§ul	O	m o®		G) (d
©Trs				
Vsem
naročnikom in čitateljem, inserentom in sotrudni-kom iz srca želi vesele in srečne
božične praznike
MURSRil KRMIM
					
B		i		[GJJSj	H
			U	O	
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. t Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: cri g. ]os. Benko v M- Soboti telefon številka S.
Št v. rač. poštne hran, 12.549
rhaja vsako n^delfo.
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.

Svetonoini mir
V linah se bo zamajal veliki zvon in nas z resno in mirno besedo povabil v cerkev. Odmev njegove blagoslovljene besede se bo dotikal naših okenc in vrat, nas poklical na cesto, ki pelje do razsvetljenega božjega hrama. Gole krivenčaste veje jablan ob hišah, bukov in hrastov v gozdovih, vitkih topol ob poteh, bodo prisluškovali zvonovom, ki pojejo in oznanjajo pesem božiča in govorijo o rojstvu Boga — človeka. Velika skrivnost: Bog v podobi otroka v jaslicah! Izginila je neizmerna dalja, ki loči Boga in stvarstvo, nebo se je nagnilo k zemlji in človeško uho je zaslišalo angelove besede: „Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar. Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno." Prišel je, da bi prinesel ljudem mir, da bi pri njih rešil, kar je bilo izgubljenega. Ali se je uresničilo Njegovo poslanstvo?
Dvajsetič po veliki vojni, kije v toliki meri spremenila tok naše zgodovine, prihajajo dnevi rojstva Gospodovega. Povojno življenje je bilo nasičeno nad in razočaranji, padanja in dviganja duhovnih in gmotnih vrednot. Kljub težkim dnem, ki jih je polna vsa - naša preteklost, pa se božični prazniki dvigujejo iz njih kakor zeleneči otoki, sredi ubijajoče puščave, kjer vsaj za nekaj časa pozabimo vseh morečih skrbi in se udajamo mamljivi veri o vsem
dobrem, kar živi v človeku. Čim več je okrog nas zmede in tež-koč, tembolj se udajamo tem na-dam, ker si pač Božič ne da vzeti stare pravice, do nekega, čeprav še tako skromnega upanja.
Le spomnimo se nazaj, na praznike v prejšnjih letih, kako se je v tem času vedno in vedno oglašala želja po miru in uresničenju besed angela, nad betlehemsko štalico v skrivnosti polni noči: „ Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji..." In leto za letom moramo ravno v teh časih povdarjati: Kakor velik plamen iz mraka vstaja sredi vseh negotovosti in težkoč krik milijonov prestrašenih ljudi: Miri Danes ta beseda ni več klic po lagodnem uživljenju, ki se boji Se tako male sence. Sedanje stremljenje po miru je 2e boj zoper nevarnost nove
HursKa Sobota, 25. decembra 1938.	ŠTEV. 52.
■■■■M^niHIHIHHaBaHHBaBHHMHHHiHHHHaaBaHBaMi
splošne vojne, saj je žvenket pripravljenega orožja slišati iz vseh koncev in krajev na smrt bolane Evrope. Mirovna misel ni več to, kar je še bila pred leti: lepo napisana beseda na izbranem papirju, marveč je postala življensko-ob-rambni odziv na pretečo nevarnost, neizprosen boj s skritimi silami, ki hočejo uničiti naše domove, razdreti naše družine in širom zemlje posejati neme grobove, nad katerimi bi se izpla-kale naše žene in osiroteli otroci. Boj za mir je postal za vse narode na svetu življensko vprašanje.
Nekoč je rekel predsednik Združenih držav Amerike, dadevede-set odstotkov prebivalstva vseh omikanih držav na svetu ne mara vojne Pa se bo marsikdo vprašal: Zakaj še ni ponehalo bratomorno klanje v sončni Španiji? Zakaj še tisočeri umirajo dan za dnem na bojiščih Daljnega vzhoda? Zakaj se še vedno niso razpršili grozeči oblaki nad Evropo? In češko-nemški spor, pri katerem je manjkalo le za las, da se niso nad Evropo razbesnele peklenske sile bojne vihre? Odkod
plazovi novih vojnih nevarnosti, ki so se nakopičili med Italijani in Francozi ? Ali res odločuje pri vsem tem volja ostalih deset odstotkov? Odgovor na ta mučna vprašanja je v tem, da vprašanje miru ni bilo še nikdar tako zapleteno, kakor danes. Ni temu kriva samo politika, ki jo vodijo državniki posameznih držav, koren zla tiči v gospodarskih stiskah, v težki krizi nrastvenih načel in novih nazorov, ki zastrupljajo najširje sloje narodov. Človeštvo je podobno bolniku, ki je izgubil jasnost misli in silo volje. Povsod dela napake, povsod vidi večje težave, kakor so in vidi strahote tam, kjer jih ni. V severnih deželah imajo še danes starodavno navado, da prirejajo malo pred božičem, ko so dnevi najkrajši in noči najdaljše, praznik svetlobe. S tem izražajo prastaro vero, da bo luč premagala temo. Nekoliko te vere bi potrebovali še za človeško zgodovino: tudi tu naj luč premaga temo in »raz! Le na tem bo vzrastlo zopet zaupanje med aarodi, ki je danes krvavo potrebno, da se bo ures-
ničilo božično poslanstvo iz neba: »Mir ljudem na zemlji..
Kakor je Božič praznik miru, tako je tudi praznik otrok. Hvaležni smo vsem tistim, ki so v naši otroški dobi nam ta dan napravili za naš praznik. Ali ni sedaj naša skrb, da drugim otrokom božič naredimo za njihov praznik? Božič pa je tudi praznik družine. Vsakdo je vesel, da je v letu vsaj en večer, ki zbere vse, ki skupaj spadajo, ko je v letu toliko dni, ko nas skrb in delo razprši na vse strani. A vsem pa naj bo Božič praznik ljubezni! Pomislimo, če ni kje blizu nas otrok, ki nima toplega ognjišča, ki nima staršev, ki bi ga mogli osrečiti z božičnimi darovi. Pomislimo, če morda ne poznamo družine, ki se utaplja v bedi in pomanjkanju. Odprimo naše roke in naša srca in dajmo tudi nam samim najlepši božični dar: zavest dobrega dela, ki je vrednost človeka. Biti v službi svetlobe, ljubezni, pravice in napredka je najlepša božična misel, ki bo še dolko živela v nas, ko bodo kdaj 2e utihnili praznični zvonovi božičnih dni.
POLITIKA
poročajo sedaj časopisi, da je vsem pobral levi čevelj, ker je pri voiiivsh propadel.
V	neki bosanski občini so začeli
na dan volilev v vseh cerkvah zvoniti mrliču. Ko so ljudje spraševali kdo je umrl, so jim rekli, da poslanski kan-didst. R&di tega so šli volit drugega. Ko je to zvedel kandidat, ki seveda ni umrl, se je z avtom pripeljal v vas pa je bilo že prepozno. Izvoljen je bi! njegov nasprotnik.
V	Rumumji je kralj razpustil vse sirsnke in ustanovil samo eno, ki bo imela vso politično oblasti. To je sto ril najbrž radi zunanjega pritiska, ker se boji usode, kakriaa je doletela Češkoslovaško.
Španski general Franco hoče ob naviti zopet nekdanjo špansko monarhijo. V ta namen je sedanja španska viada že dovolila bivšemu kralju Alfonzu, da se s svojo družino vrne. Vrnjena so mu tudi ?sa njegova pose stva, ki so mu jih bili zapienili.
PRIMARIJ
Dr. MIRKO HOUŠKA
specijalist za notranje bolezni
se je preselil k bolnici Kolodvorska 3,
RONTGEN
Presenečeni delavci
Pred kratkim je prišlo mnogo delavcev iz Nemčije v M. Soboto Naprosili so nekega lastnika tovornega avtomobila naj jih odpelje domov v Rogaševsko kotlino. Ko so dobili odklonilen odgovor, so bili presenečeni, še bolj so pa postali razočarani, ko jim je lastnik avtomobila povedal, da je bil pred par dnevi strogo kaznovan, ker je iz tujine prišle delavce in prtljago odpeljal na svoje domove
Od dolge vožnje trudni in izmučeni so delavci nezadovoljni tavali po Murski Soboti. Brez prtljage bi počasi odšli domov, s prtijago jim pa ni bi io mogoče odpotovati.
Red ie povsod potreben, vzdržuje se pa ie tedaj, ako se uveljavljajo predpisi. Uveljavljanje predpisov in potrebe v življenju se pa mnogokrat
DVOLETNO JAMSTVO
mmm
SAMO ZA PRI NAS KUPLJENE
S9B10BPRBRTE OSMON S*CH"NWERK NORA NEMEC JANEZ, MURSKA SOBOTA.
Velika izbira rabljenih aparatov z jamstvom. Zamenjava rabljenih aparatov najugodneje. STROKOVNO POPRAVILO IN FOLNENJE AKUMULATORJEV.
Vsem svojim odjemalcem in znancem želimo vesele praznike in srečno novo leto.
prav čudno križajo in tako tudi v te s slučaju. Toda u?aževati je potrebno predvsem socialne okoinosti, potem pa šele predpise, kajti zadovoljstvo je več vredno, nego zadoščenje goto vemu redu
Potek letošnje sezone v zdravilišču Slatino Hadenci
Slatina Radenci, ki se je z gradnjo številnih novih objektov in z ureditvijo sodobnih kopal žkih naprav, ki us trezajo vsem zahtevam tudi najbolj razvajene mednarodne publike, tekom zadoMi let povzpela med najlepia in najboljša zdravilišča v naši državi, izkazuje tudi letos prav živahno turis tično sezono. Podatki o potekn letoš nje sezone pa vendar kažejo nazadovanje števila gostov in tudi precejšnje nazadovanje števila nočnin napram lanskemu ietu. Medtem ko je leta 1937 izkazalo zdravilišče Slatina Radenci 1 766 gostov s skupno 25 078 nočni-nami, je to število v letošnji sezoni padlo na 1.623 gostov z 19 335 nočninami, Število gostov iz naše držaje je ceio za malenkost poraslo od 1 304 na 1,319 pač pa je nazadovalo število nočam domačih gestov od 18 220 leta 1937 na 15 854 Prrcej nazadovalo je števiio inozemskih gostov, ki jih je bik> teta 1937 v Slatini Radenci 462 s 6.858 nočninami med tem ko jih je bilo v retofnji sezoni komaj 305, skup no 3 701 nočninami. Ta padec je orl pisovati v prvi vrsti izostanku gostov iz bivie Avstrije, ki so v prejšnjih le-t h ravno v predsezoni predstavljali večji del obiskovalcev .tega zdravšlsi čs, kar pa so letos onemogočili dogodki ob priključitvi Avstrije z Nemčijo. V primeri z letom 1937 je letos število avstrijskih obiskovalcev Slatine
Ridenci nazadovalo cd 403 na 200, ravno tako tudi štesilo nočnin od 6 104 na 2 509 Kar se tiče obiskovalcev iz ostalega inozemstva je opaziti razve seljiv perasi števila gostov iz Madžarske in Italije. Na obisk gostov iz nriže države so precej občutno vplivale tudi alarmantne vesti o poplavi Mire, ki pa samemu zdravilišču ničesar ni prizadela. Preplašeni od pretiraš h v«sti so že najavljeni gosti kar trumoma odpovedali obisk in storni-raii naročila m zdravilišče Slatina Radenci je radi tega imelo ogromno škodo. Iz tega vidimo, ksko d3lekosežne in usodne posledice utegn?jo imeti pretirane ali celo neresnične vesti. Za padec števila nočnin moramo iskati vzrok predvsem v precej nestalnem vremenu letošnje sezone, zarsdi katerega so gosti predčasno zapuščali zdravilišče. Tudi nesigurni mednarodni položaj v zvezi s sudelskitn vprašanjem je povzročil, da so gosti v onih kritičnih dneh predčasno odpotovali. Padec nočnin nam n?zorno predočuje koeficljent o po?preč?seaj trajanju bivanja gostov: ieta 1937 je prišlo na enega gosta povprečno 14.20 nočnin, medtem ko odpade v letošnji sezoni na enega gosta povprečno ie 12 04 nočnin. Če vpoštevamo vse navedene težkoče, ki so ietos ovirale tujski promet ?n obisk zdravilišča Slatina Radenci, moramo biti z opisanim potekom letošnje sezone še povsem zadovoljni. Upati je, da se letošnje težkoče v prihodnji sezoni nt bodo več ponovile ter da bo zdravilišče Siatina Radenci tudi v bodoče nadaljevalo lepo pot napredka in razvoja, ki ga je pokazslo v zadnjih letih in ki ga to krasno zdravilišče na obronku naših gostoljubnih Slovenskih goric po danih predpogojih po vsej pravici in v polni mer! tudi zasiuži.
Vsa notranja politika se suče še
vedno okrog nedeljskih volitev, pri kateri je zmagala z veliko večino lista dr, Milana Stojadinoviča. Lista pred sedniks vlade je dobila v Sloveniji 170 252 glasov ali 78 64% Vse druge stranke na listi dr. Mačka so v ne deljo dobile na Slovenskem le 45,123 glasov, kar znaš?? nekaj nad 20% Ljotičeva lista je zbrala 1132 glasov, dočim je smela pri zadnjih volitvah še 2500 glasov.
Z veliko večino pa je dr. Maček zmagal v hrvaških in d^lrsatinskih krajih. Tam je dobil toliko glasov kakor še nikdar doslej. Na Hrvaškem je zanj glasovalo 529 712 volilccv, kar znaša v odstotkih nad 82. V Dalmaciji je dobil 159 428, kar da vod stotkih okrog 78 To večino je dr. Maček izsilil, ker mu je državna ob last pustila vso volilno svobodo. S tem je hotel vsemu svetu pokazati, da je on pravi voditelj hrvaškega narods, kar se mu je pa že prej posrečilo.
Dr. Stojadinovičeva Hsta je do bila v donavski bsnevini 72%, v m o ravski 76%, v vardarski nad 75% v zetski 64%, v Beogradu 77% v vardarski in drinsM, kjžr le prebivalstvo precej mešano, m 51% vseh oddanih glasov. Tako je zs dr. Stojadinoviča glasovalo 75% vseh Srbov. Po okrajih je dobila vlada, dve tretjini vseh okrajev, to je 234, Maček 120, Ljotič pa 2 okraja.
Neki bivši hrvatski poslanec odgovarja v svojem glasilu na vprašanje, kaj bo sedaj po volitvah, tako le: »Volitve so pokazale, da je Maček nesporni vodja Hrvatov, Stojadinovič vodja Srbov ia Korošec voditelj Slovencev. Ker je Maček čakal, kdo bo postal na svobodnih volitvah voditelj Srbov, da se bo z njim pogajal, je sedaj stvar jasna. Ta namen so imele tudi te volitve. Sedaj je treba le nekaj dobre volje, pa se bo lahko skleni! sporazum. Bog daj da bi bilo tako.*
Poslanski mandati se po obstoječem volilnem zakonu porazdele tako, da tista lista, ki je v vsej državi dobila največ glasov, pobere v vsaki banovini tri petine vseh mandatov, če tudi bi v tisti banovini ne dobila večine. Taka pripadajo na Slovenskem vsi mandati JRZ. Na Hrvaškem dobi JRZ 45 poslancev, Mačkova lista pa le 31. V Dalmaciji JRZ 14 Maček 10. V »rbaveki JRZ 20, opozicija 6. V drinski JRZ 30, opoz. 6 V vardarski JRZ 42, opoz. 3. V zetski JRZ 26, opoz. 6. V donavski JRZ 49, opoz. 4. V rso-ravski JRZ 40, opoz. 1. V Beogradu dobi JRZ vseh 5 poslancev.
Vsi člani kraljevske vlade so se zopet vrnili v Beograd. Na eni izmed zadnjih sej je notraji minister dr. Korošec podal izčrpno poročilo o poteku nedeljskih državnozborskih volitev. Politična živahnost, ki je pred volitvami zajela vse kroge, je docela splahnela ter se je politično življenje zopet povrnilo v svoj mirni tok.
O poslanskem kandidatu, ki je v Črni gori volilcem delil levi čevelj in obljubljal ie desnega, če ga volijo,
Natakarica Šarika
. . . In Šarika je ostala brez služ be, Žalosten, deževen dan je bi!, ko je stopila na cesto. Vse nebo js bilo prepredeno z gostimi obiaki in počssi je rešilo.
Široka blatna cesta je stala pred njo, cesta po kateri je šlo in še hodi že tolško in toliko ljudi, cesta brezposelnosti in — propada. Vedela je da ni sama, dobro se je zavedala, da je postala članica milijonske bedne ar made, k! blodi po svetu in mučil jo je, ne občutek csamelosti, ampak občutek strašne krivice, ki se ji je zgodila.
Z lepimi, kakor nebo plavimi očmi, oprtimi v daljavo, je počasi korakala brez cilja po blatu. Neprestano so ji zvenele v ušesih še zadnje besede gospodarja: »Odpuščeni ste, lah ko greste 1" Kakor v sanjah je stopila na cesto in v mislih ji je blodilo nešteto nerazumljivih vprašanj. »Zakaj so me odpustili, kaj sem naredila?" tako se je spraševala, toda odgovora
ni bilo od nikoder, njeno mlado naiv no srce se ni spoznalo življenja z vseh strani.
Natakarica Šarika je bila lepo, postavno in polteno dekle. Prišla je od nekod z one strani Mure. Mlada in že nepokvarjena niti pomislila ni nato, kaj jo vse čaka. Bila js vsa srečna, da je dobila službo in v tem veselju je pozabila na vse drugo.
Dnevi so tekli nemoteno drug za drugim. Najrazličnejši ljudje so skušali na najrazličnejše načine (nekateri ceio z denarnimi pismi) pridobiti njeno ljubezen. Ali Šarika je ostala kljub mamljivim vabam poštena. Oddala je že svoje srce Petru. Samo parkrat sta se videla in že sta se vzljubila. Toda ni jima bilo dano, da bi dolgo uživala svojo srečo. Petru so prepovedali hoditi z natakarico in sklenili so, da ga bodo poročili z »pošteno punco iz poštene hiše*. In res so se vsedli v avtomobile, se odpeljali nekam na Štajer in pri litru vina ter kranjski klobasi barantali o ženitvi, kakor da bi
kupovali kravo in končno so zbaraa-taii: Peter je postal zaročenec. Sedaj je bilo treba gospodarju, mogoče še kaj drugega in natakarica Šarika je bi la na cesti.
S solzami v očeh je premišljevala, kaj naj vse to pomeni Počasi se ji je začelo svitati v možganih ia zavest, da se ji je zgodila krivica, da je bila ponižana, da jo smatrajo za manjvredno bitje, ta zavest jo je še bolj potr-la. Ljubil« je z vsem svojim srcem, bila je zvesta šn poštena in zato je bila vržena iz službe. Sirota ni vedela, da n! vsem dovoljeno ljubiti, zaman si je stavljaia razna vprašanja, odgovora nikakor ni mogla najti in glasno je Šarika, kakor otrok zajokala, jokala pozno v noč . . .
A življenje teče dalje . . . Zajel jo je val življenja, resničnega in trdega, postala je Šarika žrtev ljudske pokvarjenosti in podkupljivosti in Bog ve ali jo življenje ne bo potegnilo v vrtinec strasti in propada, Bog ve ali bo tudi v bodoče ostala poštena. . .
Začasna ustavitev našega listo
Vsem cenjenim naročnikom »Murske Krajine" naznanjamo, da smo pri-morani s 1. januarjem 1939 začasno ustaviti izdajo našega lista. V glavnem nam daje povod za ta korak, netočno plačevanje naročnine, radi česar je uprava lista prišla v velike težkoče radi plačila upravnih stroškov. Vse izdatke v t skarni kakor tudi davčne obremenitve mora uprava sproti poravnavati, veliko število naročnikov pa naročnine ne plačuje, čeprav so bili na to ponovno opozoijeni. List ima toliko naročnikov, da bi lahko z naročnino in dohodki iz oglasov sproti poravnal upravne stroške, če bi se naročnina redno plačevala. Iz tega sledi, da so zakrivili ustavitev lista številni naročniki, ki nočejo plačevati naročnine, dasiravno so list redno prejemali.
Zelo težko nsm je izvršiti ta sklep, ko vidimo, da se naša Sobota vedno bolj širi in v vsakem pogledu napre duje, temu primerno bi trebali imeti udi domači časopis. Toda tudi za do tnači list je potrebno imeti uvidevnost n ga podpirati, če že ne drugače, pa ssj z rednim plačevanjem naročnine z naših poljudnih člankov ste mnogo vedeli, kaj se je dogajalo v naši po trajini in kaj v zunanjem svetu. Mno-okrat ste tudi čitali članke gospo-arske in trgovske vsebine. Sedaj bo se to odpadio in ml vemo, da bodo o naši zvesti naročniki težko pogre-»ali. Vemo pa tudi, da je v prosvetno n gospodarsko kulturnem pogledu domač list za našo pokrajino prav veke važnosti posebno za podeželsko judstvo, ki ni zmožno dnevnika na-očiti. Izobraževanje sloni na mnogem Itanju knjig in časopisov, snov, ki e jo čite, je pa potrebno v gotovih rimerih v praksi izvajati.
Vsem onim, ki so nas s točnim ilačevanjem naročnine podpirali se jrav lepo zahvaljujemo, zamudnike pa trosimo, da plačajo zaostalo naroč-lino in se s tem izognejo neprijetnem osledlcam.	UPRAVA.
Uspeh gospodinjskih tečajev
V zadnjem desetletju se je vršilo ri nas mnogo gospodinjskih tečajev, epi uspehi teh tečajev se l3hko opatije povsod. Naše podeželske kmečke eklice, ki so danes nekatere že orno-•ne in samostojne gospodinje, so si a temelju sličnih gospodinjskih teča v, svoje gospodinjstvo in red v sta-jvanju najlepše uredile.
Poleg tega z veseljem opazujemo iko spretno in lepo so zmožne vršiti ostrežbo omizja pri raznih priredit-sh v javnih prostorih pa tudi v svo-h domovih v slučaju obiska zunanjih pstov. človek, ki prihaja iz mesta na iželo in ima priliko prisostvovati odeželskim prireditvam bodisi v javil lokalih, ali pa na domovih posa-eznikov, je naravnost presenečen nad ko solidno, lepo in etiketi primerno istrežbo, ki je v marsičem boij prl-na, nego marsikatera mestna. Seveda to se dogaja večinoma tam, er so naša dekleta obiskovala gospo-njske tečaje in so na tečajih pridob-«o znanje v vseh primerih prak--inega življenja dosledno uporabljale, ito je želeti, da bi se tovrstni tečaji 11 našem podeželju tudi nadalje prav (gostoma vriili in seveda tudi ob« tavali.
Zahvala
Vsem tistim, ki so ob sedanjih skupščinskih volitvah dali javno in odkrito priznanje naporom in gospodarskim ter političnim uspehom sedanje vlade v naši državi, kakor tudi tistim, ki so izkazali zaupanje meni za moje skromno delo in pridobitev za naš okraj, izrekam ob moji izvolitvi za narodnega poslanca svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvalim vsem tistim, kreme-nitim možem, kateri se niso dali zbegati po brezvestni in lažnjivi agitaciji, temveč so odločno dali takoj svoj glas za vladno listo in niso čakali na to, kdo bo imel večino, da bi se potem tistemu pridružili. Vsem tem tisočem zna-čajnežem in poštenjakom še enkrat čast in hvala, kakor tudi zvestoba za zvestobo.
BAJLEC FRANC.
Zveza poljedelskih delavcev
v Murski Soboti
Vljudno vabimo vse odbornike in zveste ter dobre somišljenike — člane, naše organizacije, da pridejo v četrtek dne 29. decembra 1.1. ob 9 uri dopoldne vsi v Mursko Soboto, kjer se bo vršil v Delavskem domu v organizacijski sobi zelo važen odbor-niiko zaupniški sestanek, na katerem bomo razpravljali o načrtih bodočega delovanja ZPD ter o bodočih potrebah Prekmurskega delavstva, ki se bo prihodnje leto zopet podalo v tujino za svojim zaslužkom. Odbor ZPD.
Požari v zadnjem času
Dne 30. novembra t. 1. ponoči je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju g. Abraham Janeza v Šalovcih št. 78. Poslopje je bilo leseno in s slamo krito radi česar se je požar naglo širil. V prav kratkem razdobju je dospela na požarišče domača gasilska četa, ki je s svojo motorko požar hitro pogasila.
Moderna motorna brlzgalna je res priporočljiva, kajti i njo je mogoče doseči na vsakem požarišču prav lepe uspehe. Nele gasilske čete, marveč tudi občine bi se morale potegovati za nabavo vsaj ene motorne brizgalne s potrebno dolžino cevi. Ce bi bilo v območju vsake občine le ena motorna brlzgalna na razpolago, bi bilo z lahkoto mogoče vsak požar že v kali zadušiti in s tem obvarovati občane velike škode.
Domaajševci.
Gotovo se slama, ako ni mokra, prav rada vžge, toda sama aikoli. Pri nas je 10. decembra ob 20. in 22. uri izbruhnil požar na dveh kupih slame — last Cahak Janeza ia Breskoč Ludvika. Gotovo nista si sama slamo vžgala niti otroci, pač pa aajbrže neki hudobnež, bodisi iz maščevanja ali pa iz strasti. Oba požara so domači gasilci s pomočjo vaičaaov pravočasno pogasili, za httdebaežam sa pa orožniki uvedli poizvedbe ia obstoja upanje, da ga bodo izsledili In nazaanili.
domače v7esti
HTlurska Sobota:
—	Kolašice se prav prisrčno zahvaljujejo vsem udeležencem miklav ževanja, darovalcem dobitkov in obema Miklavžema s spremstvom. Odbor izreka zahvalo tudi g. ind. Benku, ki je dal bskor vedno svoj auto na razpolago.
—	Šahovska simultanka g. Vid marja. Šahovska sekcija SK Mure je priredila siroultanko znanega slovenskega šahista g. Cirila Vidmarja, proti kateremu je nastopilo 28 prav dobrih soboških šahistov. Sobočani so se dobro izkazali in so nudili g. Vidmarju močan odpor. Simultanka je trajala polnih 5 ur. G. Vidmar je dobil 14, zgubil pa 9 partij, dočim je b lo 5 partij neodločenih. Pra tem je posebej pohvaliti naše mlajše šahlste dijake, ki so šestkrat prisilili odličnega igralca h kapitulaciji.
—	Sprememba posesti. Mizarski mojster g. Šebdk je prodal svojo še ne popolnoma izgotovljeno hišo na Radgonski cesti g. Ludviku Šiftar Iz Polane. Novi lastnik je premožen posestnik in bo gotovo zmožen vsa potrebna dela na poslopju dokončati. Dal ga bo v najem stanovalcem in s tem omilil pomankanje stanovanj pri nas.
—	»Športni ples*. 1. februar je tradicionalni daium športnih plesov tuk. športnega kluba Mura. Ti tradicionalni plesi, ki se vrstijo že skozi mnogo let pod raznimi devizami, so zasloveli daleč na okoli. Vzorni organizaciji je pripisati, da so bili gostje zadovoljni ter da je uspeh teh prireditev iz leta v leto rastel. Tako se je videlo na teh prireditvah goste Iz Maribora, Ptuja, Celja, Ljubljane, Kranja, čakovca, Varaždina, Zagreba in celo iz Beograda, ki so vsakokrat izjavljali, da so redke prireditve, ki bi tako uspele. — Kakor se doznava, bo S. K. Mura priredila tudi tega 1. fe. bruarja svoj tradicionalni ples in to sedaj pod devizo »Športni ples". Popoten uspeh vseh dosedanjih prireditev, kakor tudi poznana požrtvovalnost klubovega vodstva, nam že vnaprej jamčijo, da bo uspeh te prireditve na isti višini, kakor vseh dosedanjih prireditev ter ne bo potreba nobenemu od gostov obžalovati svoje udeležbe. Igral bo naš najodllčnejšl plesni orkester Adamič Iz Ljubljane.
—	Novi avto prevoznik. Že pred nekaj tedni je dobil g. Hujs v Murski Soboti uradno dovoljenje za prevažanje potnikov s svojim modernim luksuznim avtom. Avtogaražo ima v dvorišču hotela Slon v M. Soboti, telefon št. 40. Poleg drugih je tudi g. Hujs dober trezen m zelo siguren šofer, zato ga cenjenemu občinstvu priporočamo.
DOPISI:
—	Izpit je napravil. Učitelj g. Koloma*) K&čaa iz Kriievcev je napravil strokovni izpit z odliko. Čestitamo 1
—	Gasilske veselice. Dne 26 decembra t. I. se bodo VTšile gasilske veselice in sicer na Tišini v gostilni g. Cipota, v Kruplivniki v gost. g. Bertalaniča, v Križevdh v gost. g. Šo-kal Ludvika, v R«tkovCSfc v gost g. Lepota Karla, v Mačkovcih v gostila! g. Kecet Ludvika ia v Gornjih Petrov-cih v eni izmed tamkajšnjih gostiln.
—	Cankova. Učiteljica 5. razreda drž ljudske šole v Cankovi, gdč. Ivanka Žmavc, je obrazložila svojim učencem nepopisno bedo tudarske dece iz Leš pri Prevaljah, nastale vsled ustavitve premogovnika. Takoj pripravljeni na pomoč, so začeli prinašati otroci iz lastnega nagiba — med njimi tudi najsiromašnejši — karkoli jim je zamogla dati dobra prekmurska mati. Na ta način so nabrali živil za cel zaboj in vsak otrok je priložil pošiljki prisrčno božično voščilo za uboge šolarje iz Leš. Šola na Lešah je uprizorila božičnico, ki so jo leškim ubožcem priredili dobri prekmurski otroci. Zahvaia je bila »tisočeri Bog lonaj" in ganljiva pisemca leških revčkov šolarjem petega razreda na Cankcvi. AH se jih ne bi spomnil še kdo in posnemal?
—	Ustavitev lista. Izdajanje našega lista bomo začasno s 1. januarjem 1939 ustavili. Zato prosimo vse uprave tednikov, ki. nam svoj list v zameno dostavljajo, naj nam ga v bodoče več ne pošiljajo.
—	Božična in novoletna voščila. Vsem svojim družinskim članom, domačim vaščanom ter ostalim prijateljem in znancem voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto: Ludvik Pondeiek iz Lucove, sedaj na delu v Nemčiji, dalje delavci na Kneževem v Baranji: Hfil Anton iz Kruplivnika, Knaus Karol, Korpič Peter, Barber Viktor in Madžarič Imre iz Markovec, Kerec Janez, Hajdinjak Josip iz Vi-doncev, Žldo Imre iz Čepincev, Celeč Ludvik iz Gor. Lendave, Felkar Anton Iz Sv. Jurija, Novak Janez iz Kušta-novcev, Gergar Ludvik iz Kukeča, Vin-čec Josip iz Adrijancev, KlementKar-lo in Fartek Josip iz Matjaševcev kakor tudi g. Franc Žujs iz Dol. Slsve-čih, sedaj v Nemčiji.
—	Tišina. Po dolgem času so se naši vaščani odločili nabaviti javno tehtnico, kar je res, posebno iz gospodarskega stališča, za pozdraviti. Kakor je bilo težko napraviti sporazum za nabavo tehtnice, tako je sedaj dvojno mnenje občanov glede določitve mesta tehtnice. Nekateri so za to, da naj bi se tehtnica postavila v sredini vasi, drugi pa na križišče cest pred gostilno gospe Zdkš. Vsekakor pa je pričakovati, da bo prevladala razsodnost onih, ki se potegujejo, da bi se tehtnica postavila na križpoti, tam nekje, kjer je bil stari gasilski dom, ker se bo tehtnica na tem mestu bolj obnesla, nego pa če bi bila postavljena na sredi vasi. Tehtnica bo javna. Zato bi se naj postavila aa prometni prostor tako, da se jo bodo z lahkoto posluževali domači ia vsi drugi sosednji vaščani. Vrh tega je potrebno, da je tehtnica na takšnem prostoru, da se vozovi okoli aje neovirano obračajo in to je edini prostor na križišču pred občinskim demom. Upoštevati se mora tudi dejstvo, da bo potrebno imeti tehtničarja vedno na razpolago ia zato bi bil edino eden občinski uslužbenec, ki ima stalno zaposlitev v občinski pisarni. Nikakor pa ni primerno določiti za tehtničarja enega izmed kmetovalcev, ker mu ae bi bilo, z ozirom na zaposlenost aa svojem posestvu, redno izvrševati svojo službo. Nesmiselno bi bilo, ia glede dohodkov od tehtaaja tudi zelo škodljiva, aka bi morali vazevi ali drugi tovor, pred »I g« čakati na tehtanje, aata aaj se v iateresu reda ia dohodkov od tehtaaja, pasta vi tehtnico na križišče pred abfinakim domom, kamor po pravici tudi spada.
Nišelvicer Slavko:
„Ob dvajsetletnici"
„V Imenu Njegovega Veličanstva Kralja Petra I. proglašam zedl-njenje Srbije z neodvisno državo Slovencev, Hrvatov In Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov In Slovencev*.
Komaj utihne grom topov na Balkanu, že je tu usodno leto 1914; streli v Sarajevu so znak za začetek nove, strašnejše borbe. Centralne velesile navale na izmučeno Srbijo; v zavesti, da je Srbija Piemont Južnih Slovanov, nastane geslo: »Srbija mora izginiti z zemljevida Evrope!" Kot bi pritak nil bakljo k slami, se iiri požar. Po vseh deželah sveta se bije obupen boj. Slovani, posebno mi Jugoslovani krvavimo in zdi se, da bomo izkrvaveli. Srbska vojska nastopi pot na Golgoto čez albanske gore; doma strašijo ve iala . . . Srbije ni več I -
V	slovanskih pokrajinah zmagovalcev vlada nasilje, polnijo se ječe — ljubljanski grad je. natrpan z našimi najboljšimi; kot najhujše zločince vlačijo po deželi nsše narodne voditelje in naie narodne svečenike, a na suhem bajerju grme puške ! — „Živela Jugo stavija!" kličejo žrtve in meje Jugo slavije se rišejo ....
Na frontah pa umirajo naši fantje in možje, dostikrat zaradi nesmiselnih domislekov mogotcev. Pšremisel, Fajti hrib, Monte Santo, Monte Mihaeio in Doberdob postanejo slovenskih fantov grob. Zdi se, da ni več rešitve. Kar se položaj spremeni, junaška srbska vojska se ponovno zbira, na vseh fron tah se pojavijo čudni »sovražniki", ki govore slovensko, hrvatsko, češko-poljsko. Vojak prisluhne in pcstavi puško k nogi. Zbirajo se dobrovolj-ski odredi in stavba ječe narodov se zamaje. V Judenburgu, v Boki Kotor-ski, v Radgoni grme puške, meje Jugoslavije se rišejo . . .
V	parlamentu odpovedo jugoslovanski poslanci pokorščino, predsed nik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec prečita izpoved, ljubezni do lastne grude ,majniško_deklaracijo"; narod zbira podpise, na sto tisoče jih je: podpisujejo starci, žene in dekleta — in tudi vojaki na dopustu. Tudi ta izpoved nosi pečat iz krvi. Osamljen grob za zidom ob Piavi kliče: Umreti^ sem moral, ker sem podpisal".
Junaška srbska vojska sTvrne pre-rojena z otoka Krfa, z njo koraka tudi divizija Jugoslovanskih prostovoljcev. Sredi septembraJ918 je prebita solunska fronta, nasilju se bliža konec, od zmage do zmage hite divizije in 7.
novembra 1918 vkoraka na čelu svoje armade v svoj stolni Beograd regent Aleksander. Že 28, odnosno 29, oktobra proglasimo Slovenci in Hrvatje ustanovitev lastne države._
Ogromne so bile žrtve, silni napori, lep pa je bil tudi cilj. Upravičeno je rekel dr. Stojadinovič:
»Našo državo niso zgradili diplomati pri zeleni rnizi lepo kadeč, zgrajena je na grmadah kosti In njene meje
so zarisane s krvjo l*
Danes, ko praznujemo veseli dan našega Zedinjenja, je naša dolžnost, da se spomnimo vseh juiafcov: znanih in neznanih, da počastimo z nekaj ti-hini trenutki srca, ki so žrtvovali svoje živlenje, »da svobodni bi vstali iz robstva tesnob . .
Grom topičev, glas zvonov, vrisk in petje veselega naroda je oznanjalo rojstvo naše skupne domovine. Ob Dravi, ob Soči in Ledavi pa je hodil sključen slovenski kmet in čakal. 12. avgusta 1919 se tudi^Prekmurje pridru ži svobodni domovini, izpolnjene so sanje Gregorjajzjlokležovja, dobro-voljca v Doferudži. 10. oktober in 12, november 1920 zasekata globoke rane v n*še narodno ielo. Slovenski kmet ob Dravi ia Soči se v molku še bolj skloni v neizpolnjenem hrepenenju.
Leta 1921 zapre trudne-cči Osvoboditelj naš. Kraij Peter I Na njegovo mesto stopi junaški sin Alefrsm-der Narod si ure£uje^ svoj doni, na Vidov dan tega leta dobimo prvo us tavo kraljevine Srbov, Hrvstov in Slo vencev; mogoče ni takšna, o kakršni so sanjali naši preroki in mučeniki, ali naia Je.
6 septembra 1923 — 101 strel iz topa naznani narodu veselo vest V Beogradu se je redil naslednik.
Leta tečejo. Ped modrim in skib nim vodstvom Karadjcrdjeviča se naša država urejuje, napreduje in se raz vija. Leta 1933 dobi tudi svoje pravo ime »Jugoslavija!!. Viadar naš in naš vodja hiti urejevatLjDdliOšaje z vsemi našimi sosedi. Na vzhod k bratu ga pelje pot uspešna- Jugoslavija in Bol -garija si podasta roki, še na zapad hiti v skrbi za svoj nared, da tudi tu vtrdi stara prijateljstva in pridobi svojemu narodu novih. Črna zavist in strah potisneta v roke plačancu mo-rilno orožje in nsjpečja žrtev za nssše osvobojenje in zediojenje pade.
NarocLjugoslovanski pa ponovno prisega, kleče na trdih tleh zvestobo •kupni domovini. Od Rakeka do Su
botice, od Trdkove do Soluna obljublja v silni žalosti zedinjen:
»Aleksender naš — Zedtnltelj naš', čuvati In očuvatl TI hočemo Tvojo — svojo Jugoslavijo /" Ko stopi na prestol naš mladi Peter II , namestništvo brez skrbi prevzame krmilo v svoje roke, ker vodi našo državo po razburkanem morju — lju bežen, ijubezen, ki bo, če bo sila največja, privrela vsa na dan in tujce zemije naše lačne utopila na dnu raz penjenih valo?.
Ko ob 20 letnici pregledujemo svojo zgodovino in se spominjamo žalostnih in veselih trenutkov tega razburkanega časa, je pač naša dolžnost, da se vprašamo:
Koliko smo storili ? So bila naša dela vedno usmerjena na to, da si uredimo svoj dom tako, kot ga je videl polkovnik Milan Pribičev;č, ko je leta 1919 zapisal:
»Naš ideal Jugoslavije ni bil nikdar samo nacionalen. Naša Jugoslavija še ni izgrajena. Osvobojenje in ena država Slovence?, Srbov in Hrvatov sta samo temelj, na katerem treba zgraditi veliko zgradbo, moderne kulturne in socjalne Jugoslavije. Napredno kmet-stvo s čistimi, prijetnimi domovi, s dobro hrano in s splošno pismenostjo; urejena vprsšanja_vseh vrst delavcev, moderna ;n zdrava_mesta, goste železniške mreže, velike trgovine in domače industrije, na morju naše velike ladje, ki bi pluie s morja".
Ali smo storili vse, kar nam je nalagala ljubezen do domovine? Mislim, da odgovor ne bo težak; če bi nam vest le kaj očitala, skesano priznajmo greh in putem ponovni v duhu pristopimo k onim našim svetinjam, na katere so prisegali v Celju in v Ljubljani prvi naši polki in spet ponovimo z njimi zaobljubo zvestobe do edine domovine.
S trdno vero v srečno bodočnost naše edine domovine stopimo pripravljeni pred Njegs, ki črta pota nsža in vodi našo usodo, da
„čuje i odsacLnaše glase i od sad n.amj)ude spasl", da nam čuva našega miadega vladsrja
Petra II, da čuva ves Kraljevski dom, da čuva lepo našo domovino Jugoslavijo]
yillHHIHIIIIIIIIIIItMMHIitMMHNMIimHllllllHIIHIIMMIIIIim,,HIIH
s
S
Vsem prijateljem želi
f vesele božične praznike in i | srečno novo leto 1939 J
I	SK MURA I
tiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuJiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Varovanje zdravja pozimi.
Vsaka letna doba prinaša s seboj bolezni in priložnosti zanje. Tako tudi zima. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da so tisti, ki te nevarnosti' pozna, lahko obvaruje pred njimi, ker vedno je bolezen lažje preprečiti, kakor pa jo zdraviti ali ozdraviti.
Najnavodnejša, pa tudi najrazšir-jenejša zimska bolezen je prehlad, ki ima običajno svoj glavni vzrok v nagli spremembi zunajne temperature, kar se po zimi redno dogaja, ko zapustimo toplo, zakurjeno sobo in stopimo na mrzel zrak. Ta razlika v temperaturi znaša pogosto do 40 stopinj ali še več. Dalje povzroča prehlad tudi daljše, počasno spreha janje ali postajanje na mokrem terenu zlasti še, če nosimo lahko obutev, k prepušča vlago.
Iz naštetih vzrokov morejo neiz ogibno slediti prehlad, nahod, kata grla, pljuč, hripa itd. Najboljše sred stvo za preprečanje vseh teh različni! bolezni in obolenj je, če postopne navadimo svoje telo na mraz in ga tako utrdimo. To dosežemo s pamet nim oblačenjem, daljšim bivanjem \ prosti naravi, na svežem zraku, gojenjem zimskega športa in telovad bo na prostem ali pri odprtem oknu
Otrok mora biti pozimi dobro oblečen, vendar pa nikdar preveč. Pa' vedno napram zračni temperaturi Otroci, ki niso navajeni na mrsz, vse zimo bolehajo. Najmanjši vetričjih po loži v posteljo. Otrok pri šestih leti je dovolj močan in veiik, da ga vpeljem v zimski šport n. pr. drsanje na led in sankanje. Nikar pa ni primerno z takega otroka smučanje, ker je pre naporno za njihovo srce in pljuča.
RJCHARD VOSS:
Rešitev iz vode.
Ko sva bila na tako čudežen način rešens, sva imela pred sabo vse življenje kakor svetlikajočo se pomla dansko trato, kjer bova lahko zmeraj hodila z roko v roki, ko bo vonj cvetja okoli naju, nad nama zmagoslavno Žvrgolenje škrjančkov, ko se bova kopala v solncu.
Ker sva še pravkar gledala smrti v obraz, si nisva mogla več misliti, da je še kaj takega na svetu mogoče; na svetu, kjer se dva mlada človeška otroka ljubita in sta srečna.
Pri vsej ljubezni in sreči pa sva morala vendar najprej vedeti, kje sva in kako bova najhitreje prišla domov; saj so domači gotovo prepričani, da sva izgubljena in mrtva. Kar sem lahko videl pri bledem soju zvezd, mi je bilo docele tuj«.« Tudi gore, ki sem jih zapazil v slabotnem obrisu, so se mi zdele ntzaanc. Po majem računu naju je moralo zanesti? zalo daleč in morala sva biti v okoli mesta Trieata. Moja aevtstica — kajti, to j« Judita
zdaj bila — je zeio pametno s?eto-vala, naj kar ob skali pGčakava jutra, potem šele naj odldeva dalje. Bila sva zelo lačna. Zlasti meni se je želodec zelo oglašal, vendar pa bi se bil docela pomiril, če bi me bila nevestica spet poljubila na usta. Jse pa sem vselej jemal le to, kar mi je kdo ponudil; in Juditka mi svojih ustnic ni drugič ponudila: saj ni mislila iti več zame v smrt, ampak zame živeti. Sa mo zame I
Pri njenih poljubih sem drhtel ks-kor neumen funt. Obenem se mi je tudi zazdelo, da sem v tem trenutku postal kakor po čarovniji iz neumnega fanta mledenič. Duhovnemu gospodu bi zastavil vprašanje, ali so to storili Juditini poljubi ali je storilo to nebo. Meni se zdi, da bi občutil on pri takem čudežu pravo nebeško veselje..
Kraj, kjer je najin zeleneči in cve toči čoinič nasedel, jc bil visoko nad bregom, zraven strme skalnate stene, ki je štrlela iz vrtincev kakor čer. Le s veliko težavo sva zaradi nezaneslji-ve svetlebe splezala nanjo in stala sdaj na kleči, kakor bi plavala nad vedavjesa, ki se je pod aama valilo in
valoveio, naju pa ni moglo več po-tegmts navzdol.
Stala sva na ozkem ekrajku por-firne siraie. T>k za n3ma se je skala strmo dvigala, da sva bila kakor mla da kraljevska dvojica na vzvišenem prestolu. Na tem tesnem kraju sva pričakovala prihoda dneva.
Meni je bil jutrni mrak nekaj vsak danjega. Vajen sem ga že bil. Toda to jutro se mi je zdeio, kakor še ni koli v življenju ne bi bil videl, kako se sence umikajo in se tema svetli. Zvezde 30 pobledele, julrni veter je sapihal. Komaj je pokril prvi svit nebo, že so začeli ptiči svojo pesem.
Tiho sta imenovala imena malih pevcev, katerih pesem je jasneje donela kakor šumenje valov v globini. Potem sva molče gledala, kako je vstajal dan iz noči, ki je bila temna kakor grob. Bilo jc kakor skrivnost.
Zdaj so pokrili nebo bledordeči in motno rumeni oblački. Vse stvari so dobile svoje oblike in barve. Zdaj sva videla, da se je reka razlila daleč iz svoje struge in poplavila vso dolino. Ta je bila podobna gorskemu jezeru. Na ilovnatih valovih so plula izrava-
na drevesa, odplavljeni tramovi, 01 tanki podrtih poslopij in še razne dri ge razvaline. Da bi se razjokala, bilo, tako da nisva več mislila na svfl je življenje in svojo srečo, ampak uničeno delo in upanje pridnih ljud
Potem so zažareii najvišji vrhovi jutrni zarji, da je dobilo kamenje j zifce in pričaio o božji lepoti. Obeuei o njegovi večni dobroti, ki daje soli cu, nebeškemu darovalcu ?sega ži Ijenja, cvetenja in rasti, da vsak di iznova vzide. Ko je to jutro pa njegov prvi soj na najina mlada, kv ku strmeča obraza, sem se spom prstana z majhnim rubinom, ki mi je bila podarila moja ljuba mati. V; sem ga s prsta, prijel Juditino desi roko in ji nataknil ozki, zlati obroč Govorila nisva niS, samo gledala se, globoko, globoko sva zrla dr drugemu v oči.
Res je bila otroška igra in ven sveto resna. Judita je napravila ob; kakor bi stala z menoj v cerkvi oltarjem in bi naju duhovnik blag slavljal. Tako je tudi bilo: nebešl solnce samo je blagoslavljalo najli otroško zvezo.	(Konec/

MIR LJUDEM
aaan^gaadaaaaaoaaaoaaaaa
Vsa zemlja z mesti, gozdovi in s prapori bojih postala je Bethlehem,
vsa zemlja ureja se tiho ob jaslicah Tvojih, radostna v žalostnem času tem.
NA ZEMLJI . . .
af«"oaaaonaanaaaaanc»aaaoa
Ne manjka svatb in pogrebov in smeha in solznih oči v tem dolgem, predolgem sprevodu, še smrt Jezdi v njem in mrzle zaspance budi ob Tvojem porodu.
Slavo Štine :
Sveta noč
Sveta, čudovita noč — sladki, blažen mir, srečo in božansko moč dihaš v vsemir!
Temno moder ves obok je neba — — skrivnost: k nam prišel je človek — Bog, kolika radost!
Zvezdice z nebesih dalj se lepo iskre: da je rojen novi kralj, svetu govore . . .
Polnočni zvon
Zazibal se je v linah bron, zazvonil je polnočni zvon, oznanil je prihod Boga, Odrešenika Jezusa.
Tja v cerkvico hitimo, kjer v jaslih Jezušček leži. V srce bo naše stopil sred tihe, tihe polnoči.
Minila je božična noč, vsem dušam dala je pomoč. Za goro vstaja beli dan — že bliža se božični dan.
Božič v Rusiji
Objavljamo božične spomine nekega inženjerja, ki je več let živel v sovjetski Rusiji.
V začetku meseca decembra, ko se v domovini začne advent, s! je vsak izmed nas, ki smo bili zaradi svojega posla raztreseni po daljni Rusiji, zaželel, da bi prišel za te dni vsaj v Moskvo. Če nam že zaradi dela ali denarja ni bilo moči priti v domovino, smo vsaj zahrepeneli po znancih, ki so kot svoja kolonija, bivali v Moskvi. O tem času, o božičnih dneh v Sovjetiji, bi vam rad kaj povedal.
Navadno je v tej dobi že po vsej Rusiji debel sneg. Moskovski stražniki so zaviti v ovčje kožuhe in pred strahovito hišo na Lubjanski, kjer je nameščeno vrhovno vodstvo politične policije, stoj jo stražniki z bajonet! v rokah prav tako nepremično ko poleti. Le v velikanske ovčje kožuhe so se zavili, ki so za dobrega pol metra daljši kot stražnik sam. V širokih gubah se ovija kožuh krog stražnika in leži tudi na snegu, da ne pride mraz do njega. In ko nastopi drug stražnik službo, ostane kožah ko Čuvajnica na snegu in namestnik šine vanj, da se ogreje.
Po cestah zapaziš še prav malo božičnega. Le v pisarnah, v trgovinah, brivnicah in gostiščih devajo prve letake na stene. Spet je na nogah »gibanje brezbožnikov" in po vseh kotih in vogalih se ti režijo v obraz zoprne karikature in zasmeh krščanstva.
Medtem so se približali prazniki. Nemško poslaništvo se pripravlja na otroško božičnico in skoraj vsi se z vozni odpeljejo člani poslaništva v Moskvo, da zberejo otroke svoje narodnosti. Blesttčih se oči prihajajo otroci zvečer domov, saj so po dolgem Času spet zaživeli v šegah svoje oddaljene domovine.
Sveti večeri — V političnih pisarnah sovjetskih uradov in tvorni« (za
kaj, sleherni oddelek ima svoj nad zorstveni urad tajno pisarno), je vse več ali manj razburjeno. Da je baš tako urejeno, da je na prvi božični praznik tudi prest dani Budno je pa treba paziti, da ljudstvo za cerkvene praznike nima prosto. Saj je sicer nevarno, da se udaja preveč verskemu premišljevanju.
Zatorej so nastavili za sveti večer »subotnik*. Subotnik je posebna oblika komunističnih obredov, ki jih radi nastavljajo na predvečere velikih političnih praznikov. Vsak ruski državljan mora tedaj v zvezi s svojimi delavskimi ali pisarniškimi močmi kaj telesno delati za splošno korist. Tako na primer morajo kidati sneg na dvorišču svojih delavskih torišč; ali kje v tvornici pobirajo staro železo in ga skladajo na kupe. Tu ni važno, kako in kakšno delo je opravljeno, marveč je smoter le ta, da se izraža komunistično prepričanje.
Tudi tako zvani presti dan pripada na podlagi »splošne in prostovolj ne odredbe" vsemu tovarištvu v korist in se torej delo opravlja brezplačno in se polaga na »žrtvenik socializ ma". Seveda se nihše ne upa zameriti politbiroju in tvegati svoje nameščenje. Tako zvani »volčji potni list" se more kaj kmalu dobiti in nesrečnik, ki prejme »volčji potni list", ne sme za več mesecev ali še delj časa ali za zmeraj dobiti nobene službe ne krušne karte in je brez vsakršnik pravici
Poslovil sem se od svoje pisarne kot zmeraj pred velikimi prazniki in sem prijazno, vendar jako odločno izjavil, da so zame bolični daevi — prazniki. Moj predstojnik se jc.kislo namrdnil in se nemo priklonil. Polglasno pa je zamrmral, ko sem 2e vrata zapiral: »Proklet, tujec I"
Ko je minila božična služba božja v protcstaatovski cerkvi, sem odšel
domov. Nemci stanujemo skoraj vsi skupaj v »bloku inozemcev", ki je z evropskim komfortom, to je s plinskim štedilnikom, kopalnico itd. opremljen posebej za nas. — Blagor mu, ki more biti na sveti večer med svojci! čeprav v tujini, mu je v lastni družini vendarle ko doma. Jaz nisem imel tega srca, da bi bil ženo in otroke prive-del v strahotne ruske razmere. Saj so me povabile druge družine k sebi, a kdor je s svojimi mislimi za poltretji tisoč kilometrov oddaljen od družbe, pač ni prijeten gest. In tako sem ostal rajši sam s seboj.
Doma me je čakalo že dolgo pričakovano poštno obvestilo, da sem dobil zavoj od domačih. A prekasno je bilo, da bi šel ponj. Mimo tega mi je prijazna moskovska carinama odmerila 1250 rubljev carine, dasi velja za inezemce tarifa 25 rubljev. — Nič kaj prijeten ni sveti večer, če samot-
no sediš med štirimi stenami in imaš račun za 1250 rubljev pred seboj. Zato sem kmalu odšel na cesto, da si malo ogledam božično Moskvo. Ničesar ni bilo videti, kar bi spominjalo na veseli, blaženi čas, ki ga obhajamo doma. Le snežinke so nenehoma polzele izpod neba in so milostno pokrivale vse umazanije sovjetske prestolnice. — Vse je bilo tako kakor vsak dan. Pred kinomatogrsfi so se gnetili ljudje. Kamorkoli sem se ozrl, sem zagledal sive, utrujene obraze. Le iz hiš inozemskih naselbin so se lesketale vesele lučke in je bilo slišati mehke napeve božičnih pesmi. Moskva pa je lebdela v vsakdanji sivini. A v duši marsikake-ga prebivalca je na skrivaj odjeknil spomin na nekdanje čase, ko je bilo toliko svobode, da so smeli verniki obhajati svoje praznike po svoje in niso še ničesar vedeli o veliki laži, ki ji sedanji sovjetski mogotci pravijo: svoboda.	(Dr. F. A. Frledel).
Gozdni ptiček ob jaslicah
Drobni gozdni ptiček, poji Tamkaj v revnem hlevcu loka Jezušček nocoj. S pesmico ga potolaži žalost v srcu mu oblažl.
Drobni gozdni ptiček, poj\ Tamkaj v revnem hlevcu sanja Jezušček nocoj. Sanja o bodočih dneh, solza mu blesti v očeh. Ptiček, poji
Drobni gozdni ptiček, poji Tamkaj v revnem hlevcu božje Detece nocoj sladko, sladko se smehlja — vsa bridkost je mimo šla . . . Ptiček, poj 1
flndrejček gre k polnočnici
Andrejček si je nataknil na noge škornje dokolenke, na glavo pa kosmato kučmo in se odpravil iz samotne hiše konec vasi na pot. Nikogar ni imel na svetu razen tete, ki je bila od starosti že vsa nadušljiva in sključena. Zato je Šel k polnočnici sam. Mislil si je: »Spodobi se, da ne-sem Jezuščku skromno darilo, da mu tako dokažem, kako ga imam rad". In je utrgal vršiček rožmarina na oknu in mu ga nesel.
Spotoma je Andrejček srečal sani z iskrim vrancem, ki se je veselo cin-gljal s kraguljčkl. V saneh je sedel gosposko oblečen mož. Ko je zagledal drobnega dečka tako samotnega korakati po cesti, je ustavil vranca In ga nagovoril:
»Kam pa ti tako sam?"
Andrejček je vljudno posdravll in odgovoril:
»K polnočnici grem, gospod". »Komu pa neseš šopek ?" je gospod poizvedoval dalje.
»jezuščku ga nesem", je zaupno povedal mali.
Neznanec v saneh je malo pomislil in mu zapeljivo prigovarjal:
»Daj ga raje meni, dečko I Cekin ti dam zanj".
Andrejček je vršiček rožmarina krčevito prižel na srce in dejal:
»Ne dam, gospod. Kaj bo pa Jezušček rekel?"
Neznančeve oči so zasijale svetlo kakor nebeške zvezde. Segel je v žep, sklonil se je k Andrejčku in mu stisnil tri lesketajoče se cekine v roko: »Na fantek, ker imaš Jezuščka tako radi"
In je zamahnil z bičem in kraguljč-ki so spet zvonko zacingljali v srebrno božično noč . . .
Kakor v čudežnih sanjah je Andrejček stopal dalje. V desnici je stiskal cekine, v levici pa darilo za Jezuščka in tako nepopisno svetlo in toplo mu je bilo pri srcu, da bi od radosti zaplakal.
Božično drevo in jaslice
Božično drevo ima globok pomen« Dvoje dreves imejte v mislih: drevo v raju, s katerega je Eva utrgala prepovedan sad in drevo, iz katerega so iztesali križ, na katerem je Jezus daroval svoje življenje za človeštvo.
Luči na božičnem drevescu pomenijo Jezuščka, ki nam je s svojim rojstvom in svojo mučeniško smrtjo ras-svetili v dušah temo.
Darovi, ki jih polagajo pod božii-na drevesca, nas spominjajo na vse dobrote in milosti, ki jih je Jezušček po svojem rojstvu delil z radodarno roko.
V nobeni hiši pa ne bi smele manjkati jaslice I Saj se je Jezušček v njih rodil. Prižiganje jaslic Je naš pristen domač običaj, sato bi si vsaka kiia morala predvsem oskrbeti jaslice in šele potem božično drevo, ki so ga iz tujine uvedli pri nas.
Me božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto žele
vsem svojim odjemalcem, članom In prijateljem naslednje tvrdke:
VELETRGOVINA
ASCHER B. IN SIN
MURSKA SOBOTA
Prekmurska banka d. d.
Murska Sobota
KUKEL KAROL
krojač Murska Sobota
TALANYI FRANC gostilničar Gornja Radgona
Hahn Izidor
trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami
PREKMURSKA TISKARNA Murska Sobota
BRATA BRUMEN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota
HAHN SAMUEL trgovina z mešanim blagom Murska Sobota
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIII1IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII
IN HLADILNICA
lUHIHHHHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIII
Josip Benko, M. Sobota
lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll«
BRUMEN JOŠKO podružnica „Peko" čevljev Murska Sobota
KEMENY MARKO
»Brezalkoholna restavracija" in mesnica
Murska Sobota
Ceh Franc
trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota
EBENŠPANGER ŠALAMON trg. z meš. blagom manufaktur. Murska Sobota
COR ANA trgovina z usnjem Murska Sobota
Občinska hranilnica
Murska sobota
HORVAT JANEZ mlatilnica in žaga Murska Sobota
PRESS KOLOMAN trgovina z usnjem Murska Sobota

VUKAN GEZA
mesar Murska Sobota
[HORVAT JOŽEF »Brezalkoholna restavracija" Murska Sobota
FAFLIK ALOJZ
Hotel " Central „
Murska Sobota
Cvetic Janez
tvornica perila in trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota
KREDITIH BBNRB D. D.
MURSKA SOBOTA
Bac Ludvik
hotelir
Murska Sobota
ČERNJAVIČ ALEKSANDER Kolodvorska restavracija Murska Sobota
HEIMER EUGEN in ARNOLD
železnina in trgovina z mešanim blagom
. Murska Sobota
TON-KINO DITTRICH Murska Sobota
Vučak Ludvik
hotelir, kavarnar in restavracija
Murska Sebeta
iesJMM
mm
3*E
PRODAJALNA WEISS Ž.
poslovodja Horvat Aleksander Murska Sobota
KMEČKA POSOJILNICA Murska Sobota
Hahn Pavel
veletrgovina
Murska Sobota
DITTRICH FRANJO
urar, draguljar in optik Murska Sobota
GUMILAR K. brivec in damski frizer Murska Sobota
ŠIFTA
mm
TVORNICA PERILA
MURSKA SOBOTA
KARDOS JOŽEF trgovina z žeieznino Murska Sobota
ADOLF PREISS prodaja „Tivar obleke" Murska Sobata
KRAMARIČ J.
brivski in frizerski salon Murska Sobota
OZVATIČ ŠTEFAN krojač M. Sobota, Agrarna ul.
HOJER LUDVIK trg. z mešanim blagom Murska Sobota
ŠIFTAR PAVEL mlin in žaga Murska Sobota
ŠIFTAR KAROL
trgovina z modnim manufaklurnim in kratkim blagom
Murska Sobota
Kohn Samuel veletrgovina Murska Sobota
BRATA JUG
kleparstvo in autotaksa Murska Sobota
BANFI JOSIP
gostilničar Murska Sobota
—	Voščila pošiljajo. Iz orožniške podčastniike šole v Sremski Karaenlci vsem čitateSjem Murske Krajine, tova rišem, prijateljem in prijateljicam želimo vesele Božične praznike irs blagoslovljeno srečno novo leto. Naredniki Molan I?sn in Krašna Ksroi, podna-narednikl: Papič Jolko, ZdolSek Ka rol, Kračun Ludvik, Jagodsč Vinko in Koprivnjafc Ignac.
—	Kino Sokol Ljutomer. Na Bo
žič in na Štefanovo vsakokrat ob 16 in 20 uri ter 27. t. m. op 20. uri ve Učasten glasbeni svetovno znani vele-film »BELI JORGOVAN".
—	Ivanjkovci: Tukajšnja Vinarska zadruga priredi svoj 14 vinski sejem in razstavo dne 10 januarja 1939 v tukajšnji dvorani pri feolodvoru. Vina je prijaviti do 3. januarja 1939. Letošnja vina se prav dobro razvijajo in so izredno harmonična, izvzemši tista, ki so zelo rano brsna. Cene so ugodne. Mi smo v sredi Ormoško-Ljutomerskega okoliša in tako bode vsakemu interesentu dana prilika kriti svojo potrebo v ljutomerskih vinih pa naj si bodo iz mešanih nasadov ali sortirana.
Živinorejci!
Vsled slinavke in parkljevke, ki se je pojavila v nekaterih krajih mursko-soboškega sreza, je moralo sresko na-čelstvo v Murski Soboti odrediti zaporne odredbe, ki prepovedujejo svobodno trgovino s parkljato živino.
Vendar se pa mora povdariti, da te zaporne odredbe nikakor ne one-mcgočujejo odprodajo klavne živine, temveč je sresko načelstvo v M. Soboti dovolilo, da se lahko odproda živina iz nezakuženih krajev za takojšnji zakol na področju sreza murskosoboš-kega sledečim tvrdkam:
1)	Josipu Benko iz M. Sobote,
2)	Antonu Bagola iz Beznovcev,
3} Gizeli Weiss iz Zenkovcev,
4) Tvrdki Weiss in Geder iz Serdice,
5)	Josipu Kurnjek iz Šalovcev,
6)	Josipu Pojbič iz Moščancev in
7)	J. Sečko, iz Lemerja.
Kdor ima torej živino za klanje, naj javi to s karto eni od teh firm, ter bode lahko brez ovir prodal svojo živino v svrho klanja.
Iz delovanja Združbe trgovcev v M, Soboti
Omejitev prekupčevanja z živino.
Veterinarski oddelek kr. banske uprave nas je po zbornici za TOI opo zoril, da so nedavno razsajajoče živalske kužne bolezni slinasto in oatk Ijevko raznesli prekupčevalci z živino in mešetarji po celi dravski banovini. Z ozirom na to predlaga, da se na svinjskih sejmih uredijo za prašiče namenjeni za trgovski promet, poseb no pripravljeni in omejeni prostori tako, da se dodeli vsakemu trgovcu poseben prostor. Od trgovce? naj se pobira zato posebna taksa. Pri tej priliki se v istem opozorilu omenja, da obiskuje sejme mnogo prekupčevalcev brez obrtnih pravic. Tudi niso redki primeri, da prekupčevalci prenašajo svojo imovino na ženo ali otroke. Vobče vladajo v tem stanu rszmere, da se delovanje teh prekupčevalcev more smatrati kot škodljivo interesom živinorejcev in nekoristno interesom kupcev. Omejitev nj h delovanja bi bila zato na mestu. Zbornica nas prosi, da ji stavimo k temu svoje utemeljene predloge, tako glede dode litve posebnih prostorov za prašiče, za katere bo moral plačati vsak trgovec posebno pristojbino, kakor tudi glede prekupčevalcev brez obrtnih pravic, ki se stalno pojavljajo ob vseh s? jmih
Ker Zbornica zahteva, da ji mora združenje tozadevne predloge poslati najkesneje do zadnjega tega meseca, vabimo prizadeto članstvo, zlasti tisto, ki zaposluje nakupovalce, da stavi k gornjim vprašanjem, združenju čimprej svoje predloge.
Uprava Zdru2en|a trgovcev V Murski Soboti žeti vsem svojim članom, kakor tudi vsem trgovskim nameščencem in vajencem prav prijetne in vesele božične praznike.
Vabilo na članski sestanek združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se vrši dne 30. decembra 1938. ob 10 uri predpoldne v prostorih restavracije gospoda Ludvika Bac-a v Murski Soboti. Dnevni red: 1.) Prepoved veleblagovnic in ureditev tega vprašanja po načrtu uredbe trgovinskih zbornic 2) Kroš
POZOR!	POZOR
Preselil sem svojo trgovino na Blavni trg!
POVEČANA ZALOGA, VEČJA IZBIRA, NIZKE CENE, SOLIDNA TOČNA POSTREŽBA.
Velika izbira najnovejših in najboljših rnHiiclrili ar»at-atrkw na odplačilo do 18 mesecev. laUIJbKlIl dpdldlOV,
HORNYPHOM, RADIONE, MEDiATOR, LOWE itd
ŠIVALNI STROJI.........od Din 1525.-|,naprej.
PISALNI STROJI.........od Din 1800.— naprej.
FOTOGRAFSKI APARATI, OTROŠKI VOZI2KI i. t. d., i. t. d.
Tehnična trgovina:
STIVAN ERNEST, M. Soboto
glavni trg.
njarsfca in šuimarska nadloga. 3 ) Kar-teli.) 4) Slučajnosti. Na ta članski sestanek so vabljeni vsi trgovci našega združenja brez razlike, ter jih prosimo za poinoštevilno in točno udeležbo. Posebna vabila se ne bodo razpo šiljaia. — Uprava Združenja trgovcev.
Slede obdavčenja naku-povaicev, krošnjarjev in potujočih agentov in pGtnikov priporočamo članstvu, da prečita tozadevna pojasnila, ki so objavljena v tedenski številki »Trgovskega lista" z dne 16. dec. t.l.
Prepoved vnaianjja dinarskih bankovcev po Din 1000.-in po Din 500 iz inozemstva Minister za f nance je pod št. 64 542/VIII z dne 21. novembra t. 1. odredil: V zvezi s čl. 9. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se prepoveduje iznos dinarskih bankovcev po Din 1000 in po Din 500 v našo državo, tako s pošiljkami kakor tudi v potniškem in obmejnem prometu.
Iznaianie dinarjev v obmejnem prometu. Minister za finance je pod št. 64 451/VIII z dne 18 novembra t. 1. odredil: Jugoslovanski državljani, naseljeni v obmejnem pasu, v katerem dejansko obstoji obojestranski obmejni promet, smejo nesti iz države za nakup živil za svoje hišne potrebe na dan samo Din 100.— v kovanem denarju na osebo. Ta pravica se nanaša na dvolastnike in njihove delavce, ki prestopajo mejo radi obdelovaoja dvolastniških posestev.
lepa stavbena parcela
v bližini Radgonske ceste se zelo ugodno proda. Naslov v tiskarni HAHN.
Vesele BOŽIČNE praznike in srečno NOVO LETO želim vsem svojim odjemalcem in prosim za nadalnjo naklonjenost
MENCIGAR ALOJZ,
trgovec KRAŠtl.

Božič je tu 1
Če še niste kupili za Božič in novo leto za sebe ali za Vašo družino
DARILO,
oglejte si v Vašem Interesu VELIKO IZBIRO raznega kratkega ter manu-fakturnega blaga, kakor klobukov, rokavic, dežnikov, moško perilo itd. Cene najnižje, solidna postrežba pri
EEEN5P9NGER Š9L3H0N
MURSKA SOBOTA, Glavni trg
v Furstovi hiši.
Občinstvu na znanie.
V zalogi imam vsakovrstno obutev po najnižjih cenah izdelano iz najboljšega materijala. Imam tudi originalni stroj za popravilo gumijaste obutve. Vsa čevljarska dela izvršujem po želji odjemalcev hitro ia prav dobro. Pridite in oglejte si zalogo. Priporočam se:
POREDOŠ KAROL, J®?"
POLANA, pošta PUCONCI.
"V ..>-.»*> J< i	tK-
r
aoic
puma PBRNB 0PER9RNB
Priporoča
svoje prvovrstne
opekarniSke izdatke.
Vsem odjemalcem želi srečno novo leto!
Vulfllinf za kliu^avničarsko obrt VfllCIlISv se takoj sprejme pri Koč-
vari Štefan, Murska Sobota, Mala ulica 3.
Razvoj samoupravnih hranilnic v dravski banovini v letih 1918-1938
Mobilizacija hranilnic.
Kraljevska vlada je pričela že leta 1936. resno proučevati vprašanje, kako zopet doseči likvidnost denarnih zavodov, ker je spoznala, da nezaupanje vlagateljev do denarnih zavodov Škoduje tudi državi sami, njenemu kreditu doma in v inozemstvu, zlasti pa narodnemu gospodarstvu predvsem v onih krajih, kjer je navezano v velikem obsegu na kredite. Ce pomislimo, da imajo samo slovenske hranilnice še vedno 134.000 vlagateljev (v prejšnjih letih so jih imele tudi že nad 160 000), potem se vidi, da bi zopet-na mobilizaciji denarnih zavodov pomenila zelo mnogo za vse te ljudi in od njih odvisne rodbinske člane, obenem pa bi tudi zelo dvignila zaupanje v državo in njen kredit. Od pcživije-nja denarnih zavodov se je pričakovalo tudi povišanje denarnega obtoka, poživljenje trgovine, obrti, industrije, kmetijstva, zlasti tudi gradbene delavnosti, in sicer 1. zaradi oprostitve vlog in 2. zaradi novih ne le kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih posojil denarnih zavodov za razne namene, zlasti ea investicije, in sicer ne le za zasebne, temveč tudi za investicije naših samouprav in države.
Kar se — na nepopravljivo škodo — ni zgodilo leta 1931., ko denarni zavodi vštevši hranilnice, niso dobili nikjer nobene podpore niti v obliki posojil za izplačila vlagateljem, se je zgodilo v novembru 1. 1937., ko je Narodna banka sklenila mobilizirati denarne zavode (banke in hranilnice) s 3°/» nimi posojili na podlagi vsote onih kmečkih posojil, katera so ti zavodi odstopili Privilegirani agrarni banki (PAB). Zavodi so sicer zahtevali, da Privilegirana agrarna banka izplača prevzeta posojila v gotovini, so vendar dosegli le te 3% kredite, ki so sicer za zavode ugodni in imajo omogočiti za začetek le izplačila vlog do 10.000 — din, postopoma pa naj omogočijo oprostitev vlog tudi večjih vlagateljev. V 1. 1937. pade tudi izplačilo predujmov denarnim zavodom na račun prve anuitete od PAB e, katero so zavodi prejeli po novem letu 1938.
Pri vseh hranilnicah do danes še niso rešene prošnje za Hkviditetne kredite Narodne banke, ker je treba it polniti razne formalnosti; vendar se opaža, da so ti ukrepi vplivali zelo ugodno na občinstvo in so vlagatelji dvignili večinoma le neznaten del tako oproščenih vlog. Oproščeni zneski se smatrajo za nove vloge in so vedno razpoložljivi. Nove vloge so narasle pri zaščitenih hranilnicah v letu 1937. za okrog 150»/o in so znašale dne 31. decembra 1937. pri zaščitenih hranilnicah 205 milj. dinarjev, t. j. 46.6*/o vseh vlog pri teh hranilnicah.
Po Novem letu 1938. kažejo nove vloge pri hranilnicah zelo ugodno slikov
Dne 31. avgusta 1938. so znašale vloge pri zaščitenih hranilnicah le še 121 milj. kar predstavlja 11% vseh vlog, ki so znašale tedaj pri slovenskih hranilnicah 1089 milj. Znaten del vlog zaščitenih hranilnic je seveda prost.
Iz teh podatkov se vidi, da se položaj pri hranilnicah zboljšuje. Najbolj je to razvidno iz gibanja vlog v času od decembra 1937. dalje, ko se je med narodom razširilo prepričanje, da imajo hranilnice zaslombo v Narodni banki, ki jim je dala na razpolago denar in jim ga bo potrebi še dala. Ti krediti so v znatni meri pripomogli do tega, da se je med občinstvo zopet povrnilo zaupanje do hranilnic. V letih kri ze, t. j. v letih 1931—1937 se je zgo dilo le izjemoma, da bi bile skupne vloge vseh hranilnic v posameznem mesecu narasle. Parkrat se je zgodilo, da so narasle skupne vloge v tekočem računu ali samo vloge na knližfce. December 1937. kaže prirastek vlog 6,377.080, januar 1938. pa 37,157.144. Ce od tega zneska odbijemo vlagateljem pripisane obresti, ostane čisti prirastek 9 milijonov, v februarju 1938 pa celo 9,5 milijona. Vloge v decem bru 1937. (brez obresti) so torej že presegale vloge po stanju dne 31. decembra 1936. (brez obresti) in se je tu pokazal prvič po 6 letih za celo leto prirastek vlog v celoti in sicer v znesku 5 598 927. Vloge 31. decembra 1937. so znašale 1.005,391.520, 31. januarja 1938. pa že 1 042 548.664, 28 februarja 1938. pa že 1.053,582 310, 31. avgusta 1938. pa že 1089.910 675 dinarjev. Ce primerjamo te številke s stanjem vlog 31. avgusta 1937.,koso znašale 1013 milj., moramo ugotoviti, da so narasle vloge v enem letu za 76 890 721 dinarjev. Na žalost ta porast ne odpade sorazmerno na vse hranilnice. Nekateri izkazujejo večji, druge manjši porast vlog. Vendar izkazuje povprečno vsak mesec 8—9 hranilnic porast vlog.	(Dalje.)
Posl, št. I. 737/38
Dražbeni oklic
Dne 26. januarja 1939 ob 8. uri dop. bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, stavbišča, vrta, gozda, njiv, travnikov itd.
Zemljiška knjiga M. Sobota 1/2 vi. št. 183.
Cenilna vrednost: 116.841 Din.
Vrednost pritiklin: 3 350 Din.
Najmanjši ponudek: 77.884 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV, dne 12. 12. 1938
Posl. št. I. 485/38.
Dražbeni oklic
Dne 26. januarja 1939 ob 9. uri dop bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, stavbišča, njiv, travnikov, gozdov itd.
Zemljiška knjiga: Ženavlje 2/7 vi. št. 61 in '"/63 vi. št. 62.
Cenilna vrednost; 21.369 Din.
Vrednost pritiklin: 210 Din.
Najmanjši ponudek: 14246 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajuo sodišča v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 12. decembra 1938.
Posl. št. I. 326/38
Dražbeni oklic
Dne 26. januarja 1939 ob 8. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše in njive.
Zemljiška knjiga: M. Sobota vi. št. 538.
Cenilna vrednost: 18220 Din.
Najmanjši ponudek: 12.147 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Bkrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV,, dne 12. decembra 1938.
Posl. št. I. 1652/37
Dražbeni oklic
Dne 19. januarja 1939 ob 9. uri dne bo pri tem sodišču v sobi šr. 18 Hr,«K nepremičnin: hiše, pašnika njive, eo7£®?m
Zemljiška knjiga: Gorica e/, r\gšt 410 Salamenci ■/„ vl št.220inILS, š f'R
Cenilna vrednost: po odbitku 4n ižene« dosmrtnega už.tka za Maček Trezo ro Podlesek k. «e ceni na 5 000 Din znafo čista vrednost 22 016 Din.
Vrednost pritiklin 2467 Din 50.
Najmanjši ponudek: 13 010 Din 66 p.
Pravice ki bi ne pripuščale dražbe sc priglasiti sodisču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s« ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Oknjno sodišči v Morski Sobott
odd IV , dne 10. 12. 1938.
Posl. št. I 914/3&
Dražbeni oklic
Dne 19. januarja 1939 ob 11. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv travnikov itd
Zemljiška knjiga: Ropoča 1/3 vi. št. 166 in 184 ter 1/2 vl. št. 181 in 247.
Cenilna vrednost: 9.466 Din. 99 p Vrednost pritiklin: 583 Din 33 p Najmanjši ponudek: 5 921 Din 66 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, sc priglas-ti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s< ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišč« v Murski Soboti
odd. IV., dne 10. 12 1938.
Posl. št. I. 945/38
Dražbeni oklic
Dne 21. januarja 1939 ob 8. url dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: njiv, travnikov pašnikov in gozda.
Zemljiška knjiga: Markove! »/« vl. št. 214, 1/2 vi. št. 357, 367 in 368.
Cenilna vrednost: 28.977 Din.
Najmanjši ponudek: 19318 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Oknloa sadlšča 1 MursM Soboti,
odd. IV., dne 10 dec. 19%.
Posl. št. I 703/38
Dražbeni oklic
Dne 19. januarja 1939 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št 18 dražba nepremičnin : hiše, gozda, travnika in sadovnjaka.
Zemljiška knjiga: Dolnji Slaveči celi vl. št. 430, 524 in 69 ter vl. št. 29,2/3 vl. št. 159 in celi vl. št. 158.
Cenilna vrednst: 33 608 Din 36 p.
Najmanjši ponudek: 22.406 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom draibe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
•krojno sodišča v MursM Moti,
odd. IV., dne 10. dec. 1938.
Posl. št. I 1839/37
Dražbeni oklic
Dne 19. januarja 1939 ob 8. uri dopo!-j dne bo pri tem sedišču v sobi št 1$ dražba nepremičnin: hiše, njiv, gozdov, vinograda.
Zemljiška knjiga: Otovci «/«« vl- št. 2, 120, 254, 255
Cenilna vrednost: 40 878 Din 76 p.
Vrednost pritiklin : 380 Din.
Najmanjši ponudek: 27 506 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v ško-do dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Skrajno sodišča v Murski Soboti
oddelek IV. dne 10. 12. 1938.
Posl. št. I 475/3»
Dražbeni oklic
Dne 26. januarja 1939 ob 10 uri dopoldne bo pri tem sodišču t sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv. gozdov, travnikov itd.
Zemljiška knjiga: Vidonci »/< vi. št. 18. >/2 vl št. 90, 346 in 352.
Cenilna vrednost: 37.976 Din.
Vrednost pritiklin : 1765 Din.
Najmanjši ponudek: 25.317 Din 32 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodfšču najpozneje pri dražbenem i naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrojno sodišči 1 Murski Sobott,
odd. IV., dne 12 decembra 1938.
Posl. št. I 1352/37
Dražbeni oklic
Dne 26. januarja 1939 ob U. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše in nekaj zemljišča.
Zemljiška knjiga: Petanjci vl. št 23.
Cenilna vrednost: 12.944 Din.
Vrednost pritiklin: 450 Din.
Najmanjši ponudek: 8.930 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodiiča.
IkralH soditi! 1 Minkl Moti,
odd. IV.„dne 12. decembra 1938;