Obsegi Posledica vojnega kmetovanja z ozirom na poljedelstvo. — Zeleno krmljenje. — Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. — Kako moramo škropiti proti paležu ali peronospori. — Vprašanja in odgovori. — Poročila in objave podružnic. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Konjerejec : Vzgoja mladega konja za domače delo. — Kužna in nalezljiva bolezen. — Pomen dirk in konjskih tekem. — Dirkaški šport. — Podedovanje v splošnem ir. podedo-vanje pridobljenih lastnosti. — Inserati.
Posledica vojnega kmetovanja z ozirom na poljedelstvo.
Nesrečna svetovna vojna je prizadela našemu kmetijstvu težke rane, ki jih bo mogoče zaceliti šele po letih, ko se bo vršilo kmetovanje tako, kakor veleva umno kmetijstvo. Temelj vsega kmetijstva je poljedelstvo, ki se v zvezi z živinorejo spopolnjuje in podpira. Vojne razmere in nje posledice pa so ravno-to važno panogo kmetijstva najbolj zadele.
Vsled pomanjkanja delavskih in živalskih moči tekom vojne je bilo obdelovanje zemlje vsekakor nepopolno. Vsa kmetijska dela so se vršila le na hitro in vsled tega seveda zelo pomanjkljivo, kajti za opravljanje istih so ostali pri kmetiji le ženske, otroci in starčki. Zemlja ostane v godnem in rodovitnem stanju le tedaj, ako se jo redno gnoji, orje, brana in tudi sicer pravilno obdeluje. V nasprotnem slučaju se zemlja stlači in sesede ter s tem onemogoči dostop zraka h koreninicam, tako da je delovanje istih otežkočeno, oziroma ukinjeno. Vsled tega se tvorijo škodljive talne kisline, ki zam6re občutljive pitome rastline, dočim se manj občutljive plevelne rastline hitro razpasejo in tekom par let katastrofalno razmnože, kar opažamo ravno v zadnjih letih. Poleg plevelnih rastlin, ki odvzemajo kulturnim rastlinam hrano, vlago in svetlobo, so se razmnožile razne zelo škodljive rastlinske bolezni, in sicer na žitnih rastlinah snetjavost in rja, na oko-pavinah, in tu je omeniti predvsem krompir, pa zavi-javost listov in kodravost. Ako se preti temu potrebnega ne ukrene, nam preti znatna narodno- gospodarska škoda.
Z rednimi rekvizicijami živine in poljskih pridelkov tekom vojne dobe, se je našim kmetova'cem znatno znižala produkcija hlevskega gnoja in gnojnice, poleg tega pa je kakovost istih, z ozirom na slabo in nezadostno krmljenje živine zelo zaostajala za vrednostjo gnoja in gnojnice normalnih dob. Ker krma kot taka ni vsebovala veliko hranilnih snovi, se seveda ni čuditi, ako so imeli živalski odpadki malenkostno količino gnojilnih snovi. Umetna gnojila, s katerimi bi se dalo deloma odpomoči temu pomankanju, so bila pod zasego ; zlasti je v tem oziru omeniti dušičnata umetna gnojila. Umetnih gnojil nekaterih vrst v sedanji dobi sploh ni dobiti, druga pa le deloma in še te po tako visokih cenah, da jih kmetovalci z ozirom na produkcijske stroške in razmeroma nizko tržno ceno poljskih pridelkov, ne morejo uporabljati. Vsled takega gospodarjenja, se je in se z vsakoletnimi pridelki odvzema v zemlji nakopičeni in v obliki rastlinskih hranilnih snovi nahajujoči se kapital, ki se ga v sedanji dobi vsled nezadostne produkcije naravnih gnojil v lastni kmetiji in vsled pomankanja in visoke cene umetnih gnojil ne more dopolniti. Vršilo se je in se še vrši nekako roparsko gospodarstvo.
S takim kmetovanjem, se iz zemlje izčrpava ne le kapital rastlinskih hranilnih snovi, temveč tudi kapital biologične sile zemlje, to je razne koristne in za uspevanje rastlin neobhodno potrebne bakterije, bacile, plesnobe, lišaje in dr., ki vzdržujejo godnost zemlje in pretvarjajo in razkrajajo v zemlji se nahajajoče rastlinske hranilne snovi v rastlinskim koreninam pristopno obliko. V dosego razvoja in razmnoževanja ime-j novanih organizov je pa potrebno, kakor je gotovo znano
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat ni vsi strani 600 K, na '/i strani 300 K, na '/• strani 150 K, na '/« strani 100 K, na «/u strani 50 K in na •lu strani 25 K. Udom 10 •/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih* stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
llustrovan gospodarski list.
vsakemu kmetovalcu, ki izpremeni travnik v njivo ali pa pri oranju spravi na površje mrtvico, več etnega dobrega in silnega gnojenja z naravnimi in umetnimi gnojili ter primernega obdelavanja zemlje, preden postane ista rodovitna.
Velik pogrešek je tudi, da se že preje ni skrbelo, da bi se dvignila poljedeljska produkcija z napravč krajevnih semenskih preizkuševališč in vzgojevališč, iz katerih bi lehko kmetovalci dobivali prvovrstno semensko blago, ki bi odgovarjalo posameznim krajevnim podnebnim razmeram. S težko vestjo moramo pač belježiti dejstvo, da so zlasti žitna semena v nekaterih krajih zelo slabe kakovosti, katera je v zvezi s pičlimi pridelki. Z ozirom na rekvizicije se je v vojni dobi uvozilo precej tujega, in sicer dobrega semenskega blaga, ki pa z ozirom na naše podnebne razmere le slabo uspeva ali pa daje pridelke slabe kakovosti.
Celo produkcijo otežuje poleg tega pomanjkanje raznega kmetijskega orodja, izboljšanje travnikov in pašnikov pa poleg drugega pomanjkanje travniških semen.
Posledica navedenega gospodarjenja je, da so poljedeljski pridelki od leta do leta manjši, kar pomenja ogromno narodno- gospodarsko škodo. Pogledamo li statistične, podatke, in sicer sorazmerni desetletni pridelek posameznih rastlin s hektara, in sicer od leta 1904. do 1914. in primerjamo iste pridelke vojnih in sedanjih let, in sicer ne na podlagi statističnih podatkov, ki jih je izdal v tozadevnem poročilu dunajski statistični urad, temveč na podlagi taktičnih podatkov, ki jih ima Slov. kmetijska družba, potem vidimo, da se je produkcija posameznih poljedelskih pridelkov na hektaru znižala za 25—30 °/0, v nekaterih krajih celo za 50°/o.
Izboljšati rodovitnost vsestransko izčrpane zemlje, bo mogoče pač šele po nekoliko letih, ko bo kmetovalec mogel gospodariti tako, kakor mu velevajo pravila umnega kmetovanja. V dosego tega, pa bo potrositi še marsikaj denarja.
Upoštevajoč vsa navedena dejstva, zlasti pa izčrpanje v zemlji se nahajujočega kapitala, bi opozoril kompetentne faktorje, da pri razmotrivanju o morebitni določitvi cen kmetijskim pridelkom uvažujejo navedena fakta. Želeti bi tudi bilo, da se enkrat določi propor-cionelno z drugimi obrti, dopustni dobiček pri prodaji kmetijskih pridelkov, v kolikor se dado dognati proizvajalni stroški slednjih. Isti bi moral biti seveda odmerjen pravilno, in sicer po smernicah kmetijske produkcije posameznih okrajev. Prepričan sem, da bi se v tem slučaju moralo razveljaviti marsikatero kazen, kateri so zapadli naši kmetovalci vsled navideznega »navijanja cen". __Inž. Tavčar.
Zeleno krmljenje.
Za goved in tudi za druge domače živali je ni kmalu boljše krme, kakor je zelena. Ta vsebuje obilo lehko prebavljivih beljakovin in učinkuje v zvezi z eteričnimi snovmi, da se prebavljanje in pretvarjanje zboljšuje. V zeleni piči pa se nahajajo tudi rudninske snovi, ki pospešujejo razvoj živalskega telesa. Ob zeleni klaji prenehajo kmalu bolezni presnavljanja, ki se pri mnogih živalih kažejo na ta način, da glodajo les, žrejo cunje in pijejo gnojnico.
K zeleni piči spadajo vse vrste detelj, trav, dalje grahorica, za sveže krmljenje posejani oves, rž, ječmen, grah, koruza itd. Ta klaja vsebuje 72—85 % vode in
15—28 °/8 suhih snovi. Množina redilnih snovi med posameznimi zelenimi krmili, je precej različna. Tu odločuje v prvi vrsti starost rastline, zemlja, na kateri rase, gnojenje, vreme in obdelovanje. Vsakemu živinorejcu mora biti znano, da ima prav mlada trava, oziroma detelja veliko več tečne hrane v sebi, kakor pa starejše rastline, ki so že odcvetele in se otrdile. V tem oziru so zanimiva raziskovanja, ki so jih uvedli kmetijsko-kemijski strokovnjaki, s katerimi so dokazali, da je vsebovala rdeča detelja, pokošena 15. maja, 48 °l0 beljakovin (to je najvažnejša redilna snov), 13. junija 4.3 «/0, 24. junija 3.6 ®/o in 20. julija le še 3 3 »/« beljakovin.
Iz teh podatkov je razvidno, da imajo odcvetele trave in detelje skoraj V, manj hranilnih snovi, kakor so jih imele pred cvetjem ali v pričetku cvetja. Isto velja tudi za suho seno in deteljo, ki se je kosila prepozno.
Mlado, svežo travo in deteljo do pričetka cvetja radi žrejo konji, ovce, koze in prašiči; pozneje rastline otrde, so težko prebavljive in nimajo več one re-dilne vrednosti, kakor v mladosti. Za konje je zelena krma zaraditega priporočljiva, ker jih čisti. Zato je sicer pokladati konjem večkrat zeleno pičo, toda za glavno krmo pač ni, ker ne daje prave moči, povzroča velike trebuhe, drisko in zmršeno dlako.
Govedi je sveža trava naravna, zirava in pripravna klaja. S pokladanjem zelene piče govedi pa je biti vedno previden, zlasti pri kravah, ki so se ravno kar otelile. Ravnati je vedno tako, da ne pride do napenjanja, ki naredi žival bolno, kar ima za posledico, da daje krava za časa bolezni manj mleka. Zato je zelo priporočljivo, da se svežo klajo vedno meša med slamo ali med slabejše seno, ker se s tem prepreči napenjanje; na drugi strani se pa štedi s krmo in se živina ob tej piči ravno tako dobro redi, kakor samo z nežno travo. Ako krmimo samo svežo travo ali deteljo, ima to zeleno krmljenje velikokrat za posledico hitro napenjanje goveje živine, koliko, drisko in druge bolezni v prebavilih.
Vsled napenjanja govede imajo naši živinorejci vsako leto mnogo škode, in sicer se pojavlja ta bolezen največkrat tam, kjer se krmi s sprideno zeleno krmo, sparjeno deleljo ali vsled paše po mokrih in od slame napadenih pašnikih ali deteljiščih.
Ker je umneje goved obvarovati pred napenjanjem, nego je zdraviti, zato naj si vsak živinoreje, da odstrani pretečo nevarnost, zapomni sledeča pravila pri krmljenju z zeleno pičo:
1.	Mlado zeleno krmo je pokladati vedno zmešano s slamo ali senom.
2.	Pripraviti je svežo pičo sproti samo za en dan, Najbolje je, kositi vsak dan po dvakrat, in sicer zjutraj eno do dve uri po solnčnem vzhodu in zvečer preden pade rosa.
3.	Zeleno krmo je razmetati po hladnih prostorih, kamor soince ne sije. V kopico zmetana sveža krma se ugreje in spari, kar povzroča hitro in težko napenjanje. V slučaju pa, da se je sparila, naj se razmeče in nekoliko z vodo poškropi, da se ohladi.
4.	Ogibali se je košnje v mokrem; ako pa se to mora, mešali je tako pičo s slamo ali senom.
5.	Preprečiti je, da živali prehitro in prehlastno ne žro pokladane jim piče, kar se zgodi z večkratnim pokladanjem, a vedno le po malem,
6.	Živine ni gnati prezgodaj na pašo, dokler se rastline ne usuše ali dokler slana ne izgine. Vsekako pa naj živina ne hodi na pašo s praznim želodcem, ker potem tam vse vprek hlastno žre, temveč naj dobi popreje nekaj suhe klaje.
7.	Živali ni nikdar napajati takoj po zelenem krmljenju. Najumestneje je, jo pt ljati na vodo pol ure pred ali eno uro po krmljenju; pri goveji živini naj se čaka, da začne prežvekovanje.
Ker se pri nas le še preobilokrat pripeti, da izgubi ta ali oni živinorejec žival vsled hudega napenjanja, opozarjamo na spis »Napenjanje govedi", ki se dobi kot ponatis pri kmetijski družbi za 50 vin.
__Ciril Prijatelj.
Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji.
Dne 23 marca t. 1. se je pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani vršilo posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. Navzoči so bili zastopniki tega poverjeništva, Kmetijske družbe, Vnovčeval-nice za živino, glavnega poverjeništva za agrarno reformo, živinozdravnikov, živinorejskih strokovnjakov iz cele Slovenije, vsega skupaj okoli 50 udeležencev.
Na dnevnem redu so bile sledeče točke:
1.	Priskrba potrebnih plemenjakov.
2.	Licencovanje bikov.
3.	Sposobnost tujih pasem za naše razmere ; razdelitev Slovenije v pasemske okoliše.
4.	Živinske 'azstave.
5.	Sredstva za zboljšanje vzreje.
6.	Plemenski sejmi.
7.	Zboljšanje dosedanjih užitkov.
8.	Živinorejske organizacije (bikorejske in živinorejske zadruge).
Posvetovanje je vodil poverjenik za kmetijstvo g. Jakob Jan. Po izčrpnem referatu živinorejskega nadzornika in živahni debati udeležencev se je doseglo zedinjenje na sledeče smernice.
1. Pdtrebni plemenjaki (biki, merjasci, ovni) naj se nakupujejo načelno v deželi sami od najboljših živinorejcev, ki redijo res dobičkonosno živino. Živinorejsko nadzorništvo naj v sporazumu s kmetijsko družbo, s pomočjo svojih inštruktorjev in sodelovanjem živinozdravnikov skuša organizirati posredovanje pri nabavi plemenjakov. Da bomo laže dobili dobrih domačih plemenjakov, se bodo začela ustanavljati „rejska središča". Naslov „rejsko središče" dobivajo pod gotovimi pogoji dobri živinorejci, katerih črede so zena-čene in se odlikujejo po gospodarski lepoti (dobra mlečnost, rastnost itd.). Te črede se bo skušalo spo-polniti s priskrbo dobrih krav iz okolice in se jim bo dodajalo najboljših bikov. Rejska središča se pa morajo zavezati, da bodo odrejala vse sposobne bičke in jih ponudila državi za pospeševalno akcijo v nakup in da bodo odvisne telice prodajale le v oni plemenski okoliš, kateremu pripada središče. Za dobavo mer-jaščkov naj se na podoben način poživijo ali po potrebi nanovo ustanovijo svinjska vzrejevališča in zainteresirajo priznani svinjerejci za vzrejo merjaščkov. Dobrih plemenskih ovnov dobimo lehko v zadostni množini iz Solčave in z Jezerskega, nekaj čistokrvnih petelinov sulmdolske pasme pa z Murskega polja.
Za nakup čistokrvnih bikov se bodo v slučaju dokazane potrebe iz državnih sredstev potom kmetijske družbe dovoljevale subvencije do ene tretjine nakupne cene, če prosilec vloži predpisani vadij in se z zaveznim pismom zaveže, da bo bika rabil dve leti za pleme. Razentega se bodo o priliki licencovanja delile dobrim oskrbovalcem bikov nagrade kot nekak stalni letni vzdrževalni prispevek, ki se bodo stopnjevale po starosti in dobroti plemenjaka. Namen teh nagrad bo ohraniti dobre plemenjake, ki se glede-koristnih lastnosti odlikuje z močno individualno potenco pri podedovanju čim dalj časa za pleme.
Za nakup dobrih plemenskih merjaščkov se določa subvencija v znesku polovične nakupne cene, če se prosilec zaveže držati merjasca dve leti v plemenske svihe za javno uporabo. Isto velja za ovne. Za razširjenje in utrjenje priznane sulmdolske perutnine potom čistokrvnih petelinov se namerava razdeliti v priznanih kurjerejskih okoliših nekaj petelinov.
2. Licencovanje bikov naj se izvede v pomladnem roku, letos najpozneje do konci majnika na podstavi starih deželnih zakonov za bivše kronovine, vendar pa veljajo za vse okraje naslednja skupna določila:
a)	o priliki licencovanja se bo vršilo premovanje bikov in se bodo delrle nagrade za dobre bike; morebitna dokazila o gospodarski dobroti bika kakor izvleček iz rodovnika, zapisnik poskusne molže bikove matere, naj bikorejci prinesejo s seboj.
b)	Pokritje potnih stroškov za licencovalno komisijo se uravna za vse okraje na enoten način (živinozdravnik in zastopnik živinorejcev za okrajno glavarstvo iz državnega fcnJa).
c)	Najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled plemenskih bikov) se za vse okraje zenačijo.
d)	O priliki licencovanja naj se vrše poučna predavanja o dosedanjem uspehu in ciljih živinoreje v okraju.
Ostale potrebne zenačbe naj sledijo potem, ko stopi v veljavo enoten živinorejski zakon za celo državo; zakona ni prehitevati z naredbami.
Sprožila se je misel, da bi se naj bili o priliki licencovanja tuberkuliniziralizadevni predlog se je sprejel za prihodnjost. Nekateri udeleženci so zahtevali poostritve dosedanjih določil v tem zmislu, da je vsak bikorejec prisiljen prignati vsako leto vse bike in bičke k pregledovanju in da se nesposobni in vsled tega nelicencovani plemenjaki morejo brezpogojno sko-piti. Poverjeništvo pa upa, da bodo bikorejci iz lastne prevdarnosti radevolje sledili nasvetu in vabilu licen-covalne komisije, ki bo skušala s primernim poukom in smotreno razdelitvijo nagrad razjasnjevalno vplivati. Drugo leto bo pa novi zakon podobna določila itak prinesel.
Obenem z licencovanjem plemenskih bikov se bo vršilo letos pregledovanje bičkov od šestega meseca naprej in se bodo za lepe bičke delile vzrejevalne nagrade pod pogojem, da jih bo posestnik redil za pleme ali pa ponudil v nakup državi v plemenske svrhe.
3. V Sloveniji imamo 4 glavne pasme, in sicer: belo marijadvorsko,
pšenično, oziroma sivkasto pomursko-muriško, rdeče cikas!o pinegavsko in rumenocikasto (lisasto) simodolsko pasmo.
Razentega se je zadnja leta na Dolenjsko sistematično uvajala montafonska pasma v svrho zboljšanja oblik in užitka prvotne sive pasme, kakor se sliši s po-voljnim uspehom, posebno če so pašniki na razpolago.
Za majhno Slovenijo je število pasem gotovo zadostno visoko; zato je opustiti vsako nadaljno neplodno eksperimentiranje z novimi pasmami. Dosedanji pasemski okoliši naj ostanejo neizpremenjeni. Prišel je čas podrobnega dela v živinoreji, ki se more vršiti z v znamenju zboljševanja pasme same iz sebe potom prevdarnega odbiranja za pleme, ustanavljanja rejskih središč in priprave za mlečna kontrolna društva. Ustvarimo več in boljše krme, to bo napravilo boljšo živino, ne pa nove pasme. Med živinorejci naj se širi misel samozavesti in samopomoči.
4.	Živinske razstave so jako važne za napredek živinoreje; naj se prirejajo tako, da se vzbuja zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejcev v šiiših krogih. V prvi vrsti pa naj bodo razstave sredstva pouka in zato vedno zvezane s praktičnim poukom in ^predavanjem o dosedanjem uspehu in pri hodnjem delu v živinoreji. Res odlične živali naj se nagrade s primerno visoko premijo. Večjo važnost bo polagati na mlečnost pri kravah. V Sloveniji se bo letno vršilo v jesenskem roku 16 živinskih razstav s premovanjem, v Solčavi in na Jezerskem tudi za ovce. V obdarovalne namene naj krajevni faktorji, okrajni zastopi, občine, denarni zavodi, prispevajo po svojih močeh, naj tekmujejo v tem, da spravijo vsoto skupaj, ki je enaka državnemu prispevku. Izrekla se je želja, da se delijo diplome in vidni znaki (obvezni) premij ranim živalim; tej želji bo skušalo poverjeništvo ustreči, kakor hitro bodo razmere dopuščale.
5.	Kot sredstvo za zboljšanje vzreje prihajajo v prvi vrsti v poštev pašniki, zlasti planinski. Gorski in planinski kraji so in bodo ostali vedno rezervoar zdrave živine, iz katerega črpajo dolinski kraji. Zato je gospodarsko največje važnosti, da se vprašanje planinskih pašnikov pri izvedbi agrarne reforme reši povoljno. Zahteve živinorejcev iz Bohinja, Gorenjske, Koroške in Solčave soglašajo v sledečem: planine, ki služijo živinorejski produkciji, naj se isti ohranijo oni kompleksi, ki so služili kdaj temu smotru, pa vse tekom let vsled forsiranja drugih panog živinoreje odvzeli, naj se vrnejo prvotnemu namenu. Vsled enostranske regulacije in pogozdovanja planinskega sveta je število živine v gorskih krajih silno padlo. Zahteve ude-ležnikov so se izrazile v sledečih predlogih :
a)	Naj se izvede strokovni pregled regulacije planinskih pravic; nekdanje kmetske pravice naj pridejo zopet v veljavo.
b)	Planšarstvo naj spada v okvir živinorejskega nad-zorništva in je nastaviti živinorejsko naobraže-nega strokovnjaka kot planšarskega nadzornika. Kmetijsko poverjeništvo hoče posvečati planšar-
stvu vso mogočo pozornost, bo stopilo v stik z vsemi zadevnimi činitelji in skušalo priboriti živinoreji starih pravic. Kjer se gre za ploskve, ki spadajo pod agrarno reformo, naj živinorejci skrbijo, da izvolijo v občinske agrarne odbore energične zastopnike in se naj organizirajo v društva in skupine, kajti posameznim kmetovalcem se bo oddajalo v zakup ali končno last le take pašnike, ki ne bi bili primerni za skupno izkoriščanje.
V krajih, ki niso primerni za razvoj pašništva, naj skrbijo živinorejci, da bo imela mlada živina v
bližini hlevov tekališča in torišča na razpolago, kjer se lehko zadostno pregiblje
Za napravo in popravo hlevov, gnojišč in gnoj-ničnih jam se v bodoče ne bodo dajale denarne podpore, pač pa živinorejci lehko dobijo brezplačno načrte in strokovno navodilo, ako zaprosijo za to pri po-verjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani.
6.	Plemenski sejmi se bodo vršili v plemensko najbolj razvitih obrajih obenem z živinskimi razstavami.
7.	Zboljšanje užitkov pri živini se more sistematično pričeti. Na vseh kmetijskih šolah in bodočih rejskih središčih naj se uvede kontrola mlečnosti po načinu kontrolnih društev. Kot predpriprava za kontrolna društva se vršijo letos po deželi molzni tečaji, pr! katerih se teoretično in praktično razpravlja o glavnih činiteljih mlečnosti, ki so: odbira plemenskih živali, pravilna vzreja telict molža, krmljenj5, snaga, zrak in svetloba. Kraji, kjer se smatrajo taki tečaji potrebnim, naj se pridno oglašajo pri poverjeništvu za kmetijstvo.
8.	Živinorejske organizacije (bikorejske in živinorejske zadruge) se v Sloveniji z nekaterimi častnimi izjemami niso zamogle povoljno razviti, ker so se preveč stavile na stališče državne podpore in zahtevalo od udov premalenkostnih deležev. Od še obstoječih zadrug se bodo zbirali podatki o njih delovanju ; nadaljnega ustavljanja se pa začasno ne more priporočiti. Živinorejska organizacija se bo izvedla po občinah s tem, da si občinski odbor iz svoje sredine odbere živinorejski odsrk, kateremu je naložena skrb za povzdigo živinoreje v občini. Taki živinorejski odseki se bodo osnovali na podlagi začasne odredbe, ki bo v kratkem izšla.
Končno so se kot naloge najbližje prihodnjosti pri-poznale sledeče: ustanovitev živinorejskih odsekov po občinah, priklopitev planšarstva živinoreji in ustanavljanja rejskih središč.
Živinorejci! V kratkih potezah smo Vas seznanili z načrtom za povzdigo živinoreje; podane so splošne smernice, na podlagi katerih najde vsak svoj določen delokrog. Zdaj pa s polno paro na delo, da v kratkem nadomestimo to, kar nam je vojna uničila.
Kako moramo škropiti proti paležu ali peronospori.
V	10. številki lanskega »Kmetovalca" sem opisal najnovejše izkušnje pri zatiranju trtnega paleža ali pe-ronospore.
V	tem sp'su sem razložil bistvo te bolezni in sredstva proti njej, pri čemur sem zlasti povdarjal, da je uspeh škropljenja najbolj odvisen od časa, kdaj se škropljenje izvrši, dalje od pravilne priprave škropilne zmesi in od načina škropljenja. Treba je tudi, da je vinograd oplet, okopan, povezan in trta otrebljena, okrajšana (omandana).	o.
Ker se bliža čas škropljenja, je potrebno vinogradnike zopet opozoriti na najvažnejša pravila pri škropljenju trt proti peronospori, ki je brez dvoma najhujši in najnevarnejši škodljivec vinske trte.
Pri škropljenju igra glavno vlogo čas, kdaj škropimo. Dostikrat, posebno kadar je deževno leto, so ne samo dnevi, ampak celo ure merodajne za uspeh škropljenja. To je znanstveno utemeljeno v bistvu razvoja glivice peronospore, zlasti njenih poletnih po-množevalnih organov, to je njenih poletnih trosov.
Kadar je zadostno toplote in vlage, vemo, da | napravi glivica na trti v juniju v 10 do 12 dneh, koncem junija ali julija še celo v 6 do 8 dneh novo seme (trose). Kar ni takrat, ko leta novo seme po vinogradu, že poškropljeno, to peronospora, če je dovolj vlažno, vse okuži. Zato je, kakor vidimo, najvažneje, da poškropimo trto prvič v pravem času in drugič v kratkih presledkih, ki odgovarjajo zgoraj navedeni razvojni dobi glivičnih trosov.
Okužitev trte se prične na trti vedno od spodaj, to je od tal. Pri dežju odskakujoče vodne kapljice vržejo v zemlji prezimujoče zimske trose, oziroma iz njih nastale rojilne trose peronospore na najnižje stoječe trtne listke. To se zgodi navadno že majnika, kadar je stalna toplota vsaj 15° C. Nato napravi v 12—15 dneh gliva na teh listih prve poletne trose in tedaj nastane prva velika nevarnost, da se trte po njih okužijo.
Vinogradniki, opazujte torej vreme! Ako sredi majnika, letos morda že celo preje, ob zadostni toploti (vsaj 15° C) pade topel dež, morate najdlje po preteku 12—14 dni trte v vinogradu poškropiti, kajti takrat bo dozorelo prvo glivično seme, ki lehko okuži vse še nepoškropljene dele trte. Na vsak način pa opazujte najnižje stoječe listke na trtah. Kadar ti začno nekako rumeneti, to je dobivati znane »oljnate" lise, je to znamenje, da so okuženi. Ako par takih listkov odtrgate in jih položite na krožnik, obložen z mokrim, pivnim papirjem in krožnik pokrijete s priklopljenim drugim krožnikom ali skledo, se bodo na spodnjih straneh teh listov že v 24 ali 48 urah pokazale znane bele lise, ki sestoje iz letnih trosov peronospore.
Isto se zgodi tudi na trti, če v teh dneh pada dež. Nevarnost prve okužitve trt je tedaj velika in treba je trte takoj v prvič poškropiti.
Najpozneje škropimo torej trte v prvič takrat, kadar opazimo na spodnjih listih (blizo tal) prvo znamenje paleža, to je rumenkaste, kakor oljnate lise na zgornjih straneh listov, pod katerimi se na spodnjih straneh listov kmalu na to prikažejo bele lise poletnih trosov peronospore Ta čas pride navadno koncem majnika ali v začetku junija
Če pade v tistem času dež, imamo pričakovati, da se najpozneje v 10 ali 12 dneh razvije drugi zarod poletnih trosov peronospore. Preden se razvijejo drugi trosi, to je drugo seme peronospore, moramo trte poškropiti v drugič, da zavarujemo med tem časom iz-rasle trtne dele proti paležu. Drugič škropimo 10 do 12 dni za prvim škropljenjem, le če je suša, čakamo lehko tudi 14 dni ali dlje.
Ako se pripravlja k dežju, moramo na vsak način škropiti še pred dežjem, ne pa šele po dežju, kajti takrat bi bile trte najbrže od bolezni že okužene in bi škropljen:e več zadosti ne izdalo.
Tretjič škropimo trte po preteku nadaljnih 14 dni, v suhem vremenu po 3 tednih za drugim škropljenjem. Pri tem škropljenju, ki se vrši že po cvetju, moramo zlasti dobro poškropiti tudi grozdje, ki je v tem času najbolj izpostavljeno napadu paleža (najbolj občutljivo).
Proti peronospori škropimo torej pravilno v času od konci mainika do najpozneje srede julija trikrat, in sicer v začetku junija prvič, sredi junija drugič in po cvetju, to je v pričetku do srede julija, tretjič. Sredi ali v drugi polovici julija se priporoča, zlasti v mokrih letih, poškropiti še enkrat vse grozdje.
V zeb deževnih letih škropimo š; v krajših presledkih, tako da poškropimo trte do srede ali druge polovice julija štirikrat.
Bolje je škropiti v krajših presledkih, torej raj-še enkrat več in s šibkejšo galico, kot pa v daljših presledkih, torej enkrat manj, pa z bolj močno galico.
Galico pripravljamo za prvo škropljenje enoodstotno, za drugo in tretje poldrugoodstotno, kvečjemu (zlasti v deževnih letih) dvoodstotno.
Ugašenega apna vzamemo na vsak kilogram galice poldrug kilogram. Galico raztopimo v polovici vode, apno v drugi polovici. Nato precedimo apno v večjo posodo in vlivamo polagoma, vedno mešajoč, raztopljeno galico v apnen belež, ne pa narobe. Nato vso zmes dobro premešamo in preskusimo s fenolf-taleinovim papirjem. Ako ta, v zmes pomočen, pordeči, je apna zadosti in gremo škropit, drugače je treba še apna pridejati. Preveč apna škoduje, ker galica sla-beje učinkuje.
Namesto z galično apneno zmesjo, škropimo trte lehko z enakomerno raztopino bakrene paste Bosna. Apna tej raztopini ni treba dodati, ker ga vsebuje pasta sama že dovolj. Pasta se razmeša v vodi in se ž njo lehko takoj škropi. Če kaj škropiva ostane, se drži več tednov, ne da bi se pokvarilo, medtem ko je z apnom zmešana galica že po preteku 24 ur skoraj brez učinka. V čebru pred polnenjem in v škro-piln:ci med škropljenjem je treba galico, zlasti pa Bosnapasto večkrat premešati, da se proti paležu učinkujoča svetlomodra vsedlina ne poleže na dno, ker bi jo potem le prve trte dobile v zadostni meri, ostale bi pa bile paležu izpostavljene.
Liste trte je poškropiti na fino, tako, da od njih škropilna tekočina ne odteka in kolikor mogoče talio, da se pri škropljenju zadene tudi spodnje strani listov. Grozdje (zarod) je škropiti bolj močno, tako da od njega škropivo kaplja.
Pred prihodnjim dežjem se mora škropivo na trti dobro posušiti. Če dežuje preje, treba je takoj, ko nastane lepo vreme, škropljenje ponoviti.
Komur je na razpolago, naj pomeša v škropivo še salojidin, tako da učinkuje škropivo tudi proti trtni plesnobi. Salojidin se raztopi v galici šele za apnom. Bosnipasti se mora popreje dodati v tem slučaju tudi nekaj apna, in sicer 1/2 kg na 100 /. Salojidina raztopimo prvič V2 kg, drugič in tretjič pa po 1 kg na vsakih 100 / škropiva.
Vinograd bodi vedno dobro v povezan, oplet in okopan, trte pa poleti prikrajšane. Čim večja goščava in vlaga, tem hujša je peronospora v vinogradu.
__B. Skalicky.
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko > gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Slov. kmetijsko dražbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je prilože.ia znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred j izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor ' takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora pri-I loiiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodcrska,
se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če Je pisma priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva.
Vprašanje 37. Ko so bili leta 1917, pri nas nastanjeni vojaki, smo se vsi od njih nalezli uši v obleki, ki jih ne moremo odpraviti. Tudi stenic se ne moremo ubraniti. Kako se zatro uši v obleki in stenice? (J.
Z. v S )
Odgovor: Od take ušivosti se je lehko osnažiti, če se človek pogostoma izkoplje in perilo dvakrat na teden v lugu prekuha. To je treba večkrat ponoviti, ker, ako se to le parkrat zgodi, se uničijo samo uši, ne pa njih jajčeca, ki jim pravimo gnide, in iz katerih se čez nekaj dni izležejo zopet nove uši. Obleko zložite narahlo v toliko vročo krušno peč, da se blago ne prismodi ali celo zažge. Vroč zrak mora prešiniti vso obleko. Pri 700 Celzija morajo poginiti v 10 minutah vse uši in gnide. Po potrebi je tako segrevanje večkrat ponavljati. Prav izborno sredstvo, zanesljivo zatreti uši v obleki, je bencin, ki ga pa zaradi nevarnosti ognja ne moremo priporočati. Za uničenje stenic je najboljše sredstvo petrolej. Postelje je treba s petrolejem dobro namazati. Sobe pa nanovo pobelite in zamašite vse luknje in špranje v stenah.	S.
Vprašanje 38. Na mojem posestvu, ki leži tik ob železniški progi, rase nekaj smrek in borovcev, ki mi, dasiravno je zemlja dokaj dobra, slabo uspevajo, kar se opaža na rjavkastih iglicah nekaterih vej. Tudi lucerna, ki rase na ondotni njivi, je dokaj slaba, dočim mi lucerna na njivi, ki je nekako dva kilometra oddaljena od železniške proge, oziroma od kolodvora, dobro uspeva, Zemlja te njive enači kakovostno z ono prve njive. Ker mi je slabo uspevanje rastlin na omenjeni parceli nerazumljivo, vprašam, kai je vzrok, da rastline na parceli, ki leži tik ob železniški progi, oziroma pri kolodvoru, slabo uspevajo? Tozadevno se pritožujejo tudi moji sosedje. (H. J. v K )
Odgovor: V slučaju, da zemlja imenovane parcele popolnoma odgovarja zemlji, ki jo potrebujejo za svojo rast smreke, borovci in lucerna, potem je slabo uspevanje teh rastlin vsekakor pripisovati učinku škodljivih plinov, ki odhajajo z dimom premoga v ozračje. Ozračje Vašega kraja, ki leži v gorski kotlini, kjer je zelo obilen železniški promet, je z dimom premoga, oziroma z rastlinstvu škodljivimi plini, zelo nasičeno. Po daljših kemičnih poizkusih, se je namreč dognalo, da škoduje rastlinstvu zlasti igličnatemu drevju žveplov dvokis, ki odhaja z dimom takega premoga, ki vsebuje večjo količino žvepla. Rjavi premog namreč vsebuje 1—6% žvepla, črni pa 1—4% žvepla, zato se ni čuditi, ako izpuhteva lokomotiva pri enourni vožnji z dimom do 2 kg plina žveplovega dvo-kisa. Zvepleni dvokis je živalim, ljudem in zlasti rastlinam zelo škodljiv. Vsebuje li ozračje V1000 prostorninskega odstotka (vol. °/0) žveplovega dvokisa, potem isti znatno škoduje rastlinstvu, kajti razkraja listno zelenilo, ki je za uspevanje rastlin neobhodno potrebno. Listi rastlin, zlasti iglice, postanejo \sled tega škodljivega plina rjavi .nakar kma u izumrjejo Škodljivi učinek imenovanega plina se pojavlja v čimvečji meri v času, ko učinkujejo na rastline močni solnčni žarki. Najbolj občutljive napram temu plinu so igličnate rastline, od poljskih rastlin pa deteljnate ali sočivnate rastline. Pomoči proti temu zaenkrat seveda ni. T.
Vprašanje 39. Pri nas je splošno razširjeno mnenje, da je uživanje krompirjevega gomolja, ki je ležalo dalj časa pod vplivom solnčnih žarkov in vsled tega postalo zeleno, človeškemu in živalskemu zdravju škodljivo.
Vprašam, ali je uživanje zelenega krompirjevega gomolja zdravju škodljivo? (H. L. v N.)
Odgovor: Zlasti v vojni dobi, ko se je uživalo manjvredno krompirjevo gomolje, ki je pod vplivom solnčnih žarkov postalo na površju zeleno, se je pokazalo in dokazalo, da je uživanje istega zdravju škodljivo. Tako gomolje ima namreč grenak okus in povzroča pri ljudeh kakor tudi, in sicer zlasti pri mladi živini, nekako slabost v prebavilih in čestokrat izvrženje jedila, oziroma krme. Vzrok temu je, v zelenem delu gomolja se naha-jujoča strupena snov, ki se imenuje solanin. Ta snov se nahaja tudi v krompirjevki. Pri uporabi zelenega krompirja je potrebno zeleno plast popolnoma odstraniti, ker se sicer pojavijo imenovane škodljive posledice. T.
POROČILA IN OBJAVE PODRUŽNIC
Občni zbor kmetijske podružnice v Pliberku.
V nedeljo, 28. marca 1920, se je vršil občni zbor kmetijske podružnice v Pliberku. Podružnica šteje letos 123 udov, od katere pa jih je nekaj odstopilo in pristopilo k novoustanovljeni podružnici občine Bistrica. Podružnični odbor je imel v tekočem letu štiri seje, na katerih je razpravljal o važnih tekočih kmetijsko-gospodarskih ukrepih. Odbor je priskrbel svojim udom: sadno drevje, umetna gnojila, semenski krompir, bencin in olje za poljedelske stroje. V Pliberku se je vršil 10 tedenski gospodinjski tečaj z 18 udeleženkami. Blagajnik, g Stef. Breznik, je podal poročilo podružničnega prometa, ki izkazuje 2111 K 91 vin. prebitka. Občni zbor je sklenil poslati okr. glavarstvu vlogo, v kateri prosi, da isto potom županstva opozori prebivalstvo na veljavnost poselskega reda in da zaukaže, se strogo ravnati po njem, ker je drugače delodajalec izročen na milost poslov. Na koncu predavanja, ki ga je imel ob tej priliki g. živinozdravnik A. Močilnik o živinoreji, s posebnim ozirom na pravilno izbiro plemenskih bikov in krav, se je osnoval posvetovalni odbor, ki naj deluje na to, da se prične zopet li-cenciranje plemenskih bikov. Obenem se je prosilo okrajno glavarstvo, da v tem oziru potrebno ukrene. Ker ima naš okraj le enega žrebca težke pasme, se je sklenilo, naprositi kmetijsko družbo, da izposluje še enega žrebca lahke pasme, ker je v ok«aju a/'a lahkih kobil. H koncu občnega zbora je nadučitelj Močnik pojasnil, kako se rabijo umetna gnojila s posebnim ozirom na apneni dušik.	_
Vab ila
k občnim zborom podružnic Slov. kmet. družbe:
Mokronog
v nedeljo, 9. maja 1*20 ob polštirih popoldne v dvorani gostilne pri »Stari pošti« v Mokronogu.
Spored: 1. Odborovo poročlro o delovanju podružnice v pretečenem letu; 2. račun za leto 1919. in stanje podružničnega premoženja; 3. predlogi za družbeni občni zbor; 4. prosti nasveti
in predlogi.	Franc Zupančič, načelnik.
*
* *
Sv. Peter — Negova
izredni občni zbor v nedeljo, 9. maja 1920. ob desetih dopoldne v posojilnlški dvorani v Gornji Radgoni.
Spored: 1. Sklepanje o stališču napram novoustanovljeni podružnici v Gornji Radgoni; 2. morebitni predlogi.
* * *	Načelništvo.
Splošna opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov.
KMETIJSKE NOVICE.
Skušnje iz podkovstva. Po naredbi deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za kmetijstvo z dne 29, marca 1920, št. 461., se odpravljajo dosedanje skušnje iz pod-kovstva za kovače, ki niso obiskavali polletnega podkov-skega tečaja ter se predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se pa omogoči starejšim, nad 24. let starim kovačem, doseči pravico do samostojnega izvrševanja podkovske obrti, se dovoljuje za prehodno dobo, toda samo v tekočem letu 1920, še trikraten rok za skušnje iz podkov-stva za one kovaške pomočnike ali kovaške mojstre, ki so starejši kakor 24 let, četudi se niso udeleževali poi-kovskega tečaja. Vendar pa je k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starejši kakor 26 let le tedaj, če so si najmanj 14 dni s praktičnim vežbanjem na kaki podkovski šoli izpopolnili znanje in tamkaj dobili tudi teoretični pouk o podkovstvu, za kovače med 24 in 26 letom pa se določa 30 dnevno vežbanje na podkovski šoli. Te skušnje se bodo vršile, na državni podkovski šoli v Ljubljani koncem junija, septembra in decembra. Vsi oni, nad 24. let stari kovači, ki žele napraviti skušnjo na drž. podkovski šoli v Ljubljani, se pozivljejo, da vpošljejo najkesneje do 20. maja t. 1. vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani svoje prijave, ki naj j m prilože rojstni in krstni list ter učno izpričevalo, da se jim določi dan vstopa v praktično vežbanje.
Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani.
Tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi meseca maja sledeče dvodnevne tečaje: 1. Perutninarskl tečaj 7. in 8, maja; 2. živinorejski in mlekarski tečaj 14. in 15. maja; 3. sadjarski tečaj 17. in 18. maja; 4. tečaj za pridobivanje krme 20. in 21. maja. — Pouk, ki se prične vsakokrat ob devetih dopoldne, bo pri vseh navedenih tečajih združen s praktičnim razkazovanjem na šolskem posestvu. Kdor se želi udeležiti enega teh tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, in sicer za perutninarski tečaj do 1. maja, za živinorejski tečaj do 8. maja, za sadjarski tečaj do 8. maja, za tečaj za pridelovanje krme do 12. maja. Revnejšim udeležencem tečajev da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago.
Predavanja o vinogradništvu. Tekom prihodnjega predletnega časa predava višji vinarski nadzornik B. Skalicky „0 poletnem zatiranju trtnih škodljivcev"
v sledečih krajih: V nedeljo 25. aprila ob štirih popoldne v Stopičah; v nedeljo 2. maja ob osmih zjutraj v Brusnicah ; v nedeljo 9. maja ob štirih popoldne v Prečni; na praznik 13. maja ob štirih pop. v Semiču; v nedeljo, 16. maja ob osmih zjutraj v Šmihelu; na praznik 24. maja •b štirih popoldne v St. Janžu; v nedeljo 30. maja ob osmih Zjutraj v Boštanju, 6. junija ob osmih zjutraj v Mirni peči, vse po novem letnem času.
V interesu vinogradnikov je želeti, da se teh predavanj v obilnem številu udeležujejo.
Košarska industrija. — V Vel. Gorici pod Zagrebom se je osnovala »salix, prva hrvatska tvornica košara i umetnog pletiva«. Podjetje sta financirala 2 Hrvata, 1 Ceh in 1 Slovenec. Stavbna dela so v polnem teku, vrbje se pridno beli in dovaža in v kratkem — morda že s i. majem t. 1. — se bode zamoglo začeti s pletenjem. Izvrševala se bodo vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejemajo se že izvežbani pletarji in vajenci, pa tudi invalidi, ki imaj* veselje d« košarstva. Prijave za
vstop, ponudbe sirovin in naročila je pošiljati na »tvor-nico Salix«, Vel. Gorica.
DRUŽBENE VESTI.
Narodnost pri dostavljanju »Kmetovalca".
Ravnateljstvo pošte in brzojava nam sporoča: Da se omogoči kolikor mogoče redni dohod časopisov v roke naslovnikov, nam je ministrstvo pošte in brzojava v Beogradu naročilo, da obvestimo upravništvo, naj vsako tozadevna nerednost takoj javi poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljub'jani z navedbo številke lista, dneva predaje na pošto in natančnega naslova, da na podlagi teh podatkov do-ženemo, kje leži vzrok nerednosti in istega odpravimo. Ker imajo poštni uradi nalog, da vsako nepravilnost s strani upravništev in poštnih uradov javijo ravnateljstvu, bomo s tem dvojnim pregledom nedostatke glede nerednega dohoda do skrajnosti omejili, če ne popolnoma odpravili.
Srbski kmetski sinovi — vajenci na kmetijskih posestvih Slovenije.
Srbsko kmetijsko društvo v Beogradu se je obrnilo na Slovensko kmetijsko družbo s prošnjo, da priskrbi 12 do IS srbskim kmetskim sinovom slifzbe na vzornih kmetijah Slovenije, da se tu nauče praktičnega kmetovanja. Na vsako tako posestvo bi bilo nastaviti po enega ali največ po dva teh kmetskih sinov, ki bi morali opravljati vsa dela, kakor jih vrše posli. Pri tem pa bi jim bilo treba nuditi tudi možnost, da dobe vpogled v celo gospodarstvo, da se čim več nauče praktičnega dela kakor tudi umnega gospodarsva. Posestniki takih kmetij bi morali nuditi tem mladeničem prosto stanovanje, hrano in primerno plačo. Doba te prakse bi morala trajati najmanj šest mesecev, po možnosti pa tudi celo leto. Neobhodno potrebno je, da nudimo svojim bratom Srbom možnost, da spoznajo naše kmetijstvo in da jim pokažemo, kako se pri nas gospodari. S tem medsebojnim spoznanjem si pridobimo njih zaupanje in videli bodo, da je pri nas potreba mnogo intenzivneje obdelovati zemljo kakor v Srbiji. Poživljajo se torej vsi oni posestniki, ki bi bili voljni prevzeti po enega ali dva srbska mladeniča kot vežbenika in posla na svoje posestvo, da takoj javijo to Slovenski kmetijski družbi z navedbo pogojev, pod katerimi bi bili ti vajenci sprejeti v službo. Navesti bi bilo glavne panoge tega kmetijskega gospodarstva, stanovanje in prehrana, plača in koliko časa bi posestnik potreboval tega kmetijskega vajenca, šest mesecev ali celo leto in morebiti še kake druge pogoje. Jeli bi bil kdo pripravljen skrbeti tudi za obleko in obutev, seveda to ob primerno nižji plači. Pri tem se opozarja na spis g. Goričana v letniku 1919. »Kmetovalca« štev. 5. na strani 51., kjer pisatelj natančno pojasni težkoče s kmetijskimi posli.	_
URADNE VESTI
Slovenske kmetijske družbe.
Občni zbor kmetijske družbe. Vsem podružnicam v vednosti
Na podlagi odloka deželne vlade za Slovenijo, s katerim se rešuje priziv kmetijske družbe, ki jo je ta vložila proti odloku prejšnjega predsedstva deželne vlade o veljavnosti občnega zbora z dne 30. decembra 1919.1., je glavni odbor v svoji seji dne 14 aprila t. 1. sklenil sledaee:
Občni zbor kmetijske družbe 1 ranjske, ki je bil sklican dne 30. decembra 1919. 1. in bil s silo prekinjen, da ni • mogel rešiti glavne točke dnevnega reda, t. j. izpremembe pravil, se nadaljuje dne 20 maja t. 1. z istimi točkami 1 sporeda, v kolikor niso bile že tedaj rešene. Samo podruž- ' niče na Kranjskem imajo pravico poslati na ta občni zbor tiste zastopnike, ki so bili v letu 1919. določeni v ta namen.
Ko bo občni zbor kmetijske družbe kranjske sprejel predloženo izpremembo pravil in bo isto deželna vlada za Slovenijo vzela na znanje, se določi rok za občni zbor Slovenske kmetijske družbe. Ta se naj vrši jeseni 1.1. in na njem se izvoli nanovo predsedstvo in vsi odborniki. Nanj poslati svoje zastopnike, so upravičene vse podružnice Slovenije, ki so se že ustanovile, oziroma, ki se ustanovijo do 30. junija t. 1. in katerih obstoj je glavni odbor v svoji seji potrdil. Število udov, ki so do tega roka pristopili družbi, bo merodajno za ugotovitev števila zastopnikov, ki si jih naj izvoli vsaka podružnica.
Na podlagi te izpremembe pravil bodo samoobsebi umevno razveljavljene vse v letošnjem letu izvršene volitve podružničnih zastopnikov; vsled tega je glavni odbor sklenil, da se pri vseh podružnicah Slovenske kmetijske j družbe, torej tudi na Štajerskem, Koroškem, Prekmurju kakor tudi na Kranjskem, po 30. juniju 1.1. vršijo novi, po § 30. družb pravil pravilno sklicani in sklepčni občni zbori, na katerih se na podlagi tedanjega števila podružničnih udov izvolijo zastopniki za družbeni občni zbor. Edino te bo smatrala kmetijska družba kot pravilno izvoljene in bo dopustila njih udeležbo na občnemu zboru Slovenske kmetijske družbe v jeseni.
Toliko v vednost podružnicam, posebno onim na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, da se bodo vedele ravnati glede občnega zbora Slovenske kmetijske družbe in piavočasno izvoliti pripadajoče jim število zastopnikov za istega.
Predsedništvo Slovenske kmetijske družbe.
Andrej Kalan 1. r.,
predsednik.
Seja glavnega odbora Slovenske kmetijske družbe dne 14. aprila 1920.
Seji je predsedoval družbeni predsednik g. prošt Andrej Kalan. Navzoči so bili: podpredsednik Zurc, in odborniki iz Kranjske gg: Dimnik, Hladnik, Hočevar, Jan, Mihelčič, Piber in Vehovec; od odbornikov bivše štajerske kmetijske družbe so se udeležili seje gg : Petovar, Roblek, Stanjko in dr. Verstoviek; podružnice na Koroškem je zastopal g. Kobentar.
Seji je prisostvoval družbeni tajnik inž. Lah.
Ob desetih je g. predsednik prošt Kalan otvoril sejo, ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče gg. odbornike. Omenil je, da je prejel vest o smrti g. barona Otona Apfaltrerna, graščaka na Križu pri Kamniku, ki je dne 10. t. m. preminul v Monakovem. Pokojnik je bil od 1. 1910. odbornik družbe ter si stekel veliko zaslug za kmetijstvo na Kranjskem posebno s svojim vzornim kmetijskim posestvom na Križu. V prejšnjih časih je bil tudi deželni odbornik in poslanec, ki se je vedno potegoval za kmetijske koristi. Predsednik je pozval navzoče, da se v znak sožalja in počastitev spomina pokojnika dvignejo.
Nato je podal besedo tajniku, ki naj poroča o delovanju kmetijske družbe od zadnje odborove seje dne 19. februarja t. I,
Tajniško poročilo.
Delovanje družbe od zadnje odborove seje je bilo v glavnem posvečeno družbeni organizaciji ter nabavi in razdelitvi kmetijskih potrebščin. Novih podružnic se je priglasilo 28 in novih udov 4703. Družba šteje sedaj 28.703 udov.	(Dalje sledi.)
Vabilo
k
o "to č jol e jccl vl zlooiu
kmetijske družbe kranjske
(nadaljevanje občnega zbora z dne 30. decembra 1919.), ki bo
v četrtek, dne 20. maja 1920, ob desetih dopoldne, v »Mestnemu Domu« v Ljubljani.
SPORED:
1.	Predsednik prične zborovanje. (Rešeno).
2.	Poročilo o delovanju glavnega odbora v letih 1917. in 1918. (Rešeno.)
3.	Predložitev družbenih računov za leti 1917. in 1918. ter proračuna za 1. 1920. (Rešeno.)
4.	Odpust iz službe dosedanjega družbenega tajnika Gust. Pirca vsled njegove zahteve in imenovanje novega tajnika. (Rešeno.)
5.	Volitev predsednika. (Sicer rešeno, ker pa izvoljenec izvolitve ni sprejel, se vrši nova volitev.)
6.	Volitev enega podpredsednika.
7.	Volitev petih novih udov glavnega odbora po § 18. družbenih pravil na mesto onih, ki jim je pošla poslovna doba. Po tem § je pošla poslovna doba naslednjim odbornikom gg.: Dimnik Mihael, Hladnik Ivan, Kosler Josip, Piber Ivan in Cerar Anton.
8.	Izprememba pravil.
9,	Petrditev udnine za leto 1920.
10.	Obravnave o predlogih glavnega odbora.
11.	Obravnave o predlogih podružnic.
Predsedništvo kmetijske družbe kranjske.
Podpredsednik: Andrej Kalan 1. r.
Določila pravil c. kr. kmet. družbe kranjske glede družbenih občnih zborov:
Občni zbori so pristopni edinole zastopnikom podružnic, izvoljenim v zmislu § 31., glavnim odbornikom, družbenim uradnikom, ki jih glavni odbor določi, in poročevalcem listov. Razen teh imajo k občnim zborom pristop od glavnega odbora povabljeni dostojanstveniki in zastopniki gospodarskih korporacij.
Občnemu zboru predseduje predsednik ali njegov namestnik (§ 19). Da je občni zbor sklepčen, je treba, da je zastopana najmanj četrtina vseh podružnic, pri čemer je smatrati podružnico za zastopano, če je navzoč vsaj en njen zastopnik. Če občni zbor ni sklepčen, tedaj je razpisati nadalje v šestih tednih nov občni zbor, s tem pristavkom, da bo ta zbor smel pri vsakem številu zastopnikov podružnic sklepati o vseh predmetih, ki so bili na prejšnjem dnevnem redu.
Na družbenih občnih zborih imajo pravico glasovati le v zmislu § 31. pravilno izvoljeni zastopniki podružnic ter vsi udje glavnega odbora.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. PrlglaSatl je nakup in ponudbo vseli vrst moiklb in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasllec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, itevilo Itd.
NappodaJ so:
Bika, montafonca, 26 mesecev starega, proda janež Požun, posestnik v Marofu, št. 20., p. Sevnica ob Savi.
Kupitiieželii
Svinjo, dobre pasme, 10 tednov staro, želi kupiti, Franc Žitnik, posestnik v Mali Starivasi št. 8., p. Grosuplje.
^ KONJEREJE C. S
Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Uredniška priloga 8. štev. »Kmetovalca" 1. 1920.
Vzgoja mladega konja za domače delo.
Kakor je za otroka šola za življenje, ravnotako je treba tudi mladega konja pripraviti, ga privaditi za to, za kar se ga namerava uporabiti.
Mlad konj se vse bolj. hitro nauči kakor pa starejši, ki ima predvsem, čemur ni privajen, strah in nezaupanje.
Vzgoja konja ni lehka. Mora se prirojene mu lastnosti upoštevati in ga privesti na pravo pot.
Mlado žival se kaj hitro pokvari; postane potuhnjena, boji se človeka, in kako težko je žival, ki je enkrat pokvarjena, človeku privaditi, ve vsak, ki se peča z živino.
So konji, ki so že od početka hudobni; samo z lepim ravnanjem bodo pozabili slabe lastnosti, če z njimi slabo ravnaš, jih pa pokvariš popolnoma.
Vzrejevalec mora, če gre k mlademu konju, ga nagovoriti, mu prinesti košček kruha ali kako drugo sladkarijo in četudi le malce trave. S tem bo mladega konj a privadil, da če le zasliši njegov glas, zarezgeta in se obrača v hlevu po njem, žrebeta na paši pritečejo, če ga zagledajo, dobe zaupanje do svojega gospodarja.
Žival je hvaležna in pripozna po svoje dobro srce in dober namen gospodarja.
Vidi se lehko, da k nekateremu človeku ne mara iti nobena žival, in to le vsled tega, ker čuti, da do-tični nima pravega srca, pravi čut zanjo.
Žival kaj hitro občuti, če nisi konsekventen (vztrajen), kar je pa najvažnejše posebno pri konjih, ki imajo svoje muhe.
Z dobrovoljno vzgojo bode tudi konj dobrohoten, kar je največjega pomena za kmeta, ki mu morajo tudi otroci pomagati pri delu.
Nadalje je potrebno, da se privadi mladega konja na red in snago.
Mlad konj, ki je redno oskrbljen, se hitro privadi dnevnega reda ; zapomni si, kdaj bo izpuščen na pašo in tudi kdaj se ga krmi.
Žrebe bo že čakalo pri vratih, da se sme veseliti prostosti na tekališču in bo prišlo k hlevu, ko pride čas za krmljenje.
Kar se tiče čiščenja, se ne sme zanemarjati žrebet. Že žrebeta moramo navaditi na snago v hlevu in na čiščenje.
Če že žrebe snažimo in čistimo, ne postane isto hudobno; ne bo tolklo po hlapcu, če ga čisti s ščetko in zlahkoma, igraje se ga privadi, da si pusti vzdigniti noge.	.i
Ravno slednje je nedostatek, ki se ga mnogokrat vidi pri že doraslih konjih, s katerimi se ima največje sitnosti pri kovanju.
Konj postane vsled dobre oskrbe pohleven in zadovoljen, nesnago pa občuti prav dobro. Poznam n. pr. žrebca v osebni oskrbi, ki je izborno oskrbovan. Ta se nikdar ne vleže v gnoj in svojo potrebo izvrši vedno le na eni strani stojišča.
Ze žrebe je treba privaditi na povodec. Po prvih tednih naj se mu ga napravi, in ne bo se imelo konja v hlevu, ki se ne pusti brzdati.
Nikdar se ne sme mladega konja prekmalu vpregati. Posledica je, ali da noče vleči in se navadi razne hudobnosti ali se pa prehitro izrabi, ker je pri mlademu konju še vse mehko in kosti niso trpežne.
Predkratkim sem šele videl 3 letno kobilo, ki je bila na vseh štirih nogah popolnoma zdelana. Posestnik je sam povedal, da jo je že 2 letno uporabljal za težka dela.
Kolikor dolgo hoče žrebe teči z materjo, ge mu to dovoli, potem se ga spusti na tekališče. Eno in pol leto starega konja naj se k staremu konju priveže, da teče ž njim pri kratkih vožnjah, ne da bi vlekel voz. S tem se ga privadi ropotanju voza, na cestni promet in, da hodi z drugim konjem.
Dveletnega pričnemo polagoma vpregati, pa tudi ne v težki voz ali za delo na polju.
Šele s tremi leti je mrzlokrven konj sposoben za delo in če se ga še do četrtega leta ne izrabi preveč, bo konj najmanj polovico časa dalje vztrajal in služil, kakor drugi.
Pomota je, če nekateri posestnik misli, da zastonj krmi že dveletnega konja. Videl bo, da se je izplačalo, če ga ni prezgodaj uporabljal za delo.
Toplokrvnega, ki se bolj polagoma razvija, pa ne kaže vpregati pred tretjim letom. Torej eno leto pozneje, kakor mrzlokrvnega.
Kdor mladega konja po trdih, celo kamnatih cestah goni, nima srca in sploh ne razumevanja za konja. To je konjederec, pa ne konjerejec!
Najbolj uniči konja na nogah preostra vožnja; brez dobrih nog, pa nima kcnj nobene vrednosti. V breg in navzdol moramo počasi voziti. Pri hitri vožnji v breg trpe pljuča, srce in zadnje noge, pri vožnji navzdol pa sprednje noge.
Tudi ne smemo od mlade živali zahtevati prenaporna dela. Ne smemo nakladati preobilo; lehko se žival pretegne in pri tem trpi celo okostje.
To v glavnih potezah o vzgoji in ravnanju z mladim konjem.
Nikdar ne smemo pozabiti, da ima vsak konj druge lastnosti, da se mora z vsakim drugače, njegovi naravi primerno ravnati in da se s silo nič vztrajnega in dobrega ne doseže, marveč le s premišljenim, dobrohotnim ravnanjem.	Podp. Ravnikar.
Kužna in nalezljiva bolezen
je izpuščaj mehurčkov na spolovilih pri žrebcu in kobili, ki se pri plemenitvi prenesejo od žrebca na kobilo in nasprotno. Če žrebec zboli na spuščaju mehurčkov na spolovilu, se sprva opazi posamezne rdeče mozoljčke, ki se v kratkem izpremenijo v mehurčke. Ti se razpočijo in postanejo okrogle površne rane. Če se takoj, ko se to zapazi, žrebca izključi od plemenitve,
ozdravi veliko preje, nego če se ga še nadalje pripušča. Oe se namreč rane obribajo, postanejo večje in glo-bokejše, kar zdravljenje podaljša za 4 do 6 tednov.
Pri kobilah se dobe v sramnici ravno taki rdeči mozolji, ki postanejo v par dneh mehurčki, ki se raz-poeijo in postanejo okrogle površne rane.
Če se ta bolezen pravočasno ne leči, se razširi najpreje proti maternici in še celo v maternico.
V vsakem takem slučaju, če se to opazi pri žrebcu ali kobili, naj se takoj pokliče živinozdravnika, ker je nevarnost, da se ta bolezen potom kobil razširi po celem okraju, s čemer bi bila povzročena velika škoda, ker že zaskočene kobile izvržejo in one, ki se plemenijo ne ostanejo breje.	Kapt. vet. Rebernak.
Pomen dirk in konjskih tekem.
Veliko ljudi ima napačne pojme o pomenu dirk in dragih konjskih tekem, mislijo, da so taiste same v zabavo; v kratkem hočem pojasniti potrebo takih prireditev.
Dirke in tekme moramo ločiti v klasične in športne.
Klasične so one, ki služijo samo konjereji, športne dvigajo zanimanje za konja sploh, konjski šport in promet za konje.
Namen klasičnih dirk in tekem je izkušnja konja glede vztrajnosti, hitrosti in njegovih zmožnosti, kar je odvisno od dobrih pljuč, dobrega srca, primernega okostja in dobrih kopit.
Na vseh svetovnih razstavah se danes ne presoja konja samo po eksterjerju (vnanjosti), marveč tudi po njegovih zmožnostih, kar je popolnoma pravilno, ker konj lepe oblike ni vedno tudi dober.
Dober konjerejec bo porabil za rejo ne samo lepega konja, marveč onega, o katerem vč, da ima dobre lastnosti.
Slab kupec je tudi oni, ki konja kupi samo vsled lepe vnanjosti, ne da bi ga preskusil; kupi — rekel bi — konjsko kožo.
Športne dirke in tekme imajo namen, da se širše občinstvo zanima za konje sploh; ž njimi se privabi mnogo ljudi, ki preje niso imeli zmisla za konje. Več ko priredimo tekem, tembolj rase zanimanje za iste, zlasti če gledavci poznajo konje, voznike ali jahače.
Vsako tekmovanje spodbuja; posestniki, vozniki in jahači ne hrepene le po dobitkih, marveč po časti, prekositi v borbi drug drugega. V to svrho morajo za tekme vežbati, popolnost dosežejo le z marljivim in vztrajnim delom.
Vse tekme pa dvignejo vsled večjega zanimanja konjski promet.
Klasične tekme in dirke so sledeče:
1.	trab dirke (dirke v kazu),
2.	dirke v koraku,
3.	galop dirke brez zaprek,
4.	Championat cheval d' arme, t. j. skušnja jahalnega (vojaškega) konja.
Pri trab- in galop-dirkah preskusimo konje glede hitrosti in vztrajnosti, pri dirkah v koraku pa, jeli ima konj zmožnost v dobrem koraku prepeljati večjo težo. Championat cheval d'arme je splošna preskušnja jahalnega konja, ali se ga more rabiti ob vsaki priliki, in da se ugotovi, če je vztrajen in ubogljiv.
Posamezne točke te tekme so:
a)	ježa povprek, najmanj 25 kilometrov v določenem času (na olimpijadah, to je internacionalnih tekmah do 50 kilom. v štirih urah),
b)	skakanje črez zapreke,
c)	šolsko jahanje,
te tri tekme se vrše v dveh sledečih dnevih.
H klasičnim tekmam moramo računiti tudi razstave- kakor jih pri nas imenujemo premovanja- plemenskih konj.
. Na istih se gre več ali manj za to, da s e dobi pregled kakšne konje se v posameznih krajih redi "in goji, in kakšne žrebce je treba vdeliti, da se ali konjereja v gotovem kraju ohrani ali pa zholjša.
Z vsemi takimi prireditvami si napravimo gotovo merilo, katere konje moramo porabiti za pleme, da si vzgojimo konja, ki ga hočemo imeti za naše potrebe. S sistematično prirejenimi tekmami doženerao, katere konjske rodovine so najboljše in pripravne za nas. Iz teh rodovin bo dobri konjerejec vzel kobile in žrebce, da dobi zarod, ki ga hoče imeti. Športne dirke in tekme so:
a)	za vprežene konje:
1.	trab dirke (dirke v kazu),
2.	dirke v koraku,
3.	dirke z zaprekami,
b)	za jahalne konje:
1.	galop dirke z zaprekami,
2.	šolsko jahanje,
3.	skakanje,
4.	Championat cheval d' arme.
Primerna pravila za športne dirke sestaviti, je zelo težavno, ker moramo dati vsakemu dobremu konju priložnost, da zamore tekmovati tudi z uspehom, posebno pa domačemu konju tekmovati s tujim.
V to svrho se konje, ki so že dirkali, obremeni, novincem in mlajšim se pa olajša tekmovanje', napravi se to s tem, da se prisodi pri eniinisti tekmi staremu dirkaču pri trab dirkah, večjo daljavo, pri galop- dirkah se pa obremeni jahača.
Trab dirke z zaprekami imajo namen, preizkusiti pokorščino konja in spretnost voznika (zapreke so ozka pota, mostovi, majhni prostori, na katerih mora voznik obračati, itd.).
Šolsko jahanje pokaže, v koliko je konj izvežban in poslušen in koliko razume jahač jahati.
Skakanje čez zapreke je tekma, ki zahteva dobro izvežbanega konja, ki skoči črez najrazličnejše zapreke, (pri olimpijadah do 20 zaprek visokih nad 1'40 m in 4 m širokih). Kdor se je mnogo s tem pečal, vč, kako težko je doseči, ker preskakovanje teh težkih zaprek zahteva vztrajnega vežbanja.
Kdor hodi le od časa do časa k dirkam in ne zasleduje posameznih konj, se bo gotovo dolgočasil, če ne najde na dirkališču primerne družbe, godbe in dobre restavracije. Ljubitelj konj se pa od tekme do tekme bolj zanima za dirke in dobi s časom gotovo razumevanje za te prireditve.
Pri dirkah naj se upošteva sledeče:
a)	Kakšne kakovosti je konj, to je: katerega rodu, kakšne oblike, kakšni so hodi in kakšni so bili uspehi pri prejšnjih dirkah.
b)	V kakšnem stanju je konj. Konja se za tekme trenira, t. j. pripravlja se ga s premišljenim, vztrajnim delom.
Strokovnjaki dobro razlikujejo, jeli konj pripravljen za dirko, ni li preveč ali premalo treniran; v ta namen si ogledajo konja v koraku, da vidijo mišičevje, in v trabu ali galopu, da vidijo, v koliko so razviti hodi. c) Katera oseba na njemu jaha ali ž njim vozi, ker je to velika razlika. So konji, ki bodo pri dobremu vozniku pokazali vse svoje zmožnosti, pri slabemu, ki jih le ovira, pa sploh ne pridejo naprej. Iz teh podatkov se razvidi, da dirke in konjske tekme vendar niso tako brezpomembne, samo eno velja, da morajo dobro biti prirejene, če hočemo ž njimi doseči to, v kar naj služijo. Podpolkovnik Ravnihar.
Dirkaški šport.
Konjske dirke so pričeli prirejati najpreje na Angleškem, in sicer že v 12. stoletju, zlasti v Schmit-fieldu, r zvezi s konjskimi sejmi.
Misel, na podlagi preskušnje o možnosti in sposobnosti, izbrati in uporabljati najboljši, pa tudi najlepši konjski material za pleme, se mora smatrati za dobro premišljeno konjerejsko vodilo. Izpočetka je ta uvedba brezdvomno rodila dobre sadove; kakor hitro je pa igralska strast zavedla konjerejce, da so cenili hitrost konja nad vse druge dobre lastnosti, so dirke spravile v nevarnost svoja lastna prvotna načela.
V letu 1680. je Karol II. vpeljal na Angleškem berberske kobile, takozvane „royal mares", katerim so sledili trije čistokrvni arabski žrebci, in sicer leta 1687. Beyerley Tark, 1.1703. Darley Araber in 1.1730. Godolfin Araber. Iz potomcev teh berberskih kobil in imenovanih treh arabskih žrebcev je baje izšel polnokrvni angleški konj. Na njegovo velikost in telesne oblike pa je brezdvomno bistveno vplivalo angleško podnebje in tamkajšnje vzrejne razmere. Ne da se tajiti, da je polnokrvni angleški konj res nekaj lepega in popolnega; toda, dasi je jako lepo ustvarjen, žlahtnih oblik, primerno visok in nedosegljiv v hitrosti, je vendarle usposobljen predvsem le za dirkaški, lovski in jezdni šport, medtem ko se ga kot voznega konja le malo, kot delovnega pa sploh ne upošteva.
Angleška se more ponašati, da je vzredila doslej najhitrejšega konja na svetu. Bil je to v letu 1763. rojeni, svetovno znani žrebec lisičje barve „Eklypse". Njegovemu lastniku O. Kellyju je prislužil na dirkah v 17. mesecih 25.000 funtov sterlingov (v današnji vrednosti 7,200.000 K). Eklypse pa po takratnih nazorih ni bil lepega stvarjenja, bil je znatno daljši kakor visok, je torej »pokrival dosti tal" in z vsakim skokom v galopu premeril po 8 m : pretekel je torej v sedmih in pol minutah eno nemško miljo. Tega žrebca pa slednjič niso mogli več uporabljati na dirkališču, ker nihče ni reč hotel s svojimi konji ž njim tekmovati.
Iz ravnokar navedenega je posneti, da že v takratnih časih konjske dirke niso tvorile več sredstev v dosego prvotnega namena, temveč da so se že razvile v hazardno igro, ki se je na dirkališčih kesneje tako razpasla.
Da je polnokrvni angleški konj za vzrejo konj izredne važnosti, se ne da tajiti. On je in ostane neobhodno potreben za osveženje krvi v reji toplokrvnih konj visokega plemena. Na ta namen polnokrvnih konj, pa so pripadniki konjskih dirk očividno popolnoma pozabili; kajti na dirkališče se pripuščajo vsi mogoči polnokrvni konji, brez izjeme in brez ozira na to, so li za daljno vzrejo kot plemenjaki sposobni ali ne.
Da to ni le prazna trditev, temveč gola resnica, dokazuje slučaj s konjem, „Perkal-om", ki je bolehal na dednem otrpnjenju glasil — bil je „piskač" — pa je pred kakimi petnajstimi leti vendar moral tekmovati na dirkališču z drugimi konji — s prerezanim sapnikom in poniklano cevko (kanelo) v njem. To je bilo očividno trpinčenje živali in dirkaško razsodišče je s tem jasno in neizpodbitno dokazalo, da se dirke ne prirejajo več z namenom zboljšati konjerajo — kar se s posebnim povdarkom vedno in vedno zatrjuje — temveč, da-označi dirkanje le „ljudsko zabavo" dvomljive vred nosti, združeno s hazardno igro.
Da konjske dirke v Avstriji za povzdigo konjereje niso bile tistega pomena, kakor se s strani športnikov vedno povdarja, dokazuje dejstvo, da je bilo v onih pokrajinah, kjer se je vršilo največ dirk (Nižje-Avstrijsko : Baden-Dnnaj, Češko: Praga-Pardubice) najmanj za remonte sposobnih konj. Vobče se je naravnost čuditi, da posamezne avstrijske pokrajine, izvzemši Galicijo, vkljub mnogim dirkam niso mogle kriti potrebe po primernih remontah.
Kakšne protekcije pa si je znal avstrijski dirkaški klub zagotoviti pri raznih vladah, je posneti že iz tega, da se mu je posrečilo celo za časa vojne v letu 1917., ko so stradali ljudje in živali, konji celo lakote poginjali, pri vladi doseči, da mu je nakazalo 60 vagonov ovsa za konje dirkače in mu na ta način omogočila vzdrževati in prirejati dirke. Komur je mogoče iz lastnih sredstev gojiti konje izkjučno za dirkaški šport in kdor si more privoščiti to razkošno zabavo, drago mu! Nikakor pa ne gre, da bii se iz javnih sredstev omogočala podjetja, ki imajo izključno le zabavni pomen.
Vsak treznomisleč človek more dirke le tedaj smatrati za početja, ki morejo dvigniti konjerejo, če tekmujejo in se preskušajo le taki konji, ki so po svoji vnanjosti in ostalih lastnostih povsem sposobni za plemensko rejo in je od njih z vso upravičenostjo pričakovati, da bodo zarodili res najboljše potomce. Vrednost takih tekem, na katerih tekmujejo konji ne le v enostranski uporabi, temveč v vseh možnih dobrih lastnostih, eventualno vsporedno s svojim potomstvom, pa je nad vsak dvom vzvišena.
Ker pa dandanes, v času avtomobila in eroplana, silna hitrost konj ne prihaja več toliko v poštev, in ko vse, z demokratskim duhom prožete vlade nastopajo proti hazardhim igram, je Nemška Avstrija stave na dirkališču sploh prepovedala, skušajoč ljudstvo iz vzgojnih in moraličnih ozirov odvračati od strasti po zapeljivi igri, zato bi bil skrajni čas da smatramo konjske dirke edinole kot sredstvo za povzdigo konjereje. Zato pa bi bilo zahtevati od konj, ki tekmujejo na dirkališču, poleg primerne, a vendar izdatne hitrosti, predvsem tudi pravilnih telesnih oblik, prezhibne postave in prikupljive vnanjosti. Po teh načelih bi ob pravilnem krmljenju, zlasti z ovsom in ob zadostnem gibanju na prostem v zgodnji mladosti, v kratkem času vzgojili dobro in lepo konjsko pleme.	K.
Podedovanje v splošnem in podedovanje pridobljenih lastnosti.
(Konec.)
Pri določitvi plemenskih živali naj se upošteva, da podeduje mladič veliko lastnosti po žrebcu, mnogo več pa po kobili.
Za primerne žrebce v posameznih krajih skrbi država. Konjerejec, namreč tisti, ki hoče res biti konjerejec, mora pa skrbeti za kobilo, ki naj mu vrže konja, kateri bo za delo v njegovem kraju primeren in pa njemu v veselje. Saj ni lepšega za kmeta, nego videti, kako se razvija njegovo žrebe, da je zadel na primernega žrebca, ki je popravil napake, katere ima kobila.
Kakšna mora biti tedaj kobila — plemenjača in kako si jo moramo ogledati in kaj se mora pri pregledu prevdarjati:
1.	Konstitucijo in eksterije (zunanjo obliko),
2.	zdravje,
3.	kako se redi,
4.	rodovitost,
5.	podedovanje.
K 1. Kobila mora biti močna, kraju primerna, mora vsebovati vse lastnosti, katera so za dotični. kraj potrebna. Pri pregledu eksterijerja oglej si kobilo od nog do glave, pa ne narobe.
Dobra kopita, ne predolgi biclji, močne in kratke piščali, močna, široka kolena in skočni členi, široka prsa, dolgi predkomolec, ne prestrmo pleče, ne všinjen hrbet, močan, širok križ, izrazit vihar (kom), ne prekratek vrat, in ne pretežka glava.
Vse štiri noge ravno postavljene.
Ko si kobilo ogledal na mestu, pusti jo prepeljati v koraku; pri tem glej, če stavi noge ravno naprej in če ima dolg in miren korak; postavi se tudi za kobilo. Potem pusti kobilo šele peljati v kazu (trabu) in pazi ravno na isto kakor v koraku.
K 2. Zdrave kobile porode zdrava žrebeta; pri zdravih kobilah se žrebe dobro razvija. Tudi se vidi, da so nekateri konji bolj vztrajni in vzdržljivi, kakor drugi, kar se tudi podeduje.
K 3. Rejenost kobile je največjega pomena. Kakor boš kobilo krmil, tako se bo tudi žrebe razvijalo. Upoštevaj, kako se redi tvoja kobila, ker so nekatere, ki vedno dobro izgledajo pri še tako pičli krmi, druge, ki se pri obilni krmi vedno slabo rede. Tudi ta lastnost se podeduje.
K 4. Kar se rodovitosti tiče, je gotovo, da ima nekatera kobila vsako leto žrebe, nikdar ne zvrže, se hitro ubreji, ko se ima z drugo vedno le sitnosti.
K 5. Glej pri zarodu, kaj kobila rada podeduje in skušaj to, če bi bilo napačno z primernim žrebcem popraviti. Ne zadovolji se, imeti samo žrebe, marveč glej, da ti prinese kobila lepo žrebe. Primernega žrebca h kobili, to je ena najvažnejših točk konjereje.
Star pregovor „gliha skup štriha" ne velja morebiti nikjer tako, kakor pri konjereji.
Kar je dosedaj navedeno, so glavne točke, na katere se mora ozirati konjerejec.
Ni pa mogoče porabljati samo prvovrstnih živali za pleme, ker živali brez vsake napake so nekaj redkega.
Tem večja je umetnost konje rejca kobilo, katera ni brez napake, tako pariti, da je pričakovati primerno lepo žrebe. Glavnih napak se mora ubraniti. Konjerejec ne sme nikdar reči, kakor sem lansko leto slišal nekega posestnika, ki je kobilo pripeljal na drž. ple-menilno postajo, na vprašanje, katerega žrebca si želi, da mu je to vseeno.
To ni konjerejec! Samo eno si zapomni: Če imaš že kobilo, ki ti v vsakem oziru odgovarja, ohrani si jo.
Žalibog, da se še tolikokrat vidi, da posestniki, katerim bi tega ne bilo treba, prodajo svoje dobre, lepe kobile, kljuse si pa obdrže za pleme. Koliko škode si s tem nakopljejo, ne pomislijo. Ne pomislijo, da jim dobra kobila prinese vsako leto dobro žrebe, kljuse pa — ravno kakor pride.
Največjega vpliva na žival je kraj, podnebje in okoliš. V naravi leži, da se konj svojemu kraju primerno prilagodi in da dobi svojemu kraju primerno obliko; tudi je dognano, da nekateri konjički so v svojem kraju krasni in izvrstni, degenerirajo v drugem ali ne odgovarjajo potrebam taistega. N. pr. Belgije, močan, lep konj, ki pa uspeva le v krajih, kjer nI strmine, kjer ni prehude zime, kjer je gorko podnebje.
Na Gorenjskem je Belgije popolnoma nemogoč, če je še tako lep v eksterijerju, v najkrajšem času se štrupira.
Drugi je Oldenburčan. V Oldenburgu eden najlepših konj, vztrajen, — pri nas mehak in neporaben.
Še nekaj besedi o podedovanju pridobljenih lastnosti. Interesantno je, kako se te podedujejo.
Pri polnokrvnih angležih, pri katerih vidimo, da se je kot v skočnem členu povečal skozi dolgoletno in že v prvem letu začeto golopiranje, da se je viher izrazito izklesal.
Narobe pri traberjih, kjer je vežbanje skozi generacije povzročilo strme biclje, dolg križ, daljše zadnje noge in bolj ravni viher.
Žrebeta po starših, s katerimi se je že v mladosti vozilo, se dajo veliko lažje vpregati, kakor ona, po starših, ki niso vozili.
Eden glavnih vzrokov, zakaj se na žrebčarni vprega vse žrebce. Lep dokaz smo imeli pri kobilah iz žrebetišča v Račjem.
Koliko so posestniki tarnali, da se ne dajo vpregati!
Ravno tako je pri jahanju, tudi tam so težkoče pri potomcih staršev, ki niso bili nikdar osedlani.
Oglejmo si enkrat žrebe po dirkačih (traberjih). Če jih poženeš na paši, nikdar ne zadirjajo, vedno ostanejo v trabu (kazu).
In kdor se je mnogo pečal s konji, je videl, kako se tudi lastnosti temperamenta podedujejo. Žrebeta po hudobnih starših ostanejo pri najboljši vzgoji hudobna, grizejo in bijejo. Tako bi se lehko našle še marsikatere lastnosti, ki se podedujejo.
Konjereja je ena najzanimivejših študij. Stoletja se bavijo ljudje z njo in vedno zopet se pride na pomanjkljaje, posebno pri reji mrzlokrvnega konja. In dokler ne bomo zasledovali rodove posameznih plemen, tako dolgo ni pričakovati izboljšanja. Če se zadovoljujemo samo s tem, da se kobile le Ubreje, — bo ostala konjereja vedno le malomarna.
Zato je treba zopet ponavljati :
Ustanovite konjerejska društva, vodite matične knjige, da pridemo do sistematično vod jene konjereje.
Vodstvo drž. žrebčarne.
mm	m	a_■ | Razširjajte ..Kmetovalca« Citajte ga pridno in ga dajajte tudi nečlanom
kmetovalci S 6itati. da jih pridobite za družbo. 25.000 nas je ie « Kmetijski družb ,
pa bi nas bilo lehko *e enkrat toliko. 6imve« nas bo, wed bomo dosepll.
VALEČ.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
•Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
laserati (oznanil«) te zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vil strani 000 K. na "/» strani 330 K, na >/> strani 150 K, na ■/, strani 100 K, na >/m strani 50 K la at «/m strani 26 K. Udom 10 •/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih* stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družb«; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev.3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
naznanila.
Za vsako besedo le naprej plačati 40 vinarjev v uurju alt znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo n« prevzame posredovanja.
Ženske zmešane lase
Cerklje.
kupuje po najvišji ceni Martin Pleterski, 15
Najboljše apno
ima vedHO naprodaj apne-nica J. Taufer, Zagorje ob 50
■linebo batnim sekane iz najboljše bele, ostre ■llllolllf na 111IIC, skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno
farancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, v. Jurij ob južni ieleznici pri Celju.	60
za
vino-
I vagon lepih smrekovih kolov
grade v debelosti 5—7 cm, dolge 4—8 metrov proda za ceno po dogovoru, Josip Žužek, Velike Lašče._77_
Rlicillli ctnni Mac Cormick s štirimi noži in 1111311III a I ril j rezervnimi noži, proda posestvo Llndenhof, p. Gornja sv. Kungota,	83
Brahoro
Ljubljana, Wol
m grah
Volfova u
za setev se dobi v trgovini s semeni Sever & komp, ulica 12.	92
Štirikotno brizgalnico
in nekaj cevi rabi Gasilno društvo v Htebcah pri Lescah. Katero društvo ima omenjene stvari na prodaj naj blagovoli naznaniti z ceno zgoraj omenjenem društvu._120
Culi In i pa za hmelj se p-oda pri Jos. Skrlep-u, aUSIlIlILd Malavas 5, p. Ježica pri Ljubljani. __121
Q4n»ilt0 nnehp 2000 komadov in psa angleške umne UjlEnC pasme prodam. Jarc Alojzij, Črna vas 10, Ljubljana.	122
odda večjo množino Valentin Babnik,
Sveže repe^lišu1
32.
123
ilnhnoiia cona imam na prodaj 4000 kg. Cena UUUrEy 0 atHIO po dogovoru. Anton Nose, Pod-tabor-Struge-Dobrepoije.	124
(Ing bnani simodolske pasme imam naprodaj, UVli nravi eno s teletom, drugo oo teletu. Tudi zamenjam za srednjega konja. Ivan Petkovšek, Ka-rolinska zemlja štev. 24., Ljubjlana._125
icn nnaiirbnn od 8 do 16 tednov starih želi lutl praSILHDV kupiti Podružnica Slovenske kmetijske družbe v Svečah, pošta Bistrica v Rožu, KoroSko.	126
200 kg semenskega fižola sooTr~-
skega krompirja zamenjam za primerno množino ovčje volne. Dopise z navedbo razpolagajoče množine volne je nasloviti: Alojzij Jan, Gorje - B ed.
_____________127_
njflfl semensko, drobno, črno, išče podružnica HIUU, Slovenske kmetijske družbe Brezno ob Dravi.	10
Tudi letos»
Je R. Luckmann,
prej J. Leuza nasl. a Ljubljani n» Martinovi (Ahacljevl) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, Inbje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos Izredno visoke. 131
Dve molzni kravi
v Dobjem p. Loče železniška Koroško.
naprodaj Jakob mesar inposestr postaja Ledenice, 132
Dninnl Kdor mi prinese iz meje hiše Štepanja rUsIll I vas 76, ukradenih 4'/i m temnorjavega blaga, dobi dobro oškodnino. Peter Bajda, krojač.
_133
za živila: trtno škropilnico, dežno vozno plahto, moško in žensko obleko, ter čevlje. Anton Čotar, Večna pot 241, Ljubljana. 134
hllB bnriii dvovprežni pokriti (Landauer) ena IIUb nULIJI, v dobrem stanju druga s poškodovano streho se ceno proda. Anton Globočnik, Mošnje 17, pošta Radovljica._135
ima naprodaj trgovina s semeni Sever & Komp, 136
Prodam ali zamenjam
Stiskalnice za olje .
Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Verižna gnojnična sesalka L
Tisoč litrov sadjevca
naprodaj nova, še ne, rabljena, 4 metre dolga, od tvrdke K. R. Ježek pri posestniku Franc Skerlec, Vičanci, pošta velika Nedelja, Štajersko._137
Mlatilnirn z sepeljem, malo rabljeno, skoraj HllUlIllIltU rovo prodam. Cena po dogovoru. Anton Jerman, Krka, p. Novomesto.	138
ima naprodaj Jože! Kerše, Sveč«j>oita
Bistrica v Rožu.
Vabilo
na
:: XX, redni občni zbor::
Zadružne tiskarne v Ljubljani
reg. zadr. z om. zav.,
ki se vrši
v soboto dne, 15. maja 1920 ob 4. uri popoldne v pisarni Zadružne tiskarne na Dunajski cesti št. 7.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnih računov in bilance za
leto 1919.
3.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
4.	Sprememba pravil.
.5 Slučajnosti.	(44)
Imate bolečine? Vaše mišice in živci Vaai
odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluld 1 Boste se čudili I 6 dvojnih ali 2 veliki steklenici 27 K._
Mi trpite na počasni prebavi 7 J?..
apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljicel 6 škatljic 12 K.- Prava, želodec okrepiujoča švedska tinktura 1 stekleaiea 12 K.— Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. Feller, Stnblca dobnja, Elza trg it. 287 Hrvatska. —A—	«0»>
Najmodernejše obleke
lastnega izdelka za gospode in dečke, tu- ln inozemsko
manufshtiirno in modno blago
razpošilja	(16) f
Prva kr anj ska razp ošilj alnica
SCHR9B S BIZ39K
Ljubljana, Dvorni trg Pod Narodno kavarno.
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga ssa-hovrstnih poljedelskih strojen (3)
iz najslovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,Welsla'.
Enkratna teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat. Dietetioni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu In na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20'50 poštnine prosto na dom.	(14)
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti
X 10-50.
Lekarna Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
n
u
Kmetska posojilnica
regiitovana zadruga z neomejeno zaveso
0 v LJUBLJANI &
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °J0	(2)
brez vsakega odbitka reninega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu o zvezi t čekovnim prometom Ur jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih sakladov <,100.000 km.	=
Rogaška slatina
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebarljanje in preosnavljanje.
Slyrla vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prenavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Donatl vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu ka-menu,.sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemo-roidum itd. HogaSka slatina je najbolj priljubljena in se v obče najvei zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-sa-liničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejia krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih .mrzlice.'	(1)
RogaSka slatina |e najboljša namizna ln mineralna voda, katera : : nima nikdar slabega oknsa ali duha. : :
SLOVENSKA KMETIJSKA DBUZSfl
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca" in jih oddaja komad po SO vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1.	Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
2.	Rjavenje vina.
8.	Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9.	Ciste drože ln njih raba v kletarstvu.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
13.	Vzroki neplodnosti pri govedi.
15. Sluzavost ali vlačljivost vina.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
21. Bradavice pri domačih živalih.
25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
28.	Naprava petiota ali domače pijače.
27. O bistvu alkoholnega vrenja (ki-penja) in o rabi čistih vinskih droz pri pridelovanju vina.
29.	Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
35.	Kako se napravlja stanoviten sadlevec.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
37.	Kislost (kislobaj in razkisanje vina.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo ln popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Oarje pri konjih.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66.	Duh ln okus vina po žveplu.
67.	Zatiranj e trtnih bolezni spomladi.
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv-
(5)
nih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 6°/0
Llidsia posojilnica stoli poi neposrednim državnim nadiorstm
Up ravni štvo .Kmetovalca'
sprejema
primerne inserafe
po cenah, ki so razvidne nt poglavju.
Objavljenje bo imelo redno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec*, izhaja (dva krat mesečno) v 25 tisoč izvodih ter je razširjen po vseb slovenskih deželah.
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razširjenje »Kmetovalca" I Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 25.000 nas Je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
Oddam
Kosllni stroj so cm širine	K 1200--
Kinčev plug na obračanje	K 60C-—
Parllnikza krmo 150/
vsebine K 500'—
Veliko stiskalnico za
sidje	K 800--
Male ročne grablje za
seno na kolesih K 200'—
Ivan Fritz
p. d. Podstražišnik. Stražišče pošta Vetrinje pri Celovcu. (42)
*	Slovenska kmetijska družba Ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
*	Apneni dušik »/„ •/, po K 160— za 100 takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti.
E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd stane kg 14 K.
Gumijeve trakove za cepljenje trt ima Slovenska kmetijska družba v zalogi. Cena je K 1200 za kg.
Kostni superfosfat po K 320*— sto kg.
Kožna moka po K 106'— sto kg, naročnik mora jutaste vreče dostaviti.
Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori na trtah in proti dnigim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev.
Otrobi, pšenične po K 350'— sto kg.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 140-
Seme lucerne detelje kg po K 55.
Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 2 K 40 h kilogram. Vsled stavke in oviranega železniškega prometa letos mnogim vinogradnikom ne bo mogoče modre galice pravočasno v zadostni množini iz Nemške Avstrije priskrbeti. Zato priporočamo udom skrajno varčnost. Tudi naj sosed pomaga sosedu in naj, če le more, posodi iz svoje zaloge tistim, ki modre galice sploh nič nimajo. Izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo galici polovico žveplenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naroČiti.
Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo.
Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 12.— kg.
Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo.
Parilnihe za krmo
močne in nepokončljlve, vse veli kosti od 60 do 600 l izdeluje samr
Reform-Berke, Wels, 0. 5,
Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje
takoj dobavno. ObraCalnl parllnllc a al
biez naprave za žganjarstvo. Kotlji za kuhanje žganja. Kotlji za kuho in pranje. Patentne peči za peko ln ■uitnjt Prekajevalniee. Gnojnlčne sesalke. (13) Pocinkani lonel In kozlee. Mlze.za pranje. Posode ln valjavnlce za perila (Monga).
Ceniki na željo zaston],
Gozdarske in gospodarske zadruge I Šarite I Lisotricl! Berite!
A. ŠiviC l	(9)
»Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kake te Izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridelane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali rax-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabe Izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane ta' bele za določanje prostornine v ogljarskih kopat in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih m«< trih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne ln kubične meri s staro mero. Cena knjigi jirotl predplačili za oda Slov. kmet. dražbe K 3 •—.
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo jicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni
arogerija ANTON KflHG
Ljubljana, Židovska ulica 1.
(4)
I Samo !
za
dvejuw
pošilja
Slov.kmet. družba :: v Ljubijani ::
ilustrirano knjižico
Jzrejevagje :: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju.
Kmetovalci!
Pri nakupovanju kmetijskih in drugih vsakdanjih potrebščin (»°>
ozirajte se le na
tvrdke,
ki se Vam potom
oglasov v »Kmetovalcu«
priporočajo.
Izdeluj em
hmečhe mline
od najmanjšega do največjega:
za roko, vodno in motorno moč.
Milni so opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za
kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter napravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie ml'.n-eke kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje.
Josip Čretnik
stavbenik mlinov (64) v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
KONJAK
Pri slabosti vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči je	(19)
star vinski konjak
pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Razpošilja dve polli-
terske steklenice, ovojnina in poštnina prosta za K 96'—
Beneš Hertl, graščak na graščini Goli£ pri Konjicah Štajersko.
Pozor
kmetovalci!
Kozolc, 3 štante, 1 valar za vrt, dvojni svinjak, 1 leto rabljeno gonilno hrastovo kolo za kolarja (strugarja), 3 mtr premeri se proda. Naslov :
kamnosek
To man,
Reslova cesta 30. Ljubljana.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji l
KRANJSKA HRANILNICA yioubUani
ustanovljena leta 1820
sprelema hranilne vloge proti
obrestovan]u |in dovoljuje hipotedna posojila po
4 V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in •tarostua hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekorhtnih naprav in podjetij na Kranjskem.	(34)
Za te svrhe se ]e doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve Je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljnbljani, Knafljeva ulica itev. 9.
1 ROMflTIČ
dolgol. zastopnik znane tvrdke K. ln R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev injnotorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba, Ljubljana, Gradišče 5t.ll Nadalje priporočam brsoparllnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Sprejemam naročila na slamorezne nože. Cene po dogovoru. Tudi imam malo rat-bljt no slamoreznico 12" čistnine v dobrem sianju posebno pripravno za pogon\z viteljem na lesenem podstavku. Cena po dogovoru.
kakor: hlode, trame, deske, jamskiles.drva in stoječe gozdove za posekati kupi in plača po najvišjih dnevnih cenah
(32)
RegoocsComp.
Ljubljana, Kolodvorska nI. 31.
|	I
• (6) Slovenska	•
RMETIlSRi) DRUŽIM
a	KRANJSKA	,
jo izdala in prodaja naslednje
2.	Fr. Stupar: Apno V kmetijstvo - 60
3.	Fr. Stupar: lavodllo, kak« |t ustavljati poročila o tetin! -'40
6. M. KoatanjeTsc: 0 ažitRinl
•d vina In Mesa . . . 3-—
8. Boh. Skalick? Siljenje ali
kiljenje aneriSklb ključev - 60
10.	B. Skalicky: Kaetljske razmere ia Ceikea ... 140
11.	Gustav Pire: Poglavje • govedoreji aa Kranjske« — 60
IS. Pridelovanje li razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrjo.
(B. Skalick?)..... 1-
18. 0 ustavljanju In setvi travnik
meianlG. (Weinzierl-Turk) 2 -
14.	A. Sivie: Poljudno »vtdlli 21 aorjonjo Itsa .... 3 —
15.	Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 2 —
Oskrbnik najemnik
(36)
za približno 50 oralov veliko posestvo v zelo rodovitnem kraju v Sloveniji se išče. Natančno pojasnilo se dobi v pisarni Slov. kmet. družbe v Ljubljani, Turjaški trg 3.
Jurija grofa Thurnskega
iehlarna no Ravnah
ustanovljena 1774. teta. (17) Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Ouštanj, žel. postaja Prevalje.
Brzojavni naslov: jeklarna GnstanJ. Proizvaja: Azzalonsko in bresdansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana in neleglrana topllnlika Jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leglrana ln neleglrana nurtlnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni Industriji; za kolesna obroija; za kose, srpe, sekire,
motike. lopate itd. Izgotavliai Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile ln vagone; krogle za cementne mline itd
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela
tvrdka
R. 8TERMECKI v Celju
in sicer volne, tiskanine, cefirja, eta-mina, batista za ženske obleke, sukna, kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega dcužega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, možki, in otroški v velikanski izberi, pristno ročno delo lastnih čevljarjev, llustrovani cenih zastonj 1 Na debelo samo v I. nadstropju.	(27 j
Veletrgovina, razpošiljalna
R. Stermecki
Celje - Slovenija.
na Dunaju
Cementna (l"
strešna opeko
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta St. 2.
Tovarna
Bochmann
Fran Rudi, Maribor
Vila „Alwles".	(?5)
priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike} stroje za ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik: