Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik'1
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24’— polletno Din 12'— posamezna številka Din !•—
Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri	lx	objavi	'/i	str.500' —
.	„	„	7,	„	250-
„	„	„	V.	,	125 —
.	„	'/«	„	62’50
.	„	„	.	31	-2
VI. letnik.
V Ljubljani, dne 1. julija 1923.
Štev. 13.
Vesel pojav.
Kakor smo poročali v zadnji številki Obrtnega vestnika, je naša Trgovska in obrtniška zbornica priporočala Ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani, da ugodi prošnji krojaške zadruge v Ljubljani za uvedbo mojstrske preizkušnje v njenem okolišu. Imenovana zadruga je s tem storila pomemben korak naprej v pospeševanju napredka obrtniškega stanu sploh, posebno pa krojaške panoge. To pa je tudi dokaz za agilnost in naprednost zadruge same, ki naj bi bila zgled drugim, od katerih se mnoge omejujejo le na izjave k obrtnim prošnjam in predsedniškoblagajniška poročila na svojih vsakoletnih, a še to slabo obiskanih občnih zborih, višek svoje naloge pa vidijo izpolnjen v preganjanju šušmarjev.
Krojaška zadruga je pokazala, kako se je treba zanimati za zahteve časa in da je uspešna odpomoč obrtniku le v povzdigi njegove strokovne kvalitete in usposobljenosti ter v strokovni vzgoji ne samo naraščaja, temveč tudi že samostojnih obrtnikov.
Ker o ustroju in pomenu mojstrskih preizkušenj vladajo marsikje še nejasni pojmi, zato pri tej priliki par besed o njej: Po obrtnem redu (§ 114 a) more dati Ministrstvo trgovine in industrije takim zadrugam, ki uspešno izpolnjujejo svoje dolžnosti na polju vzgoje obrtniškega naraščaja, pravico, da uvedejo za svojo stroko mojstrsko preizkušnjo. Tozadevna določila morajo sprejeti v svoja zadružna pravila in sestaviti preizkuševalni red, ki ga odobri oddelek Ministrstva trgovine in industrije. (Vzorce preizkuševalnega reda je sestavilo bivše trgovinsko ministrstvo.) Predmet mojstrske preizkušnje v praktičnem oziru je „mojstrsko delo“, odnosno praktična preizkušnja strokovne ročnosti, kadar ne gre za izdelke, n. pr. pri mesarjih. V teoretičnem oziru pa se zahteva znanje kalkulacije stroškov, poznanje siro-vin in polfabrikatov, kje se ti dobe in kakšne cene imajo, dalje kakšen je način izdelave, kakšno orodje in stroji se rabijo, končno še znanje o navadnem knjigo- in računovodstvu, o menicah, poštnohranilničnem, odnosno čekovnem prometu, o carinjenju in železniških tarifnih kakor tudi o obrtnih, davčnih in zavarovalnih predpisih. Vse to seveda le v toliko, V kolikor prihaja v poštev za boljšega obrtnika. Izpraševalna komisija sestoji iz 4 članov. Predsednika imenuje na predlog zadruge obrtna oblast L stopnje, tri prisednike, med temi enega takega, ki je veščak v knjigo- in računovodstvu (n. pr. učitelja kake
strokovne šole), pa določi zadruga sama iz gotovega števila v ta namen izvoljenih članov. Mojstrska preizkušnja daje pravico do naslova »preizkušeni mojster“, in sme v dotičnem okolišu držati vajence le tak mojster. Seveda pa more tudi v bodoče sicer zadostno usposobljeni obrtnik otvoriti samostojen obrt, čeprav ni naredil mojstrske preizkušnje. Tudi oni, ki izvršujejo že samostojen obrt ter drže učence, smejo to še nadalje, ker veljajo omejitve le za nove samostojne obrtnike. Nikdo ni prisiljen podvreči se mojstrski preizkušnji, ker je le fakultativna, to je prostovoljna. Delati pa jo sme le oni, ki je izpolnil vse pogoje za samostojno izvrševanje obrta.
Priznati moramo, da mojstrska preizkušnja še ne ustvari prvovrstnega mojstra, kakor ne ustvari pomagal-ska preizkušnja sama že dobrega samostojnega obrtnika. Nikdo pa ne bo mogel tajiti, da bo ona izredno pospeševalno vplivala na napredek strokovne kvalitete obrtništva in zlasti tvorila uspešno sredstvo in jamstvo, da se bo obrtni naraščaj učil le pri res priznano usposobljenih mojstrih.
S tega vidika je korak zadruge krojačev v Ljubljani, ki sicer izredno agilno deluje za prospeh svojega stanu in za vzgojo svojega naraščaja, nadvse razveseljiv ter ga moramo le pozdraviti in želeti posnemanja tudi pri drugih zadrugah.
Obrtni shod v Središču.
Agilno „Obrtno društvo11 v Središču ob Dravi je priredilo dne 17. junija t. 1. shod obrtnikov ptujsko-ormoškega in ljutomerskega okraja v veliki dvorani gostilne Bauman v Središču. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zlasti od strani domačih srediških in ljutomerskih obrtnikov izredno velika, kar je najlepši znak stanovske zavednosti naših obrtnikov. Shoda so se udeležili tudi g. okrajni glavar dr. Pirkmajer, zadružni komisar g. Založnik iz Celja in zastopniki »Slovenskega obrtnega društva‘! v Mariboru z marljivim svojim predsednikom g. Novakom na čelu.
Predsedoval je preizkušeni in zaslužni prvoboritelj slovenskega obrtništva g. Jakob Zadravec, paromlinar v Središču. Svoj prihod je napovedal tudi naš obrtniški starina g. Rebek iz Celja, ki se pa, v splošno obžalovanje zborujočih, zaradi nepričakovanih ovir ni mogel shoda udeležiti.
O. Jakob Zadravec je podal temeljit in poučen referat o davkih. Temeljem njegovega referata se je soglasno sprejela sledeča rezolucija:
Obrtni shod v Središču odločno protestira proti nameravanemu linearnemu povišanju direktnih davkov, ker bi enakomerno povišanje ne bilo v skladu z gospodarsko močjo davkoplačevalcev v Sloveniji, ki plačujejo že sedaj v primeri z drugimi pokrajinami najvišje davke.
Obrtni shod v Središču protestira proti temu, da se vsled nejasnosti finančnega zakona proti dosedanji praksi nalaga na dohodnino tudi invalidski davek, ki je baš vsled tega v Sloveniji najobčutnejši, ker se v nekaterih drugih pokrajinah dohodnina sploh ne pobira.
Obenem prosi, da se po preteku petih let vendar že odpravi vojni pribitek na dohodnino, ker neopravičeno povišuje davčno breme, čigar lestvica, usmerjena na mirodobne razmere, je vsled devalvacije valute itak preostra.
Pokrajinska uprava se naproša, da sporazumno s finančno delegacijo postopa skrajno rigorozno pri odobravanju avtonomnih doklad, ki ponekod v zvezi z itak visokimi državnimi davki presegajo meje plačilne zmožnosti posameznih kategorij davkoplačevalcev.
Finančna delegacija se naproša, da po možnosti skrbi za to, da se davki za tekoče leto še letos odmerijo in predpišejo, dokler se pa ne predpišejo, odnosno dokler ne postanejo izterljivi, naj se izterjujejo le v izmeri zadnjega definitivnega predpisa.
Finančna delegacija se naproša, da se vrne k zakonito predpisanemu vročevanju plačilnih nalogov za direktne davke, ker so plačilni nalogi v interesu države in s stališča razvidnosti davkoplačevalcev neobhodno potrebni.
Ministrstvo financ se naproša, da se v očigled nezadovoljnosti nad sedanjimi, nesorazmerno obstoječimi davčnimi bremeni čimpreje izenačijo davčni zakoni, ker je sedanje stanje v škodo pridobitnih krogov v Sloveniji. Hkratu pa finančna uprava že sedaj skrbi za to, da bo omogočeno tudi enakomerno izvajanje izenačenega davčnega zakona po vseh pokrajinah naše kraljevine.
Drugi referat je podal g. zadr. komisar Založnik, ki je govoril o delavskem zavarovanju in podvrgel današnji ustroj delavskega zavarovanja ostri stvarni kritiki ter zahteval decentralizacijo zavarovalnih uradov. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v katero je posegel predsednik Mariborskega obrtnega društva g. Novak in zbornični svetnik g. Horvat iz Ljutomera ter več domačih mojstrov, ki so se vsi pritoževali proti previsokim plačilnim nalogom in proti suma-ričnemu predpisovanju, ki je nezakonito, ker štatut osrednjega urada za osiguranje delavcev jasno določa kot najdaljši rok čas treh mesecev. Na predlog predsednika shoda g. Zadravca se je sklenilo v bodoče dosledno odklanjati sumarične predpise, ker se isti proti vi jo šta-tutom Osrednjega urada. Tozadevna rezolucija, ki zahteva tudi temeljiti preustroj delavskega zavarovanja, je bila sprejeta soglasno in se glasi:
Na zboru dne 17. junija 1923. navzoči obrtniki protestirajo proti sedanjemu ustroju delavskega zavarovanja v zmislu zakonov o zav. delavcev z dne 14. maja 1922., ker je isti nevzdržen, in zahtevajo, da se v interesu zavarovancev in podjetnikov ta ustroj čim prej z novim zakonom spremeni tako, da se zavarovalnim poslovalnicam podelijo tiste pravice samouprave, ki pristo-jajo po sedaj veljavnem zakonu okrožnemu in osrednjemu uradu, okrožni in osrednji urad pa se naj preustroji v oblastne, odnosno državne zveze bolniških blagajn, ker bi s tem poslovanje postalo enostavnejše in bi se tudi znatno pocenilo.
Dokler se pa to ne izvrši, zahteva obrtništvo, da sedanji zavarovalni uradi točno in vestno izvršujejo zakonite in statutarične predpise, posebno tudi določbo § 200 statuta Osrednj. urada za zavarovanje delavstva, in da se v splošnem posveča večja skrb interesom zavarovanega obrtniškega delavstva, osobito s primerno pospešitvijo postopanja pri razdeljevanju bolniških podpor in nezgodnih rent.
Kot tretji govornik je nastopil g. Novak iz Maribora, ki je prinesel pozdrave mariborskega slov. obrtništva in v temperamentnem ghvoru obravnaval razna pereča stanovska vprašanja kot obrtno šolstvo, šušmarstvo, zakon o pobijanju draginje, vojaške dobave in več drugih in pozival navzoče obrtnike k organizaciji, ker le v organizaciji in slogi je moč. Zahteval je, kar privredni sloji povsod in pri vsaki priliki zahtevajo — žal do sedaj brez uspeha — namreč, da vsi merodajni faktorji zaslišijo pri izdelavi vseh zakonov in odredb, ki se tičejo privrede, tudi zastopnike obrti in industrije ter trgovstva in upoštevajo njih nasvete in upravičene zahteve in da se napravi enkrat konec škodljivi praksi, da se določa in odloča v zadevah narodno-gospodarskih slojev brez predhodnega sporazumljenja z istim in celo proti njim.
Tudi po njegovem govoru se je razvila živa debata, katere sta se udeležila pojasnjevalno tudi okr. glavar in načelnik Središčne obrtne zadruge g. Veselko.
Temeljem poročila g. F. Novaka se je sprejela sledeča rezolucija:
1.
Ces. pat. od 7. decembra 1915. o olajšavah pri dokazu usposobljenosti za one osebe, ki so se udeležile svetovne vojne, je po poteku več nego 4 povojnih let postal nepotreben in pospešuje le šušmarstvo. Zato zahtevamo, da se ukine.
2.
Obžalujemo, da vlada odreka podporo obrtnonadalje-valnemu šolstvu, ki je glavni predpogoj za uspešen napredek obrtniškega stanu. Pozivljemo vse obrtništvo in obrtniške organizacije, da posvečajo obrtnemu šolstvu vso skrb še v večji meri, da bodemo to šolstvo saj v dosedanjem obsegu mogli vzdrževati tudi v naprej.
3.
Želimo nujno izenačenje obrtnih predpisov za vso državo. Načrt izenačenja obrtnega reda naj se čimpreje osnuje in predloži merodajnim obrtnim, trgovskim in industrijskim korporacijam v izjavo. Za prehodno dobo naj se sedanji obrtni red izpremenjenim razmeram primerno novelira.
4.
Protestiramo proti načinu izvajanja zakona o pobijanju draginje, ker ne odgovarja niti duhu tega zakona niti ne vpošteva vladajočih gospodarskih prilik. Zahtevamo, da se tozadevna sodna praksa izpremeni in zakon omili.
5.
Ker se je šušmarstvo v veliko škodo legitimnega obrtništva zelo razpaslo, zahtevamo, da politične oblasti z vso strogostjo nastopajo proti njemu in izdajo podrejenim nadzorovalnim in varnostnim organom primerna navodila.
6.
Pokrajinska uprava se prosi, da pri kompetentnih ministrstvih doseže, naj se nam radi povzdige slovenske obrti proti primerni odškodnini posodijo stroji, dobavljeni na račun reparacij.
V zaključnem govoru se je predsednik g. Zadravec zahvalil vsem za udeležbo, zlasti g. okr. glavarju dr. Pirkmajerju, ki je, dasiravno šele par dni zopet v službi, pohitel med obrtnike, da sliši njih želje in težnje, potem g. komisarju Založniku, kateremu je bilo tudi naročeno izročiti pozdrave zborujočih obrtniškemu starosti g. Re-beku, zahvalil se je tudi zastopnikom Mariborskega in Ljutomerškega obrtnega društva ter zaključil sijajno uspeli shod, ki je bil prava manifestacija našega obrtništva.
Zakon o zavarovanju delavcev.
Brez sodelovanja prizadetih obrtnih krogov, zadružne zveze in zadrug, brez vpoštevanja mnenja trgovske in obrtniške zbornice kot najbolj pristojnega činitelja, se je uveljavil „Zakon o zavarovanju delavcev". Ustanovil se je Osrednji urad v Zagrebu in za Slovenijo Okrožni urad v Ljubljani. Kakor dokazujejo današnje izkušnje, uradujeta ta dva urada prav po balkansko. Splošno se čutijo vse obrtne panoge znatno prizadete z ukaznimi plačilnimi nalogi ter postopanjem Okrožnega urada pri izterjevanju prispevkov. Največja nezadovoljnost in naravnost odpor vlada v vseh obrtnih panogah, ki silijo absolutno do najhitreje preureditve krivičnega zakona. Kot dokaz resnice pikrih navedenih trditev služi najbolj drastično postopanje z mizarji. Podjetniki se zavedajo popolnoma svojih dolžnosti za plačilo prispevkov za bolniško'zavarovanje svojih zaposlencev, priznavajo tudi upravičenost plačevanja za nezgodno zavarovanje, ampak protivijo se najodločneje krivični uvrstitvi svojih obrtov v nevarnostne razrede in stopnje. Izvršila se je uvrstitev od neveščaka pri zeleni mizi, birokrata, ki nima pojma o bistvu mizarnic. Razvrstitev je obremenila podjetja v taki meri, da je dosegel upravičeni odpor danes vrhunec, osobito ker nastopa okrožni urad rubežno pot z velikanskimi nepotrebnimi stroški. Takoj proti prvemu plačilnemu nalogu so nekateri mizarji vložili pravočasno priziv na ministrstvo socialne politike, proti previsoki neopravičeni uvrstitvi v nevarnostni razred in stopnjo. Do danes ni rešitve. Mizarska zadruga je vložila na ministrstvo spomenico z zahtevo, naj se uvrstijo podjetja v pravilne razrede. Do danes ni rešitve, oziroma je ministrstvo doposlalo dopis, s katerim sporoča, da je odstopilo spomenico v rešitev pristojnemu Osrednjemu uradu v Zagrebu, ki naj izvrši pravilno uvrstitev. Osrednji urad molči. Ker so bila nekatera podjetja uradoma uvrščena v nižje razrede in stopnje zavarovanja, ki so nezgodam po svojih obrtnih odnošajih veliko bolj izpostavljena kakor druge mizarnice, ki imajo moderne varnostne priprave, kjer so nezgode skoraj izključene, a so ravno ti obrati, po samovolji odločujočih birokratičnih faktorjev uvrščeni v veliko višje razrede in stopnje, so zadnji na shodu 8. februarja 1923. sklenili plačevati vse predpisane bolniške prispevke, nepotrebne prispevke za borzo dela in tudi prispevke za nezgodno zavarovanje samo v višini kakor plačujejo njih tovariši, katerih obrati so bili uvrščeni v nižje razrede. Nad 7 mesecev čakajo omenjeni prizivniki in zadruga s svojo spomenico na rešitev. Medtem pa rubi Okrožni urad brezobzirno ter povzroča ogromne stroške obrtnikom, ki se že itak bore z zadnjimi močmi za svoj in svojih zaposlencev obstanek. — Nek mizar je dobil na svoj priziv od Osrednjega urada dne 22. februarja 1923. obvestilo o reklasifikaciji iz XIII. razreda, 73. stopnje v X. razred 39. stopnje. Rešitev pa se mu je dostavila šele meseca aprila 1923. Okrožni urad, ki bi moral znati
za reklasifikacijo, je vseeno nemoteno rubil dalje ter je dne 28. maja 1923. moral obrtnik plačati vse prispevke po odmeritvi v XIII. razredu 73. stopnje. Isti mizar je poslal plačilo Okrožnemu uradu po restrin-giranih prispevkih, ki odgovarjajo X. razredu 39. stopnje, toda urad plačila ni hotel sprejeti. Okrožni urad je napravil mizarju nad 2500 K rubežnih stroškov, drugemu mizarju nad 800 K, tretjemu okrog 10.000! Tako imenitno, absolutistično nastopajo gospodje okrog Okrožnega urada, katere plačuje obrtnik-trpin, katerega hoče zakon na ta način uničiti. Obrtnika samo mučijo z že itak neizmerno pretiranimi davki, ki ga v današnji delavni krizi gonijo v obupen položaj, a Okrožni urad si je utepel v glavo, da so obrtniki bankirji in da mora iz njih iztisniti vse do zadnjega vinarja. Kako daleč bo to še šlo, je vprašanje le kratkega časa, kajti z na-daljnim takim nečuvenim postopanjem bomo morali obrtne liste modernim pismoukom vrniti.
Edina pomoč proti temu zlu je v tem, da se vse obrtne zadruge nemudoma odločijo do složnega energičnega nastopa, ki naj privede do izboljšanja zakona o zavarovanju delavcev.
Obrtni shod, ki se bo vršil dne 8. septembra t. 1. v ■ Ljubljani, je za to najboljša priložnost. Obrtni shod dne 8. septembra t. 1. naj združi glas vseh obrtnikov v mogočen krik, katerega se bo čulo doli do Beograda!
Združitev ali ločitev?
2e dalj časa opazujemo v ljubljanski zadrugi slikarjev itd. prikrit in neprikrit, a hud boj, ali naj za Ljubljano sedaj veljavna ločitev barvajočih obrtov v samostojne panoge — 1.) pleskarjev in ličarjev, 2.) slikarjev izvesnih tabel in napisov (črkoslikarjev), 3.) slikarjev industrijskih izdelkov, pozlatarjev in štafirarjev in 4.) sobnih slikarjev — ostane še nadalje ali naj se odpravi, tako da bi veljala tudi za Ljubljano uvrstitev vseh teh obrtnih panog pod eno samo točko 53. § 1. obrtnega reda.
Pripadniki združitve se sklicujejo predvsem na veliko pomanjkanje posebno slikarjev izvesnih tabel in napisov, kar da povzroča zadrego naročnikov in pa neprimerno podražitev dela, obenem pa tudi — kar naj bi povedali kar vnaprej odkrito — da nimajo pleskarji in ličarji dovolj zaslužka, pa bi si ga radi pridobili s črkoslikar-stvom. Ta struja za prehodno dobo obenem zahteva, naj se olajša prehod k drugi panogi barvajočih obrtov.
Nasprotniki zopet navajajo, da bi združitev, odnosno olajšava prehoda povzročila pri slikarskih obrtih le velik korak nazaj, ker bi padli na ono stopnjo, kjer so bili pred 15 leti, ko so se te panoge ločile kot dovolj razvite in sposobne, pa tudi potrebne samostojnega, ločenega razvoja in napredka.
Da se marsikdo tudi iz nestanovskih interesov toplo ogreva za eno ali drugo stališče, temu se pri današnjih časih razvitih partizanskih strasti ni čuditi.
Objektivnemu opazovalcu se ni mogoče ubraniti vtisa, da gre v stvari predvsem za boj med pleskarji, odnosno ličarji, ki se potegujejo za združitev in olajšavo prehoda na eni strani, in med črkoslikarji na drugi strani, ker se ti branijo neprijetnih konkurentov. Če gledamo stvar nepristransko, le s stališča stanu kot takega, vidimo, da nikakor ni v interesu napredka obrtnega stanu, ako bi se gori naštete panoge v Ljubljani združile pod isto točko, odnosno če bi se olajšal prehod. Pod napredkom moramo seveda v prvi vrsti razumeti le napredovanje usposobljenosti in kvalitete obrtnega stanu, ne pa
napredovanja gmotnega položaja posameznikov ali mogoče posameznih skupin. Dober gmoten položaj je le posledica kvalitativnega napredka stanu. Združitev bi povzročila, da bi v Ljubljani kvaliteta posameznih pa-nog, gotovo pa črkoslikarske in soboslikarske, občutno padla, ker bi bil olajšan pristop neusposobljenostnih dispenziranih mojstrov druge panoge in ker bi izobrazba naraščaja zaradi nezadostne usposobljenosti mojstrov močno trpela. Temu pač ne bo mogel nikdo oporekati. Črkoslikarstvo in soboslikarstvo sta obrti, ki zahtevata posebne špecijalizacije, lahko rečemo celo umetniškega okusa. Če se je učil kdo črkoslikarstva vsaj tri leta in prav toliko delal kot pomočnik v tej stroki, še niti s tem ni dana vedno zadostna garancija, da bo naredil v velikem mestu, kakor je ravno Ljubljana, tako popoln reklamen napis, ki bi odgovarjal zahtevam današnjega časa in okusa. Le poglejmo po Ljubljani, kakšne so nekatere napisne table in reklame, in to danes, ko je črko-slikarstvo še poseben, od drugih strogo ločen obrt. Kako bi šele izgledalo, če bi začeli delati napise oni, ki se črkoslikarstva sploh niso, ali pa mogoče le pomanjkljivo učili in naučili. Zavedati se moramo, da k lepi, lični zunanjosti mesta doprinesejo zelo mnogo ravno napisi in reklame, ki pa morejo ličnost tudi najhuje pokvariti, če so grde in neokusne.
Kar se usposobljenosti naraščaja tiče, si lahko vsakdo predstavlja, koliko se bo naučil učenec pri mojstru, ki sam ne zna dosti. Tu naj bi prijeli za trobento oni, ki govore in kriče sicer toliko in tako hrupno o fušarstvu. Pa še druge slabe posledice bi nastale. Mojster, ki sam ni zadostno usposobljen za izvršitev boljših del, ki je le potom dispenza dosegel obrtni list, bo najel pomočnike, in če jih ne dobi v državi, jih bo importiral. Zavedati pa se moramo, da čim uredimo medsebojne trgovske in obrtne odnošaje z inozemstvom, se bodo mogli tudi inozemski obrtniki naseljevati pri nas. Importirani pomočniki bodo lahko postali samostojni mojstri. Kaj bomo počeli takrat, ako bomo imeli domač slikarski materijal po večini le fušarsko izobražen! Ne smemo tudi prezreti, da bi se pri olajšavi prehoda od ene k drugi slikarski stroki neglede na import tujcev gotove slikarske panoge prenatrpale s prirastkom dispenziranih mojstrov. Do-tična panoga za dogleden čas zaradi prehude konkurence ne bi obetala dobrega kruha in posledica bi bila, da bi se je obrtni naraščaj ogibal.
Kakšne bi pa bile koristi združitve, odnosno olajšave prehoda? Oni, ki so danes n. pr. pleskarji ali ličarji, bi vsled olajšave prehoda dobili tudi obrtne liste n. pr. za črkoslikarstvo. Delati bi seveda morali, vsaj boljša dela, z usposobljenimi črkoslikarskimi pomočniki in, ker domačih ni zadosti, z importiranimi. Korist bi imeli le od zaslužka onili del, ki bi jili sicer dobili že obstoječi izučeni črkoslikarji. Njihova korist bi šla na škodo stanovskih tovarišev in kakor gori dokazano, na občutno škodo kvalitete in napredka stanu kot takega. Tega pa oni, ki hoče v prvi vrsti le dobro stanu, ne bo odobraval. Če je trenutno pomanjkanje mojstrov ene ali druge panoge, bo temu v kratkem odpomagano, ker bo to privabilo številnejši naraščaj.
Zgorajšnja izvajanja dokazujejo, kako neobhodno potrebno je, da se rešitev takih važnih stanovskih vprašanj tretira z vso resnostjo in objektivnostjo in da se ima pred očmi le korist in bodočnost stanu, ne pa mo-mentane koristi posameznikov.
Obrtniki, naročajte vsi „Obrtni Vestnik”!
Razno.
Ustanovitev zadruge koncesioniranih elektrotehniko« za Slovenijo. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, razglaša: Podpisani urad je z odlokom z dne 13. junija 1923., št. 2918, odobril pravila strokovne zadruge koncesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani. Z ustanovitvijo imenovane zadruge so postali vsi elektrotehniki člani strokovne zadruge in so izločeni iz zadrug, pri katerih so bili včlanjeni dosedaj. — Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 13. junija 1923. Načelnik: dr. Marn s. r.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (Ur. list 100/1921) polletno plačati kako takso, se opozarja, da naj izpolni tol obveznost za drugo polletje 1923. najkesneje do 15. julija 1923. Take takse so: polletna taksa po tar. post. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din: polletna taksa po tar. post. 65 (da se točijo pijače v baraki) 250 Din. — Proti takšnim zavezancem, ki ne bi do 15. julija 1923. vplačali polletne takse, se bo kazensko postopalo.
Zasedanje prizivne komisije za dohodnino. Spričo eminentnega interesa pridobitnih krogov na poslovanju prizivne komisije za dohodnino je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v svoji zadnji plenarni seji sklenila zaprositi delegacijo ministrstva financ, da ukrene, .kar je potrebno za bližnje sklicanje prizivne komisije. Gospod finančni delegat se je takoj odzval zbornični prošnji ter sporočil, da bo prizivna komisija za dohodnino sklicana, čim bodo vsi od davčnih oblasti predloženi prizivni spisi preizkušeni in poročevalčevi predlogi zadostno pripravljeni. Po vsej priliki se to zgodi kakor lansko leto tekom meseca julija. Pri tej priliki bodi ugotovljeno, da naša finančna uprava posluje v jako težavnih razmerah, ker ima na razpolago le skromno število izurjenega urad-ništva. V novih razmerah ima zlasti strokovni oddelek I delegacije, kjer se obravnavajo dohodninski prizivi, jako tazsežen, težaven in odgovoren delokrog, ker je moral prevzeti poleg avtomatičnega prirastka poslov še druge nove agende. Ne smemo pozabiti, da je vsled neugodnih plačilnih razmer naši davčni upravi na razpolago jako malo število uradništva, osobito uradništva z akademično izobrazbo.
Pokrajinska zadruga tapetnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse tapetniške mojstre in dotične sedlarje, ki izvršujejo tapetniško obrt, da se vrši za vajence, kateri bodo redno dovršili učno dobo, predpisana preizkušnja za pomagalca brez takse dne 12. julija 1923. K isti se lahko prijavijo tudi pomočniki, ki so po 16. februarju 1908. redno dovršili učni čas. Vajenec ali pomočnik mora vložiti do 4. julija 1923. pri zadružnem načelstvu kolka prosto prošnjo za pripustitev k preizkušnji za pomagalca, priložiti prošnji učno pogodbo, odnosno učno izpričevalo. O nadaljnjih navodilih za preizkušnjo se obvesti priglašence pismeno. — Načelstvo.
Kolkovanje vlog in odločb v reklamacijskem postopanju pri železnicah. Železniške uprave v Sloveniji zahtevajo pri reklamacijah, kadar niso upravičene, za vlogo takso im) tar. post. 1. (3 Din) in za odločbo takso po tar. post. 3. in 4. (10 Din). Pa tudi, kadar so reklamacije upravičene, se kolkovina ne pobere le za prvo vlogo, dočim se nadaljnje vloge, n. pr. urgence, smatrajo za kolkovini zavezane. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je smatrala, da ta praksa ni v zakonu povsem utemeljena in je naprosila finančno delegacijo v Ljubljani, da avtoritativno objasni kolkovno dolžnost železniških reklama-
cij. Finančna delegacija je na to prošnjo z razpisom z dne 9. junija, št. B II. 30/43, odločila sledvče: Vloge v reklamacijskem postopanju pri železnicah so v zmislu tar. post. 44., točka u) avstrijskega pristojbinskega zakona in pripombe 3. k postavki 1. taksne tarife bilezizjemno kolka proste; naj se vlagajo pri obratnih uradih ali pri oblast-vih, katera te urade nadzorujejo; pri upravi državnih ali privatnih železnic, kakor je n. pr. južna železnica, naj gre pri tem za prve vloge, s katerimi se prvotno stavi do-dična zahteva, ali pa za poznejše vloge v istem predmetu, s katerimi se prve vloge dopolnjujejo, oziroma njih rešitev urgira. Kar se pa tiče rešitve teh vlog, je razločevati med: a) obratnimi uradi in nadzorovalnimi organi privatnih železnic in obratnimi uradi državnih železnic po eni strani in b) nadzorovalnimi oblastvi (direkcijami, inšpektoratu) državnih železnic po drugi strani. Le pod točko a) omenjene organe je vzporejati prevoznim podjetjem v zmislu tamošnjih izvajanj in le emanacije teh organov imajo značaj golega kupčijskega poslovanja ne pa uradovanja. Dosledno so tudi le reklamacijske rešitve teh organov brezizjemno in brezpogojno kolka proste, naj se z njimi zahtevi strank ugodi ali ne. Drugače pa je, če gre za rešitve nadzorovalnih oblastev državnih železnic. Po tar. post. 75., točka a), opomba, točka cc)) avstrijskega pristojbinskega zakona, ki je po členu 25. taksnega zakona še vedno v veljavi, so nadzorovalna oblastva državnih industrijskih podjetij, med katera spadajo brez-dvomno tudi državne železnice, v zmislu pristojbinskih predpisov j a v n a oblastva in vživajo kot taka osebno pristojbinsko oprostitev.'Odločbe javnoupravnih oblastev pa so načelno zavezane taksi post. 5. taksne tarife, ako so za to izpolnjeni v tej postavki in v členu 4. taksnega in pristojbinskega pravilnika predvideni uslovi. Po točki 5. ravnokar citiranega člena pravilnikovega so od te takse izvzete samo one rešitve takse prostih vlog, s katerimi se zahtevam stranke ugodi. Ako pa se zahteva kot neutemeljena odkloni, je plačati takso tako za rešitev po post. 5. kakor' tudi za vlogo po post. 1. taksne tarife, toda šele potem, ko postane odločba izvršna, to je končno-veljavna (pravnomočna).
Carinjenje vzorcev blaga, ki jih prinašajo inozemski potniki s seboj. Za blagovne vzorce, ki jih nosijo inozemski potniki s seboj, ni potrebno posebno izpričevalo o izvoru, da se jih zacarini na podlagi minimalne carinske tarife, marveč se na podlagi odloka carinskega sveta z dne 26. aprila, št. 24.448, carinijo taki vzorci po minimalni tarifi na podlagi priznanih legitimacij za trgovske potnike, ki so po trgovskih pogodbah predpisane.
Avtomatična telefonska centrala v Mariboru. V Mariboru se je vršila anketa telefonskih naročnikov, na kateri se je razpravljalo predvsem o avtomatični telefonski centrali, katero ima dobiti Maribor iz nemških reparacij. Za to centralo se poteguje tudi Sarajevo. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj ukrene vse potrebno, da dobi Maribor omenjeno centralo. Razpravljalo se je tudi o drugih zadevah, ki se tičejo telefonskih naprav. Tozadevna resolucija zahteva med drugim, da se uvedejo avtomatični števci govorov, da se upostavi še ena zveza z Ljubljano, ker dosedanja edina proga več ne zadošča. V resoluciji se priporoča tudi ustanovitev telefonskih central pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, v Pesnici, Hočah in Fali.
Trgovski gremiji in vpogled v usposobljenostmi iz-kazila. Ministrstvo trgovine in industrije je pravkar izdalo naredbo, da imajo v bodoče politična oblastva prve stopnje tudi prošnje, odnosno prijave za trgovinske obrte predlagati v vpogled in izjavo trgovskim gremijem, odnosno zadrugam, kakor je to pri rokodelskih obrtih. Ven-
dar pa gremiji nimajo pravice rekurza, ako odloči okrajno glavarstvo v nasprotju z njihovo izjavo. Ta naredba bo imela vsekakor ugodne posledice za objektivno postopanje obrtnih oblasti, ker jim bo nudena uspešna pomoč od strani gremijev pri ugotavljanju pristnosti usposobljenost-nih izkazil.
Dchodki pristojbin. Dohodki od pristojbin in kolkovine so znašali aprila meseca Din 47,725.095-15, lansko leto v istem mesecu pa samo Din 34,891.743-90, to je letos v aprilu za Din 12,923.352-25 več kot lani. V prvih desetih mesecih letošnjega budgetnega leta Din 357,253.242-82, lansko leto ob istem času pa samo Din 253,385.735-90, torej za Din 103,868.206-92 več kot lani v desetih mesecih.
Dohodki trošarine v aprilu so znašali za mesec april 1.1. Din 43,020.312-06.
Avtomobilna zveza Karlovac-Plitvička jezera. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam poroča: Poštna direkcija v Zagrebu je osnovala osebno avtomobilno pošto do Plitvičkih jezer, in sicer iz Karlovca, Senja in Jezeran. Naše občinstvo utegne zanimati proga Karlovac-Plitvička jezera. Odhod vsak dan iz Karlovca od 9. dopoldne, prihod na Plitvička jezera ob 15-27, povratek s Plitvičkih jezer ob 8-57, prihod v Karlovac ob 14-54. Proga je dolga 99 km. Vozna cena je vsak kilometer 1-50 Din, torej iz Karlovca do Plitvičkih jezer 148-50 Din. Proga Plitvička jezera-Senj: vsak ponedeljek, sredo in soboto; odhod ob
4.	uri zjutraj, prihod v Senj ob 9-46. Proga je dolga 82 km. Vozna cena znaša 123 Din. Povratek iz Senja vsak poi-nedeljek, sredo in soboto ob 13-48, prihod na Plitvička jezera ob 18-39.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. maja smo imeli v prometu za 5.480,539.355 Din papirnatega denarja.
Kriza mesne industrije. Dne 13. junija dopoldne so zastopniki industrije za predelavo mesa in salam posetili finančnega ministra in ga prosili za zaščito njihove industrije, ki se nahaja radi tuje konkurence v krizi. Minister je izjavil, da bo vpošteval njihove želje pri izdelavi splošnega carinskega tarifa.
Novi poštni vagoni. Druga skupina poštnih vagonov, ki so te dni prispeli iz Nemčije, se bo porabila v področju beogradske železniške direkcije ter se bo porazdelila osebnim in brzirn vlakom na progah Beograd-Gjevgjelija in Beograd-Carigrad. Nova skupina poštnih vagonov, ki prispe tekom poletja, se dodeli zagrebški direkciji državnih železnic, da jih porazdeli vlakom v njenem področju.
Brezposelnost v Rimu. V Rimu vlada velika brezposelnost. Brez službe je zlasti mnogo natakarjev, kon-ceptnih uradnikov in podobnih nameščencev. Zaenkrat ni nobenih izgledov, da bi brezposelnost prenehala, vsled česar vlada v vseh slojih velika potrtost radi nastopajoče bede.
Smrt bivšega socialističnega poslanca. V Milanu je te dni umrl bivši socijalistični poslanec Nicolo Barbota, star 62 let. Barbota je svoj čas igral v socijalistični stranki Italije pomembno; ulogo, zadnja leta pa je živel v pozabljenju in tako tudi izdihnil.
Velika razstava v Novem Sadu. Novosadski gospodarski krogi pripravljajo veliko razstavo domačih proizvodov, ki se vrši od 11. do 26. avgusta 1.1. Namen razstave je, da pokaže industrijsko moč Vojvodine in pospeši razvoj domače industrije sploh. Poleg Vojvodincev se bodo udeležili razstave industrijci iz Zagreba, Sarajeva, Splita, Ljubljane, Osijeka itd., ki so že v velikem številu prijavili svojo udeležbo. Nadaljnje prijave spre-
jema izvršilni odbor za prireditev razstave v Novem Sadu, Futoška ulica 65, tel. 4-60.
Dobava drv. Pri intendanturi komande'savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a, se bo vršila dne
6.	julija 1.1. ofertalna licitacija glede dobave 25.000 kubičnih metrov trdih drv za poitrebe zagrebške garnizije v času od junija 1923. do 31. marca 1924. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Povoljni izgledi za opij in svilene zapredke v južni Srbiji. Letošnja proizvodnja svilenih zapredkov v južni Srbiji kaže znaten napredek napram lanskemu letu, zlasti v okolici Strumice, Dojrana in Gjevgjelije. Istotako so za opij izgledi najpovoljnejši ter se računa na produkcijo 20.000 kg.
Rmnunska produkcija petroleja je znašala v prvih treh mesecih t. I. 383.563 ton proti 321.846 tonam v istem času lanskega leta.
Tovarna aeroplanov v Zagrebu. Znana zagrebška tvrdka Bothe in Ehrman je stavila vojnemu ministrstvu ponudbo za zgradbo velike tovarne za aeroplane. Delniška glavnica bi bila v glavnem v francoskih rokah.
Carinski dohodki v maju znašajo 114 milijonov dinarjev (v aprilu 125 milijonov dinarjev). Celokupni carinski dohodki od 1. avgusta 1922. do; L junija 1923. znašajo eno milijardo in 200 milijonov dinarjev.
Carina na življenske potrebščine v Italiji’ odpravljena. Italijanska vlada je uvozno carino na nekatera važnejša živila odpravila, na nekatere dnevne potrebščine pa znatno znižala. Odslej se carine prosto uvaža na Laško: mrzlo meso, suho svinjsko meso, salami, slanina, ribe v škatlah, suhe ribe in slaniki. Znatno pa je znižana carina na papir in žive domače živali.
Beograjski veliki sejem. Te dni se je vršila v Beogradu prva seja odbora za prireditev sejma v Beogradu. Na seji se je izražala želja, da se sejmski pravilnik čim prej izvrši, da se bo moglo pričeti s pripravami za ustvaritev te ustanove.
Zunanja trgovina Italije leta 1922. Leta 1922. je Italija uvozila blaga v skupni vrednosti 5.504,837.100 li:r, izvozila pa blaga v skupni vrednosti 1.165.198.083 lir.
Podaljšanje francosko-češke trgovinske pogodbe. Ker se ni moglo zbog negativnega stališča Francije v dovolitvi klavzule naj večje ugodnosti še priti do soglasja za sklep nove trgovinske pogodbe med Francijo in Češkoslovaško, se je do sedaj veljavna trgovinska pogodba provizorično podaljšala do konca julija.
Pod patronatom poljske vlade se bodo vršili v Lvovu od 5. do 17. septembra 1.1. orientalski sejmi, ki bodo imeli mednaroden značaj. Na sejmih ne bo zastopano samo celokupno poljsko gospodarstvo, osobito poljska industrija, sejmi bodo imeli tudi inozemske sekcije (francosko, nemško, belgijsko, avstrijsko, rusko itd.). Ravnateljstvo sejmov se trudi, da dobi prevozne olajšave za posetnike in za blago iz naših krajev tudi na naših železnicah.
Pogodba med Nemčijo in ruskimi republikami. Državni zbor je odobril trgovske pogodbe s sovjetskimi republikami: Ukrajino, Armenijo, Aserbeidžanom in Belo Rusijo v vseli treh branjih.
Prisilno posojilo v Nemčiji. Nemčija je razpisala prisilno notranje posojilo. Finančni minister dr. Hermes je izjavil pri sobotni debati v gospodarskem odseku Reichs-taga, da računa pri tem na 1000 do 1200 milijard. Okrog 700 milijard je že podpisanih. Prisilno posojilo se bo porabilo za pomožno akcijo za cenejšo prehrano ubožnih slojev.
Povišanje cen v Nemčiji. Nemški državni premogovni svet je zvišal cene premogu za 50 do 60 odstotkov, nemški državni svet je dvignil cene kaliju za 50 do 55 odstotkov in bavarske tovarne za izdelavo kristalnega stekla od 3500 na 5000 odstotkov.
Trgovinski stiki v Newyorkoin. Trgovska zbornica v Newyorku prosi, da se ji navedejo imena naših izvoznikov, ki bi želeli stopiti v stike z ncwyorškimi tvrdkami. Interesenti naj javijo naslove trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Obrtnonadaljevalno šolstvo. Dne 21. t. m. popoldne se je vršila v magistratni dvorani v Ljubljani od župana sklicana anketa o obrtnonadaljevalnem šolstvu v Ljubljani, katere so se udeležili zastopniki vlade, ljubljanski šolniki, zastopnik trgovske in obrtniške zbornice, Zveze industrijcev in Južne železnice ter načelniki ljubljanskih obrtnih zadrug. Anketa se je posvetovala, kako; bi se oživil pouk na ljubljanskih obrtnonadaljevalnih šolali, ki se je radi nedostajanja sredstev rfioral v šolskem letu 1922./1923. prekiniti. Nepokriti primanjkljaj za šolsko leto 1921./1922. znaša 272.000 K, dočim bi znašal proračun za šolsko leto 1923./1924. najmanj 580.000 K (gotovo še da-leka premalo; op. ur.). Država bi morala, kakor v prošlih letih, kriti dve tretjini vzdrževalnih stroškov, v letošnjem proračunu pa je vsak kredit za obrtnonadaljevalno šolstvo sploh črtala.. S tem je zadan obrtnonadaljeval-nemu pouku vajencev smrtni udarec, ki bo imel za razvoj obrta in industrije pa tudi za razVoj naše tehnične srednje šole, edine v državi, dalekosežne škodljive posledice. — Kakor za drugo šolstvo, tako je dolžna država skrbeti in prispevati tudi za strokovno šolstvo. Zastopniki gospodarskih korporacij in zadrug so zagotovili gmotno podporo, zahtevajo pa, da storita tudi občina in država svojo dolžnost. Anketa je sklenila, da je treba ustvariti za prehodno dobo, dokler bodo radi ukinitve državne podpore tudi obrtnonadaljevalne šole ukinjene, z razpoložljivimi sredstvi kako nadomestilo! za šolski pouk vajencev. V ta namen bo mestni šolski odbor izdelal načrt, ki ga pošlje vsem prizadetim obrtniškim korporacijam v pretres, nakar se sestane ožja anketa, ki ima skleniti končne ukrepe.
Dolgovi Evrope Ameriki. Na podlagi uradnih podatkov znaša dolg Evrope Ameriki 869 milijonov dolarjev, medtem ko je 1. 1921. Evropa dolgovala Ameriki samo 540 milijonov dolarjev.
7 m dolgega in 1200 kg težkega soma so te dni ujeli ribiči blizu Genove v Italiji. Zverina je vznemirjala male ladije in čolne v zalivu toliko časa, dokler ni postala žrtev zalezovalcev.
Zrakoplovni rekord. Avijatiku Steffermanu se je posrečilo pri daljšem poletu doseči povprečno brzino 402 km na uro. S tem je pobil vse dosedanje svetovne rekorde.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Za obrtnike ima Ljubljanski veliki sejem še nekaj razstavnega prostora na razpolago. Želeti je, da se naši obrtniki udeležijo velesejma v čim večjem številu, opozarjamo pa, da traja prijavni rok samo še do 15. julija 1.1.
milili
Vdrt
•KOLUA i)E IFOTMEliCfliHE
MdJ^EIMEJE IM NlUBOLJ&E
• J.
% •
[g]I=J[g](=J[g]=[g|E
m
FRAN RAVNIKAR
LJUBLJANA
LJUBLJANSKE KREblTNE 1
pilili
♦
Linhartova ulica št. 25.
oooooooo
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. Parna in električna gonilna sila.
Telefon št. 415.
Poštni čekovni rač. 11.428.
0t=>o=0G=i[a|E
IURN ZRKOTNIK
Telefon štev. 370.
mestni tesarski mojster
L1UBCJRNH
Dunajska cesta 46.
Telefon šteu. 37g
Usakourstna tesarska dela, moderne lesne staube, ostrešja za palafe, hiše, uile, touarne, cerkue in zuonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pauiljoni, uerande, lesene ograje itd.
Bradba lesenih mostou, jezou in mlinou.
Parna žaga. — Touarna furnirja.
ODon nournr*gi>BLjm
KOtOOVORSK« UUCP	"
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Ustanovljena 1900.
Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 45,000.000*—.
Čekovni račun St. 10.509.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon St. 261, 413, 502, 503 in 504.
Priporoča se za vse v bančno stroko
spadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice:
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi S*d, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
m
o
m
7
b TROJI ORODJI
S
VE Dno \
- ZALOGI
TEH M icn E
POTREBKinf OERne nckTTa 11vr*n3
i
i
K
J
= MIZARSKA TOVARNA =
JOŽEF SENICA
Dunajska cesta
LJUBLJANA
za Bežigradom.
Dunajska cesta
Priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
Kreditno društvo I
S
Mestne hranilnice ljubljanske	§
f	*
J	dovoljuje posojila	$
na menice in kredite	$
v tekočem računu	%
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
,,D U N AV“
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
= V ZAGREBU =
USTANOVLJENA LETA 1920
Z 10,000.000— GLAVNICE.
SPREJEMA ZAVAROVANJA VSEH VRST IN PRIPOROČA POSEBNO SVOJ POŽARNI IN ŽIVL.JENSKI ODDELEK, ZLASTI PA SVOJE NA NOVO UVEDENO DRUŽBINSKO ZAVAROVANJE PO TABELI VIII RT, IN MIROVINSKO ZAVAROVANJE PO TABELI IX TER ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE DO DIN 10.000'- BREZ ZDRAVNIŠKE PREISKAVE. NA NOVO JE UVEDEN SEDAJ TUDI ODDELEK ZA JAMSTVENO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE.
POGOJI UGODNI. TARIFI NIZK11
ZAHTEVAJTE POJASNILA IN PROSPEKTE PRI
PODRUŽNICI ZA SLOVENIJO
Šelenburgova ulica y |_JU3|_J/\ty| Selenburgova ulica št. 3	št.	3.
SOLIDNI POSREDOVALCI SE SPREJEMAJO.
✓
✓
•>
v
v
•s ^
v
**
v
•s ^
v
$ (•
\f
v
A
A
✓	N.
A
*• “v
a
✓	s*
/v
•4»
/v
✓	.
/v
^ S.
a
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva: Din 30,000.000*—
PODRUŽNICE:
Jesenice,
Korčula,
Kotor,
Kranj,
Ljubljana,
Maribor,
Metkovič,
AMERIKANSKI 0DI0 —
Bled,
Cavtat,
Celje,
Dubrovnik,
Hercegnovi,
Jelša,
Prevalje,
Sarajevo,
§plit»
Šibenik,
Tržič.
Zagreb.
Naslov za brzojavc: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA',BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadcr, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. Ncw-York City. Banko YugosIavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arcnas, Pucrto Natalos, Porvenir.
\f
M
V
v
v
V
•s ^
v
M
M
A
A
V	'e
A
* .
a
^ 'v
/v
✓v
/v
* N.
a
•< s.
a
j v
«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«3S.35«35«3S«35«3S <35	o?
I Obrtna banka 1
«5?
«35
«5?
»5?
«3?
«3?
«35
«3?
.35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«35
d Ljubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zauodu št. 12.051
Daje kredite u obrtne sorhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanao-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nooembrom 1922. za pol odstotka oišje, torej s
od dne uloge do dne doiga.
«35
«35
.35
<35
«35
.35
«35
«36
<35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
<35
«35
«35
«35
.35
«35
«36
<35
«35
<35
«35
«35
«35
<35
«35
.35«35«35«35«36«35«35.35«35«35«35«35«35«35«36«35«35.35.3S.3S