a j time constant '004e 3es8 0072 ld a«58h ;l0ađ control word •ooso d3c3 0073 out c0c3h)j>a 1 to uart2 •0052 32febf 0874 ld cobffehj.a ;set 'eof'-flag •0055 af 0075 xor a ;turn"off'cassette '0056 d3cf 0076 out cocfh>*a ; drive motor and '0058 32ffbf 0077 ld tobfffh)*a i clear end-flag 'oosb c9 0078 ret -•return to caller 8079 j • •005c 57 0080 casoffild d,a -■save caco '08sd cb53 oos! bit 2.e ;test for source •005f 2033 0082 jr nz.soürce-s 1 channel '0061 fe3a 0083 objecticp •» ' jif not -i ' then '0063 2006 0084 jr đz;casoi-s ; go to càs01 •8065 af 0085 xor a 1 else clear '0066 32febf 0086 ld (obffeh}>a ; 'eof'-flag '0069 1827 00s7 jr endco-'s ;go to'endco •0o6b 3afebf 0088 casol: ld a>cobffeh) iincrqiemt '006e 3c 0089 inc a ; 'eof'-flag '006f 32febf 0090 ld c0bffeh3.a '0072 fe08 0091 cp 8 i if 'eof'-flag not '0074 2d0a 0092 jr nzd ; carriage return •0088 feođ 0102 cp obh '008a 2006 0103 jr nz.endco-S jif 'cr' call '008c cd3c00' 0184 scurii call delays j delay/"turn '008f af 0185 xor a j off cassette •0090 d3cf 0106 out (0cfh>*a S drive motor '8092 7a 0107 ENDCOl ld aod jreloađ caco •0093 c9 8108 ret j return to caller '0094 feo 3 8109 SOURCE!cp 03h j look if 'etx' '0096 20 fa 0110 jr NZjENDCO-S '8098 18f2 Olli jr sourl-s Ol 12 0113 B«D 10 Sllka 11/prvi del. Programslci vmesniki CREAD, CDUIIP in CĐCUFS za upora'bo Icaaetne naprav6s CDUMP Je predviđen sa objektni, CDÜMPS pa sa izviral izhodni kaaal. Y3a CASSETTE I/O DRIVERS AMD SUBR. ADDR OBJECT ST # . CAS 01 0Q6B CAS02 ooeo CASOFF CINTJ OOSC CASON CASONI OQSF CDUMP CINTI 0004 CDUMPS tlNT] aooo CINIT CKEYl 0025 CPRl OOOF CREAD CINT] OOIA CTAPE DELI DOOF DELAY2 OOSC DUMP 0009 £MDC;0 OBJECT 006J SOURl osec SOURCE 0094 ERRDHS-OOOO £HRORS°OaOO CINTI 0039 tINTJ 0046 (lOlF 0092 Slika- ll/nađaljevanje. Simbolna tabela modula lf32» ki ga sestavljajo kasetni progratoakl imeanlkl. CASON In CASOFP sta subrutini za vkljuSltev In IzklJuSiteir kasetnega motorja, CINIT pa Je rutina Inl-olallzaelje- DELAY2 Je aakaanllna subrutina, ko Imamo čakalno zanko sa 10 s{ CIITIT Je subrutina aa Inlclallzacijo zastavic ter 2a nastavitev kanalne hitrosti In delovnega režima vezja UAETSj CASOFP Je subrutina za izklJuSitev motorja kasetne naprave, tako pri objektnem kodu kot pri uporabi urejevalnika in ablmika. Za prireditev vmesnikov CDUMPS, CDUMP in CREAD imamo tale navodila: 1° CDUMPS Je iKpieni kasetni vmesnik v t,i. Izvirnem kanalu (sufiks S imamo za SOURCE). Njegov zaSetni naslov moramo naloŠiti takole i •M iSOQ i SO mz RASIOT CDUMPS'^ ^CDUMP Je izpisni kasetni vmesnik v t. i. obj^tnem kanalu. Njegov za6etni naslov naložimo takole : .M tOOO sOO XXIX NASLOV CDUMPg CREAD Je Sitalni kasetni vmesnik v izvirnem in objektnem kanalu in naložitev njegovega zaäetnega naslova Je tale t .M SOI Xm STASLOV CREAD Q . »00 XXXX'^ J SI mx NASIÖV CREAD? 4° Uporaba CDUHPS v povezavi z urejeval-nllcom~Je talei imamo editorsko zaporedje direktiv B0 » 'NULI ' ko se zaSne izpis iz urejevalniškega pomnilnika na trak, V tem primeru moramo predhodno prirediti t .M tOO'S tOO mcx NASLOV CDUMPS'? iSI XXKO JSO xm NASLOV CDUMPSP Pri prvi uporabi izpisne subrutine skoSimo v kanal j00 zaradi načina iniciallzaoije v samem editorju (ta programski segment Je v HOMu), v vseh naslednjih pozivih izpisa pa v kanal tSO, ko smo preinicializlrali register E ob prvi uporabi Izpisa. Takšen naSin (zvlJsSa) zagotavlja ustavitev motorja kasete, ko Je tekst editorja izpisan. Pri izpisu premestiJIvega in povezljivega objektnega koda iz žbiralka pa moramo uporabiti prireditev .M jOOO s 00 mi NASLOV CDtJMP'? 6° Pri navedenih pogojih sta zagon in u-stavlTev motorja kasete avtomatiSna. Iniciali-saclla za kasetno obratovanje Je vselej avtomatična (Je vsebovana v vmesnikih), tako da ni potrebna izvedba posebnega inioialnega programa. 7° Za brezhibno delovanje kasetne naprave v povezavi z urejevalnikom Je priporoSlJiva vstavitev prve vrstice v urejevalniškem tekstu in sicer UULL'...'HULL"CE' na koncu teksta pa naj bo znak "TETX' (heksade-olmalno 03). Prednost uporabe kasetne naprave Je pri razvoju programov (v zbirnem Jeziku), aaj teleprinterja (in njegovega hrupa in nizke hitrosti) ne potrebujemo ve5. Programske tekste shranjujemo na trak. Jih modificiramo In popravljamo, dokler program nima željenih lastnosti in Je brez napak. Sele potem tekste in liste napišemo na papir ter luknjamo trakove, ki Jih shranimo v arhiv (knjižnico) z ustrezno klasifikacijo. 8. Sklep V članku opisani vmesniki predstavljajo del operacijskega sistema in Jih zaradi tega shranimo v ROM (npr. EPROM) ali na disk. Prireditev njihovih naslovov kanalom omogoäa takojšnjo uporabo dodatne periferije, tj. navadnega teleprlneterja, linije in kasetne naprave. Vmesniki so tudi del kompleksnejšega komunikacijskega sistema, npr. vrste s sporoSili, opisane v članku [2], S takim sistemom Je tedaj omogoSeno polavtomatiŠno vdrževanjo zvez na domačih In mednarodnih linijah in seveda tudi prenos t,l. raSunalniSkih podatkov (programov, podatkovnih agregatov, odprtega tek- ' sta). Članek izpostavlja pomen pojma kanala, njegovo uporabnost in univerzalnost. Prihodnji operacijski sistemi naj bi zaradi opisanih lastnosti kanala bili zgrajeni praviloma s kanalnimi V/I subrutinami, saj le-te omogočajo ceneno programsko prolagodltev uporabniške periferije. Literatura [ll A.P.Železnikar, RazSlrltev mikroraSunalnl-Skega sistema. Informatica 2 (1978), 1527, St.3. [2] A.P.Železnikar, Vrsta s sporo5ili za komuniciranje z uporabo mikro raSunalnlka, Informatica 2 (1978), 28-38, st.2. t3] A.P.Železnikar, Uporaba 5aaovnlkov in ite-vnikov v mikroprocesorskih sistemih e procesorjem z-80, Informatica S (1978), 2533, St.l. [4] A.P.Železnikar, I.Ozlmek, M.KovaSevld, D. Novak, Programiranje mikro računalnikov s procesorjem Z 80, Informatica 1 {1977)» 5-12, Št.2. 26 Informatica Žt.4 letnik 1976 specifičnosti upotrebe mikroračunala za pračenje i upravljanje procesa g.snniljanić UDK 681.5 - 181.: 62 - 50 Elektrotehnički fakultet, Zagreb u älanku se najprije u saSetom obliku prikazuje prađonje i upravljanje procesa ponotfu analognih sklopova i klasičnih digitalnih raCunala. Polazeći od toga razmatraju se specifičnosti koje u to područje unosi primjena mlkroraCunala. PROCESS SUPERVISION AND CONTROL USINfi MICROPROCESSORS. Iinpact of microprocessors on process supervision and control is considered. First process supervision and control usino analog equipment and classic digital computers is discussed. Then specific microcomputer features are considered. ft-adenje i reguliranje različitih procesnih veličina pomoću klasičnih analognih sklopova poznato je i naäiroko razmatrano u literaturi. Procesne veliClne se pomoću regulatora nastoje zadržati na željenoj vrijednosti. Pri tome "željena vrijednost" može biti konstantna ili promjenljiva, ali u svakom slučaju takva da se njezinim reguliranjem postignu neki unaprijed postavljeni ciljevi. Pri tome sami regulatori mogu biti realizirani različitim sredstvima (mehaničkim, pneumatskim, elektroničkim ltd.). Analogni elektronički sklopovi omogućili su da se reguliranje 1 nadzor procesa obavljaju efikasnije 1 elegantnije, zbog povećanih mogućnosti koje imaju elektronički sklopovi u usporedbi s drugim starijim vrstama uredj aja za upravljanje i nadzor procesa. Zbog toga njihov razvoj 1 primjena predstavljaju skok u kvaliteti procesna opreme. No uprkos napretku u odnosu na starije sisteme doseg takvog načina praćenja 1 upravljanja ima granice odredjene mogućnostima upotrijebljene tehnike. Najčešće se regulira 1 mjeri samo jedna lokalna veličina. Istovremeno uzimanje u obzir velikog broja mjernih veličina i realizacija složenijih algoritama, lako je moguće, praktički rezultira u glomaznim e-lektronlČklm sistemima s veoma velikim brojem elemenata, pa nije u praksi naišlo na široku primjenu. Upotreba digitalnih računala za praćenje i upravljanje procesa Pojava digitalnih računala, naročito onih realiziranih 3 poluvodičkim sklopovima (SSI 1 MSI) .s njihovim ogromnim mogućnostima obrade podataka, nagovijestila je mogućnost uspjeSnijeg i efikasnijeg nadzora i upravljanja procesa. Pri tome se dogadja jedna karakteristična stvar: Digitalno računalo se u prvom'redu nastoji upotrijebiti kao zamjena za analogne sklopova. Postepeno se ipak digitalno računalo, osim zamjene analognih sklopova, upotrebljava 1 za obavljanje drugih zadataka, karakterističnih baš za digitalna računala. To predstavlja novi kvalitetni ekok VI upravljanju 1 nadzoru procese. Takav razvoj se uostalom dogadjajo i na drugim područjima. Zar nisu npr. prvi automobili bili u stvari kočije, kojima su konji zamijenjeni motorom, a tek kasnije su se razvila svojstva karakteristična samo za automobile. Isto tako se nio5e reći da su prvi elektronički integrirani sklopovi bili pravljeni na način sličan kao sklopcvi realizirani s diskretnim djelovljna, da bi kasnije noprlmlll oblik specifičan ba5 za njih. Tiolčan način upotrebe digitalnog računala u procesu nrikazan je na si. 1. Na slici je orl-kazana upotreba digitalnog računala za tzv. "direktnu digitalnu kontrolu" (DDC) u kojem digitalno računalo direktno upravlja Ili nadzire nroces. No moguć je i drugi način unotrebe digitalnog računala, takav da digitalno računalo upravlja s analognim regulatorima Izračunavajući njihove postavne veličine, prateći veliki broj parametara tirooesa. Na osnovu ulaznih veličina, digitalno računalo izračunava takve postavne veličine da se Lz orocesa dobiju najbolji rezultati. Takav način rada je moguć i dosta se upotrebljava, no zbog nemogućnosti da se prikažu svi mogući nasini, ovdje de se prikazati i donekle razmotriti samo DDC -način, jer je upravo na njegovu nodručju urlmjena mlkroraCunala najveća, a to je ono Sto nas ovdje orven-stveno zanima. Parametri procesa, najiSeSće analogne veličine, dobivene senzorima, pretvaraju ae u digitalne u analogno-dlgitalnom nretvaraču (ADC) 1 unose preko odgovarajućeg Interfelsa u digitalno računalo. Digitalno računalo (klasično, a ne ml-. kroraČunalo) Ima smisla upotrijebiti samo onda kad Iz procesa dolajil veliki broj analognih signala, pa je zbog toga neophodan multlpleksor. Većina oarametara procesa se IzraSava analognim signalima, a samo manji dio se moSe dobiti izravno u digitalnom obliku, pa takvi signali ne trebaju"analogno-digltalne pretvorbe. Isto tako izlazi Iz računala su digitalni, pa se samo neki od njih mogu uriotrijebitl u takvom obliku za direktnu intervenciju u oroces. U drugim slučajevima se Intervenira■analognim signalima, pa je zbog toga digitalne Izlazne signale potrebno pretvoriti u analogne u odgovarajućim digltalno-analoanim nretvaraČima (DAC). 0 oba slučaja se radi o zatvorenoj oetljl kojom se upravlja s procesom. No uetlja može biti 1 nreklnuta, te računalo na neki način prikazuje čovjeku §to so dogadja u Drocesu, a on odlučuje Sto će poduzeti. Ako odluči da eventualno Intervenira u oroces, on to čini ručno. U slučaju satvorene uoravljačke DGtlje intervencija se obavlja automatski. Na si. 1. prikazan je, moqlo bi se reći, klasičan način uDotrebe digitalnog računala u procesima, Razmotrimo sada nekoliko karakterlstič- neki proces IZRAŽENI ,ANALÒ^NIM signalima pahametri procesa izraženi i ■ digitalnim ^ signalima izvrSni organi 2a djelovanje na proces i adc Tr i3vršni organi i_ . . _ ..... r — ---— f dac ■dto" IZVRgNI ORGANI RUČNA intervencija u proces digitalno raCunalo __u prikaz stanja procesa Slika 1. nlh svojstava takvog naClna unotrebe digitalnog raÄunala i usporedimo ga, äto je ved donekle 1 uöinjeno, s odgovarajudiiti analognim sklopovima, a zatim s mikroračunalima. Ve<5 je reCeno da analogni regulatori najfieSde upravljaju samo s jedrom procesnom vellòinom, a^i su aato relativno jednostavni i jeftini, pa ih se moie upotrijebiti velik broj u jednom procesu, a da to bude prihvatljivo s ekonomskog stanovišta. Naprotiv digitalna računala, kad se upotrebljavaju na naSin prikaaan na si. 1. eu najčeštfe tzv. mlniračunala ili ona vetfa od njih. Ona raspolažu sa znaEajnin rafiunacskiin mogućnostima, ali cijena samog rai^unala, a pogotovo cijena njegovog instaliranja, odnosno cijelog upravljačkog aistema, znatno nađitiaSuje; relativno gledajući, analogne, regulatore. Zbog toga upotreba takvih klaelCnih digitalnih računala- dolazi u obzir äamo onda kad mogu zamijeniti rad nekoliko desetaka ili 6ak stotina analognih regulatora, S druge strane upravljački i mjerni algoritmi koje takvo ragunalo izvodi, kao, «(unjenu za analogne uredjaje, su relativno.jednostavni i mcm se sastojati od oo nekoliko stotina instrukcija raćunala. Svaka se od tih instrukcija izvodi u jednoj 111 nekoliko mlkrosekunđi. Tako raSunalo na rad potreban za jednu unravljaöku netlju troši u prosjeku manje od jedne milisekunde svojeg vremena, pa bi u jednoj sekundi moglo posluživati i do 1000 petlji. Ovo Bu dakako samo oret-poatavke da se vidi iedan reprezentativan primjer. Parametri u procesima (temperatura, pritisak, protok itd.) se obično ne mijenjaju suviSe brzo, pa se ni uz<7tc1 takvih veličina ne moraju uzimati u veoma kratkln razmacima, a da proces upravljanja bude inak"dobar. Uzimanje utoraka dakako znafil da se samo uoravljanje ne izvodi kontinuirano, nego diskretno, ali da to ne smanjuje kvalitetu upravljanja. Kao zaključak se može reči da u praksi jedno digitalno računalo zamjenjuje najčešće nekoliko desetaka 111 čak stotina analognih petlji. Takav način uoravljanja ima dobrih strana, ali i nedostataka. Medju nedostatke ae svakako moie ubrojiti potpuna ovisnost jednog cijelog procesa ili u najmanju ruku jednog njegovog značajnog dijela o samo jednom raSunalu. Ako bilo Stoji vitalni dio računala pri takvom načinu rada ispadne iz pogona, onda bi se moralo prekinuti odvijanje procesa. Medju vitalne dijelove računala spadaju svakako procesor i memorija s programima i podacima. Nette manje značajne periferijske ' ili druge jedinice mogu Ispasti iz pogona, a da se proces i dalje odvija, ali na ponešto degradiran način. Ovisnost velikog broja upravljačkih petJji, odnosno cijelog procesa o samo jednom računalu' je prema tòme problem pri upotrebi večih računnla. Taj problem se može donekle riješiti upotrebom redundantnih računala, koja preuzimaju zadatke pri ispadu osnovnog računa. Takav način rađa je uobičajen npr. Ü nuklearnim elektranama, svemirskim letovima ili vojnim sistemima, kod kojih je naj- . važniji cilj da sistem radi onda kad se to od njega traii. Cijena koja se za to plača upotrebom dvaju ili čak triju redundantnih računala igra manju ulogu. Takav pristup u standardnim privrednim procesima, kod kojih je ekonomičnost proizvodnje i prema tome niska cijena upravljačke i ostale opreme najvažnija, često nije prihvatljiv iz ekonomskih razloga. Dalje, diskretizacija uzoraka, koji se uzimaju za obradu iz procesa, te greške đo kojih je neizbježno dolazi pri analogno-digitalnoj i di-gitalno-analognoj pretvorbi, takodjer predstavlja nedostatak, premda se tvrdi đa se te greške mogu smanjiti po želji, barem teoretski. Osnovna prednost upotrebe digitalnih računala su značajne računske mogućnosti i brzina rada,' koja omogudava da se praktički istovremeno prati mnogo parametra procesa, te da se izvode složeniji upravljački algoritmi. Haime, računalo uzimajući u obzir trenutačne podatke o stanju procesa ("u realnom vremenu" tj. zaostajanje reda milisekundi), te uzimajući u obzir sve mjerne veličine (ili bar one najznačajnije) izračunava njihove međju.sobne' odnose i utjecaje, te na osnovu toga daje trenutačnu sliku globalnog stanja rada procesa ili postrojenja. Takva se informacija o stanju procesa može predočiti Čovjeku, tako da on odluči kaitvu de intervenciju u proces poduzeti ili se intervenira direktno automatski. Dakako ako čovjek odlučuje, onda njogova odluka može biti veoma kvalitetna, jer je zasnovana na kvalitetnoj informaciji, kakvu nije mogao dobiti npr. iz analognih sklopova. Uzevši podatke s analognih sklopova za praćenje rada procesa, moglo bi se informacije adekvatne onima dobivenim od digitalnog računala, dpbitl nakon dužeg' računanja ručno ili uz upotrebu "off-line" računala, a tada je za intervenciju u proces ved prekasno. Naprotiv, upotreba digitalnog računala u realnom vremenu na "on-line" način omogudava da se prate i upotrebljavaju za upravljanje i složene izvedene veličine, dobivene uzimanjem u obzir i medjudje-lovanjem velikog broja mjernih mjesta. To predstavlja "rafiniranu" informaciju o stanju procesa, koja se dobije obradom podataka s pojedinačnih mjernih mjesta, koji prèma tome služe kao "sirovina" za dobivanje kvalitetno nove rafinirane informacije.' To npr. znači da se prati rad cijele nuklearne elektrane uzimajući u obzir stanje nä svih 5-7000 mjernih mjesta. Eto takvo poboljšanje rada se dobije u upravljanju i nadziranju procesa upotrebom digitalnih računala, bez obzira đa 11 se radi o prekinutim ili neprekinutim upravljačkim petljama. Za sve Što je do sada navedeno bi se moglo reći da su općenito poznate stvari, naäiroko obra-đjene u literaturi, ali koje je trebalo zažeto iznijeti da bi se mogle razmotriti specifičnosti upotrebe mikroračunala za nadzor i upravljanje procesa. SPECIFIČNOSTI UPOTREBE MIKRORAČUNALA Pretpostavljajući da' su poznate osnovne karakteristike mikroračunala (ukoliko nisu ^ppgu se naći u odgovarajućoj lltératuriP ' ovdje de- biti razmotreno ono Sto je suecifično za upotrebu mikroračunala u procesima. Mikroračunala su digitalna računala kao i sva druga veća računala,- pa se realiziraju upotrebom princioa digitalne elektronike. No za razliku od drugih većih računala ona upotrebljavaju isključivo sklopove visokog stupnja integracije (LSI sklopove). Njihova osnovna svojstva,' osim isključive upotrebe LSI sklopova, su neobično male dimenzije i cijena. Dok se prije pojave mikroračunala neko prosječno "mi-ai"-raČunalo, tj. takvo koje se uglavnom upotrebljavalo za nadzor i upravljanje procesa, moglo nabaviti za desetak ili nešto više hiljada dolara, dotle'se elementi mikroračunala mogu kupiti za dva reda velif^ine nižu cijenu. Upravo taj ekonomski faktor igra odlučujuću ulogu pri upotrebi mikroračunala za upravljanje procesa, S miniračunalom se mogao upravljati neki osrednji proces, upotrebljavajući stotinjak prekinutih ili neorekinutih petlji. S mikroračunalom se mogu upravljati i nadzirati i oni najmanji procesi, a da pri tome mogućnosti obrade podataka nisu bitno umanjene. Osim toga nije nikakva ekonomska nrepreks da se za samo jednu petlju upotrijebi jedno mikroračunalo, koje upravlja nekom lokalnom veličinom, štoviše, osim upravljačkog mikroračunala u jednoj petlji se može upotrijebiti io.^ jedan ili više mikroprocesora, iioji upravljaju lokalnim funkcijama unutar te jedne petljo (npr. upravljanje izvrSnim organom kojim se djeluje na proces ili nešto slično), Kao primjeri uootrebe mikroračunala za upravljanje "malih" poslova može se navesti upravljanje pećnicom za rscSenje pilića, upravljanje strojem za nranje rublja, strojem za šivanje, zatim upotreba mikroračunala za upravljanje nepokretnim trenažnim biciklom, upotreba jednog ili viSe mikroračunala za upravljanje i nadzor rada automobilskog motora itd. Zahvaljujući spomenutim karakteristikama neki predvldjaju da će se u skoroj budućnosti u domaćinstvima upotrebljavati isto toliko mikroračunala, koliko se sada upotrebljava električkih motora {a to je desetak ili više). Ako to sada izgleda nevjerovatno, onda se moramo prisjetiti đa je nedavno bilo isto tako nevjerovatno đa će se toliki motori upotrebljavati u domaćinstvima. Pri upravljanju velikih procesa mikroračunalima upravljanje se može decentralizirati no volji, te nestaju problemi oouzdanosti koji se pojavljuju kao posljedica ovisnosti cijelog procesa o samo jednom računalu. Hijerarhijskom povezanoädu mikroračunala s višim nivoima upravljanja mogu še dobiti izvedeni parametri" upravljanja, kao i kod upotrebe većih računala, tes sé tako dobivaju prednosti i analognih regulatora i velikih digitalnih računala. No takav sisteift treba i napraviti, a mogu ga napraviti samo oni inKénjeri-automatičari, koji podjednako vladaju upotrebom hardvera i softvera, nakon Sto su, u zajednici sa stručnjaci-"ma tehnolozlma za odgovarajuće procese, razradili upravljačke, algoritme. Razradu i realizaciju sistema mogii napraviti samo stručnjaci iz tih grana i to uz veliki trošak vremena. Zbog toga razrada i izrada upravljačkog sistema predstavlja najveži procentualni dio u cijeni sistema, te se ti troJSkovi nastoje smanjiti kakogod je to moguće. Cijeli sistem za upravljanje se mora gotovo uvijek izrađjivati "po mjeri" i ne može se'standardizirati, radi neizbježnih različitosti procesa. ali se pojedine njegove komponente, bilo hardverske, bilo softverske, mogu standardizirati. To se u prvom redu čini tako da se upotrebljavaju LSI sklopovi za različite druge funkcije, osim procesorske, te da se upotrebljavaju standardni moduli programa, ali, kako demo vidjeti i na druge načine. Kao prvi zaključak koji se nameđe na osnovu do-sadaänjeg razmatranja specifičnosti upotrebe mikroračunala u procesima, može se redi da je upravo niska cijena omogudila upotrebu mikroraöu-nala za male poslove i procese, te da je to jedna od nihovih osnovnih prednosti i specifiCnosti. Daljnja specifičnost upotrebe mikroračunala u procesima je način gradnje interfeisa, kojim se proces, povezuje a računalom. Kod klasičnih sistema, kao äto je onaj prikazan na si. 1, inter-feis se izgradjuje pomoču poznatih elektroničkih sklopova, diskretnih ili integriranih, najČeS e= > U tat In C 1 14 S3 n.1.1 Oulpvl 4lU#2 1— Öaaovnl poteki signalov pri oaveSe-vanju dlnamlEnega pomnllnllca, Slika 2. Časovni poteki signalov pri DMA. prenosu. Bolilno DKA REQ.elgala definira DMA. kontrole* (6844), kot funkcijo ponm.ure (1) in signala TxSTB (2), kl označuje, kdaj se je Izvrfill DMA prenos. Za nas Je bolj zanimiv vhod DMA/REP,REQ. preko katerega je mogoJSe podaljševati neaktivni del faze (02 nizek). Medtem časoiD, ko je 00 na nlzKem nivoju, normalno teöe pomnllniška ura (Mem.Clk,), ki omogoča osveSevanje ali DMA prenos. Xako smo procesorju ukradli en ali več ciklov. Na Bilki 2 00 prlfcaeanl poteki signalov pri osveäevanju in DMA. prenosu (za 6844 DMA kontrolor). 3. OPIS KONTROLNEGA VEZJA Za oaveževanje in DMA prenos imamo samo en krmilni vhod na taktnem generatorju MC6075. Z dodatnim vezjem (allka 3 in slika 4) moramo razöirlti ta vhod na dva priključka. Pri tem mora biti definirana prioriteta ob hkratnem pojavu obeh zahtev. Poleg tega moramo zagotoviti osveževanje procesorja vsake 4,5 yie. orrAAefi aea,— Slik« 5. Kontrolno vesje To Je rešeno tako, da se po vaake» ukradetten ciklu, sprosti taktni generator, đa lahko ee-nerir« en aktivni poloikel (visok Obe salitevi (po osveževanđu in DKA prenosu) L Bm/ /HJJt.Bi^ _ vhod taktnega generatorja. Posa-nezna zahteva po podaljSevanJu sigiala saw, «e at« izpolnjeŽa pogoja St.l In It.2 n« vezjih D4 ii D9. Po-««m, k zahteva po DWA pre- taktnega generatorJa^^in 'i» i®hodu (D?) ugas-njan. V te® priaieru lua zahteva po osvele- do taktnega generatorja. Po- fev-nl; s^ zahteva po osve- ževanju Se ni.priSla do taktnega generatorja, ti «J ^ flip-flppu CD2,D5) shrLjena nobena zahteva po osveževanju in če le uu-aan-tBn REJ.GEAKT signal na izhSduM'.^Sb f S Jene« pogoju št.2 se takoj začne DMA cikel. osveževanje prioriteto pred DMA prenosoB. RS flip-flop ai za-zahtevo po osveževanju, ki ^^ prenosa. JK flip-<211,D12) služita za podaljševanje G^NT ßignaloy z« pol cikla. Tako Je procesorju zagotovljena polovica cikla, ki ga osve- nlefeSANT^^^P^^f^^l'^^^;'^ takta.'ned traja-«rL krmilno vezje namreä ne 't. SKLEP Cilj tega kratkega sestavka Ja predstaviti rafiunalnikSv I prlcelorje« v?s?i povečanja zmoglji- vosti aiateiaa. To enostavno kontrolno vezje MeM.UM at/s H DMA tea. Om^ QKAf/r oiycnfcSt fstž-^tf-f Slika Časovni poteki pomembnejših signalov namrea oaogoČ« priključitev DMA kontrolorja, ki predstavlja dodatén zelo hiter vhodno-iz-hodni kanal, 5. LITEKATURA 1/ D.Movak,M.Kova«ević,A.P.Žele2nikari Mikro računalnik "Vita" s procesorjem 68oo, lofo^atica št.1,letnik 2,1978, str. 2/ B.Ferguson: This 6Sòo System Handles Clock Design,No.lo,Vol.8, 1978,pp.60-68. 34 Informatica St.^ letnik 1978 razmnožujoći se prognam v pascalu v.batagelj TOK 519-602 Univerza v LJuììljani, FNT - VTO Matematika in mehanika V sestavku je opisan razmnožujoči 00 program v pascalu. BELP-REPHODUCING PKOGHAM IN PAßCAI,l iß given. in the note an example of eelf-reproducing program in pascal Eno izmed pomembnih poglavij kibemetike ali sploSne teorije avtomatov, kakor jo je v svojih delih imenoval J, von Neumann, je teorija raz-mnoSujočih se avtomatov £1"] . Tu ima evo ja korenine tudi naslednja naloga t V izbranem programimem jeziku sestavi "raamnožujoči so" program, ki bo ob izvedbi izpisal na neko datoteko svojo natančno (Izvorno) kopijo. Tej nalogo je posvečen sestavek , v kate- rem so opisani razmnoSujoči se programi v fortranu, algolu 60, liepu in snobolu; poleg tega pa tudi Idejna zamisel takih programovo Vendar zaradi posebnosti posameznih progrfunlr-nih jezikov, vprašanje: Kako Izgledajo razmnožujočl se programi, če sploh obstajajo, v drugih programimih jezikih ? kljub temu nI postalo povsem nezanimivo. Ta občutek sen dobil, ko aem poskušal sestaviti tak program v pasoalu. No, kakor vidite spodaj, oreh ni bil pretrd. Literatura! J. Ton Nsumanni Theory of Self-reproducing Automata,(Ed.A.W.Burks); University of Illinois I^ss, Urbana, 1966 CaJ P. Bratley,.J, Millo: Self-reproducing Programs; Software - Praotice and Experience, vol. 2(1972), p. 397-'^00 PROGRAM seL(-REP(ÜUTF'UTfX)i CONST N=«2Ö{ K=50» L=* AC*! Fi=ta!=#ä TYF-e T-PACKE:D ARRAYLI . .K:0F CHAK;( yftft XMEXT! t J INTEGER) E1STÌ AtARRAlfi:i..NaOF Ti BEGIN AC 1]:=*PR0GRAM 3ELFRGP(OUTPUT.X)S AC 231=+CaNST N=2ÖI K=50} AC 31:=* Z= iL«. AC ( » ) ( AC 4]:=*TYPE T=PACKEri ARRAYCl, .KIOF CHARÌ AC XtTEXTi ItlNTEGER) AC ó]i=+ &!T! AJARRAYCl..N]OF T> AC 7];=*HiEGIN AC Eii=AC3D! AC33C ACSICIOIS-»? t Ar.3:iC 11 4"21 AC33C123J"Zf AC33C17]i=2l At3DCS33S=Zt AC3:C28:i=7! AC3]C32]:=ZJ AC33C37::=7f AE33C39:Ì"Z» FOR It=l TO 7 1)0 WRITELNlXrAri3>J AC3J:«BS FOR I!=l TO N DO WRITELN(X,LiI!2-R»Z»ACi:FZfU)( FOR l!=g TO N IiO MRITELN(X,Atl3) AC AC1Ö3 ACinia* AC123;=* ACl43J=t AC15]J=* ACló]i=* AC17DJ=* AC18]i=+ENn. B:=AC33) AC3DC 9]!=Zf AC3DC103)=7> AC3][:ini=Z{ AE33Cl2]i»Zi AC3]C17D)>«2I At3at23i;-2» AC33C23]!=Z! AC3]C323:=Z) Ar31C37]J=7r AC33t39]J=Z; FOR = : TO 7 DO WRITELNfXrAn: ) ) AC3D!=BS FDR l: = l TO N riO WftITELN(XfLfI!2rRTZ»Ari],Z,W); FOR l:=8 TO N M Ufi;ITELN(X.ACI3) 4) 4! *t *i ti *) *> t) *i *i t» Informatica št.l letnik 1978 naèe baze j.benković kemijske a.kornhauser dokumentacije m.vntačnik UDK 681.5 : 002 Univerza v Ljubljani FtOT - VTO kemija In kemijska tehnologija - RCPO Kemijsko raziskovanje ter prenos raziskovalnih đoseikov v proizvodnjo in Izobraževanje sta vedno terjala urejanje kemijske dokumentacije, njeno evaluacijo In dlsemlnacijo, Z eksponencialno rastjo Števila kemijskih informacij je postala uporaba rafiunalnlka na tem področju neogibna- V Sloveniji imamo v okviru Raöunalniäkega centra za programirano uCenje (RCPU) pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo dve bazi kemijske dokumentacije. Prva je iz uvoza, Chemical Abstracts Condensates ( Chemical Abstracts Service- Columbus, Ohio, USA), druga pa lastna baza podatkov o alkaloidih. Chemical Abstracts Service objavlja tekoče izvlečke iz publikacij kot Chemical Abstracts, ki so v kondenzirani obliki preneäeni na računalnik. To bazo v okviru projekta Raziskovalne skupnosti Slovenije uvaja zgoraj navedena institucija tako, da je opravila prenos na naS računalniški sistem (Republiški računski center), nudi stalno pomoč uporabnikom pri oblikovanju profilov, izvaja operativna dela, vodi stalno analizo in evaluacijo dosežkov, skrbi za nenehno optimizacijo profilov in uvajanje novih oblik te baze. V prispevku je opisan celotni proces te dejavnosti. Med uporabniki baze CAC so.fakultete in visoke šole, tehnične knjižnice, raziskovalne organizacije ter Številne OZD iz industrije. Podan je podrobni pregled števila uporabnikov po institucijah in strokah. RCPU pa razvija tuđi lastno bazo kemijskih informacij na področju alkaloidov, ki je pomembno, tako za kemijsko teorijo kot kemijsko-farmacevtsko industrijo. Pri tem uvaja v delo uporabnike v industriji in raziskovalnih organizacijah, pa tudi študente kemije in biologije. Prispevek podaja pregled problematike pri gradnji lastne baze, postopke za njeno gradnjo, uporabo In evaluacijo. Daje primere tega dela In podatke o obsegu doslej zgrajene baze dokumentacije. Vabi k sodelovanju. CHEMICAL DATA BASE IN SLOVENIA. Chemical research and the transfer of Its achievements into industry and education have' always required the processing of chemical documentation, its evaluation and dissemination. Due to the exponential growth of chemical information the use of computo: has become inevitable. In Slovenia, the Computer Centre for Programmed Learning (RCPU) at the Faculty of Natural Sciences and Technology, processes two data bases of chemical information. The first one IS Imported i Chemical Abstracts Condensates (Chemical Abstracts Service - Columbus, Ohio, USA), and the other the Alkaloid Data Base, developed in the Centre, Chemical Abstracts Service publishes current abstracts of publications in the form of Chemical Abstracts which are transferred in the condensed form onto computer. Within a project sponsored by the Research Community of Slovenia this base has been adapted to the available computer system (Republic Computer Centre). RCPU offers assistance to the users in the formation of profiles, and carries out the operational work, continuous analysis and evaluation of results. The paper ' presents the processes of this work. Faculties and colleges, technical libraries, research institutions and numerous enterprises are the users of CAC data base. A detailed survey of users is presented. RCPU also develops its own data base of chemical information in the field of alkaloids, important for chemical theory and for chemical-pharmaceutical industry. The Centre introduces into development of this data base the users fcom industry and institutes, as well as chemistry students. The paper provides a survey of problems involved in the formation of such a base, procedures used in its formation, application and evaluation. Examples are given for the use of this data base and the survey of results accomplished so far is presented. The wish for cooperation is expressed. uvod Narava dela v kemijskem raziskovanju, pri prenosu raziskovalnih doseikov v prakso in v kemijsko izobraževanje je vedno terjala urejanje dokumentacije, njeno evaluacijo in njeno diseminacijo. Število kemijskih informacij naraSöa eksponencialno. če vzamemo kot primer Chemical Abstracts, to lepo ilustrira obdobje, potrebno za milijon abstraktovj za prvi milijon je bilo potrebno 32 let, za drugega le Se IB, za tretjega 8, za Setrtega i leta in 6 mesecev, za petega komaj tri leta. Tudi Stavilo kemijskih spojin silovito naraSča. Chemical Abstracts Registry kaSe tedenski porast okrog Sest tisoä spojin. Tako tudi na oSjem področju kemije ni veS mogoSe spremljati informacij v celoti. Za vsako eksponencialno rast je znaiSilno, da vodi v eksplozijo, Se se ne umiri oz.stagnira. Danes že govorimo o eksploziji kemijskih informacij. Umiritev seveda ni mogoča, moSen je le prehod na novo kvaliteto. To novo kvaliteto omogoča uporaba raSunalnika za vsa tri podroöjai za proizvajanje, evaluacijo in diaeminacijo informacij. V okviru RaCunalniSkega centra za programirano uCenje ( v nadaljnjem besedilu RCPU) pri VTO kemija in kemijska tehnologija Fakultete za naravoslovje In tehnologijo Univerze v Ljubljani (center je Se bistveno presegel podrofije svojega imena, vendar ga je zaradi ljubezni do tradicije ohranil....) delujeta dve bazi, zanimivi za kemika, tehnologa, farmacevta, biologa, medicInca In vrsto drugih, ki jim je kemija osnova pri delu. Prva je baza CAC,.druga pa alkaloidna baza, ki jo razvijamo sami. BAZA PODATKOV CHEMICAL ABSTRACTS CONDENSATES (CAC) Kemijski informacijski servis (Chemical Abstracts Service-CAS) objavlja tekoöe lzv].e6.ì:e is oubll-kacij v seriji Choraical Abstracts ter indekse, ki omogočajo retrospektivo. Med pomembne novejäe dosežke pa sodi raSunalniSka baza podatkov Chemical Abstracts Condensates (CAC). Shema kemijske dokumentacije CAS TISKANA INFORMACIJA — f PISANA INFORMACIJA — t i USTNA INFORMACIJA ------i Baza Chemical Abstracts je razdeljena na 00 sekcij. Prvih 34 sekcij izhaja v lihih tednih in prinaSa podatke o naslednjih podrofijlht biokemija20 sekcij) in organska kemija (14 sekcij). V sodih tednih pa izhajajo sekcije, ki pokrivajo naslednja podroöjai makr©molekularna kemija (12 sekcij), uporabna kemija in kemijsko inSenirstvo (18 sekcij), fizikalna in analizna kemija (16 sekcij). Baza je pisana v standardnem formatu, Izbira dokumentov pa je zasnovana na definiranju kemijskih podroöij. V bazo so vključene lastnosti elementov In spojin, metode njihove analize in sinteze, flzioloSkl učinki, uporaba. PRIPRAVA RAČUNALNIŠKE OBDELAVE Računalniške obdelave smo ves čas razvijali v dveh smereh I za selektivno diseminacijo informacij (SDI) ter za retrospektivo. Za sdì amo uporabili modificirani programski paket PRETEXT (Programme de Recherche dans le Texte), kl so ga razvili na Institut Francala du pétrol. Ta program ima Slrok spekter nastavitvenih parametrov za oblikovanje izpisa; sortiranje in utežitev odgovorov, Izbira formata in Števila kopij, omejitev izpisanih dokumentov, številni so tudi ključi za iskanje dokumentovi CODEN, vrsta dokumenta, jezik, sekcija, patentna klasifikacija, avtor, institucija, tekat. V okviru retrospektive emo zaradi omejenega prostora na diskih tvorili doslej bazo podatkov le iz nekaj zvezkov Chemical Abstracts. Ob tem smo izpisali slovar besed s frekvenco in slovar okrajšanih besed, ki sta nepogrešljiva pri formuliranju profilov. Princip retrospektivnega Iskanja s pomofijo kodiranih ključnih besed pa se je izkazal kot neprimeren, ker je frekvenca fcljuönih besed premajhna. Pri transformaciji baze pa je priSlo do.(zastoja zaradi doslej neugotovljenih napak v sistemu PRETEXT - verjetno zaradi novega operacijskega sistema na računalniku v Republiškem raCunskem centru. Pri tem se jé tudi tu pokazala velika pomanjkljivost uvoženega softwara, kadar ni poskrbljeno za permanentno vzdrževanje. Po nekaj neuspešnih poskusih, đa bi s pomočjo tujega avtorja odkrili In odpravili napako, smo se odločili za izdelavo lastnega programskega paketa, ki smo ga razvili iz obstojeöega sistema DORS (Documentation Retrieval Systemita je instaliran v Republiškem računskem centru. Novi razviti paket CACDORS je prevzel prej navedene možnosti PRETEXTA, ima pa prednost, da za izvajanje programov porabi manj računalniškega časa, ker vanj nismo zajeli ključev, ki zelo redko, pridejo v poätev. Vanj smo vključili le avtorja, vrsto dokumentai sekcijo in tekst - vse z možnimi levimi in desnimi okrajšavami. Izpis smo oblikovali za format A4, ki omogoča arhiviranje rezultatov v običajnih mapah. Novi paket za SDI je v evaluaciji. Dosedanji rezultati so ugodni. Prav zato äe načrtujemo tvorbo retrospektivne baze na večjih diskovnih pomnilnikih, organizirane na osnovi posameznih besed. V drugi polovici letošnjega leta se bosta dosedanji bazi CAC in CASIA (Chemical Abstracts Subject Index Alert) združili v novo bazo CA SEARCH, Do tedaj bo treba prirediti programe za nove, povečane možnosti Iskanja.podatkov. ORGANIZACIJA SPECIALIZIRANEGA INDOK CENTRA ZA KEMIJO VTO kemija in kemijska tehnologija -knjižnica -strokovno svetovanje po katedrah Chemical Abstracts Service \ R C P U \ R R C NEPOSREDNO DELO Z UPORABNIKI PRI OBLIKOVANJU PROFILA Oblikovanje profila, to je vprašanja uporabnika, ki ga moramo prirediti za procesiranje po bazi podatkov, poteka v več stopnjah. To delo Je treba skrbno opraviti, kajti Se vprašanje za poizvedbo ni precizno oblikovano, nastopa v izhodnih dokumentih veliko "Suma". Lahko pa Je tudi odzivnost baze premajhna - tedaj govorimo o "tišini", "Sum" so vsi neustrezni dokumenti, ki jih je računalnik zajel zaradi premalo precizno postavljenega vprašanja. "TiSina" pa so dokumenti, ki obstajajo v bazi podatkov, a jih računalnik ni zajel v izpis, ker je bil profil alabo nastavljen. Za iskanje informacij smo se odloČili v obliki, naravnega teksta - to je, iskanje poteka po celotnem tekstu sekundarnega dokumenta (CAC). Tekst so v tem primeru popolni bibliografski podatek, polje deskriptorjev in rezime, če ga baza vsebuje. Oblikovanje zahtevkov na osnovi naravnega teksta terja od dokumentalista solidno znanje, saj mora obvladati angleško terminologijo na izbranem strokovnem področju. ' Stopnje oblikovanja profilai 1. Vpraäanje uporabnika Pri oblikovanju vpraäanja ima uporàbntk .dve možnosti! a) jedrnato opredeli vpraSanje po vsebini, b) Bant napläe nekaj kljuänlh besed In jih poveže v ustrezno loglfino zvezo. Prvi pristop je za računalniškega dokumentalista boljäi, saj mu daje veÖ prostosti pri oblikovanju zasnove profila ob uporabi ustreznih lndèksov,ki jih izdaja CAS, Pokazalo se je namreč, da zgolj iz ključnih besed, ki so vrh tega pogosto Se okrajšane, dokumentalist zelo težko razbere ključno vsebino za Iskanje đok\imentov. Omejen je v svojem razvijanju profila. Izkuänje kažejo tudi, da uporabniki po večini uporabljajo le Boolove operatorje, kar pogosto oalromaäl vsebino izpisanih dokumentov. 2. Identifikacija konceptov Izraz "koncept" je v uporabi za skupine spojin, postopke, vrste materialov, načine uporabe in podobne sklope pojmov s sorodnim pomenom, ki nastopajo v vpraäanju uporabnika. Dokumentalist mora te koncepte prepoznati v vprašanju uporabnika, da jih lahko razvija. 3. Razvijanje konceptov Ta faza oblikovanja profila je ključnega pomena, saj je treba za dane izraze (koncepte) poiskati Čim večje Število možnih sinonimov, da bi se izognili šumom in tišini. Pri tem delu si pomagamo s CA indeksi. Posebej ustreza INDEX GUIDE. V pomoč pa SO nam tudi slovarji besed, ki smo jih pripravili v centru z namenom, da bi se film bolje seznanili z besediščem baze CAC In si olajäall krajSanje besed na levi In desni strani. 4. Oblikovanje profila kot logičnega izraza Posamezne termine za določene koncepte Izrazov, ki smo jih okrajSali na levi in desni strani, poveSemo z uporabo Boolovih In sintaktičnih operatorjev ter oklepajev v logični izraz, ki je s tem prirejen za procesiranje po bazi podatkov. 5, Evaluacija izhodnih dokumentov Po procesiranju sledi ovrednotenje izhodnih dokumentov, pri katerem morata sodelovati uporabnik In dokumentalist. Zadhji lahko oceni dokumente le glede na prisotnost zaželenih terminov in njihovo povezavo, ne pa tudi dejanske vsebine dokumenta. To je delo strokovnjaka-uporabnika, ki mora pri svoji oceni upoštevati predvsem ustreznost izpisa glede na vsebino primarnega dokumenta. Le stalno sodelovanje uporabnika in dokumentalista omogoča sprotno popravljanje profila, vnaäanje novih terminov, opuSčanje neustreznih in s tem optimiziranje profila. V našem delu zagotavljamo tako povezavo \» osebnih stikih, pismeno in po telefonu. Kvaliteta picvih seveda daleč prekaša ostala dva načina. POMEN IN UPORABA OPERATORJEV Pri oblikovanju prođila uporabljamo Boolove in sintaktične operatorje,S prvimi - AND,NOT, OR - določimo prisotnost ali odsotnost izbranega termina v informaciji CAC, S sintaktičnimi operatorji pa lahko povezujemo v logične zveze besede v istem Izrazu (stavku, polju). V polju teksta je beseda definirana kot vrsta alfanumerifinìh znakov med dvema separatorjema. Razdalja med izrazoma v istem stavku je določena s Številom separatorjev med izrazoma. Z uporabo sintaktičnih operatorjev lahko določimo maksimalno število separatorjev med izrazoma in vrstni red izrazov v polju naslova In/all teksta. Navajamo primeri Operator« AVEC AAnn-asociacija asimetrična nn separatorjev ASnn- asociacija simetrična nn separatorjev IGNOR lAnn- ignoranca asimetrična nn separatorjev ISnn- ignoranca simetrična-nn separatorjev Kot nn lahko nastopajo cela Števila od 00 (izraza sta v tem primeru dela iste besede) do 31 { to pomeni, da izraza nastopata v istem polju teksta ali naslova). "CARBON" ÄAOl "DIOXID" Besedi CARBON in DIOXID sta loòeni z enim samim separatorjem, vrstni red pa mora biti tak kot je postavljen v zapisu, članki, pri katerih bi. bilo zaporedje teh dveh besed zamenjano, ne bi nastopali v izpisih CAC. V logičnem izrazu lahko uporabimo vefi sintaktičnih in Boolovih operatorjev. V takem primeru ntoramo posamezne logične podenote ločiti med seboj z oklepaji. Pri kombinaciji operatorjev pa je treba upoStevati mejne pogoje dopustnih kombinacij. Pri tem veljaš ISnn (B NGT C) Sintaktičnemu operatorju IGNOB ne sme slediti Boolov operator NOT, (A AND B) ASnn Information (ISI) Philadelphia, vsebuje naslov Članka,imena avtorjev, ime rèvije. Število referenc prihaja tedensko pred C.A., daje naslov podatke o avtorjih ■OkraJSa.jiajAieff na 7 znakov 5. Current Abstracts of Chemistry naslov članka, imena in naslov avtorjev, revija, kratek izvlefiek, formule, + Index Chemicus v vsaki Številki, = revije,formule, ključne besede, nove reakcije izhaja tedensko, grafično označi glavne razisk.i metode, ki so bile uporabljene 6. Current Contents publikacija ISI, tedenski pregled publikacij po revijah, indeks bistvenih bèsed 'iži>.naslo\ta vsakega članka omogoča enostavno iskar ije 7. CAC ime avtorja, naslov članka, naslov revije + letnik,volumen, strani,število referenc, ključne besede, naslov ustanove hitra organizirana dostopnost. Primer iskanja v CAC za Vinca alkaloide Podatki,ki jih želimo Zahteva Podatki o vseh člankih,ki vsebujejo v naslovu besedo Vi rica,np r.dlhydrovi ncami ne Vinca minor Vinca species Vinca Podatki o vinblastinu in njegovih derivatih Vlnbla Podatki o vindolinu, Vlndolininu in njunih derivatih Vindo Podatki,kl jih želimo Zahteva FAZI t Ce želimo film glrSe o Vinca, bi lahko uporabili le zahtevo: VIN Vin Toda tedaj lahko dobimo kot izpis ■tudi ! vinilne spojine vinjak (samo na papirju ...) 3. Kartoteka podatkov Podatke iz vseh navedenih virov in ia lastne raziskovalne dokumentacije sino zajeli v kartoteko, Prva stran- kartice vsebuje oznako pod-rofija, imena avtorjev, podatke o revijah in C.A. ter oznako, ali imamo original oz. fotokopijo, ali le izvleček' iz članka. Sledijo ključne besede ali đeskriptorji.za vsebinsko zasledovanje Slankov . Na hrbtni strani kartice pa nalepimo Izvleček iz ustreznega vira. ZAKLJUČEK V tem prispevku sta opisani dve bazi kemijske dokumentacije, ki sta v zagonu v RCPU : baza CAC in lastna baza alkaloidne dokumentacije. Tretja baza - banka testov za kemijsko^ ^i^obi'aže-vanje - je tu le omenjena. V njej bo poročano posebej. Upamo, da ta prikaz ne bo le informiral o poteku dela in o moìnostih uporabe in sodelovanja pri nadaljnjem razvijanju obeh baz, temveč tudi pritegnil nove uporabnike k sodelovanju. Tako bo vloženo delo dobilo svoj pravi smisel. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju. Za neposredne stike z uporabniki skrbita: računalniški dokumentalist Metka Vrtaönik (za bazo CAC) in programer Drago Kardoš { za alkaloidne dokumentacije). Pismeno se obračajte na naslov t RCPU,Vegova 4,p.p. 16/1,61001 Ljubljana. Po telefonu pa kličite Številko (o6l) 22689. LITERATURA 1.Arnett,E.McC.ìKent,A. Computer- based Chemical Information,Marcel Dekker,lNC., New York,1973. .2.Association Francalae de Documentation Automatique en Chimi©i.Manuel de redaction des profils đocumentaires en chimie,Paris, 1977. 3.Benkovič,J.) Kardoä, D.> Kornhauaer, A.) Levovnik, V. ; Mešiček, N. j Perpar, M. > Simončič, S. i Raavijanje raöunalniäke obdelave baze virov literature na področju alkaloidov, Seminar o iskanju kemijskih informacij s pomočjo računalnika,Ljubljana 1977. 4.Benkovlč, J. j Kornhauser, A. -, Štular, V.: Organizacija specializiranega INDOK centra za področje kemije.(Naloga RSS 784-3732/76 - poročilo za leto 1976) 5.Benkovič, J. } Kornhauser, A. jštular. V.; Vrtačnik, M. :')Organizacija specializiranega INDOK centra za področje kemije.(Naloga RSS 784-3732/77 - Poročilo za leto 1977) 6.Geist, W.-, Ripota, P. Topics in Current. Chemistry, 39, Springer-Verlag, 1973 . 7.Henley, J. P. : Computer -Based Library and Information Systems,Macđonalđ,1972. a.Klopfenstein C.E.v Wilkins.C.L. : Computers in Chemical and Biochemical Research , Volume 1,Academic Press,1972. 9.Klopfenstein, O.E.; Wilklns, C.L.::Computers in Chemical and Biochemical Research,Volume 2, Academic Press,1974. 10.Li, D.H.: Design and Management of Information Systems, Science Research Associates,1972. 11.Lucas, :H. C. Jr.: Computer Based Information Systems in Organisations, Science Research Assoclates,1973. 12.Lynch, M.F.-, Harrison, M. J.-, Town, W.G.j Ash, J.E.: Computer Handling of Chemical Structure Information, Macdonald, 1971, 13.Moureau, M.j Girard, A.} Delaunay, J. : Search Strategies at the Institut Francais du Petrole Using Non-french Services,Preprint, 1973. 14,Schneider, J.H.; Gechroan, M.} Furth, E. S. s Survey of Commercially Available Computer -Readable Bibliographic Data Bases ASIS, Washington, 197 3. 15.Vrtačnik, M. i Organizacija in delovanje specializiranega INDOK centra za kemijo, RSS,Komisija za informacijsko -dokumentacijski sistem,Ljubljana, 1978. 44 Informatica št.t letnik 1978 vodjenje sistema sa diskretnim dogadjajima upotrebom mikro procesora m.kovaćević a.hadži d.novak UDK 681.5 - 181.'i : 62 - 50 Institut "Jožef Stefan", L^jubljana Sisteme, Jfod kojih unaprijed posnsjeao hronoloékl tok diskretnih da^adjaja, kod kojih se kronologija moie jni jenjati aamo u zavisnosti od stanja odrođJeniJi disAretfiih variabli sistema , nazivamo u ovom ćJaniu sistemima sa diskretnim đogadjaj ima. Članak ukazuje n^ mogućnosti i granice primjene modornlh aikroprocesora za kontrolu sistema sa diskretnim dogadjajima, te praktične pristupa za rješavanje takvih problema. , Microprocessor control for discrete se^juence systems.. Systems in which possiti,j time saquonctia of executable stops are known in advance and in ithich choice for next step depends onli/ from the state of a certain number of discrete variables is called s discrete soqttonce sgstem. Outlook on various applications of modern miczop rOcessoTs for discrete sequence systems is given with some hints for typical practical solvtions. 1. UVOD Danas se u tehničkoj praksi, pri automatizaciji uredjaj a industrijskog i domaćinskog znaSaja, vrlo Cesto susrećemo sa problemima realizacije "programatora". TipiCni primjer programatora kojeg susrećemo u domaćinstvu je programator strojeva za pranje rublja. Unaprijed poznati hronološki tok dogadjaja u takvom stroju kontroli§q programator, najČešde mehanifike izvedbe. Sve akcije koje programator u takvom stroju poduzima su diskretnog karaktera (ukluöivanja ili isključivanje motora, ventila , pumpe 1 slično). Variable tog sistema, koje utiSu na hronologlju odvijanja dogadjaja, su ovdje nedlskretnog karaktera (temperatura , nivo vode), Što susrećemo u vedini drugih sliCnih problema. Diskretnost vanjskih informacija se postiže putem "probijanja praga". Očito je, da opisani sistem spada u razred sistema sa diskretnim dogadjajima. Ideja o primjeni mikroprocesorske tehnologije pri realizaciji programatora je već u velikoj mjeri zastupljena. Pri tome se nude neslućene mogućnosti poboljšanja kvaliteta i preciznosti djelovanja mikroprocesorskih programatora u odnosu na klasične, mehaničke, koji su najčeSči predmet kvarova i neprijatnosti. Prednosti primjene tog najnovijeg tehnoloSkog proizvoda su brojne. Mikroprocesorski programator je jednostavan, malih dimenzija, ima malu potrošnju energije, cijena mu stalno pada, a uz sve to nudi znatno Sire mogućnosti automatizacije pružajući velike mogućnosti izmjene informacija izvan vlastitog podsistema, 2. SISTEMI SA DISKRETNIM DOGADJAJIMA Sisteme sa diskretnim dogadjajima ssafiinjava neki broj (m) objekata sistema (varlabli) od kojih svaki moäe zauzeti jedno od diskretnih stanja (Oi stanje objekta i). Stanje svakog objekta (Ol) jo funkcija vremena koja je unaprijed poznata. Objektu mo£e biti dodijeljeno vige funkcija vremenske odvisnosti stanja koje se biraju zavisno od posebnih kontrolnih variabli sistema (S). Tri razmatranju sistema sa diskretnim dogadja j-jjM intuitivno govorimo o dogadjajima koji se odigravaju u vremenskim, unaprijed dcfinisanim Intervalima, Očito je da u sistemu moramo imati neki mehanizam za mjerenje vremena. Kod klasičnih programatora za sisteme sa diskretnim dogadjajima so najčešće bili zastupljeni analogni mjerači vremena , Digitalna tehnika nam diktira definiciju vremena kao veličine diskretnog karaktera. Dakle vremensku os izdijelimo na intervale dt koji služe kao vremenska jedinica u sistemu. Veličinu intervala dt diktira sam sistem kojega Kclimo kontrolirati, odnosno veličina vremenskih intervala medju dogadjajima u sistemu. Intervali đt su ograničeno mali što je tehnološka posljedica. Time su ograničene i mogućnosti . kontrole sistema sa diskretnim dogadjajima u pogledu učestalosti dogadjaja. Dakle neki vremenski trenutak na kvantisiranoj vremenskoj osi možemo izraziti kao višekratnik intervala đt. U skladu sa definicijom kvantizirane vremenske ose možemo zapisati funkciju stanja objekta i u sistemu ovako: ni=f{N dt), No prirodan broj D zavisnosti od kontrolnih variabli sistema, izborna funkcija I izbere funkciju stanja' za sve objektei Il (Sn,Oj) Ili, gdje je Sn vektor kontrolnih variabli. Oj objekt sistema j te lij vremenska funkcija stanja objekta Oj u slučaju uzorka kontrolnih variabli Sn u trenutku Kdt , Svaku vremensku funkciju stanja Hl je moguće transformirati u red prirodnih brojeva (Ni) na sljededl načini Dl Hi — Ki VN,Hi(Nđt)=Hi((N-l)đt) D(Hi)-N Ako elemente đobijenog niza prirodnih brojeva upotrijebimo kao višekratnik intervala dt dobićemo trenutke u kojima objekt 1 mijenja stanje. Ovakav Lraii s formi rani oblik funkcije stanja je posebno pogodan za tabelarično predstavljanje u memoriji raCunara. Svakom trenutku Hdt moäeiro dodijeliti k programskih koraka (Kl,,.. ,Kk), pri öemu jo k^m, Sto anaCi đa u Jednom trenutku možemo mijenjati stanjé svim objektima ili . samo nekima, l'rogramski korak Ki promijeni stanja objektu Oi. Ma sljedeći način možemo definirati izbornu funkciju koja za svaki trenutak odredi koje programsko korake treba izvršiti I N,3 LeNi, L-N ^ P^KdtjMD^Ki, i-l,2,...m Važan podatak za sisteme sa diskretnim docjadjajima je minimalni interval izmsdju dva đogadjaja u sistemu (Tmin), koji nam sluäi pri ocjeni mogućnosti primjene mikroprocesorske tehnologije pri realizaciji ovakvih programatora. ■3. ocjt;w^ mogućnosti primjene mikroprocesora za realizaciju pbogramatora Osnovni parametri za ocjenu mogućnosti primjene mlkro procesora za realizaciju programatora su vrijeme ciklusa (Tc) mikro procesora , minimalni broj naredbi (ciklusa) potrebnih za promjenu stanja ulazno/izlazne linije mikroprocesorsko^ sistema (Pn) te broj ciklusa potrebnih za održavanje realnog vremena .u memoriji tnikroprocesorskog sistema (Tn). Pri tomo možemo smatrati broj objekata kontrolirćinog sistema (m) te minimalni vremenski interval izmeđju dva đogadjaja {llnln) za osnovne zahtjeve mora ispunjavati. Cesto u te ^ukljuöiti i preciznost ■kontrolirani sistem u pogledu ■intervala medju događjajima. i Svi parametri mjerodavni pri ocjeni mogućnosti primjene mikro procesora za ovakvo aplikacije , se iz dana u dan poboljgavaju što je posljedica naglog razvoja mikroprocesorske 'tehnologije. Vrijeme ciklusa modernih mikro procesora već dostiže 250ns, Sto anaöi da je u samo jednoj mlkro sekundi moguće promijeniti Stanje ulazno/izlazne linije. Moderni mikroprocesorski sistemi sadrže programirane Sasovnike (programmable Interval timer), koji n svakom trenutku pružaju informaciju o realnom vromonu» Pri očitavanju realnog vremena potrosimo isto toliko raCunarskog vremena kao i pri svakoj drugoj I/O operaciji. koje programator zalitjeve moramo koju zahtijeva vremenskih OEÒlilTOSTI HIKRO RACONARA ZA KONTROLU SISTEMA SA DISKRETNIM DOGADJAJIt-Ui. Pri tnikrorafiunarskoj kontroli sistema sa diskretnim dogadjajlma govorimo o djelovanju ■ raSunarskotj Blatoma . u realnom vremenu. Pri tome jo realno vrijeme osnovna, neodvisna 'variatola kontroliranog sistema. zbog toga navodimo programirano Easovnike kao najvaäniju osobitost mlkroradunarskih konfiguracija za kontrolu sistema sa diskretnim dogadjajima. Integrlsana kola sa funkcijom programiranih Casovnika se UkljuGuju u mlkroraCunarske sisteme kao i svako drugo periferno integrirano kolo. Većina mikroraeunarskkih familija kojo se danas mogu naći na triištu je orijentirana na sistemskko vodilo. ' £toga jo najjednostavnije upotrijebiti programirani čaeovnlk iz iste familije (Motorola 6840, Intel 8253,Ztlog Z60 CTC i sliöno). Dodatna materijalna oprema pri tome , rjeSava probleme dekodiranja adresa» generiranja osnovnog signala (clock signal) te Casovnočklh kanala medjusobno. Za vremenskog povezivanja potreban je program za iclalizaciju koji odredjuje način djelovanja časovnika (realno vrijeme, Stoperlca) te iniclalizira pobetne vrijednosti vreinenske variable. Slika 1 pokazuje kako uključujemo integrirano kolo/ programirani Sasovnik M6840 na sistemsko vodilo mlkro procesora M60OÖ, 2 co ? bi I inlciallzaclju djelovanja öasovnifikog sistema Slika 1. Uključivanje časovnika KöS-iO na sistemsko vodilo tsGeoO. Sljedeća vaSSna komponenta mikroračunarsklh sistema za ovakve aplikacije su ulazno/ Izlazne linije. Većina mikroprocesorskih familija sadrži i integrirano kolo za paralelne ulazno/; Izlazne kanale' { Motorola 6820, Intel B255/ Zllog zeo pio). Integrirani i/o paralelni' kanali imaju, obiSno, po dva osambitna kanala. Svaki bit pojedinog kanala može . biti programiran tako da djeluje kao ulazna Ili kao izlazna linija. Svakom dsambitnom kanalu su dodijeljene još i po dvije kontrolne linije od kojih jc jedna uvijek ulazna , a druga može biti ulazna ill izlazna, rosredstvom tih dviju linija moguće je prenijeti prekkidni signal (interrupt) na centralnu, procesnu jedinicu. Mikroračunarske konfiguracije za kontrolu sistema sa diskretnim događjajima obično zahtijevaju relativno veliki broj ulazno/ izlaznih linija, Sto znači da moraju sadržati više integriranih kola za paralelni prenos podataka, 4.1. Podobnost sistema sa procesorom r8 . Arhitektura mikroprocesora FB (Falrchild, Mostek) je vrlo pogodna za a apluikaqije kontrole sistema sa diskretnim dogadjajima.' Mikroproceaorsku familiju l-S sačinjava nekoliko kljuSnlh integriranih kola koje povezujemo u odgovarajuću konfiguraciju. Osnovna karakteristika svih tih elemenata je ta da uz minimalni broj dodatnih elektronskih komponenti možemo ostvariti mD^roprocesorski sistem sa bogatim icemorijskim , perifernim i easovnifikim potencijalima. Osnovni element iz familije r8 je centralna procesna jedinica (3BS0), Centralna procesna jedinica kontrolira multlpleksirano podatkovno i kontrolno vodilo. Vremenski signali u centralnoj procesnoj jedinici su izvedeni iz-glavnog vremenskog signala koji može da ima maksimalnu frekvenciju od 2HHz. Većina naredbi procesora ' 3850 upotrijebi 4 ciklusa pri izvođjenju, dok ostalih nekoliko naredbi upotrijebi 6 ciklusa (perioda). Na osnovi Internog kontrolnog ROMa (HOKC) održava ae stanje linija kontrolnog vodila tokom mašinskog ciklusa. Uekoliko zanimljivih inogućnosti u familiji FQ pruža programska jedinica (3Ö5I). Bazična funkcija elementa 3851 je IK x abit ROM maskiran po specifikacijama korisnika. Te specifikacije ukljuEuju i fibitni selektor adrese kojim fiksiramo G viSih bitova 16 bitne adrese za dotični element. Dakle, F8 sistem moie sađria.ti maksimalno 64 3851 jedinice. Organizacija programskih jedinica omogućava potpuno nov princip za prihvat (fetch) naredbe. Svaki programskki element sadril programski brojaö (PCO) Sto znatno akraduje maSinski ciklus. Lokalni programski brojafi so inkrementira poslije svakog prihvata naredbe, odnosno doblja novu vrijednost poslije svakog skoka u programu, Svaki programski brcjaS sadrži i lokalni eumator za računanje adrese pri relativnom adresiranju, Progreimski element sadrži Jog jedan koristan registar i stack registar (PCI), Pri pozivu podprograma ili pri prekidu prenosi ao vrijednost registra PCO u PCI poŠto PCO dobiva novu vrijednost. Time je omogu<5en povratak iz podprograma odnosno prekidne rutine. Zbirka naredbi procesora 3850 sadrSi specijalne naredbe za povezivanje registra PCI i centralna procesne jedinice. Svaki memorijaki (programski) element aadr£i -i 16 bitni pokazlva£ki registar (DC> koji je dostupan iz centralne jedinice. Svi pozivi 'rađnili vrijednosti u memoriji se vräe preko ovog registra. Centralni procesni eleiaent i programski element aadrže po dva paralelna 8 bitna kanala. Kod familije r8 ne postoji razlika Izmedju programske i radne memorije. Memorijski prostor (6iK byte) moie biti Izdijeljen na nOM i HAM segmente prema potrebi. Centralna procesna jedinica sadrži skup od 64 riječi radne memorije Sto je rijetkost u svijetu mikro procesora. U slučaju potrebe za dodatnom radnom memorijom upotrebljavamo dva standardna memoriJska kontrolera (GMI 3853 i DUI 3852). Isti kontrolerl mogu biti upotrijebljeni ako želimo zamijeniti programske elemeneta standardnim ItOM ili lUVM elementima. Sistem sa procesorom F8 može imati maksimalno 256 I/O vrata, 64K memorijskl proBtör Ja izdijeljen u 16 kvadranata po 4K rlJeCi, a svaki kvadrant opet na 4 polja po IK rljeSi. Svako polje sadrži fietvera ađroaibilna vrata, Sto znači da svaka I/O vrata imaju 8 bitnu adresu. Dvoja vrata iz svakog polja su namijenjena za posebne funkcije. Jedna od tih su upotrijebljena za kontrolu prekida , a druga imaju funkciju časovnika. Očito, F8 sistem može imati najviäe 64 programirana časovnika. Član familije Ffl je, takodjer, 1 kontroler za direktni dostup do memorije (DMA 3854), Familija F8 omogutfava prekida sa definiranim prioritetom. Adresu prekidne rutine generira jedna od programskih jedinica ili 3853 medjuspoj preko podatkovnog vodila. Svaki od ovih elemenata Ima mogućnost kontrole nad jednim izvorom prekida. Kao Bto se može vidjeti iz ovog sažetog prikaza odlike mikroprocesorske familije FB su vrlo pogodne za kontrolu sistena aa diskretnim cl-T^iadjajima poäto Ispunjavaju zahtjeve pomenute u predhodnoj glavi. prostorske optlmalnosti. £ellmo li maksimalno iskoristiti mogudnosti mlkroprocesorskog sistema moramo strogo voditi raCuna o optlmalnosti programskih ' segmenata u pogledu vremena Izvodjenja. Time omogućavamo kontrolu procesa sa kradim vremenskim Intervalima uz Istu materialnu opremu. Pitanje prostorske optimizacije je u neposrednoj vezi sa optimlzacijom vremena Izvodjenja programa (odziv mlkroračunarskog sistema). Pored toga Cesto smo postavljeni i pred problem pomanjkanja memorljskkog prostora Sto je posljedica miniaturizacije programatora. Programsku opremu mikroračunarakog sistema za kontrolu sistema sa doskretnlm đogadjajima sačinjavaju sljededi logični elementi i * tabela vremenske odvisnosti stanja objekata sistema * generator vremenske jedinice sistema i brojač vremenskih intervala * programska zamka za ažuriranje stanja objekata sistema. Tabela vremenske odvisnosti stanja objekata sistema sadrži niz vremenskih konstanti za svaki objekt sistema, pri kojima dotični objekkt mijenja stanje. Naravno početna stanja svih objekata su unaprijed definisana. Tabela moJie biti organizirana na dva naSlna. Prvi način organizacije tabele vremenske odvisnosti predvidja isti broj promjena stanja u toku života sistema za sve objekte. Ta predpostavka, naravno, rijetko kada odgovara stvarnogti. Sto znači da se memorij ski prostor (obično KOH), predviđjen za ovu tabelu, neracionalno koristi. Drugi način organizacije ove tabele uzima u obzir različit broj promjena ■stanja objekata u toku životnog doba kontrolisanog procesa. Time doprinosimo racionalizaciji upotrebe memorijskog prostora, ali se u tom slučaju komplicira programska zamka za ažuriranje stanja objekata, Majoptimalni je rjeSetiJe za generiranja vremenske jedinice sistema (minimalni vremenski interval medju dva dogadjaja u sistemu) dobijemo upotrebom dvaju programiranih časovnika u okviru materialne konfiguracija mlkroračunarskog sistema. Prvi časovnik (brojač) generira vremensku jedinicu sistema dijeljenjem osnovnog vremenskog signala mlkroprocesorskog sistema. Dobljeni, Izdijeljeni, signal upotrijebimo kao referenčni vremenski signal za drugi časovnik (brojač), koji sluSi kao brojač vremenskih jedinica, te nam tako daje informaciju o relativnom vremenu u okviru kontroliranog sistenTa. U slučaju kada raspolažemo samo sa jednim časovnikom u okviru raspoložljive mikroračunarske konfiguracije upotrijebimo ga za generiranje vremenske jedinice sistema. Putom prekidnog servisnog programa ažuriramo brojač vremenskih jedinica u memoriji mikro računara. Naravno pri ovakvom načinu mjerenja vremena procesorsko vrijeme, Sto kontrole sistema sa zahtjevima. Programska zamka za objekata sistema Ima vrlo jednostavnu logičnu strukturu. Vrijednost koja odražava relativno vrijeme se uporedjuje sa svim navedenim konstantama u tabeli vremenske odvisnosti stanja sistema. U slučaju jednakosti mijenja se stanje odgovarajućem objektu (stanje ođgovarajude I/O linije). Logičnu strukturu programske zamke opisuje 1 sljedeći pseudo programi troäimo dragocjeno umanjuje mogudnosti visim vremenskim ažuriranje stanja 5, SHEMA UNIVERZALNOG PROGRAMA ZA KONTROLU SISTEHa SA DISKRETNIM ĐOGADJAJIMA Programska oprema mlkroračunarskog sistema za kontrolu sistema sa diskretnim dogadjajima mora zadovoljavati uslove vremenske 1 begin Iniclallzacija I/O linija inicializaclja i start časovnika dountil ( vrijeme < maksimalno vrijeme ) čekaj promjenu trenutka (časovnik) pokazivač = vrli tabele vremenske odv. dountil ( pokazivač = dno tabele vremenska odvlsnoatl) if ( trenutak - tabela(pokazivač) ) then proiRljeni etanje odgovarajuća I/O linije Inkrementiraj pokazivač else end if enddo enddo end Promjena stanja odgovarajuće I/O linije vrSi sa na osnovi pozicije elementa tabele vremenska odvisnosti ca kojeg je ustanovljena jednakost u sist tekuđem trenutku u 6.ZAKLJUČAK 3temu. Problemi gradnje mikroprocesorskib programatora ukljuSuju, takodjer« 1 problematiku uticaja smetnji na pravilno odvijanje kontrole, Sto u ovom prikaau nije obradjeno. Opiaani sistemi materialne i programska opreme mogu nacSl primjenu u vrlo Širokom spektru automatizacije tehnifikih aiatema kao Sto su saobra(;ajni sistemi, komunikacijski alatemi, sistornl industrijske robotike 1 alläno. ' LITERATURA 1) D.Uovak,A.P.Zeleznikar, Programiranje mikro računalnikov v realnem fasu, Klektrotehnifiki veatnik, St,4, vol.43(1976), str.162 do 164. 2) HOSTCK, The FB Hikroprocessor, 1975, Moatek Corporation. 3) Motorola, M6eOO Aplicatlon Manual, 1976, Motorola. INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS 48 Informatica letnik 1973 prečna programska oprema za programira nje mikroračunalnikov i-divjak ÜDK 681.5 - 181.4 : 681.5.06 Fakulteta za elektrotehniko. Institut "Jožef Stefan'-', Univerza v Ljubljani V delu [e najprej podon pregledni opis programske opreme, ki omogoča bolj ali manj učinkovito progromìfonjo mrkroročunolnikov. Posebno je poudorjen pomeri prečne programsko opreme, ki jo uporabljamo no pomožnih večjih ročunalnikih. V drugem delu sledi opis univerzalnega prečnega zbirnika, ki tvori strojno kodirane programe za različne mikroprocesorje. Delo zokljućuje opij prečnega prevajolnika zo progromski jezik FORMIG, ki je podmnožico znanega jezika fortran. CROSS SOFTWARE SUPPORT FOR PROGRAMMING MICROPROCESSORS. In this poper a review of softwore is presented which enables efficient programming of micro-computers. The meaning of the cross-software used on host-computers is underlined. The description of an universal cross assembler for different microcomputers is presented in the second part of the poper. The work concludes the description of the crosscompiler for programming language FORMIC which is o subset of the well known fortron language. UVOD V primerjavi z minirožunolniki očitamo mikroračunalnikom, da imamo pri njih na voljo precej manj programske opreme in da je razvoj nove opreme relativno drag. Znočilnost namembnosti mikroračunalnikov je Se, da praviloma izvajajo le določene, vnaprej programirane funkcije. Ustrezne programe prlprovijomo posebej glede na dane zahteve, ki jih narekuje sistem, ki ga avtomatiziramo z mikroračuminikom. Načinov programiranja mikroročunalnikov je več. Najbolj preprost je način, ki ga omogočajo rozlični učilni ali razvojni mikroračunalniiki sistemi. Ti sistemi običajno vs^uje-jo centralno procesno enoto z nekaj pomnilnika tipa RAM oziroma PROM. Največkrat je Kidi predviden priključek na teleprinter. V pomnilniku PROM je običajno program, ki omogoča izpis vsebine pomnilnih lokocij preko teleprinterja ter vpisovanje novih vrednosti v te lokacije. Tako lahko v pomnilnik RAM vpisujemo podatke, po tudi strojno kodirane I progrome. Tak način programiranjo je primeren le za zelo krotke programčke, ki jih sestavljamo v fozt spoznavanjci mikroračunalnika. To metodo lahko uporabimo Se zo vpisovanje kratkih testnih programčkov. Slabost takega programiranja je v težavnem preročunovanju morebitnih relativnih naslovov, v nepreglednosti programiranja in v pomanjkljivi dokumentaciji programov, če lahko o dokumentacij! sploh lahko govorimo. Proizvajalci razvojnih mikroračunolniSkih siitemov nudijo no voljo ie programe, ki omogočajo progromlranje v zbirnem jeziku. V ta namen uporabljamo predvsem program zo pisanje in spreminjanje programov v vüjem progromskem jeziku (Editor) ter ustrezni zbirnik, ki presliko napisoni program iz zbirnega v strojni jezik. Tako zbirnik kot editor imamo lahko na fozličnih medijih. To je lahko popirni trak, kaseta, disketa oli pa «to programa kor stali» zapisana v pomnilniku tipa PROM. Vsaka od teh variant imo dobre, po tudi slabe lastnosti. Prednost variante, ko sta editor In zbirnik v pomnilniku PROM, je cenenost sistema in hkrati hitro prehajanje iz enega programa no drugega. Slabost takega sistemo je, da editor in zbirnik zosedato del pomnilnih lokacij, morda ravno tiste, na katerih noj bi bil program, ki ga razvijamo. Če imamo editor in zbirnik no papirnem traku, ju po potrebi vlagamo v pomnilnik tipo RAM, v katerega lahko kasneje vložimo kidi naš, uporabniški program. Tudi ta sistem je cenen, soj lahko programe vlagamo s po-nnočjo čitolniko papirnega traku, ki je običajno sestavni del teleprinterja. Zal pa je čitanje trakov zamudno. To pomanjkljivost izločijo mikroročunolniSki razvojni sistemi s pomožnim pomnilnim medijem v obliki kasete ali diskete. Ti sistemi pa so zoto nekoliko dražji. Tako lahko zelo učinkovito in hitro razvijamo nove programe. Prehodi med pisanjem programa, njegovim zbiranjem in končno logičnim testironjem so hitri, pri poprovijonju ne troäimo velikih količin traku, delo je pregledno. Se posebno, če računalniški sistem vsebuje terminal J televizijskim zaslonom. Namesto relativno dragega mikroračunalniikega razvojnego sistema, ki nudi programerju vse udobje, lahko uporabimo tudi klasični računalnik. Ta oblika je primerno predvsem tedaj, če nameravamo ročunalnik uporabljati tudi v druge namene, soj so računatnilke konfiguracije precej dražje od mikroročunalnlSkih. Dobro stron uporabe računolniko je ie, do le-ta običajno vsebuje delovne in pomožne pomnilnike x veliko kapaciteto, zeto hitre vhodno-izhodne neprave in botjSi operacijski sistem, ki včasih omogoča tudi delo več uporabnikom hkrati. V nadaljevanju bomo spoznali prečno programsko opremo, ki [o uporabljajo za razvoj mikroročunalniSkih programov no Institutu Jožef Stefan. Tu inuijo med drugim računalnik PDP 11/34 z operacijskim sistemom RT-11. Konfiguracijo računalnilkega sistemo prikazuje slika 1 . Sistem vsebuje čitalnik kortic, kor omogoča predprlprovo programov no standardnem luknjaču kortic. Tudi poprovljo-nje programov je bolj enostavno, kot bi bilo pri programih, luknjanih na trak. Programe lohko načeloma popravljamo tudi v samem računalniku s ponuičjo sistemskego editorja, Hitri tiskalnik omogoča hitro listanja programov, kar je potrebno za dokumentiranje programov. Preko hitrega luknjača lohko izpisujemo strojno kodirane programe na trak, tega po lahko uporabimo za vlagonje programov v mikroračunalnike, Moing po je tudi direktna povezavo fočuoolnika i mikroračunoi nikom in neposreden prepis strojno kodiranih progrotnov v nnikroni£unatnik. Kofu^n) pomnilnik FOP'il Terminali 5Zk Kaseini fefnnUnit be&ed Linijiki iishilmk Člidlnlk Luknjdi kafiic iraku SI. 1. RočunoinUki sistem zo razvoj programske opreme Na magnetnili kolutili lohko poleg operacijskego sistema pomnimo Se raziične zbirnike in prevajalnike. Tako imamo no voljo prečne zbirnike zo mikroprocesorje proizvojalcev Intel, Mostek, Motorolo Itd. V nadaljevanju bomo opisali univerzalni prečni zbirnik, ki ga sodelavci IJS uporabljajo od leta 1977. UNIVERZALNI PREČNI ZBIRNIK Univerzalni prečni zbirnik CA-2 je. namenjen zbiranju programov, ki so pisani v zbirnem jeziku tn namenjeni določenemu mikroprocesorju. Sploinost zbirnika omogoča idejo, do neposredno pred zbiranjem le-ta prečita iz ustrezne datoteke nabor ukaznih simbolov in kod strojnih instrukcij, ki veljajo zo izbrani mikroprocesor. Zbirnik CA-2 je v bistvu program, ki po nekaj tipiziranih pravilih preslika vhodni zapis programo v zbirnem jeziku v Izhodni zapis i programom v strojni kodi. Slika 2 prikazuje relacijo zbirnika CA-2 z-različnimi vhodnimi In Izhodnimi zapisi. Pto^ram * ibitntm Ibirnik Lisian^e jtfo^rama Nabor kl^uinih 4. SI. 2, Organizacijo zbirnika CA-2 In potrebnih vhodnih ter izhodnih zapisov Imamo dvo vhodna in dva izhodna zopiso. Zbirnik nojprej prečito zapis z naborom ukaznih in drugih simbolov, ki definirajo izbrani zbirni jezik. Noto čita zapis s progrontiom v zbirnem jeziku. Med zbiranjem tvori zapis z listanjem programa. Ta zapis je običajne oblike In vsebuje Itstonje strojno kodiranega programa v osmiSkem oli Sestnajstiikem si- stemu. Paralelno temu listanju so zapisane posamezne vrstice programskih stavkov v zbirnem jeziku. Drug zapis, ki go tvori zbirnik, je binorno kodirano zaporedje strojnih instrukcij, ki predstavijo sliko prog roma, kokrien noj bo zoplsor« v pomnilniku mikroračunalnika. Zbirnik CA-2 ne tvori zopisa na luknjoni trak, soj je format zapisa na traku odvisen od v loga I nego programa, ki ga vsebuje mlkroračunolnik. Prepis binarnega zaporadjo strojnih instrukcij no trak oli celo direktno v pomnilnik mikroračunalnika prepuščamo posebnim programom, ki so prilagojeni danemu vlagalniku v mikroračunalniku. Diagnostiko o morebitnih sintaktičnih rrapakah sprejemo programer preko svojega terminala. Posamezni progfomski stovki zbirnika CA-2 Imajo tipizirano obliko, ki je noslednjo: OZNAKA ; GESLO PARAMETER 1 , PARAMETER2, PARAMETERN; KOMENTAR Vsa sintbolično Imena so lahko poljubno dolga, vendar mo-rojo biti enoumna v prvih ätirih znakih. Začenjajo se s črko, lahko pa vsebujejo tudi cifre. Parametri so ločen! med seboj z vejicami, lahko pa so se-stovljeni izrazi iz simboličnih imen in rtimeričnih konstant, ki so med seboj ločeni z aritmetičnimi oziromo logičnimi operatorji. Nu m eri č ne konstante lahko podojamo v dvojiSkem, osmiSkem, desetiškem ali Sestnajstiškem sistemu. Številski sistem določa predpona neposredno pred kons tonto. Zgledi Številskih konstant: BMIOOIOO dvojisk! zapis število 100 144 osmiški zopis itevi lo 100 0'144 osmiški zopis itevila 100 D'100 desetiški zapis števila 100 H'64 Sestnajstiškl zapis Število 100 V posameznih programskih stavkih lahko izpuščomo oznake stavkov. Lohko po stovki vsebujejo le komentar, ki sledi podpičju. Kot smo že omenili, zbirnik prečita simbolična geslo za posamezne strojne Instrukcije Iz ustrezne datoteke. Trenutno so formirane datoteke z nabori ukazov za naslednje mikroprocesorje: Intel 8080, SC/MP, Intersil IMMlóOO. To je predvsem odraz dejavnosti sodelavcev na institutu, ni pa nobenih zadržkov formiranja datotek z ukazi drugih mikroprocesorjev. Pripravo teh datotek je dokaj enostavna, saj zbirnik že vsebuje tipizirana pravila o Formiranju strojnih instrukcij glede na tip posamezne instrukcije In njenih parametrov . Poleg izvršilnih instrukcij nudi zbirnik CA-2 no voljo več pomožnih (pseudo-) instrukcij, S temi ukazi tahko definiramo lego razvljanego programa v pomnilniku (stavek ORG), vrednost posameznih simbolov (stovka EQU in SET) ter rezerviramo oziroma definiramo podotkovna polja (stavek DATA), SploSnost zbirniko narekuje tudi možnost izbire med llstonjem programa v osmlikem ali šestnajstiškem sistemu (stavek LIST). Med posebnostmi zbirnika CA-2 zasledimo še, da omogoča modularno progromlronje oziroma enostavno se-stovljonje posomeznih progromskih modulov v celoto. V to namen opravlja zbirnik CA-2 še nologo, za katero običajno potrebujemo poseben povezovalni progrom (linker). Programer lahko definira oziroma uporablja modulne (lokalne) ter globalne simbole. Modulni simboli veljajo le v enem pto-gromskem modulu, ki go zaključuje stovek END, Globalne simbole po določimo v enem modulu in veljajo za vse module sestovijenega programo. Ta lastnost zbirnike omogočo ekipno progromlronje, kjer posamezni programerji rozvijajo ločene progromske module bo^fočego celovitego programa. Pri tem iim ni potrebno skrbeti za morebitna nesogloijo v izbronih timball£nih Imenih. Skupna imena lahko dolofojo z ustreznimi stavki Mpa GLOBL (globalni simboli), foleg enačenfo simboličnih imen re5u]e zbirnik CA-2 tudi problem lege posameznih programskih modulov v pomnilniku mikroro£unotnika. Programeri! imajo namreč na voljo, da dolofijo absolutno lego svojih modulov s stavkom ORG (origin), ali pa prepuste zbirnikti skrb, da preslika vsak modul za prvo prosto mesto neposredno za predhodno zbi-lanim modulom. V ilustracijo kaie slika 3. zgled listanja progroma, ki je pisan za mikroprocesor Intel 8030. V programu smo predvideli listonje v osmiikem sistemu. 1 2 .DEMONSTRATIVNI PROGi^AM 3 t, t____ PHOdUKT VEKTORJA S KONSTANTO 5 5 6 ORG 100 iREZtflVACIJA POLJA LINE 7 LINE: DATA 1.12.14 .2,15inRVöTNE VREDNOSTI S t DATA IQilili 45.33iELEMENTOV POLJA 9 10 ( . , . . .SLAVNI PROGRAM!t 11 GLOBL MULT ; MULT JE GLOCALNI SIMBOL 12 a 112 6 5 START:LBI 5 -i V B-RES DAMO FAKTOR 5 13 0 ll*. Al 100 D LX1 MLiLlNE iMASLOV POLJA PODATK. ' U 0 117 26 12 LDI D'IO IGTEVNIK ELEMEtJTOV POLJA 15 0 121 176 Al 1 LA M iVZAMEMO ELEMEtU LINE lé 0 122 315 134 0 CAL MULT i SA MNOŽIMO S 5 17 0 125 167 Lt1 A i REZULTAT SHRANIMO la D 126 43 INX HL 5NASLOV NASLĐ.ELEMENTA 19 D 127 25 DCD iSTEVNlK ELEMENTOV -1 20 0 130 302 ' 121 0 JFZ Al i DO KONCA OSTANEMO V ZANI 21 D 133 166 HLT i NA KONCU STOP 22 ENO 23 25 .RUTINA ZA MNOŽENJE JE PROGRAMIRANA 26 .KOT P0SE8NI MODUL 27 .IZVAJA: 6 0 LAI 0 ;RE3ET r'."R£G 33 0 ■IAO- 201 Ali AD C ilTEilArlVNO SEŠTEVAMO 34 0 ì'.ì 15 DCC iCnUGI TAKTIJH JC ŠTEVEC 35 0 l'.S 302 140 0 JFZ Al i ITERAĆIJ 36 ■0 145 301 POPX BC iKOMCNO RESTAvninAHO 37 0 1'.6 311 RET tBC-REG IN IZSTOPIMO 3S ENO SI. 3. visji PROGRAMSKI JEZIKI ZA MIKRORAČUNALNIKE Pri programiranju zapletenih problemov postaja delo programerja vse bolj težavno in nepregledno. Glavni vzrok leži v tem, da so posamezni progromski stavki neposredno slika strojnih instrukcij. Običajno lahko tudi tak program razbijemo na module, ki jih povezujemo s podprogramskimi klici. Drug način je, če imamo na voljo makroprocesor. To je program, ki omogoča definiranje novih programskih stavkov, ki programerju jedrnato in jasno povedo programirano akcijo računolniko, v resnici pa skrivajo v sebi celo zaporedje primitivnih programskih ukazov. Programer nato kodira svoj progrom s takimi makrojskimi klici, ki mu pravzaprav predstavljajo nek programski jezik na viSjem nivoju. Tak noiin programiranja običajno uporabljamo pri pisanju sistemskih programov za večje računalnike, primeren pa j« tudi zo mikroračunalnike, V ta namen moramo imeti na voljo ali zbirnik z možnostjo obdelove makrojev oli pa nek splofni makroprocesor, s katerim pripravimo progrom pred njegovim zbironjem i klasičnim zbirnikom. i^slednjl način preglednega in lahkega progromimnja mikro-ročunolnikov je uporabo viijih programskih jezikov, ki so botj problemsko usmerjeni, V tem primeru se programer dejansko ukvarja le s svojim prc^lemom in go ne skrbi slika strojnih instrukcij, ki naj bo v pomnilniku mikroračunalnika. To Ima svoje dobre in slabe lastnosti. Ugodnosti lahkega program ira njo namreč oporeka prav struktura strojno kodira- nega programo, ki ni tako kompaktno in učinkovito, kot v primeru kodironjo v zbirnem jeziku. Med prednostmi po lahko vsekakor omenimo mnogo večjo hitrost kodiranja programov v viijih jezikih in s tem krojii čoi rozvojo nove programske opreme. Med viSjimi prog romski mi jeziki, ki so no voljo za progro-mironje mikroročunolnikov, naj omenimo programski jezik PL/M, ki je blokovno usmerjen in je po sintoksi podoben znonemu jeziku PL/1. Popularen je tudi jezik BMIC, ko-terega se lahko hitro naučimo, ima pa pogosto to slabost, do kot interpreter ne omogoča hitrega izvojanja programov. Sevedo obttojo !e vrsto drugih bolj ali manj znanih viSjih programskih jezikov zo mikroračunalnike. V naslednjem poglavju bomo podali opis in lastr^osti programskega jezika in prevojolniko FORMIC, ki smo ga rozvili za mikroračunalnike z mikroprocesorjem Intel 8080. PROGf^AMSKI JEZIK FORMiC Programski jezik FORMIC je proktično podmnoiica znanega programskega jezika fortran-IV. Od t« tudi izvtro njegovo ime: FORtron zo MIKroračunolnike. Prednost takega pristopa je v tem, ker hkrati reiimo dva problema! problem progra-mironjo v viijem jeziku in problem simulatorja dan^a mikroročunalniko. Programer lahko namreč posreduje program v .formico oli posöbraemu prevajalniku zo formic, oli po rtor- malnetnu fortranskemu prevajalniku, ki [e na voljo na večjem računalniku. V tem primeru Foref lahko prevede in izvaja razvijani progrom na večjem računalniku. Tako lahko testira program z v«o udobnottjo, ki jo ima r» voljo na večjem računalniku, V bistvu mu večji računalnik predstavlja simu-iotor mikroračunalnika. Ko je zadovoljen z rezultati «imulacije na večjem računalniku, enostavno isti program prevede s pomočjo posebnega prečnega prevajalnika za formte tn končno dobi strojno kodirani program zo mikroračunalnik. Posebnost prečrtega prevojalnika za formic je !e v tem, da sam Se ne tvori strojne programske kode ampak preslika pro-grom iz formica v zbirni jezik. Tako Ima programer možnost dodatne optimizacije prevedenega programo. Delo mu olajia posebno listanje prevedenego progroma, v katerem ohranjajo programske spremenljivke ista Imena, kot jih imajo v originalnem programu. Prav tako so na enak način označeni programski stavki, soj prevajalnik numerlčnlm stovčnim oznakam programa v form i cu enostavno doda predpono L in dobi regularne stavčne oznake programa v zbirnem jeziku. Končno olajša enačenje programa v formicu In programa v zbirnem jeziku označevanje posameznih ukaznih stavkov v rezultira-jočem zbirnem jeziku. Tu nomreč komentarsko polja v posameznih vrsticah vsebujejo Številke ekvivolentnih vrstic programa v formicu. Kot posebnost prečnega prevajalnika formic naj omenimo !e, da potrebuje zo prevod le en pas, vse ostalo namreč reiuje prečni zbirnik CA-2, ki tvori zoporedje strojnih Instrukcij v sklodu z vmesnim zblrnlSkim zapisom prevedenega programa. Kot smo že omenili, je formic praktično podmnožica fortra-, no. To pomeni, do lahko programe v form!cu prevajamo-tudi s fortronsklm prevajalnikom, né pa obratno, Omejitve, ki jih narekuje prečni prevajalnik za formic, so naslednjei - V skladu s prevajalnikom fortrona za računalnike PDP/11 lahko uporabljamo le deklaracijske stavke INTEGER«!, INTEGER*2 In REAL. - Vse spremenljivke fnoramo obvezno deklarirati z ustreznim deklaracijskim stavkom. - Zaenkrat dopuičo formic le enodimenzionolna polja. Indeksi morajo biti enostavne spremenljivke alt konstante tipo'INTEGER«]. - Imena spremenljivk so lahko poljubno dolga, vendar morajo biti enoumno v prvih štirih znakih. Ni priporočljivo, uporabljati Imen, ki začenjajo s črko L, ki ji sledijo same Številke (to uporablja prevajolnlk zo stavčne oznake v zbirnem jeziku). - Stavke READ, WRITE In FORMAT prevajalnik formico Ignorira. - Zaenkrat niso dopustne nodoljevalne vrstice. - V trenutni verziji formic ne dopuSča logičnih stavkov IF ampak le aritmetične. - V formlcu lahko uporabljamo aritmetiko s plavajočo vejico', ne pa standardnih fortransklh funkcij (na primer SIN, COS itd.), - Zaenkrat formic ne dopuiča meianje aritmetičnih izrazov . različnih tipov (realne, celoštevilčne), Pretvorbe med različnimi tipi se lahko izvedejo le ob prireditvi v orlt-' metičnih prireditvenih itovkih. - Zaenkrat Se nI dopusten stavek DO. Poleg omenjenih omejitev pa Ima formic ie eno posebnost, ki jo narekuje problematiko programiranja mikroračunalnikov. Kot je znano. Imajo le-tl običajno pomnilnik formiran Iz modulov tipo ROM in RAM. Fiksni pomnilnik normalno uporabljamo za pomnenje algoritmov In fiksnih podatkovnih struktur, V pomnilnik tipa RAM običajno shranjujemo spremenljive podatke. V jeziku formic lahko z ukazom MEMORY določimo lego prevajonego programa alt podatkovnih polj v pomnilniku mikroračunalnika. Pri tem upoltevomo oiganizoci-jo dejanskega pomnilnika mikroročunalnlka. Stavek MEMORY ima v bistvu enako funkcijo kot stavek ORG (origin) pri programih v zbirnem jeziku.. Klasični fortran «evedo ne pozna stovka MEMORY in moro-mo v primeru simulacije oziroma uporabe fortranq la stavek odstraniti. Ker je rezultot pirečnega prevajalniko^program v zbirnem jeziku, lahko tako posamezne procedure programiramo ttjdi neposredno na nivoju zbirnega jezika In program dopolnimo tik pred dokončnim zbiranjem v strojno kodo. To pride v poStev pri programiranju rečunolnUkih akcij, ki jih ne moremo opisati s formicom (na primer razne vhodno-izhodne operacije pri procesnih mikraročunatnlSklh sistemih). Pri simulaciji po te procedure enostxivno zamenjomo z zočasniml, pomožnimi podprogrami, ki omogočajo simulacijo okolja procesnega mlkroračunalntikego sistema. V ilustracijo kože sliko 4 zgled programa v jeziku Formic, slika 5 pa kaže prevod tega programo v zbirni jezik. c.,.,,..zgled programa v jeziku formic .....'Ìnteoerdu i p suma suma =0 Ii=b I^I + 1 suma » suha + i ifd-loo) 111.111p112 continue stop eiND SI. 4, Zgled programa v jeziku formic 111 112 P t * § * ..zgled proqraha v jeziku formic ),,.. * * i 1 equ 0 (formic line 3 suhai equ 1 (formic line 3 lai 0 •formic line 4 sta suha lai 0 »formic line 5 sta 1 llltl lda i iformic line é pshx psu 1 formic line 6 lai 1 (formic line 6 fopx bc a» c sta i - lđa 8uma . (formic line 7 pshx psw (formic line 7 lda i (formic line 7 popx bc ad c sta suma lda i (formic line a pshx psu (formic line 8 lai 144 (formic line e lc a popx p8m su c cpi 0 (formic line e jts lui (formic line b jtz lui (formic line a jmp lu2 (formic line 8 l112: nop (formic line 9 hlt (formic line 10 ZAKLJUČEK V delu tmo podali t^is prečne programske opreme, k! jo Iina|o no voljo lodelovci IraKtuhi J. Stefan. Le-tu ima roz-vojnO-rozilkovoIrM de[avnott in uporaba mikroračunalnikov ie večletno tradicijo. Prehod iz primitivnega razvoja mikro-ražunalniikih programov i pomočjo enostavnih razvojnih ti-itemov f papirnim trakom na uporabo pomožnego sistema PDP-11 je pospeiil razvoj aplikativne programske opreme zo faktor 100. Kot podatek naj omenimo, do traja popolno zbiranje programa, ki zosego 0.5 K besed mikroraiunalniSkega pomnilnika, več kot eno uro. V tem čoiu izvedemo vse patove zbiranja na mikroročunalniSkem razvojnem sistemu, ki je opremljen z enostavnim teleprinterjem in ćitolnikom-luknjalnikom traku. Kot rezultat dobimo listanje zbiranega programa In trok s sh-ojno kodi ronim programom, Pri uporabi velikega raiuttalnika PDP11-34 in njegovih hitrih periferijah dobimo isti rezultot tudi pri nekoliko doljSih programih v iotu morda dveh minut. Le i toko opremo je mogoče v kolikor toliko kratkem času razviti potrebno programsko opremo zo rožne aplikacije mikroračunolnikov, ki jih je tudi pri nos čedalje več. P rov pri reievonju teh problemov pa se porajajo nove ideje o posodobitvi in pospeiitvi razvojnih postopkov. V loključku naj omenimo Je, da ila tako prečni zbirnik CA-2 kot prečni prevajalnik za formic pisana v celoti v fortranu IV in ju je tako zelo lahko prilagajati tudi drugim ročunatni-ikim konfiguracijam, LITERATURA 1. S. Divjak: Prečni zbirnik CA-1, Navodila za uporabo. 2. D. Cerjok; Prečno programiranje mikroročunotnikov, diplomsko dalo, Fakulteto za elektrotehniko 1978. "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS 53 Informatica št.-it letnik 197B predelovanje hnikroračunalniškega software a.hadži hn-kovaćević r.ùop UDK 519.68J Institut "Jožef Stefan", ijuitljana Opisanih je nekaj metod za predelavo že izdelatiili mikroračunaliiišklh programov. ADAPTATFON AND MODIFICATION OF MICBOCOMPUTEB SOFTWARE - General approach for modifying a computer software executable object code is described. • I. UVOD Z naraščajočim številom mlkroračunalniških sistemov so se pojavile firme, ki nudijo programske pakete i» zelo nizkih cenah. Ti programi so pisani za konkretne mikroračunalniške sisteme in so podani v objektni kodi, zapisani na papirnatem^ traku, kaseti ali kar v HOMlh. Zavzemajo določen del spomina in zahtevajo le skoke v konkretne viiodno-izhodné enote. Taki programi za uporabnika v principu niso spremenljivi. Včasih je takim programskim paketom na voljo tudi opis izvirnega programa v zbirnem jeziku. V takem primeru seveda lahko vnesemo zaželene spremembe v izvirni program, ga štipkamo in na novo prevedemo. Tak postopek je za daljše programe dolgovezen, k^r zahteva ponovt-no tipkanje. 2. KONCEPT ANALIZE Prikazali bomo postopek za predelavo programa, v primeru, ko je na voljo samo objektni kod, naložen v določenem delu spomina. Celice moramo klasificirat! po naslednji sliemi: 1. OPERATORJI 2. OPERANDI a) konstante b) absolutno adrese i) notranje il) zunanje c) relativni skoki 3. KONSTANTE a) uporabnikove konstante b) teksti C ) tabele Oglejmo si kvalitete posameznih skupin in podskupin take klasifikacije. OPERATORJI Vsak procesor ima točno določeno shemo ojieratorjev. Iz te sheme bomo za vsak operator ugotovili naslednje: 1) Zahtevana oblika oiieranda to je: število oper a ndov in dolžina. 2) Vrsta operanda a) konstanta b) naslov ali relativni skok 3) Ali je operator lahko končni, OPERANDI Vrsto operanda smo določili že iz lastnosti operatorjev. Ločiti moramo samo še med vrstami naslovov. 1) Notranji naslovi (so iz področja, ki ga zavzema program). ? 2) Zunanji naslovi. a) naslovi sistemskih programov b) naslovi delovnih področij spomina Analiza programa, ki sestoji samo iz operatorjev in operandov je trivialna in jo opravimo s preprostim dis-assemblerskim programom, KONSTANTE Analiza programa, ki vsebuje konstante v principu ni enolično rešljiva, ker je odvisna od pravil, ki jih je upo-» rabi jal avtor programa. Zelo velika verjetnost je, da v končnem številu poizkusov ta problem razvozljamo, saj poznamo ustaljene uporabe konstante. 1) Uporabnikove konstante. To so parametri, a katerimi prilagajamo program na določen sistem. Primeri takih konstant: začetek in konec delovnega področja, področje za sklad, kontrolni znaki in formatne vrednosti za periferijo. 2) Teksti, To so nizi ASCII znakov In so ponavadi zaključeni z rezerviranim simbolom, ki je standarden. 3) Tabele a) Aritmetične tabele. Xo so številske tabele, ki niso podrejene nikakršnemu standardnemu pravilu in jih uporablja program za S4 računanje ali logične odločitve, b) tabele naslovov (jump tabele) • Omogočajo skoke v različne podprograme glede na vrednost določene spremenljivke. Primer: -NASLOV, NASLOV, NASLOV,... -NIZ, ZNAK, NASLOV, NIZ, ZNAK, NASLOV, ... Konstante zavzamejo poljubne vrednosti, medtem ko je vrednosti, ki ustrezajo operatorjem občutno manj. Razmerje med številom operatorjev in številom vseh različnih številk, ki imajo isto število bitov je verjetnost, da bo konstanta izgledal a kot operator. Za procesor M6800, ki ima 197 dovoljenih 8 bitnih operatorjev je ta vrednost: V, = 0.77 (1) N. Nekaterim operđorjem slede operandi, ki imajo lahko poljubna vrednost. Izračunajmo verjotnost, da je k-celic poljubnih števil podobnih operatojem in operandpm, Če :2av2ema operator eno celico in operandi več celic, N i+1 i v. op(i) (2) 3. NEKAJ MOŽNOSTI PREDELAVE Sedaj pride na vrsto mikro programer, da ugotovi funkcijo posameznih delov programa in najde možnosti za žaljeno spremembo. To je razmeroma enostavno, če smo ustrezno spremeniti notranje naslove in tabele naslovov. Nekateri procesorji imajo posebne operatorje za naslavljanje celic od do 00FF (Hex). Za tako naslavljanje potrebujemo polovico krajši operand, kar občutno zmanjša dolžino programa. Ponavadi je to področje delovni prostor programa in ga če se le da, ga ne relociramo na višje naslove. Seveda je relokacija možna, vendar zahteva ponovna prevajanje programa. Naj opozorim še na možnost programske zaščite zoper relociranje. Ostale potrebne spremembe, pri prilagajanju programa na določen sistem zahtevajo spreminjanje uporabnikovih konstant in naslovov sistemskih programov. Za večje posege v program je potrebna dinamična analiza. Ta je možna le pod pogojem, da program več ali manj uspešno deluje in da sistem omogoča kontinuirano spremljanje položaja programskega števca (PC). Skoke programskega števca najlažje spremljamo s PC diagrami za serijo Kratkih testnih izvajanj programa z različnimi parametri. S prekrivanjem takih diagramov hitro najdemo skupne podprograme, specifični pa izstopijo. ^op(i) operatorjev a i operandi N^ je število možnih številk operatorjev Vzemimo za primer zopet 6800; 51 op op 103 N (2) - 43 op N o potem je; - 256 V^tk^ć) = 0.32 V2(k=12) = 0.09 Vidimo, da verjetnost, da z^meSamo konstante z operatorji dovolj hitro pada. Na osnovi tega kriterija bomo odkrivali področja operatorjev in začetka področja konstant, uporabimo še naslednjo ugotovitev; Va ako področje operatorjev se mora kon&ti z zaključenim operatorjem (ukazi; branch, Jump, returne, ipd,). Takih operatorjev (N^) je pri M6800 le 24. Verjetnost, da najdemo začetek konstant, če smo pred tem napačno interpretirali M konstant kot operatorje, je; N. M ' 0.094 M O) Poiščemo in označimo področja, ki ustrezajo ASCII znakom in tabele naslovov. S tem Je dia assembler akl program opravil svojo nalogo In nam Izpiše rezultat svojega dela v zbirnem jeziku. 4. PROGRAMSKA ZAŠČITA Večji programi so pogostokrat zaščiteni proti spreminjanju. Oglejmo si nekaj primerov zaščite. 1 ) Zaščito zoper disassembliranje najlažje dosežemo, če med posamezne segmente programa vstavimo eno ali dve konstanti, katerih vrednost ustreza legalnemu operatorju, z enim ali dvema operandima, disassemblers ki program bo tako konstanto interpretiral kot operator, naslednjo vrednost pa kot operand, čeprav je v resnici operator. S tem je disassemblerski program za nekaj časa padel iz ritma in nam daje nepravilno interpretacijo. Če je bila konstanta spretno izbrana, disassemblerski program sploh ne bo odkril napake. 2) Zaščito zoper relociranje dosežemo s tem, da med Izvajanjem programa testiramo kakšen notranji naslov. Če smo program reloclrali, se obvezno s premene tudi notranji naslovi in program ne deluje več, 3) Zaščita tekstov. Nekateri programi izpisujejo tekste, ki se nam včasih zdijo nadležni. Če te tekste spremenimo, program ne deluje več. Zaščito tekstov dosežemo s tem, da med izvajanjem program testira celice, v katerih je spravljen tekst. Programsko za'Selto odkrivamo z dinamičnim disassembli-ranjem. Zaščita , opisana pod točko (l) Izpade, če spremljamo programski števec (PC). Ostali dve zaščiti odkrijemo s tabelo vrednosti operandov, ki sledijo operatorjem nalaganja v procesorjev© registre (LOAD Operatorji). Nekater modernejši računalniki imajo hardwarsko začši-tene programa. Vsi programi so Šifrirani preko posebnega sistemskega ključa, ki ga vsebuje hardware določenega sistema. Pri nalaganju In izvajanju se programi zopet dešifrlrajo z istim ključem. ctrfiìatica79 SIMPOZIJ IN SEMINARJI INFORMATICA'79, BLED, 1 .-ć. okfobsr 1979 vabilo k sodelovanju S tradiclpnolnlm posveh3VQn|enn "Simpozij Ih »eminarjl INFORMATICA" slovensko druitvo INFORMATICA nadaljuje aktivnost Zveznega strokovnega odbora za obravnavonje podatkov pri Jugoslovanskem komiteju za ETAN. To posvetovanje je postalo tako po udeležbi kot po tehtnosti objavljenih del osrednje jugoslovansko sfečanje teoretikov in praktikov s področja obravnavanja podatkov. Lanskemu simpoziju, no katerem je bilo predstavljenih 210 tujih in domačih del, je prisostvovalo 400 strokovnjakov. Zaradi hitrega vzpona znanstvenih in strokovnih raÒunainiìkih moči v Jugoslaviji in sosednjih deželah pričakujemo, da bo na ietoSnjem simpoziju in seminarjih sodelovalo še večje Število predavateljev in poslu^lcev. Tudi letoinjl simpozij bo mednarodnega značoja, v vabljenih uvodnih predavanjih in na seminarjih, ki bodo potekal! vzporedno s simpozijem, bodo priznani tuji in domači strokovnjaki pregledno predstavili najnovejäe dosežke iz izbranih področij računalništvo in informatike. 2o noše strokovnjake bo simpozij priložnost, da v teku urodne-ga deta simpozija in v neformalnih srečanjih podvržejo svoja dognanja kritični oceni priznanih tujih in domačih strokovnjakov, Letošnja naloga simpozija bo tudi v predstavitvi domače računalniške industrije, njenih noporov, dosežkov in strokovnega dela} v tem okviru bodo organizirane strokovne In plenarne sekcije,ki bodo namenjene tehničnim in proizvodnim dosežkonv usmerjanju, organiziranosti In povezovonju domače in tuje ro-čunalniike Industrije, Na simpoziju bo posebno skrb In organizacija posvečena pro-blemotikl dnjžbenega sistemo informiranja ter dnjžbenim potre-.bom s področja informacijskih sistemov v SR Sloveniji in SFR ' Jugoslovijl. Upravičeno smerno pričakovotl, da bo simpozij pomemben prispevek k medsebojnemu povezovanju ter izmenjavi izkušenj rta področju računalništva. Vabimo Vos, dg se s prispevkom oktivno udeležite letošnjego posvetovanja. Öd 1 . do 5, oktobra bo v Ljubljani sejem SODOBNA ELEKTRONIKA, na katerem bo racstavljena tudi sodobna račurtalniSka oprema. Splene informacije Jezik simpozif'a Zorodi mednarodnega značaja simpozjjo vabimo avtorje, do predložijo in predstavijo svoja dela v ongleškem jeziku, kar zagotavlja večji krog poslušalcev in brolcev. Seveda bodo v program uvrščeno.tudi dela, napisana v kateremkoli izmed jugoslovanskih jezikov. Zbornik det Vsak udeleženec bo prejel zbornik del ob prihodu no simpozij, vsok avtor pa bo poleg tega prejel !e pet kopij svojega prispevka. Naslednje obvestilo plimo 2 obvestilom o končni uvrstitvi prispevka v program in razvrstitvi prispevka, ter navodila In formulorje za pisanje del bodo avtorji prejeli do 15. maja 1979. Preliminarni program simpozija In seminarjev s formutarji za prijavo udeležbe in rezervacijo prenočišča bodo rozposlani do 31. mojo 1979. Obvestila avtorjem Razvrstitev prispevkov Prispevki bodo, glede no njihovo tehtnost, zanimivost, orlgtnol-nost, aktualnost In vsebinsko prikladnost, za to simpozij razvrščeni na osnovi mnenj recenzentov v: 1 , referate (pomembnejša originalno delo teoretičnega ali praktičnega značaja), 2, kratke referate (originalna dela, ki niso najširšega pomeno), 3. strokovna poročila (poročila o strokovni dejavnosti, tekočih problemih, novih produktih itd,). Po dolžini so referati omejeni no 4 strani, krotki referati In strokovna poročila po no 2 strani v zborniku del simpozija: Na eno stran v zborniku del (poseben format) pride okrog 7200 tlpkorskih znakov oziroma nekaj veČ kot dve tipkani strani for-mota A4. Uvrstitev prispevka v program simpozija O končni uvrstitvi prispevka v program simpozija bo no osnovi razširjenega povzetka predlaganega delo sklepal programski odbor v skladu z ocenami recenzentov za posamezno progrom-ska področja. Dolžina povzetka naj bo približno 1000 besed. Ker bodo povzetki služIli za odločitev o končni uvrstitvi, prosimo avtorje, da v njih kolikor mogoče notančno opišejo svoj predvideni prispevek. Povzetek mora recenzentu dati jasno sliko o predvidenem delu, zato noj vsebuje opis problemo, cilje oziroma namene delo, ter v čem je pomen, novost oziroma originalnost dobljenih rezultatov. Povzetki, ki v tem smislu ne bodo nudili recenzentu dovolj Infort macij, bodo ocenjeni kot nezadovoljivi, in takih del ne bo mogo> Če uvrstiti v program. P rov tako ne bodo upoštevani povzetki, ki ne bodo imeli predpisane dolžine. Avtor.noj se že ob predložitvi rozšlrjenego povzetka odloči za programsko področje, vrsto (referat, kratek referat, strokovno poročilo) in značaj prispevka ter naj to označi v priloženem formu I or ju. Programski odbor si pridržuje pravico, da na osnovi mnenj recenzentov prispevek prekvalificira. Seminarji! Izbrano pogtavjo računalniških znonostl -Bled, 2,-5, oktober 1979. Razstavo ; Računalniško oprema In literotura -Bled, 1 , -6, oktober 1979, Orgonizotor; Slovensko društvo INFORMATIKA v sodelovanju z,Institutom J.Stefan In Fakulteto za elektrotehniko, Ljubijano, Roki; 15. maj 1979 - pošiljanje rezultatov recenzije in avtorskega kompleta 1 . julij 1979 - zadnji rok zo sprejem končnega teksta prispevko. informatica r y SYMPOSIUM AND SEMINARS INFORMATIKA 79, BLED, October 1-6,1979 CALL FOR PAPERS The traditional Bled computer conference, "Symposium and Seminari INFORMATICA", carries on Its role o» the major Yugoilov meeting of proFestionols in the field of computers ond Information procesting. Last /ear, 400 experts from Yugoslavia and abroad attended the meeting and presented 210 popers. In view of the recent upsurge of computer-related activities in Yugoslavia and in its neighbouring countries, even stranger participation Is expected this year. As in previous yean, this will be on international symposium. In their Invited papers and at the seminors, eminent foreign e}v> tVt rMi: sisn VU ELDEC DEG-ov podiSn.1l report, Eofba za svjetsko računarsko trži5te postaje ubitaCna, čak 1 za najveće i najposnatije svjetske finse. NeaLiićeni rasvoj tehnologije donosi takve promjene na području računarske tehnike kojima mogu slijediti samo oni, koji au spremni (i sposobni) uložiti ogromna sredstva u razvoj i istraživanja. U avom godišnjem izvjeätsju za 1978 godinu Je predsjednik DEC-a predstavio sljedeće podatkei U 197e-oJ godini Je DSC iaiao za 56 % veéi promet nego u l977-oJ godini (l'<-57 miliona Istovremeno Je ostvaren aa JI %■ veći čisti prihod, nego godinu dana ranije (142,2 mil. Ž). Kontinuirane investicije u istraživanja i razvoj eu omogućile uvoé-enje nekoliko važnih, re» prezentantnih proizvoda u toku 1978 godine. Kompanija amatra za svoj najveći adut u alje-dećim godinama sistem VAX-11/780, 52-bitni računsr koji Je izaavao veliku pažnju na tržištu. DECSYSTEH-2020, 36-bitnl eietem uveden marta 1978. godine nudi vrlo dobra rješenje svugdje tamo gdje se najveći eistenii 51ne na-iabježnin. tDT-ll {i-'rograminable Deta Terminala) serije terminalakih oietema uvedene u Junu Je najnoviji Član popularne PDt-ll računarske familije i predstavlja anačajan doprinos raznovrstnosti na području tržišta malih sistema za konačne kao i za Ozn korisnike. DEC je nastavio aa razvojem na području kombiniranja viSe računara u mreže pre čemu je zna-Sajen skcenat stavljen na rszvoj programske opreme koje na osnovu raspoložljivih računarskih produkata omogućava ekonomako racionalen razvoj računarskih mreže aa mogućnošću Žirenje. TRAX, uveden u martu, je prvi industrijski transakcijaki sistem sa stvarnim velikim spo-sobnostluia, na miniračunaru. Sistem nudi velike mogućnosti primjene kod banki, osiguravajućih društava, hotelsko-putničkih sgencijs, transporta i raspodjele. Ha kraju 1978. godine je DEO imao 59000 članova po ctjeloTO svijetu, i'oraat broja članova je znatniji jedino na području prodaje i servisa. Poseban podetičaj za uspješnijci poslovanje, smatraju pri DEC-u, je uspjeh njihove interaktivne, distribuirane obrade podataka na vrlo širokom području aplikacija. DEC-ovi analitičsri ekonomskog i tehnološkog položaje na svjetskom tržiStu, predviđaju pogodnu klimu u sljedećem razdoblju. MK MIKROBAČUHALHISKA FUOGliAMSKA 0P1Ü2MA Mikro računalniki so elementi , ki äodalje bolj zamenjujejo klaslÈna analogna vezja v procesnih sistemih. K njihovo masovno uporabo naraSča tudi obseg programiranja oziroma izdelava mikroračunalnižke programske opreme. Regulacijsko, avtomatizacljske in proizvodne naloge mora inSenir preoblikovati v programa in v dodatno materialno opremo procesa. Tako nastane vrsta vpraäanj, kot so npr.> prevod naloge v program, komuniciranje z računalniki in programerji, vzdrževanje programske opremo. Izbira računalnikov, periferijo, obntoječe programaka opreme itn. Na področju mikroraöunnlniäke programke opreme in njene proizvodnje veljajo že klaiin^ne ugotovitve, kot so npr.t povprečen programer lahko nn|iiiie oziroma razvije eno do največ dvajset vrstic prečiščenega in dokumetiranega programa na dan; *** največ 20S programirnega časa se porabi za pisanje ukazov, kar 60% pa za definicijo programa, njegov razvoj, očiščevanje, preizkuäanje in dokumentiranje^ *** cena izdelave programske oprunio se giblje v ZDA med do Ì25 za besedo, pri nas pa znaša od 50 do 240 đin za besedo veljavne dokunemt a c i J e. Analiza teh numeričnih ugotovitev pripelje do naslednjili posledici Izdelava mikroraSunalnlSke programčke opreme je draga dejavnost, in to cclo v primeru, ko se izdelujejo kratki programi; najvižji EtroSki pri izdelavi programske opreme nastanejo zaradi potrebnih programerskih ur. število ur je premosorazmerno obsegu programske opreme, cona ure pa je dostikrat odvisna tudi od velikosti delovne organizacije, tj. od njene organizacijske sposobnosti in administrativne/regijske obremenjenosti. Cenena programska oprema lahko tako nastaja samo v jjogojih nizke režije; čas programiranja se lahko akraj.^a le z ustrezno metodologijo programiranja (npr. z navzdolnjim razvojem programov) ter z aparaturno (računalniško) pomočjo in podporo, seveda le do določene praktične spodnje ncjo^ atroäki za programsko opremo (njen nakup ali izdelavo) lahko večkrat presežejo stroške za računalniško materialno opremo; izdelava programske opreme pa pomeni vselej znatno investicijo; Izdelava programske opreme sodi med daljäe delovne postopke; planirani obseg dola In izdelovalna cena lahko prekoračita predviđeni delovni čas in finančna sredstva tudi za 50 ali 100%} *** velik del časa in sredstev se porabi za naloge, ki jih je tožko vnaprej določiti in planirati) očiščevanje in testiranje programov sta že dve tipično raztegljivi področji dola; "** pisanje ukazov je merljivo {npr. s številom ukazov v časovni enoti) in je v območju Človeške kontrole, vendar ni tako pomembno, kot so druge faze izdelave programske opreme; v prihodnosti bodo izdatki za izdelavo programske opreme narastli v primerjavi s čedalje nižjimi stroSki za materialno opremo, aaj osebnih dohodkov programerjev ne bo moč zniževati. A.P.Ž. OKMACHISEAXD TOOL. CORPOHATiOlVjeo»«» s««' «E» ^ rill»«; <31 j) 9m 6600 • i.hi: i i j») • t,!,.; 23 j j95 IN ELECTRONICS ^^ WyiS r//f LINE... DIP/IC INSERTION TOOL with PIN STRAIGHTENER STRAIGHTEN PINS I RELEASE PICK-UP INS 1416 je orodje za vstavljanje 16- ali 14-kontakttjih integriranih vezij v podnožja ali izvrtane luknje tiskanega vezja. Posebnost je zoženi profil, ki omogoča vstavljanje vezij, ki so na plošči tesno skupaj. V držalo sta vrezani vodili za ravnanje deformiranih kontaktov Integriranega vezja. Vezje potisnemo v vodilo, pri tem se poravnajo deformirani kontakti, izvlečemo pa ga s pritiskom držala navzdol. OH MACHIXF A.MP TOOL l OHPOltAi/OX TULEC Z ZAMENLJIVIMI KOLUTI ŽICE za OVIJANJE Prednost tulca Je v tem, da ne potrebujemo dodatnega orodja za rezanje žice in snemanje Izolacije. Iz tulca se izvleče želena dolžina žice, katero se vstavi v vodilo na vrhu tulca. S pritiskom na vgrajeni gumb,se žico odreže. Potem se žico potegne preko posebnih vgrajenih vilic, ki snemajo izolacijo; isti postopek se ponovi tudi z drugim koncem žice. Tulec vsebuje kolut s 15 m dolgo žico tipa 30 AWG (0,25 mm), s posebno industrijsko izolacijo In posrebreno bakreno žico. Na razpolago so koluti z belo, modro in rdeč o izolacijo. NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ JESENSKEGA SEJMA V MUNCHNU _EL^CTRONIC A__ 7S _ Sejem elektronike v Münchnu je med največjimi in najzanimivejšimi tovrstnimi v svetu. V pričujočem razdelku želimo prikazati nekaj novosti iz področja mikroelektroni-ke in mikroprocesorskih sistemov. Poglejmo si kaj so razstavili poznani svetovni proizvajalci in tvrdke; Tvrdka MOTOROLA je razstavila 16-ibitni procesor MC6800 izveden v HMOS tehnologiji. Vsebuje 32-bitni podatkovni ali adresni register, 24-bitni programski števec in 16-bitni statusni register. Uporabljajo se lahko vse periferne enote iz serije 6800. Celovita proizvodnja je predvidena za leto 1984. Iz proizvodnje sta prišla dva tipa mikroprocesorjev: 6801 in 6809. 6801 je v 40 kontaktnem DIL ohišju in vsebuje 8 -bitno centralno enoto, generator takta, 2K ROM in 128 zlogov RAM pomnilnik. Razstavljen je bil tudi nov razvojni sistem EXOR term 220. Tvrdka INTEL le pokazala nov mikroračunalnik na eni ploščici z oznako iSBC 86/12. Osnovan je na 16-bitnem mikro procesorju 8086 v HMOS tehnologiji. Vsebuje 32K dinamičen EIA M z vezjem za osvežitev ter štiri podnožja za 16 K ROM pomnilnike. Na ploščici je tudi USA RT integrirano vezje, interface RS-232-C in krmilnik za prekinitve 8259A. Novost pri Intelu so 3a-K bitni -EPROM pomnilniki 2732, ki so kompatibilni (podnožje) z nekoliko starejšim 2716 . Čas dostopa je max 450 ns. Ko pomnilnik ni v delovanju, pade poraba toka od 150 mA na 30 mA. Nadaljna novost so tudi integrirana vezja CODEC (kodi mik/dekodirnik) za PCM telefonijo. Tvrdka NAHONAL SEMICONDUCTOR Je razstavila razvojni sistem straplex-SPX-80/40E in posebno programsko opremo za razvoj sistemov. Prav tako je tvrdka razstavila PDP-11 kompatibilen mini računalniški sistem (serija 200). Mikroračunalniško družino COP-400 (v enem čipu), IDM 2900 (bitne rezine, schotthy tehnologija), INS8070 z CPE, 2,5 K ROM, 64 zlog ovni RAM, hardwarsko množenje/deljenje . Tvrdka FAIRCHILD je pokazala sistem 9449 (Microflame), ki vsebuje 16-bitni mikro procesor z 10 MHz uro. 9440 je Izveden v L tehnologiji (isoplanar Integrated Injection Logic). Tvrdka ROCKWELL je razstavila vzorec 256 K bitnega magnetno-mehaničastega pomnilnika. Med drugim izdelujejo tudi magnetne plošče (15 x 25 cm) kapacitete 1 M bit. Z redno serijsko proizvodnjo nameravajo pričeti v letu 1980. RM Ig how do i connect my products o TO MV TEST SYSTEM? DATAMASTER INTERFACING FDCTURES I fast m simple ■ accurate no maintenance bbplaceable probe pins interchangeable probe heads four sizes eight probe pin styles I field-proven cost-effective complete user support COMPATIBLE WITH any TESTING SYSTEM USED FOR MODERATE OR LOW VOLTAGE VERIFICATION OF BACK PANELS, PC BOARDS, MULTILAYER, HYBRID LOGIC ASSEMBLIES, FLAT ELECTRICAL ASSEMBLIES and MORE. VOUH PRODUeT TOUS TESTER avtorji in sodelavci Juvencij KALAN (1932), diplomifol leta 1959 na oddelku la fiziko v Liublioni. Zoposlen od leta 1968 v Inter trade, TOZD zastopstvo IBM v Ljubi joni. Ukvorja se z uva [a njem in razvojem inFornncijskih sistemov pri uporabnikih. Gabro SMILJANIĆ (1928), diplomirao no Etaktrotehničkom fokul-tetu u Zogrebu 1954. godine, a doktorirao 1963. Radio preko 20 godino u Institutu "Rudjer BoSkovič" u Zagrebu rra razvoju rozliiite elektroničke instrumentacije i opreme, nojvije digitalno, Posljednjih petnaestok godino bovi se digifolnim ročuno-Itma, posebno "mini" i "mikro", te njihovom "on-line" primjenom ZO mjerenje i upravljanje procesa. No Elektrotehničkom. fakultetu u Zogrebu predoje predmete iz grupe pred-meto "Organizacija ročunorskih sistema i procesi" od 1973-godine, nojprije horrararno, a posljednjih 5 godina s punim radnim vremenom. U zvanju je redovnog profesoro. Publicirao je pedesetak rodovo iz područja elektronike i računalo, kao i knjige "Impulsno i digitalno elektronika", te "Osnove digitalnih ročunola". Morio ŽAGAR (1952), diplomirao je no Elektrotehničkom Fokultetu u Zogrebu 1975, godine (smjer: elektronika, usmjerenje: računorika tehniko i informatika). Magistrirao je tako-; djer na Elektrotehničkom fakultetu u Zogrebu 1978. godine. Tema: Uprovljonje kompjuterskih periferijskih jedinico s mikroprocesorima. Rodi no Zavodu za regulocionu i signal nu tehniku, Elektrotehničkog fokulteto u Zagrebu koo asistent na grupi predmeta; Organizacija ročunorskih sustova. Sodošnje područje rodo je primjena računalo (mikroprocesora) u uprov-Ijonju procesima. Bofko DŽONOVA-JERMAN-BLAŽIČ je diplomirala 1970. leta no Tehnoloäko-metaluriki fakulteti, oddelek zo kemijsko tehnologijo, Univerza Kiril in Metodija v Skopju. Po končanom Studiju se je zoposlila na Institutu "Jožef Stefan", oddelek zo digitolno tehniko. Leta 1975, je končalo podiplomski 5tu-dij na Fakulteti za elektrotehniko, smer računalništvo in kibernetika, Univerze v Ljubljani. Njene strokovne raziskave obravnavajo probleme iz računalništvo, ter uporabe ročunol-niikih metod za reševanje problemov s področja kemije, kemijskega inženirstva, kemičnih informocijskih sistemov ipd. CENIK OGLASOV Ovitek - notranja stran (za letnik 1978) 2 stran-------------------- 16 .000 din 3 stran--------------------12.000 din Vmesna strani (za letnik 1978) 1/1 stran------------------ 8.000 din 1/2 strani------------------ 5.000 din Vmesne strani (.za posamezno številko) 1/1 stran------------------ 3.000 din 1/2 strani------------------ 2.000 din Oglas o potrebah po kadrih ( za posamezno številko) ------------------ 1.000 din Razen oglasov v klasični obliki so /.aželjcne tudi krajše poslovne, strokovne in propagandne informacije in članki. Cena objave tovrstnega materiala se bo določala sporazumno. ADVEHTIZINC RATES Cover page (for all issues of 197«) 2nd page---------------------loOO jt 3rd pago--------------------- SOO f! Inside pages (for all issues of 1978) 1/1 page--------------------- 600 }S 1/2 page--------------------- 400 ^ Inside pages (individual,issues) 1/1 p.ige---------------------- 200 ji 1/2 page--------------------- 150 Ž Rates for. classified advertizing: each ad--------------------- 50 jj in addition to advertisments, we wellcome aliort business or product news , notes and articles . The related charges are negotiable. NOVI SAMOUPRAVNI ORGANI IN REFERATI SLOVENSKEGA DRUŠTVA INFORMATIKA Dne 1.3.1979 je bil občni zbor Slovenskega društva Informatika, na katerem so bili izvoljeni novi samoupravni organi SDI, in sicer: Izvršni odbor dr. Anton P. Železnikar, predsednik dr, Saša Divjak, podpredsednik Stasa Kuželečki, sekretarka društva Anton G or up, dipl. ing, član mgr. Bogo Horvat, član mgr. Marjan Krisper, član mgr. Milan Mekinda, član Marjan Miletić, dipl .ing., član Nadzorni odbor dr. Slavnko Hodžar, predsednik Andrej Jerman-Blažič, dipl .ing,, član Rado Faleskini, dipl .ing., član Disciplinski odbor Franc Žerdin, dipl .ing., predsednik dr, Janez Grad, član Franc Mande^c, dipl,ing., član Referati SDI : 1. Urejanje in izdajanje monografij: mgr. Drago Novak; 2. Organizacija predavanj: Marko Kovačević, dipl.ing.; 3. Simpozij INFORMATICA '79: mgr. Borka Džonova-Jerman-Blažič, predsednik; 4. Tehnični urednik časopisa Informatica: dr. Rudolf Murn; 5. Stiki z javnostjo: tov. Meškova, filolog; 6. Stiki s študenti: določila bo O O ZSMS FE 7. Tehnološki preboj v domači računalniški industriji : dr. Anton Železnikar the NEW LOW COST answer for AUTOMATIC CIRCUIT TESTING from Revolutionary SELF-PROGRAMMING SYSTEMS for TESTING all types of Electronic Circuitry ■ Mode/ WA2K FO« resTS w TO toi« I>ojn«, EXPJtNDASU 10 ioab POINTS TfST capacttt. ■ Mode) WA6K for nsrs up to 3jts points, expandabif to «144 POfNTS test capacny. Fenfuras: ■ self-progsamming ■ tow cost PES TEST ■ EAST TO QPeKATC ■ fASr ■ AflUUE ■ MVANCiD eLecnomc ds^ign ' m cAPACirr EASiiY exeANoeo ■ WONfTO« OWN IHrCMAL FA(lg»£S > CLEAx ERi!OJi WMr our ■ SIAtPlE INIEHFACrNG WITH TEST OBJECTS OK MACHfXEAN» TOOL VORPORATÌON UBt M«*» sntll, SIIBKK, NB« VOIK. «,y. W<™ ul*. * phone 131^1 9fr444da Ttili.« IIMI mum mm wwM^eoo Lowest cost with full industrial features, fastest speed, highest accuracy. Completely portable. 17 x 24 inch (43 X 61 cm) wiring area. .3* fe WWM-370 Bio-engineered control layout. Extra routing direction and pin displays. 24 x 40 inch (61 x 102 cm) wiring area. May be upgraded to computer control. WWM-380 Newest model features 18 character alphanumeric display for operator instructions under program tape control. Also features "absolute" locating system. 24 x 40 inch (61 X102 cm) wiring area. iw^m ^VWWM-360 Same quality features as WWM-600 plus floor mounted 24 X 40 inch (61 x 102 cm) wiring area with adjustable height and tilt. WWM-370/11 All features of WWM-370 plus operation under direct computer control instead of perforated tape. Permits multiple program management, program preparation and editing, and production monitoring, OK MACHINE & TOOL CORPORATION 3455 Conner St , Bronx. N Y 10475 b{212) 994-6600 ■ Telex 125091 vslbina letnika x978 Banovac Ai Nekatere ■ predpostavke za pripravo predlofja modernizacije IKDOK sistema za delegatski sistem v SR Sloveniji (St.4,str,9) Batagelj V, Fetligoj A, Splichal S.t Selekcija v mnoilönein komuniciranju tSt.3,Btr.2fl) BatagelJ V.i RazmnožujoCl se program (ät.4,Btr.34) Pascalu Benkovid J., Kernhäuser A., VrtaCnik M,« NaSti! bazo kemijska dokumentacije (3t. 4 ,s tr. 34 ) ÜOOt m.I Some views on redundancy In tlatural Lnngua^e Processino (St.3,str.49) iuk O., Tomfiič M., Tavzes R,i IDA - programski paket zn izvajanje funkcij digitalnega avtomata z mikro računalnikom (£t.2,str.7) OavCev D,• Prilog kon metodi te na verdnuvanje na APL elstemite (fit.l,atr.2l) Divjak S,( PrežSna. programska oprema za programiranje mikro računalnikov (Št.4,str.24) Exol M., Mekinda M., Popoviö B.i Strukturation dum system© telephonique informatise (St. 2 ,str. 18) Erìon J-J RafiunalniSki model ìelezniSkoga prometa na enotirni progi (öt.l,Btr.46) Cams M., Bratko I.i RaEunainlSko generiranje popolnih strategij za fiahovsku končnice (St.3,str.43) Ilad£i A., KovaSevic; K., Selazikar A. i Audio kasetofon kot cenena vhodno/izhodna enota za mikro računalnike (ät.1,str.Sl) Hadii A., Kovaöevld il., Cop R. i Predelovanje mikro rafiunalniSkega software (St.4,str.53) Hladnik Đ., Jare B.i Procea izgradnje velikih telekomunikacijskih sistemov s pomoöjo tehnike projektnega vodenja(St,1, str.6) Jerman DlaÄiC A.i Domača proizvodnja raj^unarske opreme 1 opreme za prenos podataka (£t.l,str,61) Jerman nlaSiC D.i Mathematical models tor computer assisted solutions of non numerical problems In chemistry (St,3,str.61) Kalan J.i Nekaj praktičnih izkušenj uvajanja metodologije razvoja informacijskih sistemov (Bt.3,str.65) Kolbezen P,t Metorfika načrtovanja digitalnih računalniških Biatemov (Št.3,str.52) KoSir r.I Avtomatska obdelava receptov v SR Sloveniji (St.i,Btr.34) Kovačevid H., Uovak D.i Univerzalni programator za EPROM memorije (St.2,str.39) Kova;. i r.ibki dlaki (ät. I ,Btr. 42 ) tJovak D., KovaCovlii H., Zeleznlkar A. i tUkro rnCunalnik "VITA" s procesorjom GÖOO (št.1,str.14) Ho val: D. I Uporaba taktnenn generatorja MC C 075 v ointcmili z dinamičnim pomnilnikom in DMA prenosom (St.4,atr,31) nnjkovič V., flirnik l.t t!esto in vloga informacijskih sistemov v procesu razvoja sistema (St,2,Btr.46) Reiniiart R. i RepiibliSka tekmovanja srednješolcev iz računalništva (št.X,etr.59) ReS 11, I Računalniki v ISKRI (St.2,str.5) Smlljanovid C.f Specifičnosti upotrobe mikro računala za praSenje i upravljanje procesa (št.4,str.26) Skrubej J., raloskini H.i Računalniška proizvodnja (3t.3,str.5) Suhel P., Ličar D.« Električni stimulator z mikro računalnikom l!6B00 (St.2,str.23) 'Jaoič J,, Sever V. t nlkro rnCunalniSki PID regulator (ät.2,str.23) Urntnik a., RoqaČ M., želczniknr a.i Mikro računalnik ISKRADATA 1680, modeli in Bistemi (St.4,str.7) Vitas D.i Terminologija u naSem (!lt.2,atr.49) računarstvu ■^agor m, i Primjena mikro procesorskih komponenata 200 u proizvodnji računarska opremo (St.3,str.33) 2eloznikar A.P.i Upornba časovnikov in Stevnikov v mikro procesorskih sistemih s procesorjem 280 (št.1,str,25) äeloznikar A.P.i Vrsta a sporočili za komuniciranje z uporabo mikro računalnika (Št.2,str.26) Sclcznikar A.P.i Razširitev mikro računalniškega sistema (-^t.S.str.lS) Eelezniknr A.P.i Vhodni/izhodni kanali mikro računalnika (St.4,str.13) crn ' ' > ' 'i- -f' < . Iskra Jugoslavija Mtkroračunar Iskradata 1680 EKRAN SA TASTATUROM TELEPRINTER MODEM OSTALI SERUSKI PERIFERIJSKI UREDJAJI STATIČKI RAM MEMOnUSKI MODUL dinamički ram memorijski modul SERUSKI KOMUNIKACIONt MODUL KOMANDNA PLOCA OPTO PARALELNI KOMUNIKACIONI MODUL MODUL PROGRAMSKiH PREKIDA CENTRALNI PROCESORSKI MODUL EPROM MEMORIJSKI MODUL UREDJAJ 2A DISKETU statički ram/eprom memoruski modul paralelni komunikacioni modul programator eprom integriranih kola OSTAU MODULI V MODULI KORISNIKA RAĆUNAR LINUSKI StampaC OSTALI PARALELNI PERIFERNI UREDJAJI Mikroračunar Iskradata 1680 može korisno da posluži školama i laboralorijama za školovanje i izradu sopstvene programske opreme, industriji za vodjenje i kontrolu različitih procesa, a može biti korišćen i kao mali poslovni sistem sa poslovnim programskim paketima i kao sistem za unošenje podataka. Mikroračunar Iskradata 1680 je univerzalno, modularno gradjen računar sa zajedničkom 8 bitnom podatkovnom t 16 bitnom adresnom sistemskom vodjicom. Možemo ga po želji proširivati u adresnom polju od 64 K do one konfiguracije, koja najviše odgovara pojedinim aplikacijama. Svaki modul je na pločici štampanih kola formata dvostruke evrope i pretstavlja električnu zaključenu cellnu. Moduli mogu zauzeti proizvoljan naziv u celokupnom adresnom polju. Ulazno/izlazni moduli povezuju računar sa perifernim ure-djajima i otvaraju široke mogućnosti komuniciranja. Kao periferiju upotrebljavamo teleprinter, ekran sa tastaturom, disketu, mali printer ili neku drugu opremu, odnosno instrumente. Programska oprema sadrži operacijske sisteme za rad u realnom vremenu i za komuniciranja sa masovnom memorijom i omogućuje programiranje u sabirnom prevodiocu odnosno višem programskom jeziku. Korisnik može birati i različite gotove programske pakete. Mikroračunar Iskradata 1680 KARAKTERISTIKE — modularno građen — zajednička sistemska vodica — moguće proizvoljno konf Igu risanje — mikroprocesor sa dužinom reči od 8 bita — mogućnost adresiranja 64 K reći — memorije: 1 K, 2 K, 4 K, 8 K ili 16 K vrste RAM, EPROM — serijski ulazno / izlazni moduli: 110 do 9600 Bd, strujna petlja RS 232, puni ili polovični duplex — paralelni ulazno / izlazni moduli: programisani ulazi i izlazi, galvanski odvojeni priključci — integrisani modem 300 Bd i dr. — programsko vodeno upisivanje i čitanje EPROM memorija — polje programskih prekinuča sa 16 nivoja i mogućim maskiranjem — komandna ploča za procesnu i laboratorijsku upotrebu: pristup do registara i memorija, izvođenje programa naredba za naredbom, uslovno zaustavljanje programa i dr. — časovni k stvarnog vremena — brzi množač i delilac — D/A in A/D konverzija — periferne jedinice: disketne jedinice, ekrani sa tastaturom, printeri, kasetne jedinice, teleprinter — priključenje na računar ISKRADATA C 18 — moguće proširivanje sistema — napajanje: 220 V ± 15 %, 50 Hz, 100 W — Dimenzije: visina 220 mm , Širina 435 mm dubina 340 mm POSLOVNI RAČUNAR Pravilno, brzo dostupne i dobro pripremljene informacije su u slov za uspešan rad i efikasne poslovne rezultate svake radne organizacije. Mikroračunarski sistem može da sadrži centralnu jedinicu, printer, do četiri ekrane sa tastaturom, disketne jedinice i modem. Razvijen je za racionalan unos svili vrsta podataka, sigurnu kontrolu njihove tačnosti i pripremu za veće računare (npr. Iskradata C 18), Operacijski sistem IDOS (Iskra Disk Operacijski Sistem) omogućava unos svih vrsta podataka u realnom vremenu. Različiti formati, kontrolne rutine, programi korisnika (Utility) i fleksibilan program za unos i uređivanje podataka (Editor) omogućuju optimalno izvođenje poslovnih aplikacija kao: unos podataka za kupce, finansijsko knjigovodstvo, fakturisanje, dobavljači, zalihe, materijali, lični dohodki, bankarske aplikacije i slično. PROCESNI RACUNAR Proizvoljno odabrana konfiguracija mikroraćunara i perifernih jedinica, ugrađeni u vlastito kućište, o rman ili neku drugu strojnu opremu, može da prati i vodi najrazličitije procese. Mikroprocesor, ulazno/izlazni moduli sa velikim brojem programiranih vrata i ostala strojna oprema, dopunjeni sa potrebnim interfejsima primaju signale procesa i istovremeno ga nadziru i vode po datom algoritmu. Programska oprema izrađena u suradnji sa korisnikom, daje sve po-potrebne parametre i najbolju taktiku procesa. Vođenje procesa računarima veoma automatizuje rad, a ujedno omogućuje i brz nadzor nad procesom. Može pratiti potrošnju materijala i energije, otkriva greške, zastoje i tako povečava ekonomičnost postupka. LABORATORIJSKI RAČUNAR Rad u laboratorijema često traži praćenje merenja, odčitavanje njihovih vrednosti i izračun rezultata. Mikroračunar je u toj oblasti veoma upotrebljiv. Pored centralne procesorske jedinice, programisanih ulaza/izlaza i memorija, trebamo i komandnu ploču sa šalterima i indikatorima. Njezine funkcije su različite: direktan pristup u rad računara, uslovno zaustavljanje i izvođenje instrukcija za instrukcijom korisnikovog programa, prekinuča, prikaz i upis u memorijske lokacije i ulazno/izlazne jedinice, prikaz i upis u registre mikroprocesora i slično. Sve ove karakteristike omogućuju korisniku izradu vlastite programske opreme, koja će najbolje obavljati rad i davati brze i tačne rezultate. ŠKOLSKI RAČUNAR Školski računar je veoma pojednostavljen jednomodulni mikroračunar kojeg možemo dograđivati. Bez obzira na jednostavnost i malu investiciju radi po principima velikih računara. Sadrži mikroprocesor, ulazno/izlaznu jedinicu, memoriju, tastaturu i heksadecimalni display za komuniciranje. S osnovnim nizom programskih instrukcija pret-stavlja jednostavan razvojni sistem i omogućuje sastavljanje, kontrolu i izvođenje manjih programa. üskradata 1680 ISKRA Indualrlta za telehotnimihaella eleMronIhe In etaMre Kisn) TOZDRbAu nalnlhl 64000 Kmnj - PE Ljubl|ana 61000 Ljubljana Titova 61 - Telafan (061) 336 367 332 241 - Komercialno pcdioć^e 61000 Ljubljana T19 revolucije 3 - Telelon (061) 3» 061 324 261 325 061 — Telegrom Iskra Ljubljana Tig revolucije 3 — Telex 31356 yu lekexp — p p SSI — Filiale Ljubljana Beograd Zagreb Sarajevo Sliopje Rijeke Splil Maribor Novi Sad Titograd Priilina Banje Luka Nif Osrjek- pravice do spremembe pndrlane Ttsk UCne delavnice Ljubljana Bežigrad 6 fEOGBAHI Z GIBEin DISEQM (TLOFPT DISE) - IDOS (lekr» disk operacijski sistem) - urejevalnik teksta ( text editor ) - macro zbirnik ( sacro aesenMer) - Basic - podprogrami /isvirnl I / program / I ^•JevalnikA VtŽMtaV aacro tbii^ Izpis programa j stro J ai /progran (^podprograa) IDOS omogoäa enostavno konrnniciranje z gibkim diskoB. Eezidenčni d-ej programa vsebuje vbodno/izhodne diFkovne prograce in zagonski procram (bootstrap loader) za gibki disk. Izvrfiiloi program upravlja z datotekami, \ikaai in operacijskimi funkcijami. UkazìCCopy, Load, Hun, itd,) poenostavljajo delo na sistemu. Datoteke na disketi BO v strojni ali izvirni kodi. Uporabnik enostavno oblikuje program kot datoteko na disketi. Urejevalnik testa "le program za urejanje uporabniškega programa,ki ga urejujemo (ustavljamo nove besede, stavke, znake, itd.) s posebnimi oditorskimi tipkami na zaslonu prikazovalnik«. Macjo zbirnik prevede izvirni progra» na disketi v strojni program na disketi. Izvirni program ( listing ) io možne napake so vidne na prikazovalniku ali izpisane ne tiskalniku. Vhodni izvirni program na disk^eti je po prevajanju kot iahodni program strojni ali isvirni, prikazan samo na prikazovalniku, izpiean na tiskalniku ali disketi. Kacro Je ime stavk«, ki difinira del programa, ki ga zbirnik vnese v flÄVni program. Macro zbirnik lahko vnese v macro difinicijo pogojno zbirne stavke. ^asic je višje nivojski Jezik, ki deluje interprttativno in prevede izvirni proBram v strojni program. Jezik ne formira strojnega Qodu-^ la HEpak Je naložen skupaj z uporabniškim programom v RAK pomnilni-)CH. Prevajalnik omogoča enostaven vnos, dobro diagnostiko in ebostev--BO :kQwirndiio strukturo, ^ilirJ» -podprogramov obsega najpogosteje rabljene programe : aritme--feiSac-programe, trigonometrične funkcije, testne programe, itd. BEZIDENČHI lEOGEABI; - monitorski program (utility) - linijski urejevalnik (line editor) -zbirnik («ssembler) - tiny Basic - podprogram Sezidenčni monitorski program (EOTl 2k) vsebuje osnovne funkcije (pokaži v spominu - Display, naloži 2 papirnega traku - Load, izvajaj uporabnikov program - GO, itd.) Program povezuje uporabniške in prevajalne programe. Linijski rezideačni urejevalnik (EOn 5k) Je program za urejanje uporabniškega programa - linijo s programom, tekstom, itd.,lahko spremenimo (zamenjamo, ustavimo novo, itd.)» Keiidenčni zbirnik (EOM S-k) prevede izvirni uporabnifiki progröa v strojni program. Dvopasovni zbirnik zagotovi izpis:programa (listing) ,Ginibolne tabele,napakiB ia strojnega programa. Tiny Basic Je rezideniai viSJenivoJski Jezik (HOM 2,5.k) izpeljan z Dortffiouthskega Basicka le,da ne vsebuje nekaterih kompleksne j i ill stavčnih tipov in Je omejen na 26 spremenljivk in 16- bitnimi intiger števili. Dodana sta stavka GO TO in GO ßUB tako, da Je po-polen in enakovreden ostalim podobnim Jezikom, Eezidenčni programi predstavljajo zbirko podprogramov, ki jih uporabnik najpogosteje potrebuj«, Podpi^ogrami se kličejo kot podprogrami glavnega uporabniškega programa (vhodno/izhodni program, pretvorba heksadecimaino v binarno, množenje akomulatorjev A in B itd. Mikroračunalnik fskradata 1680 PROG — Programator pomnilnikov EPflOHl omogoča programsko vodeno vpisovanje in kopiranje vsebine EPROM pomnilnih integrimrh vezij delovanje modula je pod programsko kontrdo mikforaćunalnika osnovni modul skižl vpisovanju v EPROM S 6834 pomnilno Integrimo vezje naslovno, podatkovno in kmiilno vodiloje točeno s tri-siate vmesnimi ojačevaJniki Modul programator EPROM pomnilnih integrimih vezij omogoča programsko vpisovanje in kopiranje vsebine EPROM pomnilnega integrimega vezja. Programsko je zagotovljena kontrola vpisa in i^isa iz programskega podnožja. Podnožje omogoča enostavno vstavljanje pomnilnega integrimega vezja. Mikroračunar fskradata 1680 PROG — Programator memorija EPROM omogućava programsko vođeno upisivanje i kopiranje sadržaja EPROM memorijskih integrimih kola rad modula je pod programskom kontrdom mikroračunar:. osnovni modul služi za upisivanje u EPROM S 6834 rriemorijsko integrirarto kolo adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state među pojačalima Modul programator EPROM memorijskih iniegrimlh kola omogućava programsko upisivanje i kopiranje sadržaja EPROM memorijskog imegrimog kola. Programsko je obezbe-đena kontrola upisa i Ispisa iz programskog podnožja. Podnožje omogućava jeònostavr» pnldjučenje memorijskog integrimog kola. INT - Modul programskih prekinitev razäifja pofje prekinitev na 16 področij omo^jča prioriteR) me programsko vodenega taktnega generatorja naslovno, poctalkovno in krmilno vodilo je točeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki TAKTNI SIGNALI EPROM POMMLMK PRIORITETNO PREKII^TVBNO VEZJE PODATKOVNO VODILO PREKNE f^VOJ! fSWU/O ODILO NASLOVNO V00S.0 PROGRAMSKO VOOEM TAKTNI GENERATOR TRISTA. TE VMESNI OJAČEVALNIKI t« ^KmRANJE NASLOVOV Modu( programskih prekinitev razširja prekinih^ene sposobnosti mikroprocesorja na 16 prekinitvenih nivojev. Pofje prekinitev je prioritetno organizirano (prekinitve z višjo priorite!o prekinjajo nižje). Programsko postavljena maska onemogoča prekinitev priontetno nižjim prekinitvenim nivojem. Naslove pošamezDih prekinitev predliodno vpišemo v EPROM pomnilno integrimo vezje. Programsko vodeni taktni generator omogoča časovno vodene prekinitve. Možno je zunanje krmiljenje taktnega generatorja za pofrtì» časovne kontrole. INT — Modul programskih prehinuća proširuje pofje prekinuča na 16 područja omogućava prioritet me<3u prekidima t postavljanje maske vremenski programirani prekidi upotret>a programsko vođenog taktnog generatora adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state među pojačalima TAKTNI SIGNALI EPROM t^EMOmjA KOLO PRIORITETNOG PREKINUĆA PROGRAMSKO mOEM TAKTNI GENERATOR TRI STATE MEĐU POJAČALA PODATKOVNA VODICA moji PREKINLĆi KONTROL. voacA _ 1_: KODIRANJE ADRESA ADRESNA VODICA Moduf programskih prekinuća proširuje sposobnost prekinuča mikroprocesora na 16 nivoa prekinuća. Polje prekinuća je prioritetsko organizovano (prekinuća'sa višim prioritetom prekidaju niža). Programsko postavljena maska onemogućava prekinuća prioritetsko nižim nivoima prekinuća, Adrese (jojedinih prehinuća upišemo preihodno u EPROM memofi/sko integrisano kolo. Programsko vođeni taktni generator omogućava vremensko vođena prekinuća. Moguće je spoljašnje krmiljenje t£dAM rXiS STRAM TBhSTATE VMESNI OMČEVUJilKI iOBfOaiWiJE PODATKOVM XRMILN0 NASLOVNO VODILO IVOOLO KMMO 1 1 \ 1 NASLOVOV Statični RAM pomnilni mo<^l je hitri statični pomnilnik z naključnim dostopom. Modul je namenjen shranjev^ju uporabniških programov in podatkov. Univerzalna zasnova omogoča naslavfjar^ celotnega naskjvnega prostora mikroračunalnika in uporai» počas-nai in hitrih pomnil^ integrimih vezij. ST RAM — Statički RAM memorijski modul — omogućava postavljanje 4 K. 2 K ill 1 K tepaciteta menrwrtje — prekidači omogućavaju postavljanje proizvoljne adrese u cek^upnom adresnom po-dnjčju mikroračunara — poseban kontrolni signal omogućava rad sporijim memorijskim Inlegrisanim kolima — poseban ulazni kontrolni signal onemogućava odazivanje modula — adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-slate među pojačalana PODACI IK I a ST KAM !Kt S ST RAM tK K a ST RAM j/r I a ST RAM Tm-STATE MEOU POJAČALA PODATKOVNA VOOlCA I IKONIROL- ADRESM VODICA OEKODItiUiM ADRESA S Statički RAM memorijski modul je brza statička memorija sa slučajnim pristiglom. Modul je namenjen čuvanju korisnikovih programa i podataka. Univerz^na zamisao omogućava postavljanje memorijske strane celokupnog adresnog prostora mikroraCunara i upotretxi sporih i brzih memor^skih integrimih kola. Mikroračunalnik Iskradata 1680 EPROM — EPROM pomnilni modul — omogoča nastav^v 4.K ali SK pommine kapacitete — stlksüa omogočajo nastavitev poljubnega naslova v celotnem naslovnem prostoru mii(roračunalnilkupnog tnikroračunaja Čelna ptoča sadrti prekidač za reset računara kao i prekidač la uključei^/isključanje. NAP - Napajalni modul NAP - NapaJačM modul zagotovi potrebr« enosmerne nap^alne neqwiosti vj$oka stabilnost izhodnih napetosti msjhna vaiovitost in psofometrija tolcovna omejitev, pret^iapeiostna in temperaturna zaščita neodvisnost od rthanja vhodne enofazne napajalne napetosti (220 V ± 15 %) potrebno prisilno hlajenje z ventiiatorjem obezlxduje potrebne jednosmeme napajaCke napone visoka stabilnost izlaznih napona mala vaiovitost i psofome^ija strujno ograničenje, prednaponska i temperaturna zažtila neovisnost o pronai utaznog jednofaznog napona (220 V ± 15 %) potretMio prisilno,hlađenje sa ventilatorom USMERMK stabijzacijski ELEMENT Z regulatorjem usmerimč stabujzacuski ■ element sa regulatorom ■ filter SV/i5a filter sv/ka transformator- usmernik STABIUZiCUSKf transformator usmermć stabilizacijski filter element *i2wtsa filter element 'nvnsa ■ (JSMERNIK staamzacuskt UiMERIwi sta6iuzacuski Fa.t£R ELEMENT -av/ia filter element -awia Napajalni modul zagotovi potret^ie enosmerne napetosti moctulom mikrora^unaSnika. Vstavljen je v njegovo crfrišje in lahko napaja polnozasedeno konfiguracijo računainiha. T(^lòto odvajamo s prisilnim hlajenjem — z ventilatorjem in filtran, "grajenim v kaseto. Napajački modul obezbeduje potrebne jednosmerne napajačke napone mikroratunanj. Ugrađen je u njegovo kućište i može da napaja punu konfiguraciju računara. Toplinu odvodimo sa prisilnim hlađenjem — sa ventilatorima t filtrom ugrađenim u kasetu. Mikroračunalnik Iskradata 1680 Okvir — Mehansica konstrukcija mikroračunalnika Okvir ima velikost 200 x 266 x 435 mm in je predviden za vgraditev v standardno 19" omaro. Sestavljen je iz dveh stranic, ki sta povezani z letvami, na katerih so vijaki za pritrditev vodil plošč tiskanega vezja. Na zunanji strani sta pritrjena'kotnika, s kateritria pritrdimo okvir v 19" omaro. Posamezni moduli, velikost plošč tiskanega vezja 2 E. se v okvir vstavljajo s čelne strani. Na drugi strani okvirja je pritrjena vezna plošča, na katero so pritrjeni konektoiji v medsebojni razdalji 8 M (20,32 mm). V£ZHi LETEV MÓDÙLI S .KONEKTOfU! OKVm VEZNA flOiĆđ Mikroračunar Iskradata 1680 Okvir — Mehanička konstrukcija mikroračunara Okvir je veličine 200 x 266 x 435 mm t predviđen je za ugrađivanje u standardni 19" orman. Sastoji se iz dve stranice koje su povezane letvama i na njima su vijd za pričvršćivanje voc^ca pbča štampanih kola. Na spoljašnjoj strani su pričvršćena dva L profila preko kojih pričvrstimo okvir u 19" orman. Pojedini moduli veličine ploče štampanog kcfla z E ulažu se u okvir sa čelne strane. Na dnjgoj strani okvira je pričwšćena vezna ploča na kojoj su pričvržćeni konektori u međusobnoj razdaljini 8 M (20,32 mm). VEZNA iETVA MODUL! S-4_ KONEKTORSMA OKVIR VEZNA PLOČA Kaseta — Mehanska konstrukcija mikroračunalnika MikroraČunalnik> vgrajen v kaseto velikosti: viSina 220 mm — širina 435 mm — globina 340 mm Kaseta je samostojna stabilna enota in ima na stranskih stenah montirana okvirja z ročaji. V prednjem d^u okvitja so vgrajene nožice, ki jih lahko izvlečenno ali zapremo. Gornja in spodnja stran sta pokritì s ptočevinastima pokrovoma, ki imata na ustreznem mestu perforacijo Z3 izstop hladilnega zraka. Kaseta vsebuje vezno ftošto s konektorji, v katere lahkr^ vtaknemo do 15 plošć tiskanega vezja. V kaseti je tudi predviden prostor za pritrditev napajalnika. Zadnja stran kasete je zaprta s posebnim pokrovom, v katerega sta vstavljena dva ventilatorja, od katerih eden hladi napajalni sistem, dmgi pa module. Pred ventilatorji je vgrajen v pokrov še zraäii fitter za čiščenje zraS^. WrWff Z VENTILATORJI m F UPOM pooOOPOOCjPIOPPO o oooooooooooooooc E Kaseta — Mehanička konstrukcija mikroračunara Mikroračunar je.ugrađen u («asetu veličine: visina 220 mm — širina 435 mm — dubina 340 mm Kaseta je samostalna staljilna jedinica i ima sa strane pričvršćene okvire sa ručkama. Uprednjém delu okvira su ugrađene nožice, koje možemo izvući ili zatvoriti. Gornja i donja strana su pokrivene sa aluminijskim poklopcima, koji imaju na odgovarajućem mestu perforaciju za izlaz hladnog vazduha. . Kaseta sadrži veznu ploču sa konektorima u koju možemo utaknuti ijo 15 ploča štampanih kola. U kaseti je takođe predviđeno i mesto za ugrađivanje napajača. Zadnja strana kasete je zatvorena posebnim poklopcem u koji su postavljena dva venti--latora, od kojih jedan hladi sistem napajanja, a drugi module. Ispred ventilatora je ugrađen u poklopac još i vazdušni filter za čišćenje vazduha. TTL — Paralelni komunikacijslcl modul omogoča paralelno priključitev perifernih naprav na mikroprocesor možnost priključitve štirih B-öitnih perilemih podatkovnih besed omogoča krmiljenje neposrednega pristopa k pomnilniku popolna piograireka konirtìa delovanja modula naslovno, podatkovno rn knnilno vodilo je loCeno s tri-siate vmesnimi oiačevalniki Paralelni kcxnunikacijski adapter omogoča priključitev perifernih naprav na mikroprocesor. Popolna programska nastavitev paralelnega komunikacijskega adapterja odpira široko možnost komuniciranja s periferijo. Vsaka od 32 podatiawnih linij je lahko vhod aii izhod. TTL — Paralelni komunfjcaolonl modul omogućava paralelno priključivanje perifemih jedinica na mikroprocesor mogućnost priključenja čeSri 8-bìtnih perifernih podatkovnih reči omogućava konfiolu neposrednog pristupa u memoriju potpuna programska kontrola rada modula adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state među pojačalima POVEZlIMfOE fWALEWt komunikacuski adapted Paralelni komunikacijstci adapter omogućava priključenje perifernih jedinca na mikroprocesor, Potpuno programsko postavljanje paralelnog komunikacionog adapters otvara široku rnogućnost komuniciranja sa periferijom. Svaka od 32 podatkovne linije može Uti uiaz ilt (zläz. Mikroračunalnik iskradatai 680 RAM/EPROM — ST. RAM 1 K x 8/EPROM 2 K x 8 pomnilni modul kombinacija Statičnega RAM pomnilniia 1 K pomnilne kapacitete in EPROM pomnil-.'nika 2 K pomnilna ,, . . - —. štilcala omogočajo loćenp nastavitev naslovov RAM In EPROM pomnilnika v celotnem ■ ■ "fwSilovnem prostom mikVoračunainika — posebni kmiilni signal omogoča delovanje potečim pomnilnim integrirnim vezjem — posebni vtiodni kimilrii signal onénìogoia odziv modula — naslovilo,~[»datkc>vnä'in kttTii!no vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki RAM/EPROM pomnilni modul je hitri statični pomnilnik z naključnim dostopom.'Modul je namenjen shranjev^ju uporabniških programov in podatkov (RAM pomnilnik} oz. kot neizbrisljivi det poninilnika za shranjevanje sistemskih programov. Univerzalna zasnova omogoča modulanno naslavljanje .pomnilne strani celotnega naslovnega prostora mikroračunalnika in uporabo počasnih in hitrih pomnilnih tntegrimih vezij. i\/likroračunar iskradata 1680 RAM/EPROM - ST RAM 1 K x 8/EPROM 2 K x 8 memorljskl modul kombinacija statičke RAM manorije 1 K memorijskog kapaciteta i EPROM memorije .-SKmemorijskogkapaCitèlsr V -■■■i- -, ' j,- v;. ^ : v prekidači omogućavaju odvojeno postavljanje adresa RAM i EPROM memorije u celo-kupnom adresrKxn pocHičju mikroračunara poseban kontrolni signal omogućava rad sporijim memorijskim integiisanim kolima poseban ulazni kontrolni signal onemogućava odazivanje modula adresna, podatkovna i upravljačka vodica sv .odvojene sa. tri-state među pojačalinia RAM/EPROM memorijski modul je brza statička memorija sa slučajnim pristupcmi. Modul je namenjen za čuvanje korisnikovih programa i podataka {RAM memorija) odnosno kao neizbrisivi đeo mwnorije za čuvanje sistemskih programa. Univerzalna zamisao omogućava modularno postavljanje memorijske strane celokupnog adresnog prostora mikro-računara i upotrebu sporih i brzih memorijskih'integrimih k^a. ' ' Mikroračunalnik Iskradata 1680 lOP — Opto paralelni komunikacijski modul Mikroračunar Iskradata 1680 lOP — Opto paralelni komunikacioni modul — omogoča paralelno priključitev perifernih naprav na mikfQračunaln& — vhodno izhodni priključki so galvansko ločeni s pomočjo optičnih izolatorjev — možnost priključitve Štirih a-lstnih perifernih podatkovnih besed — popolna pragramska kontrola delovanja modula — naslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki -J PgtlFCONA ■ßpvezmi JO 0P7ICM IZOiATOßJl OPTICM izaATmji ■ --«SffiSiflN/' KtmjwK'tajSKi ' 'aoapj£R PARALELNI KOMUNIKACIJSKI ADAPTER ■ podatkovno KRMILWO AMSiOfW vodtu} moìlo vodslo 1 1 1 1 J .^coostmiB NASLOVOV omogućava paralelno priključertje penterijskih jedinica na mikmračuns ulazno izlazni priključen su galvansko odvojeni pomoću optičkih izolatora rrtogućnost prikljuÈenja četiri 8-bitnih perilemih podatkovnih reä potpuFia^Mogramska kontrola rada modula adresna, podatkovna i upravljačka vođba su odvojene sa inastate mađu'''pojačalima 20 : PERIFSSINO fSf/EZVit, 20 OPTKKI IZOLATOm OPTIČKI IZOLATOai paralelni komunikacijski mapter «ftWELM komtjnikacljski adapter ■ > tri-state medu pojačala podatkovna vodica [iöwwör adresna vokca C Paralelni komunikacq^ adapter omogoča priključilev perifernih naprav na mikroprocesor. Vhß^ in izhodni ptltijuäki za periferne naprave so galvansko ločeni z optičnimi izolatorji. Pgpt^ progiam^ koitrala p^alelnega komunikacijskega adapterja odpira šin^ možnost komuniciral^ $ penfenjo. Paralelni komunikaciski adapter omogućava prik^učeige peritemih jetfnica na miteo' procesor. Ulazni i iziazni priključci za periferne jedinice su galvansko odvojeni optičkim izolatorom. Potpuna programska kontrola parafetnog komurskacijskog adaptera otvara Sroke mogućnosti komunidrarya sa periferijom. " ' Mikroračunalnik Iskradata 1680 CPUM — Centralni procesorsko memorl]skl modul — vsebuje mikroprocesOT 68^10 s potrebnim taköiim generatorjem — reset logiko, ki zagotovi avtomatski start ot> vključitvi — omogoča delovanje počasnejšim sistemom — poseben krmilni »gnal za osveževanje dinamičnih pomnilnikov — omogoča neposreden dostop k pomniiniku ^— nasiovno, podatkovno in Itnrtilno vodiio je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki Centralni procesorski modul je osrednji element mikroračunalnika, ki praviloma upravlja ostale module. Posebno prirejeni kristaini taktni generator lahko sprejme krmitne signale neposrednega pristopa k pomnilniku, osveževanje dinamičnifi pomnilnikov m delovanje počasnejših sistemov. Reset logika zagotovi avtomatski start ob vključitvi mikroračunalnika 02. z ustreznim krmilnim signalom med delovanjem mikroračunalnika. MIkroračunar Iskradata 1680 CPUM — Centralno procesorsko pomnilni modul ~ sadrži mikroprocesor 6800 sa potrebnim taktnim generatorom — reset logika omogućava automatski stan prilikom uključivanja — posebni kontrolni signali za osvežavanje dinamičkih memorija, neposredan pristup u memoriju i rad sa sporijim sistemom — sadrži statičku F=lAM memoriju kapaciteta 0,256 K i EPROM memoriju kapaciteta 4 K — adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima RESET MIKROPROCESOR SS 00 jaktni GENERATOR 2SS i a ST RAM iKiS EPROM j mi-state me€u pojtčala podatmi'/m vodica mwmot. imoica laoffesim ìkioica 1 1 1 1 J i. li Centralno procesorsko memorijski modul je glavni element mikroraCunata, koji po pravilu upravlja ostalim modulima. Taktni generator može da primi kontrolne signale za neposredan pristup u memoriju, osvežavanje dinamičkih memorija i rad sporijih sistema. Brza statička RAM memorija memorijskog kapaciteta 0.256 K omogućava čuvanje korisnikovih programa i podataka. Sadrži EPROM memoriju memorijskog kapaciteta 4 K. koji pretstavlja neizbrisivi deo memorije. MODEM - Modemski modui vsebuje modemsko integrimo vezje 6860 2 ustreznimi fiìtri omogoča hitrost 300 bps afi 600 l^s (bit na sekundo) deluje v half in full duplex, dvo ali štiri žično (premulti drop naön) vsebuje logiko za programski nadzor pravilnosti delovanja deluje v povezavi s SCA moduiom vsebuje stikala za multidrop (več modenov na eni finiji) r^čin priključevanja MODUL SCÀ i rm-state vhesm ojacevalmi pn UNIJE modem 6860 sfvjcemni filtri ODDAJNI FILTRI pro&rat^o krmiuena stikala Modemski modul omogoča skupaj s SCA modulom (serijski komunikacijski adapter) asinhronsko half ali full duplex komuniciranje preko cSveh ali štirih teleSonskih linij. Posebna programsko kmiiljena analogna slikala omogočajo programsko vodeno preizkušanje pravilnosti delovanja, istočasno pa tudi delovanje v multidrop načinu priključevanja. MODEM - Modemski modul sadrži modemsko integrisano kolo 6860 sa odgovarajućim filterima omo^ćava brzinu 300 bps ili 600 bps (bit na sekunda) radi u half t full duplex, dvo ili četiri žično {premulti drop način) sadrži logiku za programsku kontrolu pravilnosti rada radi u vezi sa SCA modulom sadrži prekidače za multidrop (više modema na jednoj liniji) način priključivanja MODUL SCA TRI-STATE t^OU POJAČALA PTT LINUE modem eaeo ... PPOGRAMSI«) KRMILJENI PREKIDAČI PRfJEMi^ FtL rf??/ 1 PREDAJf^l F/iffP/ 1 Modemski modul omogućava zajedno sa SCA modulom (serijski komunikacijski adapter) asinhrono half ili full duplex komuniciranje preko dve ili čeliri telefonske linije. Posebno programsko krmiljeni analogni prekidači omogućavaju programsko vodenu konfrolu pravilnosti rada, istovremeno i rad u multidrop načinu prikijučivanja. UK - 2 E - 2 - Univerzalna ploS6a tislcanega vezfa P)o$£a ima format dvojne evropa kartice z merami 160 x 233,4 mm. Na sprednji strani sla pritnena dva Iwnektona po 64 pin. Plošča je izdelana iz steWo-epoksidnega laminata, debeline 1,6 mm in je enostransko tiskana. Celotna plošča tiskanega vezja je razdeljena v 12 vrstic s pokovinjenimi izvrtinami v rastru modula (M) ® 0,8 mm, kar omogoča vstavljanje vseh integrimih vezij v Duö-in-üne izvedbi. Na ploščo je možno vstevitì 60 kosov standardnih irrtegrimih vezij. UK - 2 E - 2 — Univerzalna ploča štampanog kola Ploča je tonnata duple evropa karlicie dimenzija 160 x 233.4 mm. Na prednjoj sirani su pričvršćena dva konektora od 64 pin. Ploča je izrađena iz staklo-epoksidnog laminata debelline t ,6 mm i jednostrano je štampana. Celokupna površina pfoče štampanog kola je podeljena na 12 redova sa metaliziranim izvrtinama u rastru modula (M) © 0,0 mm, što omogućava postavljanje svih integrisanih kola u Dual-in-Line tehnk;i. Na ploče je moguće ubadtì 60 komada standardnih integrimih kda. UK - 3 £ • 1 - Ufiivenalna plo$£a üstcanega vezja PtoSča ima format dwjne evropa kartice z m»ami IS) x 233,4 rran. Ma ^rectr*ji in zadr^ strani sta pritrjer» po dva konektorja po 64 pin. Plošča je izdelaria a steklo-epoksidnega laminata, debeline 1,6 mm in Je enostransko ti^na. Celotna plošča tiskanega vezja je razdeljena v 12 vrstic s pokovinjenimi izvrtinami v rastru modula (M) Line izvedbi. Na pio££o Je možno vstavili 4S koaiv standardnih integrimih vezij. UK • 2 E-1 ~ Univerzalna ploča Štampanog kola Ploča je formata duf^ evropa kartice veličine 160 x 233,4 mm. Na prednjoj i zadnjoj strani su pričvršćena po dva konektora od 64 pin. Ploča je izrađena iz staklo-epoksidnog laminala daljine 1,6 mm i jednostrano štampana. Celokupna površina ploče štampanog kola je poddjena na 12 redova sa metaiiziranim izvrtinama u rastru-modula (M) ©0,8 mm, što omogućava postavljanje svih integriranih kola u Dual-in-Une tehnici. Na ploći je moguće postaviti 46 komada standardnih integriran9i kola. Š \ - ] Računalnik Iskradata C 18 - STROJNA OPREMA ZA POSLOVNO IN PROCESNO UPORABO - FLEKSIBILNA MODULARNA ZGRADBA IN MOŽNOST RAZŠIRITVE - PROCESOR Z MOŽNOSTJO MIKROPROGRAMIRANJA - CENTRALNI POMNILNIK DO 512 K BYTE, DISKOVNE ENOTE DO 400 M BYTE, DO 4 TRACNE ENOTE, DO 64 ZASLONOV S TASTATURO - SISTEMSKA IN APLIKACIJSKA PROGRAMSKA OPREMA ZA PROCESNO IN POSLOVNO UPORABO - POVEZAVA NA VECJE RAČUNALNIKE Mikroračunalnik Iskradata 1680 ""■i -? 1 -MODULARNO GRAJEN -OMOGOČA POLJUBNO KONFIGURIRANJE -NASLAVLJANJE DO 64 K BYTE -SERIJSKI IN- PARALELNI VHODNO/IZHODNI MODULI -PERIFERNE NAPRAVE: DISKETNE ENOTE, ZASLONI S TASTATURO, TISKALNIK, TELEPRINTER -SOLSKI ENOHODULNI RAČUNALNIK -LABORATORIJSKI RAČUNALNIK -PROCESNI RAČUNALNIK -POSLOVNI RAČUNALNIK spremljajoče dejavnosti -LASTEN. RAZVOJ STROJNE, SISTEMSKE IN APLIKACIJSKE PROGRAMSKE OPREME -Šolanje -tehnično vzdrževanje -strokovna pomoc ISKRA, Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanlko, Kranj, TOZD Računalniki, 64000 Kranj, PE Ljubljana, Titova 81, tel (061) 326-367, 322-241