GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
ZDRUŽENO PERUTNINARSTVO SLOVENIJE
LETNIK II.	PTUJ, MAREC-APRIL	ŠT. 3-4
USTANOVITEV IN DELO
OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA NARODA
Čas teče in z njim bledijo spomini na razne dogodke v naši polpretekli zgodovini, med njimi pa so tudi taki, katerih veličina in pomen stopata prav zaradi podrobnosti vse bolj jasno pred oči. Spomin se nikdar ne zbriše, spomini so pisma, ki jih preteklost vse dneve piše. Vse, kar je bilo, se vrača, ker ni preteklosti je vse zdaj...
Ko so pridrvela s severa sovražna krdela, je zatlela v ljudeh iskra upora proti vsemu slabemu; moral je priti čas, da se je naš človek uprl krutemu sovražniku. Postaviti se zveri po robu, nečemu, kar je želelo zbrisati z zemlje vse dobro, ki je hotelo iz našega sveta narediti svojo njivo z brezvrednimi tlačani, postaviti se temu po robu je bilo res junaštvo.
Naša ljudska vstaja v letu 1941, ki jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije, je bila enkraten, krvav upor tlačenih in zaničevanih! Bila je uvod v nujno spremembo, v revolucijo, v proces, ki še vedno traja!
Že takoj po okupaciji — 27. aprila 1941 je bila ustanovljena proti-imperialistična fronta, ki se je pozneje, v juniju 1941, preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Pobudnik in organizator je bila Komunistična partija Slovenije. Njej so se najprej priključili krščanski socialisti, levo krilo Sokola in napredni kulturni delavci, pozneje pa še druge stranke.
Vrhovni plenum OF kot njen najvišji organ je opravljal dvojno nalogo, prav tako kot celotna Osvobodilna fronta: bil je politična organizacija osvobodilnega boja v Sloveniji, istočasno pa je izvrševal tudi funkcijo nove ljudske oblasti.
Do pomembnega sestanka je prišlo v Vidmarjevi hiši pod Rožnikom v Ljubljani. Na njem so določili cilj fronte: boj proti okupatorskemu imperializmu za osvoboditev naroda. Sredstva fronte pa so bila: široka masovna ilegalna organizacija, propaganda v tisku in besedi, predvsem pa takojšen, aktiven upor.
In naši fantje so šli skozi glad in mraz v krvavi boj. Širili so mrežo osvobodilne fronte, neustrašni v boju, prezirajoči smrt in vse nevarnosti, ki so prežale na nje. V štiriletnem narodnoosvobodilnem boju so osvobajali zemljo, spreminjali in osvobajali so jo s Titovim imenom in pod zastavo partije. Znali so ceniti vrednote, odpovedali so se svojim željam in načrtom. V revoluciji so spoznali, da slabo ni večno. Da, vse, kar je trhlo, pade slej ko prej, samo suniti je treba.
Revolucija se nadaljuje, boj za vse, za kar so živeli in umirali tisoči. Za lepši danes, za samoupravne socialistične odnose. Socialistična zveza delovnega ljudstva naj bo frontna organizacija, naj nadaljuje tradicije Osvobodilne fronte, naj bo v njej mesto za idejno in akcijsko enotnost, saj bi brez te težko uresničevali smotre, zapisane v ustavi. Bitka za nove odnose, ki pomenijo najvišji smoter našega časa in prihodnosti, se mora nadaljevati. Socialistična zveza delovnega ljudstva naj združuje vse, ki se bojujejo za te odnose, naj dalje mobilizira in spodbuja.
Ponosni, da lahko negujemo in razvijamo revolucionarne tradicije najtežjih in najsvetlejših strani naše zgodovine, ponosni na vse, ki brez predsodkov, radikalno spreminjajo sebe in svet, ki branijo svojo usodo, ponosni na svobodno in samoupravno odločanje, stremimo za ciljem po Titovi poti in po njej hodimo in bomo smelo hodili naprej.
Martina Tadin
Želimo prijetno praznovanje
/. maja-
mednarodnega praznika dela in tudi v prihodnje mnogo uspehov v združenem delu
ZDRUŽENI SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE SOZD TER UREDNIŠTVO
OB
PRAZNOVANJU 1. MAJA
Delavci in vsi drugi občani socialistične Jugoslavije bomo tudi letos z zadovoljstvom praznovali mednarodni delavski praznik — 1. maj.
Ni se odveč spomniti, da je od odločitve o delavskem proslavljanju 1. maja minilo že skoraj devet desetletij. Prvič smo proslavljali 1. maj 1890. leta. Leto dni prej je odločil prvi kongres II. internacionale, da se organizi-
ra vsako leto na isti dan po vsem svetu velika mednarodna delavska demonstracija. Za ta namen je bil izbran 1. maj kot spomin na krvavi policijski napad na množico stavkujočih delavcev v Chicagu 1. maja 1886. Čeprav je bila prvotni cilj prvomajskih demonstracij bitka za osemurni delavnik, se je to proslavljanje že kmalu na začetku
(Nadaljevanje na 2. str.)
OB PRAZNOVANJU 1. MAJA
(Nadaljevanje s 1. st.)
razvilo v borbeni dan solidarnosti proletariata in drugih delovnih ljudi z vsega sveta. Vse bolj je preraščalo proslavljanje 1. maja v organizirano politično bitko delavskega razreda proti celotnemu kapitalističnemu izkoriščanju.
Kljub vsem vrstam zatiranj in nasilja, ki jih je uporabljala kapitalistična vladavina s svojo žan-darmerijo, je bil delavski razred vse bolj organiziran, močnejši in se je tudi vse bolj zavedal svoje moči.
Rezultat nenehnega boja svetovnega proletariata so sedanje razmere v svetu. Te se bistveno razlikujejo od takrat, ko so delavci prvikrat proslavljali 1. maj.
Ne samo, da so dosegli številne ekonomske, socialne in politične pravice, temveč so v številnih deželah z revolucijo zrušili kapitalizem, ki se je deloma obdržal kot svetovni sistem.
Vse, kar je dosegel delavski razred, je dosegel z bitko. Vsak uspeh vsebuje del sedanjih in minulih bitk, trpljenja in žrtev.
Vsi delavci smo lahko ob letošnjem 1. maju slovesno in praznično razpoloženi. Živimo v svobodni, samoupravni socialistični deželi. Z ogromnimi žrtvami smo v osvobodilnem boju in v ljudski revoluciji dosegli popolno osvoboditev v zgrajeni novi družbi. Vemo, kakšna je bila Jugoslavija pred drugo svetovno vojno. Z lastnimi silami smo zgradili novo Jugoslavijo, ki je po gospodarskem razvoju srednje razvita evropska država, po družbenih odnosih in po človekovi vlogi pa smo daleč naprej pred vsemi deželami sveta.
Največ smo dosegli na področju samoupravljanja, ki ga uresničujemo že 26 let in ki je dobilo nov zalet in izredno poglobitev z novo ustavo. Pri tem moramo omeniti še pomen novega zakona o združenem delu. Sedaj je v javni razpravi. V bistvu ureja tri temeljne sestavine socialističnega samoupravnega proizvodnega odnosa:	delovna
razmerja in odnose pri upravljanju družbenih sredstev ter ustvarjanju in delitvi dohodka, samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu.
Vsi ti uspehi so podlaga za izredno pomembno vlogo Jugoslavije v mednarodnem delavskem gibanju, v mednarodnih odnosih.
Če se ozremo nazaj, vidimo, da je dosegel delavski razred Jugoslavije pod vodstvom Zveze komunistov ih tovariša Tita izjemne rezultate.
Praznovanje ob 1. maju je prava priložnost, da se spomnimo na prehojeno pot v našo sedanjost. Vse to smo dosegli enotni in ker so bile vse naše sile in sposobnosti usmerjene v program našega socialističnega samoupravnega razvoja.
Pri tem se zavedamo, da so pred nami še velike in zahtevne
naloge in cilji. Z novo ustavo in z novim zakonom o združenem delu bomo še bolj okrepili nadaljnji razvoj samoupravljanja v vseh njegovih oblikah in na vseh ravneh družbene organiziranosti. Pri tem nam mora biti jasno, da ne gre za začasne ali formalne spremembe, marveč za globoko vsebinsko preosnovo za nadalj-
njo bistveno fazo naše revolucije.
»Vsak delavec mora biti resnični samoupravljalec, to je naša formula samoupravljanja. Nihče namesto delavca, nihče v njegovem imenu in nihče na njegov račun.« (Janez Barborič)
Mato Šoljič
»Delo« o nas
Skupna pot Ljubljane in Ptuja
POVEZAVE DELOVNIH ORGANIZACIJ VODIJO K ŠE TESNEJŠEMU SODELOVANJU
Poglobitev sodelovanja med Ptujem, širšo mariborsko regijo ter Ljubljano je bila osrednja tema obiska (18. 3. 1976) Vinka Hafnerja, sekretarja komiteja MK ZK Ljubljana in Eda Klanjščka, podpredsednika izvršnega sveta ljubljanske mestne skupščine v Ptuju. Gosta sta sodelovala v razgovoru s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva, obiskala pa sta tudi Perutnino, trgovsko podjetje Mercator, TOZD Panonija, si ogledala hidroelektrarno v Zlatoličju in se udeležila še popoldanskega razgovora s člani občinskega političnega aktiva ter gospodarstveniki.
Vinko Hafner je ob obisku poudaril, da ne gre za nikakršno dokončno pogovarjanje, temveč za izmenjavo mnenj ter da bodo morale imeti vodilno besedo delovne organizacije obeh območij, ki bodo gotovo našle dovolj možnosti za tesnejše sodelovanje.
D. Utenkar Po »Delu«, 18. 3. 1976
Zakon
o združenem delu
V soboto 17. t. m. je bila v Beogradu 3. seja Centralnega komiteja ZKJ. Dana je bila celotna idejna, družbeno-eko-nomska, politična in sistemska podpora opredelitvi v osnutku zakona o združenem delu.. Poročilo o poteku seje. razpravo tov. Edvarda Kardelja in drugih diskutantov ter sprejete sklepe o neposrednih idejno političnih nalogah ZKJ v boju za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu so objavili vsi časopisi.
Spodbudno
marksistično
izobraževanje
NAŠIM DELAVCEM, NAŠIM LJUDEM JE POTREBNO TAKO MARKSISTIČNO IZOBRAŽEVANJE, KI JIH BO PRIPRAVUALO IN SKOZI PRAKSO USPOSABLJALO ZA REVOLUCIONARNO AKCIJO, UVAJALO V VSE TOKOVE SOCIALIZMA KOT SVETOVNEGA PROCESA IN OSVETLJEVALO ZGODOVINSKE PERSPEKTIVE DELOVNEGA RAZREDA.
Obširnejša vsebina družbeno-političnega izobraževanja zagotavlja popolnejše udejstvovanje proizvajalcev v samoupravnih procesih.
•	Socializem, zasnovan na samoupravljanju, se razen ostalega odlikuje tudi z napori za vsestransko preobrazbo človeka, v katero se vključuje tudi družbeno-politično izobraževanje.
•	Nezadostno poznavanje ciljev in funkcij takega izobraževanja je privedlo do različnih pojmovanj družbeno-političnega izobraževanja.
Najbolj pravilno in popolno bi bilo poznavanje, če bi bilo družbeno-politično izobraževanje del splošnega in strokovnega izobraževanja in to kot njegov osnovni del.
•	Posredovanje znanja družbenih problemov in političnih dogodkov vodi k ustvarjalni menjavi in napredovanju samoupravnih odnosov.
Neznanje ali nezadostno poznavanje družbenih problemov ima za posledico neadekvatno samoupravno aktivnost ter neadekvaten vpliv na progresivno menjavo obstoječe prakse.
•	Poznavanje različnih pristopov in koncepcij o izobraževanju je privedlo do različnih prepričanj in mnenj za tako izobraževanje: ideološko-politično, družbeno-ekonomsko, v zadnjem času pa izobraževanje za samoupravljanje kot tudi marksistično izobraževanje.
•	Ideološko (idejno) izobraževanje, ki je bilo najbolj značilno v povojnih letih, družbeno-ekonomsko, ki ima za cilj predvsem prenos in osvajanje družbeno-ekonomskega znanja, in izobraževanje za samoupravljanje, ki je nekje ozko povezano z delovno organizacijo z osnovno tendenco bolj uspešnega funkcioniranja samoupravnih organov, zajemajo široka področja znanja, ne pa vse bogastvo vsebine družbeno-političnega izobraževanja.
•	Čeprav je v praksi samoupravljanje zaživelo v delovnih organizacijah, je vsem nam jasno, da ne bo moglo ostati v sferi proizvodne dejavnosti in delovne organizacije. Iz dneva v dan dobiva vse širše dimenzije.
•	Družbeno-političnega izobraževanja ne moremo istovetiti z izobraževanjem za samoupravljanje, zato pa lahko z njegovo širšo vsebino v delovni organizaciji doprinesemo k usposabljanju samoupravljalcev za bolj popolno udejstvovanje v samoupravnih procesih. Tu mislimo v prvi vrsti na vsebino marksističnega izobraževanja, ki v sebi združuje znanstveno teorijo in revolucionarno prakso. Tu je mišljena vsebina marksističnega izobraževanja, ki bo zajela ne samo pozitivno projekcijo našega samoupravnega socialističnega razvoja, marveč tudi vsa nasprotja in dajala napotke na borbeno revolucionarno stran problema.
Mato Šoljič
Uzakonjeno je samoupravno in celotno družbeno planiranje
Družbene in ekonomske spremembe ter naše zakonitosti socialistične blagovne proizvodnje in odnosov ter potrebe po enotnosti Jugoslovanskega trga, so zahtevale nove predpise v družbenem planiranju. Zato me je uredništvo zadolžilo, da napišem najvažnejše iz novega Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, štev. 6/76).
Zakon je obširen, celovit, zgoščeno napisan na 18 straneh, v 130 členih. Ne daje samo pravico, temveč zavezuje vse državljane, da morajo planirati srednje in dolgoročno v vseh sredinah, kjer žive in delajo in da tudi plane uresničujejo. V planih mora biti zagotovljena skladnost razvoja, družbena kontrola nad celoto družbene reprodukcije, svoboda in enakopravnost pri delu z družbenimi sredstvi ter vsklajen interes delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela.
Planirati morajo delavci v temeljnih in drugih OZD, SIS, občani in delavci v KS ter delovni ljudje v družbeno političnih skupnostih.
Vendar pa morajo biti pla-ii samoupravnih organizacij ter plani družbeno političnih skupnosti v skladu s planiranim dohodkom v TOZD. Zato je predpisano »sočasno« planiranje, kar pomeni, da se morajo plani pripravljati in vskla-jevati sočasno, povezano. Ravno tako je predpisano »kontinuirano« planiranje, kar pomeni, da morajo nosilci planiranja vedno analizirati in predvidevati nadaljni razvoj.
Srednjeročni plan za dobo petih let je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja. Vsebovati mora cilje in naloge razvoja gospodarskih, socialnih, kulturnih ter ostalih interesov in sredstva za uresničevanje. Gospodarska zbornica mora dajati OZD strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju o osnovah plana in pri dajanju potrebnih podatkov za analize. V zvezi s pobudami za samoupravno sporazumevanje in določanje meril za pridobivanje in razporejanje dohodka, sodeluje tudi sindikat.
POSTOPEK IN SISTEM PRIPRAV PLANOV V OZD
Osnova za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov je enotna metodologija minimuma obveznih enotnih kazalcev, katere predpiše Zvezni izvršni svet. Organi upravljanja OZD in drugih pa so dolžni pravočasno sprožiti, organizirati in usmerjati pripravljanje samoupravnih sporazumov o osnovah planov. Dolžni so tudi zagotoviti znanstveno in strokovno raziskovanje pogojev in možnost razvoja OZD ter potrebno stališčno do-
kumentacijo. Poslovodni organi in strokovne službe so odgovorni za pravilnost podatkov, za realnost in strokovnost predlogov ter za pravočasno izpolnjevanje nalog, katere določi v delovnem programu organ upravljanja. DS določi rok za predložitev plana in organ (komisijo, odbor), ki je odgovoren za pripravo plana. Določeni organ ima obveznost, da določi delovni program, organizira in usmerja delo služb, sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in je odgovoren za vsa dejanja. ki so nujna v zvezi s pripravami in pravočasno predložitvijo plana v sprejemanje.
Delavci TOZD določajo elemente za plan oziroma za samoupravni sporazum o osnovah plana z osebnim izjavljanjem na takšen način, kot je določen v statutu TOZD. Samoupravne sporazume o osnovah plana za DO ter za druge oblike združevanja za KS, SIS in druge sklepe za TOZD, njen DS, vendar v skladu z elementi, katere so določili delavci TOZD.
SPREJEMANJE PLANOV
V plan TOZD se vnesejo obveznosti nosilcev družbenega planiranja, katere so bile sprejete v samoupravnih sporazumih o osnovah planov. Ravno tako se sestavi plan DO, na podlagi enakopravnega sodelovanja z vsemi TOZD in na podlagi pismeno sklenjenega sporazuma o osnovah plana, katerega so sprejele TOZD v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v DO. Plan SOZD je sestavljen na podlagi samoup-jpravnega sporazuma o osnovah plana, katerega sklenejo vse DO v njeni sestavi.
Plan TOZD sprejme njen DS potem, ko ga je sprejela večina delavcev. Način sprejemanja mora biti določen v statutu oziroma zakonu. Plan DO sprejme njen DS, ko so ga poprej sprejele TOZD.
Enak je postopek tudi pri sprejemanju družbenih planov v družbeno političnih organih.
URESNIČEVANJE PLANOV
Uresničevanje plana TOZD se mora zlasti nanašati na:
—	združevanje dela in sredstev v TOZD za družbeno reprodukcijo,
—	program in organiziranje proizvodnje in stroškov, oziroma poslovanja,
—	pridobivanje dohodka in njegovo razporeditev, elemente cen in pogoje menjave,
—	združevanje, strokovno izpopolnjevanje, zaposlovanje,
—	zagotovitev sredstev za proizvodnjo (surovin, energije in drugih repromaterialov),
—	investicije v osnovna in obratna sredstva,
—	reševanje osnovnega družbenega standarda,
—	obveznosti do drugih organizacij,
—	zagotavljanje sredstev za družbeno samozaščito in ljudsko obrambo
—	zagotavljanje varstva okolja,
Za to je odgovoren organ upravljanja — DS. Uresničevanje planov mora redno spremljati, analizirati, dajati pobudo za sklepanje novih samoupravnih sporazumov, kateri bodo omogočali izvrševanje planov.
Če se v analizi vzrokov ugotovi, da planov ni mogoče uresničiti, lahko predlaga DS zborom delovnih ljudi spremembe in dopolnitve plana.
Zakon določa tudi temelje sistema za družbene plane, vendar o njem na tem mestu ne pišemo. Omejili smo se le na najbistvenejše elemente in analogijo planiranja v OZD, da bi nam poslužili za lažje razumevanje v sedanji fazi priprav in sprejemanja srednjeročnih programov, za katere že velja citirani zakon.
V PERUTNINSKI KLAVNICI PP V PTUJU
ZAKON O ZAVAROVANJU PLAČIL
Novi plačilni sistem
S 1. aprilom smo začeli uporabljati zakon o zavarovanju plačil. O njem je bilo precej napisanega in povedanega v javnih občilih, na sestankih samoupravnih organov in med delavci. Toda neglede na to je umestno, da tudi na tem mestu spregovorimo nekaj o tem.
Predpisano plačevanje in zavarovanje plačil vnaša nove elemente v odnose med dolžniki in upniki. Prodaja blaga, izdelkov oz. opravljena storitev je bila doslej precej negotova glede plačila. Veljalo je načelo: danes kupi, prodaj in uporabljaj denar, upniku pa plačaj čim pozneje.
Široka uporaba nezdravega gornjega načela je eden poglavitnih vzrokov, da smo trošili še nezasluženi dohodek za osebne dohodke, za investicije, kakor tudi za splošno in skupno porabo. Vse to se je nadalje odražalo v rasti cen, v nelikvidnosti. Vse investicije so bile v pogojih inflacije rentabilne. Varčevanje, ki edinole vodi v stabilnost in gospodarsko rast, se v preteklem obdobju ni izplačalo.
Primer z prakse:
Vsi vemo, da potrošniki sproti plačujejo meso. Toda kljub temu so trgovske OZD poprečno plačevale meso »Perutnini« Ptuj v 60 dneh.
Tako je bilo cca 50 mil. N din odtujeno iz poslovanja »Perutnine« in bilo uporabljeno v tistem področju nepro-dukcijskega procesa, ki si tega ni zaslužilo.
Zakon o zavarovanju plačil zahteva, da blago, izdelke in storitve
—	plačamo v naprej (avans),
—	plačamo najpozneje v 15 dneh,
—	plačamo s takoj vnovčlji-vim čekom,
—	plačilo zavarujemo z garancijo,
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■
MAKS TOBOLJEVIČ:
Edina luknja v zakonu o novem finančnem poslovanju Delo 24. 3. 76
f----------------i
--------1
—	plačilo zavarujemo z menico,
—	plačilo zavarujemo z akreditivom
O načinu plačila se dogovarjata kupec in prodajalec. Skrajni rok plačila je 90 dni, ki se pa mora zavarovati z menico. Kdor se hoče izogniti poslovanju oz. izdajanju vrednostnih papirjev, mora obveznosti plačati v 15 dneh od nastanka obveznosti.
Zakon o zavarovanju plačil predstavlja osnovo za prehod na nov način ugotavljanja celotnega dohodka, kar ureja poseben zakon. Namesto fakturirane realizacije, se po novem v celotni dohodek štejejo le plačani računi in računi, za katere je plačilo zavarovano z navedenimi instrumenti za zavarovanje plačil.
Neplačani in nezavarovani računi za prodane izdelke lahko povzročajo poslovno izgubo in vse negativne posledice za TOZD.
Tudi prodaja med temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije, posebno investicijska, mora biti zavarovana.
Oba zakona bosta onemogočila potrošnjo vnaprej in potrošnjo na tuj račun. Z njima želimo doseči stabilne pogoje za poslovanje OZD, potrošnjo vseh vrst pa omejiti v realne okvire in tako doseči stabilno gospodarsko rast.
Prehod na nov plačilni in obračunski sistem je v začetku oster. Za kršitelje predpisov so predvidene denarne in zaporne kazni. Oba zakona zahtevata usklajeno delovanje vseh poslovnih funkcij v TOZD. Nabava mora biti usklajena s plačilno sposobnostjo ter potrebami proizvodnje. Proizvodnja mora biti tržno usmerjena. Proizvodnjo na zalogo nova sistema učinkovito omejujeta. Prodaja bo morala bolje poznati kupce in tržišče nasploh, da bi usmerjala prodajo na eni strani, na drugi strani, da bi z povratnimi informacijami vplivala na proizvodnjo, nabavo itd. Nov
sistem zahteva dosledno finančno planiranje, da bi se zagotovil denar za financiranje vseh faz reprodukcijskega procesa. Finance (dohodek) nasploh postajajo okvir za delovanje vseh poslovnih funkcij.
V računovodstvu je bilo treba organizacijo dela prilagoditi novim zahtevam ter uvesti spremljanje poslovanja z vrednostnimi papirji.
Osnutek zakona o združenem delu bo sprejel ob koncu meseca aprila Zvezni zbor skupščine SFRJ. Tako se bo začela uradna javna obravnava tega pomembnega dokumenta, ki ureja odnose v združenem delu.
Odbori zveznega odbora skupščine SFRJ — za pravosodje, za delo, zdravstvo in socialno politiko ter za notranjo politiko — so v celoti podprli predloženi osnutek. Centralni komite ZKJ pa je na tretji seji podprl izhodišča v osnutku zakona o idejni, politični ter sistemski opredelitvi kot tudi njegova — družbeno ekonomska izhodišča. Začrtal je kažipot za nadalnje delo v zvezi z obravnavo, tolmačenjem in sprejemanjem predlogov k temu zakonu. Razprava mora biti tako organizirana, kompleksna družbena akcija, da se bodo lahko delavci seznanili z vsemi določili in vsebino zakona ter bodo dajali predloge za dopolnitev in izhajanje v praksi. Organizacija ZK in njihova vodstva, sindikati, družbeno politične organizacije, zlasti pa SZDL imajo pri tem odgovorno mesto in vlogo, saj morajo organizirati in določiti programe za razpravo.
Predsedstvo Skupščine SFRJ je na stališču v razpravi o osnutku zakona o združenem delu med drugim, da mora biti težišče razprave preverjanje predlaganih rešitev s stališča lastne samoupravne prakse in da mora izhajati iz vsebine osnutka zakona. Tako je stališče tudi Zvezne konference SZDL. Delovne organizacije se bodo tako že med razpravo pripravljale na uveljavljanje osnutka zakona v praksi. To bo omogočilo, da bomo zbrali zanesljivejše predloge, kako spremeniti oziroma modificirati konkretne rešitve.
Nova zakona vnašata korenite novosti v naše družbeno ekonomske odnose. Prisiljujeta nas na red in disciplino ter ju lahko le podpiramo.
V »Perutnini« v Ptuju doslej poslujemo normalno, svoje obveznosti plačujem0 sproti. Upravičeno pričakujemo, da nam bodo tudi naši kupci v normalnem roku v bodoče plačevali naše izdelke. To bi pomenilo pomembno izboljšanje pogojev v poslovanju.
Razprava o osnutku zakona bo trajala do konca septembra t. I. Ob taki vsesplošni obravnavi pod vodstvom Zveze komunistov in drugih družbeno političnih organizacij ni potrebe, da bi v skupnem glasilu tolmačili posamezna določila in vsebino osnutka zakona. Vsaka temeljna organizacija bo organizirala razpravo za svoje delavce in spremljala njen potek. Seveda bo potrebno preveriti vsak predlog in pripombo, saj ne smemo dopustiti, da se uveljavijo preživele oblike in metode dela in da bi se zaviral nadaljnji samoupravni razvoj in neposredno odločanje delavcev. Komisija za pripravo zakonov s področja združenega dela bo zbrala in obdelala vse predloge m pripombe ter podala poročilo Zveznemu zboru. Po predvidenem planu bo zvezni zbor sprejel zakon o združenem delu konec oktobra 1976.
Osnutek zakona je izšel v javnih občilih, posebej ga je izdalo ČZP »Delavska enotnost« iz Ljubljane. Tako je dostopen vsem delovnim ljudem in občanom. S tem se odpira možnost za organizacijo javne razprave, ne samo v delovnih kolektivih, temveč tudi v krajevnih skupnostih, družbeno političnih skupnostih in drugih ustanovah in znanstvenih združenjih.
Vsaka delovna organizacija bo formirala svojo komisijo za načrtno vodenje in spremljanje razprave, zbiranje predlogov za spremembo in dopolnitev ter izvajanje zakona o združenem delu v praksi. Komisije bodo tesno sodelovale z občinskimi vodstvi ZK, sindikata in SZDL, saj bo le tako enotna razprava seznanila vsakega delavca z resnično vsebino zakona.
Franc Potočnik
OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Vsestransko
skrbno
pripravljen zakon
Je res vse opravičljivo?
V 2. številki našega glasila je na 9. strani objavljen članek, ki ga je napisal tov. Milan Longhino. Nekatere stvari v njem, po mojem mnenju, niso pravilno postavljene, postavljenih pa je tudi nekaj vprašanj, na katera avtor ne ve odgovora. Dovolite mi, da napišem tudi jaz, kako osebno gledam na take probleme.
Da bi bila stvar bolj jasna, je članek napisan v posebni obliki. V svetlem tisku so deli članka tov. Longhina, v pol-krepkem tisku pa moje mne-
Kako naglo mine čas v delu, v skrbeh im v odgovornosti. Ni še dolgo tega, ko se je pisalo leto 1975 in že pišemo leto 1976.
Na poti je druga številka našega skupnega glasila. Prijatelji in sodelavci so pomagali pri prvih korakih in tako bo tudi v bodoče. Vsi bomo podpirali in se trudili, da bo to naše skupno glasilo resnično glasilo nas vseh.
Že prva številka je imela dobro vsebino in je ob naših skupnih naporih kaj kmalu [prerasla začetne težave. Ton in vsebino bomo kreirali vsi, ki vidimo v tem mesečniku informativno, strokovno, zabavno n družbeno koristen časopis.
Glasilo je takšno kot je: lepo po zunanjem videzu, koristno in angažirano po vsebini. Namenjeno je nam vsem. Če zanemarim strogo informativni del, je javna tribuna za vse, ki naj vedo in hočejo kaj koristnega povedati drugim.
Zelo primeren uvod, s katerim se popolnoma strinjam.
*
Prav tu pa mislim, da se nam je že zataknilo. Tudi prva in doslej edina številka ni preživela zamišljenega hotenja.
Vidim, da se pri prvi številki ni nič zataknilo in da je preživela zamišljeno hotenje.
*
Sprašujem se. zakaj in čemu? Komu je potrebno, da je že na samem začetku v glasilu polemičnosti in tendencioznosti?
Tendencioznosti v članku ni, polemičnost pa je potrebna tistim, katerim je glasilo namenjeno.
Yečina njih, ki so prispevali besedila in zapise, so boli vzdržani, pa čeprav vemo vsi, da nekaj škriplje.
Dovolil bi si konkretno ugotovitev, in sicer, da v 1. številki ni bil »vzdržen« (?) dr. Herhouth, v 2. številki pa tov. Longhino. Sprašujem pa se, zakaj sta bila samo ta dva članka taka — v dveh številkah. Verjetno tudi zaradi te hvaljene vzdržnosti delo v SOZD ne napreduje tako kot bi moralo in da zato nekaj »škriplje«.
*
Zato sem še bolj prepričan lin prav zaradi tega mislim, da ni potrebno »na juriš« zavzemati določenih položajev in se krasiti v svetniškim sijem.
Tudi pri ponovnem branju članka nisem mogel zaslediti zavzemanja določenih položajev »na juriš«, zato prosimo tov. Longhina, da je v bodoče ob podobnih primerih bolj konkreten.
*
Vsi vemo, da je taka vloga lahko silno nehvaležna. Mislim na članek tovariša Stojana Hergoutha, za katerega smatram, da po vsej verjetnosti ni napisan z naj bolj ši-mi nameni. Zakaj pogrevati stare preživele probleme in čemu obračati določene resnice, če to povzroča in podpihuje strasti in reakcije, ki jie gredo v prid naši skupni stvari — SOZD.
»Zakaj pogrevati stare preživele probleme ...« Odgovor je dokaj jasen: problemi, ki so obravnavani v članku dr. Hergoutha nikakor niso preživeli, ker še obstojajo, so še tu med nami. Glede obravnavanja starih problemov pa obstaja nek zelo koristen princip, da jih je namreč potrebno v sedanjosti obravnavati zaradi prihodnosti.
O obračanju resnice nisem enakega mnenja, glede strasti in reakcij pa mislim, da jih je članek dr. Hergoutha podpihoval, samo nekaterim (predvsem tov. Longhini) in samo pri njih »ne gredo v prid naši skupni stvari — SOZD«, pri drugih pa gredo.
-¥■
Osebno bi se takemu pisanju izognil. To priporočam tudi drugim piscem.
Prvi stavek bi se moral verjetno glasiti: »Osebno sem se takemu pisanju izognil«, ne pa bi se. Svoje priporočilo za druge pisce pa imam tudi jaz: Priporočila tov. Longhine nikar ne vzemite preveč resno.
Ne navajam pa tega zato. ker ne bi mogel demantirati stvari, o katerih govori članek, ampak zlasti zato, ker smatram, da tako pisanje ne idoprinaša k reševanju problemov, ki so tudi brez enakih člankov že dovolj zapleteni.
O reševanju problemov i-mam osebno rahlo drugačno mnenje. To je, da se konkretnih problemov ne more obravnavati na nekonkreten način, ampak jih je treba obravnavati z »enakimi članki«, ker so ti namenjeni ravno zato, da problemi ne bi bili »že dovolj zapleteni«.
*
Zato že v naprej zagotavljam, da ni bil moj namen vračati se z istim ali sličnim, ampak me k temu sili neko (drugo dejstvo. Mislim namreč, da bi moralo naše glasilo med drugim služiti tudi takemu namenu, kot je boljše sporazumevanje in sožitje naših kolektivov. Povsem jasno je, da ima naše glasilo še drugačno vlogo. V nobenem primeru pa ne bi smelo vplivati na to, da nas še posebej razdružuje, članki polemične narave, zlasti še, ko so pisani z namenom, da se doseže po-stavljni cilj, so v našem glasilu neprimerni in mislim tudi nezaželjeoii.
Glasilo mora služiti takemu namenu, kot je boljše sporazumevanje in sožitje naših kolektivov. to je res. Ne strinjam pa se, da bi članki »polemične narave« ne mogli slu-
žiti tem istim ciljem. Sporazumevanju in sožitju navadno ne doprinašajo nerazčiščeni problemi, ampak samo razčiščeni, pa čeprav na polemičen način. Članki brez postavljenega cilja, mislim, da so zanič. Navsezadnje ima tudi članek »Je res vse opravičljivo?« svoj namen.
Ne me napak razumeti! V nobenem primeru nisem nasprotnik resničnih in konkretnih obravnav, zlasti še, če so poleg navedenega tudi še aktualne. Sem pa sovražnik vsega pisanja, ki želi tendenciozno prikazati neke stvari ali probleme, ki so poleg drugega že bili večkratni predmet razprav in danes niso več pereči.
To pa ne bo držalo. Problemi ne da »danes niso več pereči«, ampak so še vedno zelo pereči, oziroma vedno bolj.
¥
Zlasti pa me moti to, če si nekdo lasti braniti družbo pred škodljivimi pojavi, pri tem pa morda tudi sam nosi določeno odgovornost. Take stvari vedno označimo kot neprimerne, ne samo do sebe, ampak tudi do drugih. Zato mislim, da taki polemiki ni mesta v našem glasilu.
Braniti družbo pred škodljivimi pojavi in »lastiti si pravico«, ampak dolžnost vendar ne »nekoga« ampak predvsem nas vseh skupaj in vsakega posebej.
Pri takem pojmovanju o nekem prispevku predlagam u-redniškemu odboru in apeliram na odgovornega urednika. da v bodoče ne daje mesta škodljivim namenom v našem glasilu.
(Nadaljevanje na 6. str.)
Če ne pade, počakajva do jeseni!
Samo do katere?	DE 28. 6. 75
Drugi tudi o nas
Mariborski SOZDI
SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZK MARIBOR RAZISKAL DELOVANJE SOZDOV — RAZLIČNA POJMOVANJA, PA TUDI NAGAJANJE Sestavljene organizacije združenega dela so praviloma vodilne gospodarske organizacije in to dejavnosti, v katerih je največje število temeljnih organizacij združenega dela in v katerih je zaposlenih največ delavcev. V delovnih organizacijah, ki sestavljajo osem sozdov, ki imajo sedež na mariborskem območju, je nekaj manj kot 40.000 zaposlenih (samo v združenem elektrogospodarstvu Slovenije je 12.600 zaposlenih) združenih v 32 delovnih organizacijah, ki imajo skupno 116 temeljnih organizacij združenega dela.
To je med drugim povedal Slavko Soršak, sekretar medobčinskega sveta ZK Maribor v svoji analizi o delovanju sozdov. Dejal je, da je le polovica sozdov tudi registriranih. Razlogi, da jih ni več, so v glavnem v tem, da katera od delovnih organizacij ni registrirana, kar je ovira za registracijo vsega sozda.
V mariborski regiji je bil dosežen napredek. Kljub temu pa je potrebna tudi kritična presoja delovanja sozdov. Skoraj niti v enem primeru ni obravnavano vprašanje dohodkovne soodvisnosti. V nobenem primeru ni uveljavljena solidarnostna obveznost med delovnimi organizacijami sozdov. Zelo skromno so urejena
(Nadaljevanje s 5. str.)
Se popolnoma strinjam. Samo pojmovanje (ne o nekem ampak čisto določenem prispevku) mora biti pravo.
★
Če že kdo hoče, da se določeno vprašanje ali tema ali pogledi na konkretne stvari razčistijo tudi prek našega časopisa in če gre v takem primeru za koristno stvar nas vseh, sem po svojih zmožnostih pripravljen sodelovati.
Zelo čudno postavljanje pogoja za pripravljenost za sodelovanje.
★
Želim le to, da se izognemo vsemu tistemu, ko nekdo s posploševanjem želi obiti resnico ali pa namerno prezen-tira stvari tako, kot one niso.
Celoten sestavek tov. Milana Longhina je že na gornji meji možnosti posploševanja in bi se bilo seveda potrebno vsemu temu izogniti. Zanimivo bi bilo slišati, kakšne pa stvari so.
★
Ne lastim si pravice grajanja ali celo soljenja pameti« odgovornemu uredniku in uredniškemu odboru, ampak želim opozoriti le na dejstva, ki so po mojem mnenju škodljiva za skupno stvar. Predlagam, da se v našem glasilu najde vedno prostor za zapise, ki so konstruktivni in resnični, ne pa za take kot je navedeni zapis.
Ne strinjam se samo z zadnjim stavkom »ne pa na take kot je navedeni zapis »Trdim, da je zapis konstruktiven in resničen.
Prepričan sem, da bo uredniški odbor posvetil vsaj trenutek časa navedeni sugestiji in v tem smislu ukrepal. Mislim. da smo vsi popolnoma in vedno prepričani, da polemično pisanje ni najtežja stvar na svetu in da z besedno igro in igro okrog resnice znamo manipulirati tudi drugi. Če bo uredniški odbor še nadalje dopuščal tako polemično in tendenciozno pisanje, potem sem takoj pripravljen prijaviti se že v naprej na odgovor za takšna in slična bodoča pisanja.
Prijavljanje za odgovor v naprej ima lahko za posledico samo posplošen in nekonkre-ten odgovor, kar nikakor ne doprinaša k reševanju problemov.
★
Toda verjemite mi, da me to ne zadovoljuje, ker mi še vedno ostaja odprto vprašanje: ali je takšno pisanje resnično potrebno in predstavlja doprinos stvari ali pa pomeni kaj drugega?
Milan Longhino
Zaradi zadovoljevanja in zapiranja vprašanja: da, takšno pisanje je resnično potrebno in predstavlja doprinos in ne pomeni nič drugega.
Tudi jaz se na koncu sprašujem: Je res vse opravičljivo?
Pa še nekaj. V sestavku »Izbira brojlerskih staršev« avtorjev:	Ciril Varga, Marko
Volk je isti članek dokaj konkretneje in bolj objektivno obravnavan, čeprav odpira še nove, še nerazčiščene probleme. To se nanaša zlasti na sklep razširjenega strokovnega kolegija 18. marca 1975, ker nekako ni v skladu s povedanim o neuspešnih poskusih. Zanimivo bi bilo, da bi bili ti rezultat objavljeni, da bi tudi drugi zvedeli, kakšni so bili in
vprašanja združevanja denarja. Planiranje pa je praviloma dojeto kot planiranje starega tipa in ne kot samoupravno planiranje. V vsakem primeru je povezava preslaba in jo bo treba utrjevati in če bo treba tudi popraviti samoupravne sporazume. Druga kritična pripomba pa zadeva stopnjo izvrševanja dogovorjene vsebine v sozdih. Načeloma lahko ugotovimo — je nadaljeval Soršak — da se malo dogovorjenega tudi resnično izvaja. Nekatera določila se ustrezno izvajajo v Elektrogospodarstvu Slovenije, Kerni, Timi in kmetijskem prehrambenem kombinatu, medtem ko se v ostalih sozdih vsebina dogovorov večinoma ne izvaja. To pa daje vtis o nedelavnosti sozdov in njihovi neresnosti. Več razlogov je mogoče za tako stanje. Med njimi so slabi samoupravni sporazumi, ki so nejasni in ne dajejo možnosti opravljanja nalog, načrtno nasprotovanje posameznih članov sozda, ki delajo tako, da se nobena skupna akcija ne more izpeljati, ni ustreznih kadrov (skupnih služb), ki bi bili zmožni in sposobni uresničiti naloge, ki jih ima sozd. Tako sozdi Unial, kmetijsko prehrambeni kombinat. Perutnina, Elkom nimajo ustreznih strokovnih služb. Le Kerna, Tima in Elektrogospodarstvo Slovenije imajo določeno število ljudi za opravljanje teh poslov.
V nekaj sozdih niso bili sposobni imenovati direktorja, pa so tako sozd vodili začasni direktorji kot svojo postransko dejavnost. Še hujše pa je, ker posamezne delovne organizacije razbijajo delo sozdov.
Iz ankete pri vodstvih sozdov so ugotovili da takrat, kadar isti partnerji niso imeli enake predstave in enaka pričakovanja o delu sozda, nujno prihaja do različnih ocen dela sozda. Mnogo partnerjev je usmerjeno na kratek rok in želi rezultate skupnega dela takoj, kar pa seveda ni realno. Sodelovanje v sozdu ostaja v sorazmerno ozkem krogu ljudi na čelu z direktorjem delovne organizacije. Šest organizacij združenega dela praviloma ni zasidrano med delavci niti znotraj temeljne organizacije združenega dela. V nekaterih primerih si partnerji kot pogoj za pristop v sozd zagotovijo vnaprej določen privilegij, na primer novo blagovno hišo in podobno. Ti primeri so najpogostejši v trgovini. Takšna »dota« prav gotovo ni skladna z ustavo.
bi morda na tak način vsak bralec lahko prišel do svojega mnenja, ki bi pri nekaterih morda tudi ne bilo v skladu s sklepom kolegija.
Prav bi tudi bilo, da bi svoje stališče o istem problemu objavil tudi kdo iz Pivke.
Na tak način bi lahko prišli do odgovora na vprašanje, če je res vse opravičljivo, vendar ne postavljeno v zvezi z načinom pisanja posameznih avtorjev, ampak v zvezi z odločitvami, ki imajo lahko veliko bolj daljnosežne in konkretne posledice kot način pisanja.
Bregar
Za ureditev razmer v sozdih bi bilo treba čimprej oblikovati določene skupne službe, poenotiti poglede na sozde tako politično kot strokovno, utrdili sedanjo sestavo organizacije združenega dela, resnično izvajati vsa določila samoupravnega sporazuma o združevanju v sozde in se nadalje povezovati bodisi v obliki sozda ali v drugih oblikah povezovanja. Postopno bo treba politično in strokovno dopolniti samoupravne sporazume o združevanju predvsem glede družbenopolitičnega in združevanja sredstev ter solidarnosti. Kjer pa je le mogoče, bi bilo treba praviloma organizirati interno banko.
Po •Delu« 21 3. 1976
MARJAN KOS
SKLIC SKUPŠČINE SRS
Za 28. t. m. je sklicana seja vseh treh zborov republiške skupščine. Na dnevnem redu so poročila o delu javnega tožilstva SR Slovenije in javnih tožilstev v letu 1975, predlog zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, predlog zakona o republiških blagovnih rezervah z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o zdravstvenem varstvu živali in predlog zakona o dopolnitvi zakona o davkih občanov. Razprava bo tekla tudi o informaciji glede zaključnega vsklajevanja prvega dela srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije. Od delegatskih je zanimivo vprašanje o registraciji oziroma evidentiranju kmetijskih traktorjev, kje so meje skupne porabe in analiza zakonov o stanovanjskih razmerjih.
VELIKA UDELEŽBA NA VOLITVAH V »PIVKI« PERUTNINSKEM KOMBINATU, PIVKA
Volitve v DS Skupnih službah in TOZD Perutninska proizvodnja Neverke so bile 15. marca 1976, v TOZD Obrat za kooperacijo Neverke pa 21. in 22. 3. 1976.
Iz poročil in zapisnikov volilnih odborov in komisij ugotavljamo, da je:
1.	v DS Skupnih službah od 76 upravičenih volilcev volilo 62, kar znaša približno 82 %,
2.	v TOZD Perutninska proizvodnja Neverke od 520 upravičenih volilcev volilo 453, kar znaša približno 87 %,
3.	v TOZD Obrat za kooperacijo Neverke od 368 upravičenih volilcev volilo 321, kar znaša približno 87 %.
Ce pogledamo končne rezultate volitev, ugotavljamo, da je od 964 upravičenih volilcev volilo 836 delavcev — članov, kar znaša približno 86 % od skupnega števila.
M. Š.
Ing. MARJAN MUNDA petdesetletnik
Bilo je minulo jesen, ko smo se lepega sobotnega dne greli na toplem soncu na vrhu Poliškega špika (Montaž 2754 m). Predajali smo se u-dobnemu lenarjenju in prijetnim planinskim opravilom. . . Marjan se je poglabljal v zemljevide. Tone je skušal v navaden objektiv ujeti panoramo od Viša do Žabnice, Janez je imel opraviti s pipo in je hkrati v planinskem vodniku iskal sestop z gore. Od časa do časa smo kakšno rekli, sicer nismo motili ne drug drugega. ne blagodejne tišine o-krog nas.
Ko je Janez po daljšem premoru vzel pipo iz ust, smo vedeli, da je dodobra preučil vse možnosti za varen sestop. Obenem nas je prijetno presenetil, da smo se na Montaž nevede povzpeli po najtežji, najnevarnejši poti.
ZASLUŽENO SPOŠTOVANJE
Koliko je v našem življenju problemov in tegob, koliko je strmih poti, ki niso prijetne, pa vendar moramo po njih, ker je to naša dolžnost. Pa vendar so redki, ki brez obotavljanja in strahu vsak dan sprejemajo nove in nove napore z edinim namenom, da bi koristili naši skupnosti. Ko sem se spomnil, da bo Marjan v nekaj dneh dopolnil že petdeset let, sem se še bolj jasno zavedel spoštovanja do moža, ki vse svoje življenje sledi temu načelu, brez sence slabega, toda z veliko volje in željo, da bi bil družbi vedno koristen. Obenem pa zna v svojem privatnem življenju poiskati tiste poti, ki človeka bogatijo z lepoto in naravnostjo. Že od nekdaj je z vsem srcem navezan na naše gore. Težko je povedati zakaj. Ljubezen do gora je pač delček ljubezni do domovine, to je sila. ki žene človeka ure in ure daleč po planinskih poteh, ki ga nenadoma zadrži ob planinski cvetici ali lepem razgledu, ki ga na cilju nagradi s čudovitim občutkom zmage nad naravo in samim seboj, ki ga obenem tudi oblikuje v trdno in nadpovprečno osebnost. Morda je to lahko preprosta razlaga za vrsto vrlin našega slavljenca.
Marjan Munda se je rodil
4.	aprila 1926 v Šentpetru pri Novem mestu. V družini so bili štirje otroci. Oče je bil uradnik pri zavarovalnici, mati učiteljica. Po končani osnovni šoli v Novem mestu se je leta 1937 vpisal na gimnazijo v Ljubljani.
Vojna, ki je grobo zmotila življenje tolikih ljudi, je na mah presekala uhojene poti. Meja je ločila Ljubljano od zaledja in razgled na planine v ozadju je uokvirjala bodeča žica. Kot mnoge napredne slovenske družine je tudi nje-
Ing. Marjan Munda
gova plačala svoj krvni davek. Oče se ni vrnil iz taborišča Dachau, pomanjkanje in bolečina sta strli bolehno mater, ki je umrla še pred koncem vojne.
USPEŠNO USTVARJALNO DELO
Marjan se je moral z življenjem spoprijeti sam. Kljub pomanjkanju najpotrebnejših sredstev si ni nikoli postavil življenjskega cilja, ki bi zahteval uspeh zaradi kopičenja materialnih dobrin, saj je bil prvi slovenski kmetijksi strokovnjak, ki se je po diplomi (na Agronomski fakulteti v Zagrebu) posvetil perutninarstvu kot glavnemu poklicnemu udejstvovanju. S tem je morda prvič jasno pokazal veliko pripravljenost in sposobnost za ustvarjalno delo ter željo, da bi koristil družbi, ki je v tem času to, danes tako pomembno živinorejsko panogo, poznala le kot folklorni okrasek kmečkih dvorišč.
Odločitev za perutninarstvo ga je pripeljala na delovno mesto na selekcijsko posestvo
V začetku aprila je podprl Z1S na seji ob prisotnosti predsednikov izvršnih svetov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin predlog, naj bi 30. junija letos nehal veljati družbeni dogovor o uporabljanju sredstev, ki so bila ustvarjena s povečanjem cen naftnih derivatov in plina, za pokrivanje razlik med domačo in u-vozno ceno nafte in njenih derivatov.
Družbeni dogovor je bil sklenjen 27. oktobra 1973. S pre-
v Loče pri Slovenskih Konjicah (1953). Leto ali dve pozneje so posamezniki iz Amerike prinesli senzacionalne novice o tamkajšnji industrijski proizvodnji perutnine. Na osnovi te vzpodbude je na Glavni zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani nastal odbor za perutninarstvo in Marjan Munda je leta 1956 postal njegov prvi referent in strokovni tajnik.
Kot sposobnemu in za to stvar zavzetemu človeku je bilo poverjeno sonačrtovanje prve sodobne perutninske farme v Jugoslaviji. 1. 12. 1957 je postal direktor Perutninske farme Zalog v izgradnji, ki je spomladi leta 1959 začela o-bratovati. V Jugoslaviji je o-rala ledino na svojem področju in je predstavljala za takratni čas pravo revolucijo na področju perutninarstva v Jugoslaviji .
Za uspešen razvoj obrata Perutnina (Perutninska farma Zalog se je preimenovala v obrat Perutnino leta 1960 po vključitvi v takratni Agrokombinat Ljubljana) so v naslednjih letih mnogo prispevale izkušnje, ki si jih je Marjan Munda pridobil v času večmesečne specializacije 1. 1960 na Univerzi v Georgiji v ZDA ter njegova intuicija pri zbiranju sposobnih visokokvalificiranih kadrov, ki podjetja ne zapuščajo, ker so vedno upoštevani in je njihovo delo priznano in cenjeno.
že leta 1961 je bil ing. Marjan Munda med tistimi, ki so prejeli predsednikovo priznanje za svoje delo— red dela III. stopnje.
MEDNARODNA UVELJAVITEV
Po letu 1965 so razvojne možnosti obrata Perutnine bistveno zmanjšane zaradi njegove investicijske soodvisnosti od gospodarskega stanja
nehanjem družbenega dogovora bi naj odpravili egaliza-cijski sklad za nafto.
V ta namen je ZIS ustanovil posebno delovno skupino, v kateri so predstavniki pristojnih zveznih organov in organizacij ter republiških in pokrajinskih sektorjev za trg in cene. Delovna skupina bo morala najti ustrezne rešitve, ki ne bodo spodkopavale resolucije o skupni politiki gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije v letu 1976 oziroma dogovorjene politike ekonomske stabilizacije.
Odprava egalizacijskega sklada za nafto
drugih kmetijskih obratov v matičnem podjetju. Prav s tem časom (1965/1966) pa je povezana njegova prva mednarodna uveljavitev. Bil je odgovorni vodja skupine projektantov tehnologov pri uspešni realizaciji projekta kompleksnega perutninskega kombinata v DDR — Kombinat indu-strielle Mast (Kombinat za industrijsko pitanje), ki je do danes v Vzhodni Nemčiji doživel že pet ponovitev. Obsežna naloga je vsebovala načrtovanje in predlaganje tehnološkega koncepta, kompletno tehnološko projektiranje različnih hlevskih objektov, valilnic in klavnice ter po dograditvi uvajanje proizvodnje v vse faze tehnološkega procesa. V letu 1967 je vodil načrtovanje projekta za proizvodnjo konzumnih jajc za istega naročnika.
Z uspešno realizacijo teh perutninskih projektov so se takratnemu matičnemu podjet ju Agrokombinatu Emoni široko odprla vrata tudi drugim projektiranjem in inženiringom v tej deželi.
Prav pri projektiranju perutninskega kombinata v DDR se je v celoti uveljavil njegov koncept, ki narekuje nujnost skupinskega dela za uspešnost v proizvodnji.
ZGLEDNI OSEBNI VPLIV
Ta koncept, ki mu ing. Munda pri svojem delu v podjetju dosledno sledi, sloni mi upoštevanju in racionalnem izkoriščanju znanja in izkušenj vsega strokovnega in tehničnega kadra podjetja od perutninarjev do tehnologov. Nedvomno je njegova velika osebna zasluga, da zna ustvariti med sodelavci tovariško delovno klimo ter dati dovolj vzpodbud in osebnih zgledov za skupno ustvarjalno delo. Zato ni slučaj, da je strokovna učinkovitost, znanje ter odprtost in pripravljenost za sodelovanje tisto, po čemer so strokovnjaki Perutnine Zalog v jugoslovanskih perutninskih krogih najbolj cenjeni.
V podjetju si ing. Marjan Munda še posebej prizadeva za pritegnitev čemvečjega števila delavcev v ustvarjalno in ne le v formalno samoupravljanje. Vedno najde čas, da na zborih delovnih ljudi in sejah samoupravnih organov s preprosto, razumljivo in jedrnato besedo posega v razpravo, da pojasnjuje hi uči. Poleg odgovornega dela v podjetju, ki ga uspešno vodi že več kot poldrugo desetletje, je vsa leta gospodarsko in strokovno aktiven v republiški in zvezni gospodarski zbornici in tudi splošno priznan v jugoslovanski perutninski sredini.
Prijatelji, sodelavci mu iskreno čestitamo ob lepem jubileju in si hkrati želimo, da bi se tudi ob sedanjih življenjskih preizkušnjah odločil v korist našega nadaljnega skupnega dela v podjetju.
— Prizadevanja za registracijo SOZD —
Da bi premaknili registracijo z mrtve točke in se vendarle dogovorili vsaj za »minimalno delitev dela«, ki bi zadostila pogojem gospodarskega sodišča za registracijo, imamo redna vskla-jevanja med delovnimi organizacijami SOZD-a.
18. 2. 1976 se je sestala tudi komisija za delitev dela in skupno planiranje. Na komisiji so bila podana izhodišča variantne delitve dela. Razprava je strnila stališča v soglasno sprejete in formulirane sklepe:
•	Rodica se v obliki SOZD ali OZD prenese na vse tri partnerje ali na SOZD (če je to pravno mogoče), v kar se vključi tudi sedanja Rodica, zlasti z delom, ki pomeni znanstveni del selekcije. Druga dejavnost v okviru selekcije oziroma reprodukcije se porazdeli med partnerje. TOZD oziroma OZD selekcij in reprodukcijo bi financirali kot naložbo v okviru SOZD-a z enako finančno udeležbo vseh partnerjev.
•	TOZD partnerjev bi poverile SOZD-u oziroma delovni skupnosti SOZD-a dejavnosti kot so: pravno-normativna (samoupravni akti, zastopanje na sodiščih, sporazumi itd.), zastopanje v organih družbeno političnih in gospodarskih asociacijah, postopno pa tudi dejavnosti s področja komerciale, planiranja, razvoja itd.
•	Nekatere dejavnosti, zlasti iz sfere tržišča nabave, izvoza in uvoza ter celo prodaje, bi lahko postopoma poverjali do formiranja služb na SOZD-u eni od OZD, ki bi lahko to najceneje in kvalitetno opravila za vse tri partnerje. Računi so tu čisti. Tako bi širili in poglabljali zaupanje med seboj, hkrati pa dosegali velike koristi, ki izhajajo iz nastopanja na tržišču s pomembnimi količinami.
Dogovorili bi se tudi o tem, katere naloge bi sedaj in pozneje lahko opravljala delovna skupnost SOZD in katere strokovne službe OZD. Ta dogovor naj bi tako vseboval že dokončni predlog delitve dela.
•	Pravna služba SOZD naj takoj ugotovi vse možnosti za realizacijo sklepov in sprejemljivost take delitve dela za register. Po teh ugotovitvah bi takoj ponovno sklicali sestanek komisije, ki bo izdelala dokončna stališča in predlog za organe samoupravljanja SOZD in sprejem v OZD. Hkrati pa bi pripravili gradivo za napovedan sestanek na nivoju OZD, SOZD, Gospodarsko zbornico in CK ZKS o problemih SOZD-a in delovanja, ki je bil odločen v decembru 1975 iz objektivnih razlogov.
Lahko bi rekli, da je led prebit. Sedaj teko nadalnja dogovarjanja v smislu zadolžitev po sklepih, zlasti z Rodico. Že ta teden bodo razgovori opravljeni, nakar bo komisija ponovno zasedala, da formulira dokončne sklepe, sprejemljive tudi za organe in kolektive.
13. 4. 1976 pa je zasedal tudi Svet ZK SOZD, ki je obravnaval poleg že prej opisane problematike tudi o planiranju v TOZD,
DO in SOZD. CK ZKS je izbral namreč tudi naš SOZD kot vzorčnega za svoje analize o planiranju. Tudi svet ZK, ki se je kritično in z zadolžitvami lotil vprašanj, je sprejel nekaj sklepov, zlasti kar zadeva podpore in nadaljevanje dela komisije za delitev dela, prozitivne politične aktivnosti v TOZD in poedine odgovornosti za premalo storjenega na področju dogovarjanja in izvedbe idej sporazuma v življenje.
Citiramo nekaj pomembnejših sklepov:
•	Svet ZK pri SOZD daje vso politično podporo izhodiščem o predlogu osnutka delitve dela.
C SOZD mora pripraviti ves potreben material za razpravo in sprejem v TOZD-in in v drugih organih samoupravljanja.
•	Ko bo SOZD vodila o teh stvareh razgovore, naj o vsem sproti obvešča in vabi na seje tudi Svet ZK.
© TOZD-om se daje priporočilo, da o teh stvareh razpravljajo skupno z ZK in sindikati.
Tako bomo morda kljub kratkim rokom, ki jih je postavil Svet ZK SOZD-a in obilici zadolžitev vendarle uspeli z registracijo SOZD in tako premaknili naš voz naprej. Zato upravičeno pričakujemo podporo vseh činiteljev in posameznikov.
Franc Tomanič
V perutninski proizvodnji upoštevani činitelji
Kooperantka iz Stoperc
KRISTINA JUS
Stoperce so vasica, ki leži tesno vklenjena med hriba; najvišja sta Donačka gora in Jelovice. Po vasi pelje republiška cesta iz Majšperka do Rogatca, potoka Stralška, ki je tudi hudournik, pa se vije po ozki in vijugasti dolini; v njej ostaja le malo prostora za še kak vrt ali njivico. Kmetje, ki še živijo, se pretežno ukvarjajo z gozdarstvom. Tukaj se dobijo kvalitetna bukova drva in hlodovina. Malo je živine: teleta, buše, voli in prašiči. Število prebivalcev v KS Stoperce iz leta v leto upada. Po osvoboditvi jih je bilo še tukaj okoli 1200, zdaj jih je le še kakih 900. Pa tudi to število se bo v bodoče še zmanjšalo. Odrasla mladina si išče boljši kos kruha drugod: v Majšperku, Rogaški Slatini, v Rogatcu in v Ptuju. Starejši, ki morajo ostati doma, se težko preživljajo, saj jim borna zemlja ne daje dovolj pridelka za normalne potrebe.
Kristina ima tudi nekaj svojih hobyjev. Zelo so ji pri srcu cvetice, saj jih je vse polno na oknih in okoli hiše. Rada tudi plete in šiva. V mladih letih je tudi rada pela v pevskem zboru. Čas najde tudi za prebiranje knjig. Najbolj všeč so ji domači pesniki in pisatelji:	Prešeren. Cankar,
Bevk, Levstik, Jurčič, Murn Kajuh in še drugi. Sicer pa je tudi dobra gospodinja, za kar jo še posebno rad pohvali njen mož. To ji tudi potrjuje napisana diploma za kvalificirano kuharico, katero je prejela v prvih povojnih letih.
Kristina je zelo aktivna v družbeno političnem delu. Redno prihaja na seje politič-
nega aktiva kooperacije ter je tudi članica komiisje za razdelitev sredstev za potrebe KS.
Ko smo se poslovili od nje, mi je še posebej zatrdila, da je bila dosedaj vse življenje skromna in neopazna, zato tudi ne želi, da bi o njej in o njenem delu napisal kakšno hvalnico. Rada bi namreč še naprej ostala takšna, kot so naše preproste kmetice, skromne in delavne. In takšna je tudi ta naša Kristina. Res pa je, da je ena izmed redkih kmetic, ki je tudi članica ZK, na kar je še posebno ponosna.
Drago Čater
POTREBNA PREVIDNOST
Ko je »Perutnina« Ptuj pričela iskati kooperante za rejo piščancev tudi v manj razvitih območjih, se je javilo v Stopercah kar devet interesentov. štirje sedaj redijo piščance v kooperacijskem sodelovanju s »Perutnino« Ptuj. To so: Kristina Jus, Janko Dolšak, Janko Kidrič n Anton Novak. Med temi štirimi je Jusova »najstarejša« in »največja« kooperantka, saj je oddala od leta 1970 že 29. rundo piščancev. Letos se je odločila, da bo zgradila novo farmo, ker je reja v dosedanjih neprimernih in dotrajanih prostorih otežkočena in manj uspešna.
Pred dnevi sem jo obiskal na domu v Stopercah št. 75 ter jo povprašal, zakaj se je odločila zgraditi nov hlev za rejo piščancev. Ob tej priložnosti mi je povedala marsikaj zanimivega, kar bo morda zanimalo tudi naše bralce.
Doma pri Jusovih jih je sedem: oče Janez, star 60 let. žena Kristina 56 let, sin Ivan 34, žena Justika 30 ter trije otroci Jelka, Janko in Milka, stari od 9 let do 10 mesecev.
Kristina, ki je po rodu Za-gorka, se je omožila tik pred vojno. V letu 1943 so Nemci prisilno mobilizirali njenega moža. Posrečilo se mu je, da se je izmikal bojem na fronti in se je po osvoboditvi srečno vrnil domov. Kristina, ki je bila že pred vojno vzgojena v naprednem duhu, se je kmalu povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem, tesneje pa z OF v maju 1944. ko je postala aktivistka.
Zbirala je hrano za partizansko vojsko ter obveščala partizane o premikih sovražnikovih čet. Pomagala je tudi organizirati teren za mobilizacijo. Tako je imela redne stike s Šercerjevo in Bračičevo brigado ter s Kozjanskim odredom. V znak priznanja za sodelovanje v NOB je prejela Medaljo zaslug za narod. V letu 1950 je bila tudi sprejeta v ZK, katere aktivna članica je še danes.
Jusovi imajo 9 ha hribovite zemlje, od tega 3 ha obdelovalne. Na tej zemlji pridelajo nekaj koruze, pšenice, krompirja in krmilne pese, kar pa jim ne zadostuje za lastne potrebe. Na leto prodajo kakih 10 pujskov, po eno tele, sosedom pa še kak liter mleka. Tako jim je zaslužek od piščancev glavni vir za preživljanje. Sin je sicer zaposlen pri »Hmezadu« v Rogatcu in tudi toliko ne zasluži, da bi s tem preživljal svojo številno družino. V zadnjih letih so si Jusovi zgradili svojo novo lepo hišo. Stara je že davno odslužila. Lani so dobili zdravo in okusno pitno vodo iz novega vaškega vodovoda, ki so ga vaščani napeljali prav izpod nedrij Donačke gore. Tudi z gradnjo novega hleva za piščance bi že letos pričeli, če ne bi naleteli na novo oviro. Prav zadaj za njihovo domačijo nameravajo položiti nov plinovod, ki bo povezoval Ptuj z Rogatcem. Ravno tam, kjer je njegova trasa in še nekaj ravnine, so nameravali zgraditi farmo. Zdaj čakajo na dokončno odločitev projektantov, ki so obljubili, da bodo v kratkem odločili, kod bo položen nov plinovod, če bo plinovod na desnem bregu Stral-ške, bodo zgradili hlev na levem. Nekaj gradbenega materiala za gradnjo že imajo nakupljenega, med tem tudi ves potreben les za ostrešje. Če bodo z gradnjo lahko pričeli v maju, bodo spraviil do jeseni hlev pod streho.
Kristina Jusova se je pohvalila, da ima izredno veselje za rejo piščancev. Tistih nekaj dni med turnusom, ko je brez piščancev, ji kar nekaj manjka ter komaj čaka, da dobi spet nove. Pravi, da tehnologijo že kar dobro obvlada, saj si je v dosedanjem delu pridobila že mnogo izkušenj. Vsako leto pa tudi rada pride na dopolnilni seminar, na katerem se še vedno nauči kaj novega.
Trdno je prepričana, da bo ob dobrem delu s piščanci toliko zaslužila, da bo na stara leta imela boljše in lepše življenje kot doslej, ko ji je nudilo težko in naporno delo le zelo tanek kos kruha.
Ogrevanje prostora povečana možnost požara
V redkokateri proizvodnji v kmetijstvu se srečamo s tako intenzivnim gretjem prostorov, kot ravno v brojlerski proizvodnji. Vselitve so v vseh letnih časih, neglede na zunanje temperature. Zato moramo živali oskrbeti tako, kot jih je svoj čas oskrbela narava s spomladanskim soncem in nežno perutnico matere — koklje. Seveda moramo upoštevati še gospodarnost proizvodnje, vemo da imamo cilj doseči v 55 dneh pitanja 1,80 kg žive teže ob čim boljšem izkoristku krme. Zato moramo imeti v prvih dneh v vzrejališču do 30° C in preko 35° C pod kokljo, torej na zelo vnetljivem nastilju. Električne koklje odstranimo po 8 dnevih, s tem smo prav za prav že nekoliko zmanjšali možnost požara. Kljub temu pa je povprečna temperatura med vzrejnim ciklusom nad 22° C, torej smo v zimskem času prisiljeni nenehno ogrevati, v ostalih letnih časih pa občasno. Seveda moramo kdaj ogrevati zaradi relativne vlage v zraku, ki naj bi ne bila preko 80 %. Torej iz navedenih pokazateljev vidimo, da se preko celega leta srečujemo z ognjem oziroma s proizvodnjo, kjer nam najrazličnejši pripomočki pomagajo vzdrževati zahtevan ogrevan prostor. V kolikor je ta prostor namensko prirejen za takšno proizvodnjo, je možnost požara manjša, kljub temu pa moramo biti zelo previdni in upoštevati resno protipožarno preventivo, ki nam jo je nakazal že projekt.
PROIZVODNI PROSTORI — NEVARNOST POŽARA
Popolnoma druga zadeva pa je tam, kjer smo obstoječe polpri-merne prostore priredili za proizvodnjo, ki ji prvotno niso bili namenjeni. V takih prostorih je gorljivih gradbenih elementov mnogo več kot v novih. Mnogo več je lesa, ki je bil svoj čas edini gradbeni material. Torej smo v prostore premestili proizvodnjo, spremenili temperaturo delno ali pa zelo malo, poskrbeli za protipožarno varnost.
Požar se najverjetneje razširi peko nastilja, zato moramo najprej poskrbeti, da nastilj in peč oziroma drugo grelno telo ne prideta skupaj. Grelno telo mora biti od nastilja ločeno vsaj s pločevinastim obodom, da živali ne morejo zbrskati stilja v bližino peči. Da bi pa preprečili tudi piščancem prelet takšne ograje, mora biti 1 m visoka, ki je v zgornjem delu lahko mrežasta. Velikost oboda naj bo vsaj 2 m v premeru. Pod pečjo na drva ali grelcem na olje masterjem, pa ne sme biti les. Zato moramo na lesen pod položiti opeko, polito s cementno malto, to pa prekriti s pločevino. S tem smo preprečili vse — posredno nevarnost, da bi se nastilj vnel od peči.
V PRIMEREN PROSTOR — POŽARNO VARNA PEČ
Ko pripravljamo prostor za vselitev moramo pripraviti tudi peč za vselitev. Zato je nujno pred vselitvijo očistiti dimne cevi ter pregledali spoje. Pločevinaste alimne cevi vzdržijo mnogo manj časa v vnaših vzrejališčih kot v drugih prostorih, ker so izpostavljene večji vlagi in vplivu amoni-jaka. Hitro jih prežre rja, zato u-porabljamo samo uporabne cele alimne cevi. Cev mora biti brezhibno pritrjena, da jo nihanja ne prevrnejo, posebno ob vetrovnem vremenu. Poglavje zase pa je dimnik, ki je največkrat improviziran v stavbi, ki je prvotno služila drugim namenom. Dimnik mora biti že zaradi brezhibne vleke zatesnjen, ob zatesnitvi dimnika pa moramo paziti, da v bližini ni gorljivih predmetov.
Malta, ki lahko odipade zaradi vlage aii dotrajanosti, nas tudi ob spoju dimnih Mljev, le slabo varuje pred iskrami in zelo veliko temperaturo v dimniku, zato je treba v neposredni bližini dimnika poskrbeti za enako izolacijo od nastilja, kot pri grelnem telesu, le obod naj bo manjši, primeren temperaturi in dimniku.
(Nadaljevanje na 10. str.)
Vodoravno: 1. glavno mesto (skandinavske države, 9. priprava za določanje strani neba, 15. pisalna potrebščina. 16. nabirek, vrsta, 18. tovarna olja, 19. generalni sekretar OZN (Sithu), 20. majhen svetlobni drobec, 22. angleški filmski režiser (Sir Carol, »Tretji človek«), 23. ameriški bakteriolog, ki je prvi izdelal cepivo proti otroški paralizi (Edvard, Jonas), 24. medmet, ti opozarja na tišino, 25. nemška reka, ki se skupaj s Fuldo izliva v Werro, 26. nemški meščanski filozof (Georg), 27. avtomobilska oznaka Turčije, 28. največja reka na Dolenj-
skem, 29. pisec zabavljic, 31. polotok v Jadranskem morju, 34. kratica za »zvezo tabornikov«, 35. park. 37. vojaška trgovinica, 40. pokrajina pod Fruško goro, 42. grška črka, 44. del zimske garderobe, 45. svetq ptica pri starih Egjipčar nih, 46. električna merska enota za moč, 47. krajši igrokaz brez večje umetniške vrednosti, 49. slovenski gledališki in filmski režiser (Jože), 50. dolga indijska pipa miru, 52. tvegana napoved, 53. izdelovalec poletnega obuvala, 55. plazilec, 56. podzemeljski odtok v mestih, 57. globok, mračen prepad, kamou je Zevs vrgel
uporne Titane, 58. virtuozinja na harfi.
Navpično:	1.	najhitrejša
smučarska disciplina (smuk),
2.	divje uralo-altajsko pleme,
3.	izpreminjast dragulj, 4. sinje bela kemična prvina, 5. žival, ki živi pod zemljo, 6. prihod v goste, 7. seznam, imenik, 8. nebesni pojav, 9. pihalo z enojnim trstnim jezičkom, 10. medmet, 11. priljubljen francoski filmski igralec junaških rdog (Jean), 12. vas pri Medvodah, 13. francosko-Švicarski pisatelj (»Ariana«), 14. plod, 17. ječa, zapor, 18. kis, 21. ženkso ime, 24. sestav-Ijalec pratike, 28. gora nad
Kobaridom (2245 m), 30. star grad v Srbiji na Donavi, 32. divji gorski kozel, 33. prirojena nadarjenost, 34. obrat, vrtljaj, 36. iz enega debla izte-san čoln, 38. desni pritok Za-padne Morave, ki teče Skozi Kraljevo, 39. največja afriška reka, 40. preprosto svetilo iz voska, 41. kmet, poljedelec, 43. naočniki, 44. živalska taca, 47. postava, život, 48. nemški idealistični filozof (Immanu-el), 49. pripadnik starega ger planskega plemena, 51. gozdna podrast, 52. nordijski izraz za smuči, 54. avtomobilska oznaka Karlovca.
(KLE)
POTREBNA PREVIDNOST
(Nadaljevanje z 9. str.)
Druga latentna nevarnost je električna napeljava. Nujno mora biti izvedena v vodotesni izvedbi, da preprečimo vpliv vlage na prevodnike e-Idkitričnega toka. Vse porabnike elektrike mora vsaj enkrat letno kontrolirati električar ter zamenjati iztrošene dele. Prah na napeljavi in na tistih porabnikih, ki se segrevajo, je lahko ‘povzročitelj požara. Vsa električna napeljava pa mora biti strokovno instalirana, nikakor pa ne improvizirana preko vseh mogočih kablov, ki navfcrižno vodijo do koklje, ventilatorja, žarnice ali masterja.
Plinsko ogrevanje je zelo v redu, seveda pa mora biti strokovno montirano. Enkrat letno mora pristojna organizacija za distribucijo plina opraviti tlačni preizkus plinske napeljave. Gorilnike ali koklje pa moramo negovati sami. Redno jih moramo ob koncu vzreje očistiti prahu, ker sicer plin na satovju gori s plamenom, namesto da bi žarel. Seveda je izkoristek slabši. V nobenem slučaju ne smemo regulirati dotoka plina z ventilom. Posebno nevarnost pa predstavljata dve vr-
sti kokelj. Naše delujejo na nižjem pritisku kot inozemske, zato mora biti plinska centrala ustrezna izvedbi kokelj. O varnostnih ukrepih v skladišču plina je poučen vsak porabnik, zato samo še opozorilo. Za vse preizkuse iso pristojni inštituti, ne pa vzre-jališča. Zato nam v zadnjem času priporočajo uporabo t. č. tekoče baze, ki gre preko iz-parilnilka, to pa zaradi boljšega izkoristka plina v hladnih dnevih 'in večje varnosti pri porabi.
Grelec na olie je še zelo cest pripomoček za ogrevanje. Nameščen mora biti v posebnem prizidku ali krmilnici. Delovati mora brezhibno zaradi dobrega izgorevanja. Če ne deluje v redu, iskri in gori z dolgim plavim plamenom. Tudi to ie nevarnost požara, ‘posebno če nismo odstranili sfffija in namestili varnostne ograie kot pri peči na trda goriva.
V naslednji številki še nadaljevanje v pripravljenosti za slučaj požara.
Vital Turnšek Ivan Dujc
ŠPORTNO TEKMOVANJE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Dne 3. in 4. aprila je bilo v Doljnji Košani praznovanje krajevnega praznika. Praznovanje je organiziralo novoustanovljeno Športno društvo »Košana«, Kulturno društvo »Košana« in Krajevna skupnost Košana.
Program praznovanja je obsegal športni in kulturni del.
Športni del: V športnem delu (mali nogomet in odbojka) so sodelovale ekipe Športnega društva »Košana«, »Pivka« perutninskega kombinata Pivka, garnizona JLA Pivka in Nogometnega kluba Pivka.
Prvo mesto v malem nogometu je zavzela »Pivka« perutninski kombinat Pivka, v odbojki Športno društvo »Košana«. Zmagovalci so prejeli skromne pokale.
V	odmoru finalnih tekem so organizirali otroci osnovne šole Košana tekmovanje — tek z jajci in počasna vožnja s kolesi,
V	kulturnem programu so so-
delovali: pevski oktet iz Košane, pevski zbor upokojencev iz Pivke, garnizon JLA, učenci osnovne šole Košana ter ansambel Tulipani.	Mato Šoljič
KONSTITUIRANJE
NOVIH
SAMOUPRAVNIH ORGANOV V PIVKA
Dne 31. 3. 1976 je prenehal mandat vsem samoupravnim organom podjetja.
Konstituirali so se novoizvoljeni samoupravni organi:
I.	Centralni zbor delegatov.
II.	Zbori delegatov obeh TOZD in svet skupnih služb.
III.	Odbori za kadrovska in socialna vprašanja obeh TOZD in DS Skupne službe.
IV.	Odbori samoupravne delavske kontrole TOZD Perutninska proizvodnja Neverke in DS Skupne službe ter nadzorni odbor TOZD Obrat za koo-peracijo Neverke.
V teku je konstituiranje:
V.	Kolegialniih izvršilnih organov Centralnega zbora delegatov, Zbora delegatov TOZD Perutninska proizvodnja Ne-\erke in TOZD Obrat za kooperacijo Neverke. kot tudi sveta skupnih služb.
M. Š.
m	rSzs.sSriš,