Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 58, {t. 4 UDK 630 / ISSN 0024-1067 april 2006 uvodnik O nacionalnem interesu Te dni se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup delnic podjetja LipBled1, katerih lastnik sta paradr`avna sklada Kapitalska (Kad) in Slovenska od{kodninska dru`ba (Sod). Podobno kot v drugih primerih (raz)prodaje dr`avnega premo`enja se nehote postavlja vpra{anje tako imenovanega »nacionalnega interesa«. V javnih medijih se najve~krat omenja mnenje »mladih ekonomistov«, ki se razgla{ajo za edine prave liberalce, da nacionalnega interesa ni, oziroma, ~e `e obstaja, potem je to rast splo{nega (narodnega) blagostanja in bogastva. Prepri~ani so, da je to blagostanje mogo~e dose~i s ~im hitrej{im in popolnim umikom dr`ave iz gospodarstva in negospodarstva (kultura, {port, zdravstvo, {olstvo in podobno). Kapitalisti (tudi slovenski) ne poznajo nacionalnega interesa. Trg (ponudba in povpra{evanje) je po njihovem mnenju tako imenovana »nevidna roka«, ki re{uje vse nacionalne probleme. Dr`ava naj poskrbi za ~im bolj pregledno razprodajo svojega premo`enja in naj neha s razli~nimi vrstami pomo~i posameznikom in organizacijam. Ve~ina zadnjih zamenjav (praviloma uspe{nih) managerjev v Sloveniji potrjuje tezo mladih ekonomistov, da je dr`ava slab lastnik. Politi~no nastavljeni kadri v gospodarstvu in negospodarstvu, kjer bi morala prevladovati strokovnost in uspe{nost, je praksa, ki bi `e zdavnaj sodila na smeti{~e zgodovine. Po drugi strani pa nas zgodovina (velika ekonomska kriza v tridesetih letih prej{nega stoletja) u~i, da dr`ava mora posegati tudi v gospodarska dogajanja. Menim, da bi morala slovenska dr`ava dele`e v podjetjih spremeniti v prednostne delnice (zagotovljen donos brez mo`nosti odlo~anja) ter iskati kupce, ki bodo zagotovili dolgoro~en obstoj podjetij. Naloga dr`ave je, da prek zakonodaje in politike (zunanje, gospodarske in podobno) ustvarja ugodne pogoje za razvoj slovenskega podjetni{tva in podjetij. Prvi pogoj za to pa je, da se dr`ava zaveda, da nacionalni interes obstaja. Marko HOČEVAR Avtor uvodnika je ~lan nadzornega sveta Lip Bled kratke novice kazalo stran stran 96 106 Metoda ocene Leseni lepljeni lamelirani `ivljenjskega cikla izdelka - konstrukcijski elementi Glued laminated timber construction 2. del elements Lyfe cycle assesment method - Part 2 avtorji Manja KITEK KUZMAN, Jasna avtor Igor UPUŠČEK HROVATIN, Jože KUŠAR O nacionalnem interes u 93 Marko Ho~evar Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge 122 Marta Podobnik Mednarodni sejem SAIEDUE 2006 - Bologna 125 Stojan Ulčar Bruno Gri~ar nov predsednik Zveze lesarjev Slovenije 130 Sanja Pirc iz vsebine 115 Informacije GZS-Zdru`enja lesarstva {t. 3/2006 Dr. Jo`e Resnik, prejemnik Jesenk ove nagrade 2006 za `ivljenjsko delo 132 Milena BIZJAN, dobitnica priznanj a Biotehni{ke fakultete za leto 2006 133 Novice iz DIT lesarstva Ljubljana 134 Avgu{tin Ro`le ^uden, dobitnik priznanja Biotehni{ke fakultete za izvrsten {tudijski uspeh 135 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a Podro~je: su{enje lesa - 3. del 136 kratke vesti Veleposlanik Velike Britanije v Lami 18.4.2006 je Lamo obiskal veleposlanik Velike Britanije, nj. eksc. g. Tim Simmons. Namen sre~anja z Ivanom Majcnom, predsednikom uprave Lama, in Robertom Applebyem, predsednikom Titus International, ki je od za~etka leta ve-~inski lastnik Lame, je bil seznaniti se z izku{njami Titusa pri investiranju v Sloveniji. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju z veleposlani{tvom pri vzpodbujanju britanskih investicij v Sloveniji in o mo`nostih vklju~evanja v dolo~ene razvojne projekte in druge poslovne prilo`nosti na obali ter {ir{e v Sloveniji, v katerih sodelujejo uradne in druge britanske in{titucije. Ozadje Titus International, eden od vodilnih proizvajalcev spojnega okovja za pohi{tvo, je od za~etka januarja 2006 ve~inski lastnik dru`be Lama d.d. Dekani. V Dekane, kjer nastaja razvojni, tehnolo{ki in proizvodni center evropskega dela skupine, je preselil proizvodnjo okovja iz lokacije v Londonu, s ~imer je Lama skoraj podvojila proizvodnjo in prodajo. Zdru`eno podjetje na trgu okovja nastopa pod blagovno znamko Titus.Lama. Spojno okovje tr`ijo pod blagovno znamko Titus, odmi~ne spone pa Lama. Lama je ohranila tudi proizvodnjo strojev za avtomatizacijo, orodij in komponent za avtomobilsko industrijo. Za ve~ informacij: Poobla{~enka za odnose z javnostmi Martina Kuzmi~, vodja sektorja tr`enje Lama d.d. Dekani, Tel: +386 5 66 90 401, Faks: +386 5 66 90 205, martina.kuzmic@lama.si ijaLeS 58(2006) 4 kratke vesti Lesna TIP Oti{ki Vrh, Skupina Prevent – energetsko u~inkovito podjetje 2006 V za~etku aprila je bila v Portoro`u Lesni tovarni ivernih plo{~ Oti{ki vrh podeljena nagrada za energetsko u~in-kovito podjetje, ki sta ga podelila Ministrstvo za okolje in prostor ter ~asnik Finance. Na Dnevih energetikov, 8. sre~anju energetskih managerjev Slovenije, so bile v Portoro`u podeljene nagrade za energetsko u~inkovito podjetje 2006. Pet~lanska strokovna komisija, ki je ocenjevala leto{njih 11 prijav, je nagrado za energetsko u~inkovito podjetje podelila Lesni TIP iz Oti{kega Vrha. V Lesni TIP iz skupine Prevent so ~astni naziv pridobili z rezultati, ki so jih dosegli z okoljsko in energetsko sanacijo, z racionalno rabo energije ter uporabo industrijsko neuporabnega lesa – skorje, lesnega prahu v energetske namene. S tem so zmanj{ali emisije v okolje in specifi~no rabo energije pri proizvodnji ivernih plo{~ za kar 60 %. Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjan` 133, [entjan` pri Dravogradu Danilo Anton Ranc, direktor Tel.: 02 878 75 00 Telefax: 02 878 75 10 Sevni{ki mizarji predstavljeni na Milanskem sejmu v elitni hali 1 Od 5. do 10. aprila je v Milanu potekal najpresti`nej{i sejem pohi{tva na svetu Salone Internazionale del Mobile. Milanski sejem ni le prostor, kjer se sre-~ajo prodajalci in kupci pohi{tva, ampak kraj, kjer se definirajo svetovni pohi{tveni trendi, kraj, kjer se ustvarja image podjetij in se hkrati definirajo okvirji cen, ki jih pri kupcih dosegajo posamezna podjetja. STILLES iz Sevnice se je na milanskem sejmu predstavil `e ~etrto leto zapored. V podjetju so {e posebej po~a{~eni, saj so se po treh letih predstavljanja na milanskem sejmu letos uvrstili v halo 1 skupaj s najuglednej{imi italijanskimi in {panskimi proizvajalci pohi{tva. Za Stilles, ki izvozi kar 80 % proizvedenega pohi{tva, in sicer visokega kakovostnega razreda, je svetovni ugled podjetja velikega pomena. Pri kupcih, kot so hotelske verige Ritz Carlton, Kem-pinski, Hilton, SAS Radison, s katerimi Stilles sodeluje `e vrsto let, nista pomembna le neopore~na kakovost in konkuren~ne cene, ampak predvsem image proizvajalca. Na tokratnem sejmu se je Stilles predstavil tako s hotelsko vzor~no sobo, kot tudi z lastnimi pohi{tvenimi programi Bidermajer, Barocco, Empire in Prestige. Na podro~ju opremljanja hotelov je najve~ji vtis na kupce naredila bogata referen~na lista. Stilles je prepoznaven tudi po standardnih stilnih programih, predvsem po svojih ~istih linijah, kar je marsikateremu predvsem evropskemu kupcu bli`e, kot prebogato okra-{eno stilno pohi{tvo, nekaterih konkurentov, ki prodajajo po ve~ini za arabsko tr`i{~e. Zanimivo je, da sta bila na Milanskem sejmu le dva slovenska predstavnika, kljub temu da je bilo letos ob selitvi sejmi{~a na ve~jo lokacijo idealna pri-lo`nost za zagotovitev prostora, za katerega je zaradi velikega povpra{evanja ponavadi treba ~akati tudi ve~ let. Mitol se uspe{no spopada z drago nafto Iz Mitola iz Se`ane poro~ajo, da kljub spopadanju s sicer dragimi naftnimi surovinami, ki jih potrebujejo za proizvodnjo lepil, poslujejo stabilno, saj jim prodaja ne upada. Polovico prodaje ustvarijo v Sloveniji, medtem ko so lani za 20 odstotkov pove~ali izvoz, ob vstopu na nove trge pa poskusili raz{iriti svojo ponudbo tudi na Kitajsko. Letos nameravajo prodajo pove~ati za sedem odstotkov, dobi~ek pa bo po njihovih na~rtovanjih zaradi pri~akovano dragih surovin ostal na lanski ravni. Vodstvo podjetja ocenjuje, da se v Se`ani gospodarsko okolje razvija v pravo smer, zato v Mitolu ne razmi{ljajo o selitvi proizvodnje. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj UDK: 674:65.011.44 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Metoda ocene `ivljenjskega ciklusa izdelka - 2. del Life cycle assessment method - part 2 avtor: Igor LIPUŠČEK, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIN/ 34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract V prispevku so predstavljene teoreti~-ne osnove metode ocenjevanja `ivljenj-skih ciklusov izdelkov. V prvem delu so opisani konceptualni okvir, osnovne faze in terminologija ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov. Predstavljena so tudi izhodi{~a za opredelitev podro~ja raziskovanja, za izbiro funkcionalne enote in za dolo~itev mej preu~evanega sistema. V drugem delu pa so predstavljene glavne faze popisa `ivljenjskega ciklusa izdelka, prikazane so kategorije obremenjevanja okolja in opredeljeni postopki za dolo~itev ocene obremenjevanja okolja. Opisan je tudi postopek razlage rezultatov, dobljenih z metodo ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov. The paper presents a theoretical basis of the life cycle assessment method. In the first part the conceptual frame, basic phases and terminology of the life cycle assessment of products are described. The paper also presents the starting point for defining the field of research, for choosing the functional unit and for appointing the system boundaries. The second part of the article discusses the major steps of the life-cycle inventory. Categories of burdening the environment and procedures for estimating environmental burden are defined. The paper also contains the process of interpretation of the results achieved by the product life cycle assessment method. Klju~ne besede: metoda ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov, funkcionalna enota, meje sistema, popis in-putov in outputov, ocena obremenitve okolja Key words: life cycle assessment method, LCA, functional unit, system boundary, life cycle inventory, estimation of environmental burden Uvod V prvem delu prispevka je bil predstavljen splo{ni del metode ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov (@CI) in opisana terminologija ocenjevanja. Opisan je bil postopek izbire funkcionalne enote in dolo~itve mej preu~eva-nega sistema. V nadaljevanju pa bodo predstavljeni: popis inputov in out-putov, postopek ocene obremenitve okolja in zahteve pri razlagi dobljenih rezultatov. 4. Popis inputov in outputov Ko je definiran problem, opredeljen namen in cilj raziskave, izbrana funkcionalna enota in so dolo~ene meje pre-u~evanega sistema, je treba dolo~iti postopek zbiranja ter zbrati in popisati vse inpute in outpute, ki v preu~evani sistem vstopajo oz. izstopajo. Drugi korak pri metodi ocenjevanja @CI je zato imenovan popis stanja oz. inventura inputov in outputov (angl. Life-Cycle Inventory - LCI), ki se pojavljajo med celotnim @CI. Kot navajata Rosselot in Allen (1999), je rezultat popisa stanja @CI spisek podatkov o snovnih in energetskih tokovih, prera~unanih na funkcionalno enoto. Snovni in energetski tokovi v `ivljenj-skem ciklusu izdelka so shematsko prikazani na sliki 8. S popisom teh tokov ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj torej dobimo spisek podatkov, ki kvanti-ficirajo inpute in outpute celotnega `ivljenjskega ciklusa izdelka. Natan~no spremljanje snovnih in energetskih tokov skozi vse faze `ivljenj-skega ciklusa izdelka zahteva ob{iren popis stanja `e za enostavne proizvode, izdelane samo iz ene surovine in proizvedene v enem ali dveh proizvodnih korakih. Pri popisu kompleksnej{ih izdelkov pa se spisek podatkov dodatno raz{iri za vsako vrsto uporabljene surovine in za vsak proizvodni korak. Popis kompleksnej{ih izdelkov je navadno {e dodatno ote`en, ker proizvodnja kon~nih izdelkov ne izhaja iz osnovnih surovin, ampak iz polizdelkov in materialov, proizvedenih v predhodnih proizvodnih procesih, ki so navadno slabo poznani ali celo nepoznani in varovani kot poslovna skrivnost proizvajalca teh materialov. Pri preu~evanju kompleksnej{ih izdelkov mora popis stanja zajemati popis vseh snovnih in energetskih tokov pri pridobivanju in proizvodnji surovin, ki so uporabljene pri proizvodnji kon~-nega izdelka, zajemati mora popis stanja pri proizvodnji izdelka ter popise stanja distribucije, uporabe izdelka, ravnanja z odpadnimi izdelki in deponiranja neuporabnih sestavin. Pri pre-u~evanju `ivljenjskih ciklusov izdelkov iz lesa je tako treba preu~iti `ivljenjske cikluse od zibelke do vrat za vse materiale, ki so uporabljeni pri proizvodnji kon~nega izdelka. Treba je torej preu-~iti `ivljenjske cikluse od zibelke do vrat za materiale, kot so: iverne plo{~e, vlaknene plo{~e, MDF plo{~e, furnir-ske plo{~e, furnir, masiven `agan les, laminati, folije in nalimki iz umetnih mas, premazna in za{~itna sredstva, lepila, okovje itn. Ko so `ivljenjski ciklusi materialov, ki vstopajo v podjetje, kjer se izdeluje kon~ni izdelek, popisani od zibelke do vrat, je treba popisati {e vse snovne in energetske tokove, ki Slika 8. Shema snovnih in energetskih tokov v `ivljenjskem ciklusu izdelka (Rosselot in Allen, 1999, str. 3) Slika 9. @ivljenjski ciklus kon~nega izdelka iz lesa se pojavijo med procesom proizvodnje kon~nega izdelka, pri distribuciji, med uporabo in pri odstranjevanju oz. uni-~enju tega izdelka. Shematski prikaz `ivljenjskega ciklusa kompleksnej{ega kon~nega izdelka iz lesa je predstavljen na sliki 9. Popis `ivljenjskih ciklusov kompleksnej{ih izdelkov se z upo{te-vanjem vseh vgrajenih komponent zelo raz{iri, s ~imer se pove~a obseg in zahtevnost dela, zmanj{a pa se preglednost rezultatov. Popis `ivljenjskih ciklusov izdelkov je ~asovno najdolgotrajnej{a in najzahtev-nej{a faza ocenjevanja @CI, ki zahteva zbiranje zanesljivih in natan~nih podatkov. Popis mora biti objektiven proces zbiranja podatkov o inputih in out-putih v vseh fazah `ivljenjskega ciklusa izdelka (White in sod., 1995). Obseg popisa stanja `ivljenjskega ciklusa izdelka je neposredno povezan s ciljem raziskave, posredno pa vpliva tudi na kon~no oceno in razlago rezultatov ter ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj Slika 10. Popis stanja `ivljenjskega ciklusa izdelka – teoreti~ni model industrijskega procesa (Rosselot in Allen, 1999, str. 1) seveda na predlog izboljšav izdelka. Teoretični model popisa industrijskega procesa je predstavljen na sliki 10. Glavne faze popisa življenjskega ciklusa izdelka so prikazane na sliki 10 in so: • Pridobivanje surovin in energije Popis snovnih in energetskih tokov te faze vključuje analizo vseh aktivnosti, ki so potrebne za pridobivanje surovin in energije, vključuje pa tudi vse delo z njimi in transporte od vira surovin in energije do mesta proizvodnje materialov. Konča se s prvo fazo proizvodnje materialov. Surovine oz. primarne surovine so pridobljene z aktivnostmi, kot so pridelovanje in žetev poljščin v kmetijstvu, gojenje gozdov in sečnja lesa v gozdarstvu, kopanje rudnin in mineralov v rudarstvu, črpanje fosilnih goriv, proizvodnja električne energije itn. Spisek podatkov popisa te faze mora vključevati podatke o porabi električne energije, plinskih, tekočih in trdnih goriv, o porabi snovi, kot so gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo na planta`ah, ali prah in kemikalije, ki se uporabljajo v kamnolomih itn. Vklju~e-vati mora tudi podatke o emisijah v zrak, vodo in zemljo, podatke o spremembi videza krajine itn. Bolj detajlni popisi morajo vklju~evati tudi podatke o infrastrukturi in glavni opremi, kot so ceste, zgradbe, rudniki, stroji za obdelavo itn. Proizvodnja, predelovanje in oblikovanje Ta faza vklju~uje predelavo surovin v materiale, polizdelke in kon~ne izdelke. Za~ne se s skladi{~enjem surovin oz. s prvo fazo proizvodnje materialov. Vklju~uje vse postopke skladi{~e-nja in proizvodnje materialov, polizdelkov in kon~nih izdelkov, kon~a pa se z odpremo izdelkov iz skladi{~a kon~nih izdelkov. V to fazo so vklju~eni tudi vsi emba-la`ni materiali, ki se uporabljajo za pakiranje in prevoz osnovnih materialov, polizdelkov in kon~nih izdelkov. Inputi te faze so vse vrste energije, ki je potrebna za predelavo surovin v kon~ne izdelke, orodja in pomožna sredstva, ki so potrebna za predelavo, maziva in pogonska sredstva, goriva, zrak in voda, ki nastopata kot prenosni ali hladilni medij itn. Outputi pa so poleg uporabnih izdelkov še stranski izdelki, odpadki, emisije v vodo in zrak, razna sevanja, obremenitve s hrupom itn., upoštevati pa je treba tudi obremenjenost delavcev na delavnih mestih. Vsi ti dejavniki morajo biti v popisu čim obširneje upoštevani. Zahtevnejše in bolj obširne študije morajo vsebovati tudi podatke o inputih in outputih pri proizvodnji delovnih strojev in orodij, ki se uporabljajo pri predelavi surovin v materiale in pri proizvodnji izdelkov. • Distribucija in transport V fazo distribucije in transporta so zajete vse aktivnosti prevoza izdelkov od mesta izdelave, preko grosističnih prodajaln in prodajaln na drobno, do mesta uporabe izdelka. Vključene so tudi aktivnosti reklamiranja in prodaje izdelkov ter aktivnosti sestave in montaže izdelkov. Spisek podatkov popisa te faze vsebuje podatke o porabi pogonskih sredstev pri transportu, podatke o porabi energije pri skladiščenju in prodaji izdelkov, preračun emisij in hrupa, ki nastaja pri transportu, itn. Zahtevnejše in bolj obširne študije vključujejo tudi analize inputov in outputov pri proizvodnji, vzdrževanju in odstranjevanju prevoznih sredstev, podatke o prometni infrastrukturi in njenem obremenjevanju okolja, podatke o parkirnih prostorih, prodajnih zgradbah itn. • Raba, uporaba, vzdrževanje Ta faza zajema vse aktivnosti od trenutka, ko končni izdelek prispe ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj do mesta uporabe, do trenutka, ko je izdelek iz uporabe odstranjen. V tej fazi se skupine izdelkov zelo razlikujejo. Določene skupine izdelkov, kot so prevozna sredstva, delovni stroji, čistilna sredstva ipd. večinoma negativno vplivajo na okolje prav med časom uporabe izdelka, pri drugih skupinah izdelkov, med katere sodi večina izdelkov iz lesa, pa med časom uporabe izdelkov ni večjih negativnih vplivov na okolje. Popis te faze mora vsebovati podatke o porabi energije med časom uporabe, podatke o emisijah pri vzdrževanju izdelkov, zelo pomemben je tudi podatek o dolžini življenjske dobe izdelka oz. o času uporabe izdelka. Pri stavbnem pohištvu je na primer treba ugotoviti energetske izgube, povezane z različno toplotno izolativnostjo, treba je ugotoviti motnje zaradi prepustnosti hrupa, prenosa vibracij ipd., pri zaščitenem lesu je treba ugotoviti izpiranje zaščitnih sredstev iz lesa itn. Treba je torej ugotoviti vse škodljive učinke na okolje, ki se pojavijo med časom uporabe izdelka. • Recikliranje Ko se izdelek izrabi in je odstranjen iz uporabe, ga lahko recikliramo ali pa deponiramo kot odpadek. Recikliranje v širšem pomenu zajema ponovno uporabo izdelkov, predelavo izdelkov ali recikliranje materialov. Pri popisu recikliranja je treba količine inputov in outputov preračunati in dodeliti izrabljenemu izdelku in novo nastalemu izdelku ali materialu po enemu izmed načinov, ki so opisani v poglavju, kjer so opisane meje preučevanega sistema. ijaLeS 58(2006) 4 • Ravnanje z odpadki Odpadki se pojavljajo pri vseh fazah življenjskega ciklusa. Ravnanje z odpadki vključuje vse mehanizme za ravnanje z odpadnimi snovmi in njihovo uničenje ali deponiranje. Večina odpadkov je kombinacija različnih materialov oz. snovi, kar še dodatno oteži njihovo razgradnjo in ravnanje z njimi. Pri popisu faze ravnanja z odpadki moramo torej preučiti vse snovne in energetske tokove pri ravnanju z odpadnim zrakom, čiščenju odpadnih voda in ločevanju, razgradnji, morebitnemu sežiganju in deponiranju trdnih odpadkov. Inputi in outputi morajo biti pri popisu stanja ŽCI dodeljeni različnim segmentom okolja, kot so voda, zrak in zemlja. Kako te dodelitve izvršiti, je zelo kompleksno vprašanje, metode, ki so pri tem uporabljene, pa lahko vplivajo na celotno natančnost in uporabnost popisa življenjskega ciklusa. Težave pri popisu ŽCI nastanejo tudi takrat, ko iste količine inputov, pridobljenih z različnimi postopki proizvodnje, pomenijo različne obremenitve okolja. Ta problem se pojavi že pri analizi vhodne električne energije, ki lahko izvira iz različnih virov, kot so na primer jedrske elektrarne, hidroelektrarne, termoelektrarne, električna energija, pridobljena iz biomase ali biopli-na, itn. Input ene kWh električne energije torej lahko predstavlja različna bremena za okolje, glede na vir energije. Odjemniki električne energije iz elek-trovodov pa podatkov o viru energije nimajo. Podobno se dogaja tudi z drugimi viri energije in proizvodnjo nekaterih materialov in snovi. Rosselot in Allen (1999) navajata, da je izvedba podrobnega popisa ŽCI celo pri enostavnih izdelkih izjemno zapletena, če že ne nemogoča naloga. Pod- robnega popisa `ivljenjskega ciklusa izdelka, izdelanega iz ve~ surovin in materialov, z ve~ proizvodnimi procesi, pa zaradi vrste omejitev ni mogo~e izvesti. Popis namre~ postane izredno kompleksen, saj je treba upo{tevati inpute in outpute vseh sestavnih elementov. Kot ugotavljajo Stewart in sod. (1999) v praksi ni mogo~e spremljati oz. ugotoviti vseh tokov inputov in outputov na celotni poti nazaj do pridobivanja surovin iz okolja, zato je treba, zaradi ~asovnih, stro{kovnih in prakti~nih omejitev pa tudi zaradi preglednosti, podatke zdru`evati in uporabljati obstoje~e podatke ali primerjati in analizirati samo razlike med preu~evanimi izdelki. Rosselot in Allen (1999) ugotavljata, da so nekatere vrednosti, ki so zbrane med procesom popisa stanja @CI, objektivne koli~ine, prera~unane iz materialnih in energetskih bilanc, druge vrednosti pa temeljijo na subjektivnih ocenah in so odvisne od odlo~itev in domnev, podanih med procesom popisa. S popisom in oblikovanim spiskom in-putov in outputov {e ne moremo podati ocene obremenjevanja okolja, ki ga povzro~a dolo~en izdelek oz. ne moremo dolo~iti, kateri od primerjanih izdelkov je okoljsko ustreznej{i. Podatki o koli~inah inputov in outputov namre~ {e ne zagotavljajo dovolj informacij. Enake koli~ine razli~nih porabljenih ali emitiranih snovi imajo nam-re~ razli~ne u~inke na okolje, ki delujejo razli~no dolgo, na razli~ni razdalji in v razli~nem obsegu. Za dolo~itev okoljsko ustreznej{ega izdelka je treba dolo~iti relativno pomembnost emitiranih snovi, kar pa izvedemo v naslednjem koraku ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov, to je z oceno vplivov na okolje, ki je opisana v naslednjem poglavju. Elfl raziskave in razvoj Slika 11. Ocenjevanje obremenitev okolja 5. Ocena vplivov na okolje Kot je bilo poudarjeno `e v prej{njem poglavju, s popisom @CI in kvantifi-ciranjem inputov in outputov {e ne moremo podati ocene o obremenjevanju okolja ali ugotoviti, kateri od primerjanih izdelkov ima bolj{e okoljske karakteristike. Pri popisu dobljene kvantitativne podatke moramo oceniti glede na njihov relativni prispevek k raznim pomembnim okoljskim problemom, kot so globalno ogrevanje ozra~ja, kr~enje ozonske plasti, tvorba fotoke-mi~nega smoga, eutrofikacija, kancero-genost, kisanje ozra~ja, strupenost vode, uni~enost `ivljenjskega okolja, praznjenje neobnovljivih virov, motnje pri po~utju, obremenjevanje s smradom, hrupom, raznimi sevanji itn. Treba je ugotoviti in oceniti tudi razse`-nost posledic, ki se ka`ejo na globalni, mednarodni, nacionalni ali lokalni ravni. Treba je torej analizirati vplive inpu-tov in outputov na okolje in jih normalizirati, da lahko podamo oceno obremenjevanja dolo~enega izdelka in lahko dolo~imo okoljsko najustreznej{i izdelek. Lah (2002) analizo vplivov na okolje opredeljuje z izrazom presoja vplivov na okolje, ki po njegovih besedah pomeni “presojo, sprejeto na podlagi poro~ila o vplivih na~rtovanih posegov v naravo in ~lovekovo okolje, ter ugotavljanje njihove sprejemljivosti glede na neposredne ali dolgoro~ne posledice za okolje – v tleh, vodovju, `ivi naravi in rudninskih virih, tudi posledice za zdravje in po~utje ljudi”. Presojo vplivov na okolje pa opredeljuje takole: “metoda za temeljito preu~itev / raziskavo obstoje~ih vplivov vseh razli~nih dejavnikov na naravo in okolje ter strokovna analiza / mo`nih vplivov in posledic za okolje pri na~rto-vanem posegu v naravo”. Sullivan (2002) opredeljuje oceno vplivov na okolje (angle{ki izraz: Life cycle impact assessment – LCIA) kot proces, kjer so obremenitvam okolja, ugotovljenih pri popisu stanja, kvantitativno ali kvalitativno pripisani oz. pri{teti efekti na okolje ali ~lovekovo zdravje. Smith in sod. (1993) analizo vplivov na okolje med `ivljenjskim ciklusom izdelka opredeljujejo kot tehni~en, kvantitativen in/ali kvalitativen proces za razvrstitev in vrednotenje u~inkov ekolo{kih bremen, zabele`enih pri popisu. Vrednoten element mora vklju-~evati obse`no in ve~dimenzijsko razvrstitev ekolo{kega tehtanja ~love{kega in ekolo{kega zdravja, spremembe bivalnega prostora in onesna`evanja s hrupom, smradom in raznimi sevanji. Spisek kvantitativnih podatkov o in-putih in outputih je le del potrebnih informacij za oceno obremenjevanja okolja, drugi del potrebnih informacij pa so mo~, tip in u~inkovitost vpliva. Le-ta se ka`e v obsegu posledic za okolje, ki nastanejo zaradi porabe ali spro{~anja posamezne snovi iz okolja oz. vanj. {ele zdru`itev obeh teh infor- macij da osnovo za realno oceno obremenitve okolja. Shematski prikaz je predstavljen na sliki 11. Rosselot in Allen (1999) navajata, da ni nujno, da je izdelek, ki ima najve~jo skupno maso emitiranih snovi, ugotovljeno pri popisu stanja, tudi okoljsko najbolj pro-blemati~en izdelek, lahko je celo okolj-sko najustreznej{i izdelek, ~e imajo spro{~ene emisije relativno blag vpliv na okolje. V fazi ocenjevanja vplivov na okolje (angl. Impact Assessment ali Life-Cycle Impact Assessment) so podatki o koli~inah porabljenih in emitiranih snovi iz okolja oz. vanj, zbrani pri popisu stanja, kombinirani oz. dopolnjeni s podatki, potrebnimi za ocenitev vplivov na okolje. Kot podpora pri upravljanju s sistemom ocenjevanja obremenjevanja okolja rabijo modeli. Iz preu~evane literature lahko ugotovimo, da je bilo do sedaj razvito ve~je {tevilo shem za vrednotenje emisij v okolje. Te so bile razvite za potrebe dr`avnih zakonodaj, ekolo{kih taks ipd., uporabljene pa bi lahko bile tudi za ocenjevanje `ivljenj-skih ciklusov izdelkov. Vendar se moramo zavedati, da razli~ni sistemi zajemanja podatkov vodijo do razli~-nih rezultatov. Z rangiranjem emisij samo glede na spro{~ene koli~ine dobimo druga~ne rezultate, kot z rangi-ranjem po mo~i efekta dolo~ene emisije po katerikoli shemi za vrednotenje vplivov. Hkrati pa tudi razli~ne sheme za ovrednotenje vplivov vodijo do raz-li~nih rezultatov, kajti metode navadno temeljijo na razli~nih kriterijih. Nekateri, obi~ajno uporabljeni faktorji temeljijo na podatkih iz raznih okoljskih regulacij, kjer je vsaka emisija, spro{~e-na v zrak ali vodo, ovrednotena glede mejne koncentracije, ki jo predpisuje zakonodaja. Primer takega na~ina je metoda mejnih koncentracij (Critical Volumes), kjer so emisije, vrednotene ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj na osnovi uradnih dovoljenih koncentracij in zdru`ene za vsak okoljski segment (zrak, vodo in zemljo) posebej. Podobna je tudi metoda odstopanj od ciljne vrednosti (Distance to Target Method), ki je bila razvita na Nizozemskem in temelji na vrednotenju na osnovi ciljnih vrednosti iz emisijskih tokov, podanih v holandskem nacionalnem okoljskem planu. Drugi faktorji obremenjevanja pa temeljijo na oceni tveganja, ki je podana glede na predpostavke o tipu okolja, v katerega so emisije spro{~ene. V za~etku devetdesetih se je za ocenjevanje potencialov globalnega ogrevanja in tanj{anja ozonske plasti uveljavil koncept benchmarkinga. Benchmarking je razmerje med vplivi na okolje pri spro{~anju dolo~ene kemi~ne substance in vplivi sprostitve enake koli~i-ne dobro poznane substance. V teoreti~nih {tudijah je bilo ugotovljeno, da je pri ocenjevanju obremenjevanja okolja treba upo{tevati razli~ne kategorije obremenjevanja, kot so globalno ogrevanje ozra~ja, kr~enje ozonske plasti, tvorba fotokemi~nega smo-ga, kancerogenost, vpliv na kisanje ozra~ja, strupenost za vodo, uni~enje `ivljenjskega okolja, poraba neobnov-ljivih virov, motnje pri po~utju itn. V ta namen so bile razvite sheme za ozna-~evanje vplivov po posameznih kategorijah vplivov, ki so zbrane v seriji standardov ISO 14000 (Guinée in sod., 2002; ISO 14040; ISO 14041; ISO 14042; ISO 14043). Iz razli~nih virov literature (Guinée in sod., 2002; Rosselot in Allen, 1999; Smith in sod., 1993; Graedel, 1998) lahko povzamemo, da so najpomemb-nej{e kategorije obremenjevanja okolja razdeljene na porabo snovi iz okolja, s ~imer je povezano siroma{enje surovinskih virov zemlje in spreminjanje stanja okolja, ter na spro{~anje {kodljivih snovi in sevanj v okolje, s ~imer je pove- ijaLeS 58(2006) 4 zano človeško in ekološko zdravje. Kategoriji obremenjevanja okolja pri porabi snovi iz okolja sta: • poraba obnovljivih virov in • poraba neobnovljivih virov. Kategorije obremenjevanja okolja pri sproščanju škodljivih snovi in sevanj v okolje pa so: • globalno ogrevanje ozračja, • krčenje ozonske plasti, • tvorba fotokemičnega smoga, • evtrofikacija, • kancerogenost, • kisanje ozračja, • strupenost za živa bitja, • strupenost za okolje, • uničenje življenjskega okolja, • motnje pri počutju, • smrad, • hrup itn. Popolno upoštevanje in ocenjevanje učinka porabe snovi iz okolja in emisij v okolje mora biti na bazi njihovega: a) učinka škodljivosti za ljudi, živali, rastline, ekosisteme ali druge elemente biosfere in atmosfere; b) trajanja učinka in dolžine življenjske dobe zmesi v okolju; c) težnje k premičnosti ali razpršitvi snovi v okolju; d) kopičenja, ki je tesno povezano s trajanjem učinka in povzroča visoke lokalne koncentracije (kopičenje v usedlinah in maščob-nem tkivu živali); e) sinergetskega učinka z drugimi snovmi ali produkti, ki se tvorijo v okolju. Smith in sod. (1993) pravijo, da morajo biti faktorji obremenjevanja okolja natančno razdeljeni na faktorje škodljivosti za okolje (točka a) in faktorje, ki povzročajo propad okolja (točke b-e). Faktorji obremenjevanja okolja, podani v posameznih shemah, so ve~inoma dolo~eni po principu benchmarkinga. Faktorji za ocenjevanje globalnega ogrevanja ozra~ja so zato podani v ekvivalentu 1 kg ogljikovega dioksida, faktorji za ocenjevanje vplivov na kr~enje ozonske plasti so podani v ekvivalentu 1 kg CFC-11, faktorji za ocenjevanje strupenosti za ljudi so podani v ekvivalentu 1 kg 1,4-diklorobenzena itn. Faktorji za nekatere kategorije obremenjevanja okolja, kot so na primer motnje pri po~utju, hrup, smrad itn., pa {e niso dolo~eni. Zaradi razli~nih primerjalnih substanc faktorji posameznih kategorij med seboj niso zdru`ljivi oz. primerljivi, zato ne moremo podati kon~ne skupne ocene obremenjevanja okolja. Obremenitve okolja tako lahko preu~ujemo le z osredoto~enjem na posamezno kategorijo obremenjevanja, kot je na primer preu~evanje izdelkov glede globalnega ogrevanja ozra~ja in na tej osnovi razvr{~anje izdelkov glede prispevka k spremembi globalne temperature ozra~ja. Lo~eno je treba oceniti in razvrstiti izdelke glede na kr~enje ozonske plasti, prispevek k tvorbi fotokemi~nega smoga itn. Od primerjanih izdelkov lahko dolo~imo okolju najprijaznej{i izdelek le, ~e ima dolo~en izdelek pri vseh kategorijah obremenjevanja najni`jo vrednost oz. najbolj{o oceno, v nasprotnem primeru skupne ocene obremenitve okolja ne moremo podati. Rosselot in Allen (1999) ugotavljata, da v primeru, ko je preu~evana ve~ kot ena kategorija vplivov, ni splo{no sprejete metode za zdru`evanje vrednosti, dobljenih pri vrednotenju razli~nih kategorij vplivov, ki bi te vrednosti zdru`ila v eno vrednost oz. enotno oceno obremenitve okolja. Problem zdru`evanja ocen posameznih kategorij se {e dodatno zaplete, ker nekatere kategorije vplivov povzro~ajo iHil raziskave in razvoj globalne, druge pa izrazito lokalne posledice. Lokalni vplivi na okolje pa lahko pri enakih koli~inah porabljenih ali emitiranih snovi iz okolja ali vanj povzro~ajo razli~ne posledice. Na primer: emisije, ki povzro~ajo kisel de`, ne povzro~ajo velikih posledic na obmo~jih, kjer je pH prsti bazi~en, povzro~ajo pa velike posledice na obmo~jih, kjer je pH prsti kisel. Enako bi lahko ugotovili za ~rpanje snovi iz narave, kjer na primer pri enaki ko-li~ini posekanega lesa iz gozda ali iz nekega omejka ob kmetijski povr{ini pomeni razli~no stopnjo siroma{enja okolja in razli~no vpliva na biotsko pestrost krajine. Vplivi porabe snovi iz spro{~anja v okolje se torej lahko pojavljajo od lokalne pa do globalne ravni obremenjevanja okolja, hkrati pa je trajanje teh vplivov zelo razli~no. Vplivi na okolje lahko trajajo nekaj ur, ve~ let, desetletij, ali celo ve~ stoletij. Zato je treba tudi ta dejstva upo{tevati pri ocenjevanju vplivov na okolje. Najpomembnej{e kategorije obremenjevanja okolja in njihova prostorska razporeditev ter ~as trajanja vplivov na okolje so predstavljeni v preglednici 1. Preglednica 1. Prostorska in ~asovna razporeditev trajanja vplivov najpomembnej{ih kategorij obremenjevanja okolja (povzeto po Owensu, 1997, str. 42) Kategorija obremenjevanja Prostorska razporeditev vplivov Cas trajanja vplivov Globalno ogrevanje ozra~ja Globalno Desetletja/stoletja Kr~enje ozonske plasti Globalno Desetletja Tvorba fotokemi~nega smoga Regionalno/lokalno Ure/dnevi Kancerogenost Lokalno Ure (akutno)–desetletja (kroni~no) Kisanje ozračja Kontinentalno/regionalno Leta Strupenost za vodne organizme Regionalno Leta Strupenost za kopenske organizme Lokalno Ure (akutno)–desetletja (kroni~no) Uni~enje `ivljenjskega okolja Regionalno/lokalno Leta/desetletja Poraba neobnovljivih virov Globalno Desetletja/stoletja Evtrofikacija Regionalno/lokalno Leta Slika 12. Elementi faze ocenjevanja vplivov na okolje (ISO 14042, str. 3) Pri vrednotenju obremenjevanja okolja, ki ga povzro~a emisija dolo~ene snovi, je treba upo{tevati tudi raznovrstnost vplivov, ki jih preu~evana snov povzro~a. Emisije nekaterih snovi namre~ v okolju povzro~ajo vplive, ki so zna~ilni samo za eno kategorijo obremenjevanja okolja, medtem ko emisije drugih snovi povzro~ajo vplive, ki so zna~ilni za ve~ kategorij obremenjevanja. Tako na primer emisije CO2 v ozra~je povzro~ajo le efekt tople grede, kar vpliva na globalno ogrevanje ozra~ja, medtem ko emisije NOx v zrak povzro~ajo vplive, ki povzro~ajo kisa-nje ozra~ja, tvorbo fotokemi~nega smoga, nutrifikacijo in povzro~ajo res-piratorne vplive na `iva bitja; emisije etana v zrak povzro~ajo globalno ogrevanje ozra~ja, emisije pa so tudi toksi~-ne za `iva bitja itn. (Sullivan, 2002; Goedkoop in sod., 2000). Za vrednotenje in ocenjevanje obremenjevanja okolja razli~ni avtorji uporabljajo razli~ne na~ine ocenjevanja, ki temeljijo na razli~nih predpostavkah, uporabljajo razli~ne faktorje {kodlji-vosti in razli~ne metode zdru`evanja ocen. Na osnovi razli~nih metodologij je tako nastalo ve~ metod za ocenjevanje obremenitev okolja. Najpomem-nej{e so EPS metoda, Eco-indicator 95 in Eco-indicator 99, Economic input-output method, Treshold inventory interpretation method in podobne (Sullivan, 2002), ki pa med seboj niso primerljive. Standard SIST EN ISO 14042, ki opredeljuje ocenjevanje vplivov na okolje, razdeljuje postopek ocenjevanja na dva dela, in sicer na obvezne elemente in neobvezne oz. izbirne elemente ocenjevanja. Shema procesa ocenjevanja je predstavljena na sliki 12. Med obvezne elemente ocenjevanja, prikazanih na sliki 12, sodijo izbira kategorij obremenjevanja, ki bodo preu-~evane, izbira indikatorjev, ki so dolo- ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj ~eni za posamezne kategorije, in izbira karakterizacijskega modela. Temu sledi pripis rezultatov, dobljenih v fazi popisa stanja in izra~un indikatorja celotne kategorije obremenjevanja. Z izvedbo obveznih elementov ocenjevanja dobimo rezultate (indikatorje) obremenjevanja okolja, lo~ene po posameznih kategorijah obremenjevanja okolja. Nadaljnji postopki pa so slabo definirani in precej nejasni, zato niso obvezni. Med neobvezne elemente ocenjevanja vplivov na okolje sodijo normalizacija, zdru`evanje, tehtanje in analiza kvalitete podatkov. Namen normalizacije rezultatov posameznih kategorij obremenjevanja naj bi bil zagotovitev bolj-{ega razumevanja relativne velikosti izra~unanih indikatorjev (rezultatov) posameznih kategorij obremenjevanja. Z normalizacijo indikatorje posameznih kategorij obremenjevanja delimo z izbrano referen~no vrednostjo. Refe-ren~na vrednost so lahko skupne emisije ali poraba virov preu~evanega obmo~ja, ki je lahko globalno, regionalno, nacionalno ali lokalno obmo~je; lahko so skupne emisije ali poraba virov, prera~unane na prebivalca ali podobno merilo; ali pa vrednost alternativnega izdelka. Za zdru`evanje ocen ISO 14042 predlaga dve mo`ni proceduri razvr{~anje kategorij obremenjevanja na nominalni osnovi (glede karakteristik, kot so emisije in viri ali globalna, regionalna in lokalna prostorska skala) ali rangi-ranje kategorij obremenjevanja v dolo-~eni hierarhiji (visoka, srednja in nizka prioriteta). Tukaj se je treba zavedati, da imajo posamezniki, organizacije ali dru`be razli~ne preference, ki navadno pripeljejo do razli~nih rezultatov zdru-`evanja. Pojavi se tudi problem, kje in kako postaviti meje med posameznimi stopnjami prioritet (Rosselot in Allen, 1999). S tehtanjem ISO 14042 opredeljuje proces pretvorbe indikatorjev posameznih kategorij obremenjevanja v enotno oceno z uporabo numeri~nih faktorjev. Standard ne opredeljuje na-~ina dolo~anja in izbire numeri~nih faktorjev, komentira le dejstvo, da imajo navadno posamezniki, organizacije ali dru`be razli~ne preference pri oblikovanju faktorjev, kar privede do raz-li~nih rezultatov ocenjevanja. Zaradi vsega na{tetega lahko ugotovimo, da za vrednotenje rezultatov, dobljenih v fazi ozna~evanja vplivov na okolje, ni splo{no sprejete metode. To je faza, pri kateri se zaradi subjektivnosti ocen ve~ina raziskovalcev ustavi. Za izra~un enotne ocene vplivov na okolje ni splo{no sprejete metode, ki bi jo lahko uporabili za zdru`evanje vrednosti, dobljenih pri vrednotenju razli~nih kategorij vplivov. Smith in sod. (1993) menijo, da so prioritetni faktorji za emisije normirani na vstopne snovi v doslednih na~inih edini stro{kovno u~inkovit na~in obdelave podatkov v ve~ini primerov. Vendar mora biti v tem primeru vklju~en detajlni opis vseh uporabljenih predpostavk in prikazan postopek izra~una prioritetnih faktorjev. 6. Razlaga rezultatov pri metodi ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov Pri uporabi metode ocenjevanja `iv-ljenjskih ciklusov izdelkov se v praksi sre~amo s {tevilnimi prakti~nimi omejitvami, ~etudi se zdi osnovni princip metode relativno enostaven. Zaradi primerljivosti rezultatov je treba predstaviti vse omejitve in uporabljene predpostavke ter prikazati vse postopke zdru`evanja podatkov in na~ine ocenjevanja. Opisati je treba omejitve, ki so bile sprejete pri oblikovanju mej preu~evanega sistema, pri ~asu preu~e-vanja dolo~enega vpliva, pri obse`nosti raziskave itn. Namen razlage rezultatov pri popisu @CI je zagotovitev objektivne analize rezultatov, predstavitev sklepov, razlage omejitev, zagotovitev priporo~il, ki temeljijo na izsledkih raziskave @CI, in predstavitev rezultatov na transparenten na~in (ISO 14043). Namen razlage rezultatov je tudi zagotovitev enostavno razumljive, korektne in konsistentne predstavitve rezultatov. Osnovna zna~il-nost razlage rezultatov popisa @CI je uporaba sistemati~nih postopkov za identifikacijo, ozna~evanje, preverjanje, izra~un in predstavitev sklepov raziska- Slika 13. Povezava elementov razlage rezultatov z drugimi fazami ocenjevanja @CI (povzeto po ISO 14043, str. 4) ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj ve z namenom zagotovitve zahtev, podanih v ciljih in namenih raziskave. Standard SIST EN ISO 14043 deli fazo razlage rezultatov na tri elemente, ki so predstavljeni na sliki 13. Ti elementi so: • identifikacija pomembnih vrednosti in rezultatov, dobljenih pri popisu stanja ŽCI ali pri ocenjevanju vplivov, • preverjanje izračunov, ki vsebuje preverjanje popolnosti, občutljivosti in konsistentnosti, • predstavitev sklepov, priporočil in poročil. Na sliki 13 je predstavljena medsebojna povezanost elementov razlage rezultatov in povezanost teh elementov z drugimi fazami ocenjevanja ŽCI. Pri razlaganju rezultatov je treba posebno pozornost posvetiti konsistentnosti predpostavk, uporabljenim metodam merjenja, uporabljenim modelom in kakovosti podatkov. Pri ocenjevanju življenjskih ciklusov različnih izdelkov namreč lahko pride do razlik, kot so (SIST EN ISO 14043): • razlike v viru podatkov (podatki za izdelek A so povzeti iz literature, podatki za izdelek B pa so direktno izmerjeni), • razlike v kvaliteti podatkov (podatki o inputih in outputih so pri izdelku A podani za vsako snov posebej, medtem ko so za izdelek B podane samo količine skupnih emisij), • razlike v natančnosti podatkov (proizvodni proces izdelka A je zelo natančno prikazan, dosegljiv pa je tudi natančen opis procesa, medtem ko je proces izdelka B predstavljen le kot sistem črne škatle), • razlike v tehnološki opremljenosti (podatki za izdelek A so izmerjeni z zelo natančno merilno tehnologijo, medtem ko so podatki za izdelek B izmerjeni s starejšo, manj natančno tehnologijo), • razlike v starosti podatkov (podatki za izdelek A so bili izmerjeni pred petimi leti, podatki za izdelek B pa so bili pravkar zbrani), • razlike v geografskem pokritju (podatki za izdelek A so zbrani na področju širšega Evropskega prostora, podatki za izdelek B pa so zbrani na ožjem področju npr. Nemčije, kjer je okoljska zakonodaja zelo stroga), • razlike v zajemanju sestavnih delov (pri izdelku A so izključeni sestavni deli, ki predstavljajo manj kot 1 % končne mase izdelka, pri izdelku B pa so vključeni vsi sestavni deli) itn. Vse razlike med izdelki v kakovosti podatkov, uporabljenih predpostavkah, metodah, modelih itn. morajo biti pri razlaganju, predstavljanju in interpretiranju rezultatov natančno opisane, kajti le na ta način zagotovimo transpa-rentnost in primerljivost podatkov. Zadnji korak razlage rezultatov je objektivna interpretacija dobljenih rezultatov in oblikovanje spiska predlogov za izboljšave preučevanega izdelka, s katerimi bi izboljšali okoljsko kakovost izdelka. V primeru, ko je metoda ocene ŽCI uporabljena za primerjanje različnih izdelkov, pa je treba predstaviti tudi vse prednosti in slabosti preučevanih izdelkov ter podrobno komentirati in utemeljiti razloge za izbor oz. določitev okoljsko najustreznejšega izdelka. 7. SKLEP Z opisano metodologijo lahko podjetja sistematično spremljajo in primerjalno vrednotijo okoljske značilnosti svojih izdelkov med njihovo celotno življenj- sko potjo in si s tem zagotovijo instrument za okoljsko optimizacijo izdelkov in postopkov za njihovo izdelavo. Poznavanje in vklju~evanje ocenjevanja `ivljenjskih ciklusov izdelkov bo v prihodnosti postalo vse pomembnej{i in nujni sestavni del upravljanja z okoljem v podjetjih ter s tem povezanim razvojem, proizvodnjo in tr`enjem izdelkov. V industrijsko razvitih dr`avah je industrija `e zaznala koristi, ki jih prina{a ocenjevanje `ivljenjskih ciklusov izdelkov z vidika obremenjevanja okolja, zato ve~ina pobud za izdelavo analiz `ivljenjskih ciklusov izdelkov prihaja prav iz industrijskih podjetij, ki na ta na~in `elijo dokazati, da so njihovi izdelki okolju prijaznej{i kot konku-ren~ni. Na tem podro~ju tudi slovenska industrija ne bi smela zaostajati za razvitimi de`elami, {e posebej ne lesna, saj dosedanje {tudije dokazujejo {tevil-ne prednosti lesnih izdelkov v primerjavi z izdelki iz drugih materialov. ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj literatura 1. Allen D.T. 2002. Life Cycle Assessment: Lesson 1: Life Cycle Assessment Overview. 17 str. http://www.utexas.edu/ research/ceer/dfe/LCAoverview.PDF 2. Betz M., Coen D., Deimling S., Kreißig J. 2002. Thermische Verwertung von Holzprodukte. Inputabhängige Modellierung der End-of-Life Prozesse von Holz. PE Europe GmbH: 119 str. 3. EN ISO 14040. Environmental management – Life cycle assessment – Principles and framework. 1997: 11 str. 4. EN ISO 14040. Environmental management – Life cycle assessment – Life cycle interpretation. 2000: 18 str. 5. EN ISO 14041. Environmental management – Life cycle assessment – Goal and scope definition and inventory analysis. 1998: 21 str. 6. EN ISO 14042. Environmental management – Life cycle assessment – Life cycle impact assessment. 2000: 15 str. 7. Finkbeiner M., Koffmann E., Kreisel G. 1997. The functional unit in the life cycle inventory analysis of degreasing processes in the metal-processing industry. Environmental Management, 21: 635-642 8. Finnveden G., 1999. Methodological aspects of life cycle assessment of integrated solid waste management systems. Resources, Conservation and Recycling, 26: 173-187 9. Goedkoop M., Effting S., Collignon M. 2000. The Eco-indicator 99: A damage oriented method for Life Cycle Impact Assessment. PRé Consultants B.V., Amersfoort, 22 str. 10. Graedel T.E. 1998. Streamlined life-cycle assessment. New Jersey, Prentice-Hall, inc. A division of Simon & Schuster Englewood Cliffs: 310 str. 11. Guinee J.B., Gorree M., Heijungs R., Huppes G., Kleijn R., Koning A., Oers L., Wegener Sleeswijk A., Suh S., Haes U. 2002. Handbook on Life Cycle Assessment - Operational Guide to the ISO Standards. Dordrecht, Kluwer Academic Publishers: 692 str. 12. Ko{ir B. 1999. Ocena `ivljenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59: 89-120 13. Krozer J., Vis J.C. 1998. How to get LCA in the right direction? Journal of Cleaner Production, 6: 53-61 14. Lah A. 2002. Okoljski pojavi in pojmi : okoljsko izrazoslovje v slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Zbirka Usklajeno in sonaravno, {t. 8. Ljubljana, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije: 208 str. 15. Lee S.G., Lye S.W., Khoo M.K. 2001. A Multi-Objective Methodology for Evaluating Product End-of-Life Options and Disassembly. International Journal of Advanced Manufacturing Technology, 18 : 148-156 16. Meil J. K. 1995. Building materials in the context of sustainable development: an overview of forintek’s research program and model. V: LCA – A Challenge for Forestry and Forest Product Industry, EFI Proceedings, 8: 75-88 1 7 . Newel S.A., Field F.R. 1998. Explicit accounting methods for recycling in LCA. Resources, Conservation and Recycling, 22: 31-45 18. Owens J.W. 1997. Life Cycle Assessment: Constraints on Moving from Inventory to Impact Assessment. Journal of Industrial Ecology, 1, 1: 37-49 19. Radonji~ G. 2003. Neznanka ali prevelik stro{ek? : Ekolo{ke bilance proizvodov. Znanost, 45, 80: 18 20. Richter K. 1995. Life Cycle Analysis of Wood Products.V: LCA – A Challenge for Forestry and Forest Product Industry, EFI Proceedings, 8: 65-73 21. Rosselot K., Allen D.T. 1999. Life Cycle Concepts, Product Stewardship and Green Engineering. http:// www.utexas.edu/research/ceer/dfe/chap13.htm (10. jul. 2002) 22. Smith S. R., Murphy R. J., Dickinson D. J. 1993. 1. Smith S. R., Murphy R. J., Dickinson D. J. 1993. A Methodology for the Life-Cycle Assessment of Treated Timber Products. V: 2nd International symposium, Wood Preservation, Cannes-Mandelieu, 8-9 feb., France, CTBA, IRG: 22-38 23. Stewart J.R., Collins M.W., Anderson R., Murphy W.R. 1999. Life Cycle Assessment as a tool for environmental managemant. Clean Products and Processes, 1: 73-81 24. Sullivan J. L. 2002. Life Cycle Assessment: Discusion and Industrial Applications. V: Mechanical Life Cycle Handbook: Good Environmental Design and Manufacturing. Handal M. S. New York: 339-377 25. {álka J., {ulek R., Palu{ H. 2003. Close to nature forestry versus nature protection in the Slovak Republic from the policy point of view. Seminar on Close to Nature Forestry. Forest Research Institute, Zvolen, p. 14-20 26. Tratnik M., Slovnik M. 2003a. Metodologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji (1. del). Les, 55, 7-8: 222-231 2 7. Tratnik M., Slovnik M. 2003b. Metodologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji - 2. del. Les, 55, 9: 268-272 28. Weidema B.P. 1993. Environmental assessment of products : a textbook on life cycle assessment, 2nd ed. Helsinki, UETP-EEE, The Finnish Association of Graduate Engineers TEK: 114 str. 29. White P.R., De Smet B., Owens J.W., Hindle P. 1995. Environmental management in an international consumer good company. Resources, Conservation and Recycling, 14 : 171-184 kratke vesti Sekundno lepilo Loctite Super Attak Prvak na trgu sekundnih lepil Med sekundnimi lepili pomeni v Sloveniji vodilno blagovno znamko Loctite Super Attak. Prvak je svojo ponudbo v letu 2006 dopolnil z izbolj{ano formulo, s ~imer je Super Attak postal {e za 50 odstotkov mo~nej{i. Izbolj{ani izdelek je prepoznaven po novi embala`i in znaku »Hanging man«. Oseba, ki je z lepilom Super Attak s podplati ~evljev prilepljena na strop, na duhovit na~in prikazuje visoko mo~ lepljenja. Da tako visoka lepilna mo~ izdelka niso le prazne besede, pa je dru`ba Henkel Slovenija d.o.o. dokazala s simpati~ni-ma promocijskima dogodkoma, ki sta med prazniki potekala v mariborskem Europarku. Obiskovalci Europarka so se lahko na lastne o~i prepri~ali, da to, kar je videno v reklamnem oglasu za sekundno lepilo Super Attak, ki se v tem ~asu predvaja na televizijskih ekranih, resni~no dr`i. Na dogodkih, ki jih je povezovala mode-ratorka Tatjana Dolanc, so lahko prostovoljci preizkusili izjemno mo~ lepila tako, da so se pustili s posebnimi ~evlji in varnostnimi pasovi z glavo navzdol prilepiti na posebno jekleno konstrukcijo, na kateri so nato viseli pribli`no 30 sekund. Prostovoljcev oba dneva ni manjkalo, za svoj pogum pa so prejeli tudi prakti~ne nagrade, kot so lepilo Super Attak, majice, obeske za klju~e, nogavice ter druge manj{e nagrade. Sekundno lepilo Loctite Super Attak le v nekaj sekundah zlepi najrazli~nej{e materiale, kot so les, kovina, steklo, plastika, guma, papir in drugo. To , kar zlepi, nato tudi u~inkuje za vselej! Ve ~ o izdelkih v dru`ini Loctite si lahko preberete na www.henkel.si. ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj UDK: 630*824.7:694 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Leseni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi Glued laminated timber construction elements avtorji: Manja KITEK KUZMAN, Jasna HROVATIN, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina C. VIII/34, SI-1000 Ljubljana, Jo`e KU[AR, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Lameliran lepljen les je sodobno kom-pozitno gradivo, ki ga sestavljajo tanke lamele, pri katerih je potek vlaken v glavnem vzporeden. V ~lanku so obravnavane tipi~ne oblike in velikosti lesenih lepljenih lameliranih konstrukcijskih elementov in stati~nih sistemov. Opisana je najpogostej{a uporaba lesenih lepljenih konstrukcijskih elementov in izdelana analiza njegovih prednosti ter proizvodnje in uporabe v Sloveniji in drugih dr`avah EU. Sku{ali bomo nakazati mo`-nosti ve~je uporabe lesenih lepljenih konstrukcij v na{em okolju. Structural glued- laminated timber (glu-elam) is an engineered, stress-rated product that consist of two or more layers of lumber that are glued together with the grain of all layers, which are referred to as laminations, parallel to the length. The article discusses common glued laminated timber elements application. In addition elements manufacturing and use in Slovenia and EU are analyzed. The aim of the presented study is to indicate possibility of higher use of glued laminated timber in Slovenia. Klju~ne besede: konstrukcija, lepljen lameliran les, konstrukcijski elementi, kompozit Key words: structure, glued laminated timber, structure elements, composite 1. Uvod Les je eden najstarej{ih gradbenih materialov, ki ima v moderni arhitekturi in gradbeni{tvu pomembno vlogo. Lesene konstrukcije so vse vrste lesenih konstrukcij iz masivnega lesa in lame-liranega lesa, kjer je spajanje posameznih konstrukcijskih elementov izvedeno z veznimi sredstvi. Mednje spadajo: enostavni in sestavljeni nosilci, stebri, okvirji, razli~na ve{ala, pali~ni nosilci in paneli, ki so lahko sestavljeni iz elementov iz masivnega lesa, lamelira-nega lesa in industrijsko izdelanih lesnih plo{~ (Saje, 1997). `agar (1999) deli lesene konstrukcije na klasi~ne, tesarske in sodobne lesene konstrukcije. Moderne lesene konstrukcije so ponavadi prostorske po svojem delovanju, pri njih se uporabljajo sodobna spojna sredstva in lepljen les, ve~slojne furnirske plo{~e in drugi kompozitni materiali. V ~lanku bomo obravnavali lesene lepljene lamelirane konstrukcije (LLLK), ki so s svojimi izjemnimi teh-ni~nimi zmo`nostmi - visoka trdnost pri majhni lastni te`i in gospodarnosti - vplivale na vsestransko uporabo lesa. Skrbna izbira lesa in ustreznih lepil, pravilno su{enje in temeljita povr{in-ska za{~ita skoraj izni~ijo naravne slabosti lesa, kot so pokanje, kr~enje, zvi- janje itd. Na `alost pa so LLLK premalo uporabljene v na{em okolju kljub dobrim gradbenim lastnostim lesa, kljub temu da je les obnovljiv material in da je Slovenija bogata z gozdom in ima tradicijo na tem podro~ju. V nadaljevanju bo podrobneje obravnavan lameliran lepljen les. Opisane bodo tipi~ne oblike in velikosti lepljenih konstrukcijskih elementov, podane bodo prednosti in pomanjkljivosti lepljenega lameliranega lesa ter izdelana analiza njegove proizvodnje in uporabe v Sloveniji in drugih dr`avah EU. Nakazane bodo mo`nosti ve~je uporabe lesenih lepljenih elementov v procesu arhitekturnega na~rtovanja. 2. Lameliran lepljen les laminated timber (angl), BS-Holz (nem), bois lamellé collé (fr) Lameliran lepljen les je sodobno kom-pozitno gradivo, ki ga sestavljajo tanke lamele, pri katerih je potek vlaken v glavnem vzporeden. Lamele so ploskovno zlepljene z lepili za konstrukcijsko uporabo, ki imajo visoko trdnost in trajnost, so odporna proti vodi, povi-{ani vla`nosti in temperaturi ter bio-lo{kim dejavnikom. Tako sestavljeno gradivo ima bolj enakomerne in bolj{e ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj mehanske lastnosti kot les. V literaturi najdemo lameliran lepljen les tudi pod drugimi imeni: laminated wood, glued laminated timber, gluelam, gluelam beam, classic gluelam. Na tr`i{~u najdemo razli~ne proizvajalce: NORDIC LAMÔ, Goodlam, Binder, Structur-lam, Carboglulam® itd. Leseni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi (LLLKE) so industrijski gradbeni elementi, za katere je zna~il-na velika stopnja prefabrikacije. So med najla`jimi konstrukcijskimi materiali, poleg tega pa se lahko zaradi svojih dobrih elastomehanskih lastnosti uporabljajo kot samostojni nosilci ali za ravninske in prostorske konstrukcije velikih razponov. 3. Dimenzije in oblike Lesenih lepljenih laminiranih konstrukcijskih elementov (lllke) in stati~nih sistemov Dimenzije nosilnih gradbenih elementov so odvisne od: stati~nega sistema konstrukcije (sl. 1), nosilnosti gradiva (pregl. 1), tehnologije proizvodnje in vgraditve ter pri~akovanega u~inka arhitektonske kompozicije zgradbe (Ku{ar, 1999). Z uporabo LLLKE lahko sestavimo konstrukcije razli~nih oblik. Omogo-~ajo prakti~no neomejeno izbiro dimenzij pre~nih prerezov elementov, pokrivanje velikih povr{in, velike razpone in lahko, enostavno prilagajanje sodobnim arhitektonskim zahtevam. Slika 1 prikazuje nekaj informativnih podatkov za lesene lepljene nosilce pri najve~jih razpetinah. Nosilne sisteme lahko delimo v skupine: nosilci, tro~lenski loki, okvirji, ukrivljeni nosilci, konzole, vise~i sistemi. Razvr{~eni so glede na prevladujo-~e obremenitve (sl. 2): npr. pali~je -osna obremenitev, nosilci - upogibna Slika 1. Lepljeni leseni nosilci za velike razpetine (Berdajs, `itnik et al., 2004, str. 214) Slika 2. Skupine nosilnih sistemov (Winter, 2004, str. 4) ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj Slika 3. Razli~ni pre~ni prerezi stebrov in nosilcev iz lepljenega lesa (Pro:Holz Austria, 2002, str. 84) E^ , . , r.tn =] * ~ _ — SEE —— :sd -'—- — —- Slika 4. Najpogostej{e uporabljene oblike pre~nih prerezov (Müller , 2000, str. 32) Slika 5a. Prilagajanje geometrije prereza poteku napetosti Slika 5b. Prilagajanje kvalitete materiala poteku napetosti - Sestava prereza (Wallner, 2003, str. 3) Slika 6. Prilagajanje oblike prereza in kvalitete materiala glede na potek upogibnih napetosti (Wallner, 2003, str. 4) obremenitev. Med prostorske konstrukcije pri{tevamo: kupole, prostorske okvirne konstrukcije, prostorsko pali~je, brane, lupine itd. 4. Pre~ni prerez nosilcev Izbor razli~nih vrst pre~nih prerezov se je pove~al z razvojem lepil, ki so vedno bolj obstojna in odporna proti ognju. Pre~ni prerezi so sestavljeni iz lamel, ki so med seboj zlepljene. Tako lahko dobimo najrazli~nej{e prereze (sl. 3): nosilce s konstantno vi{ino, nosilce s spreminjajo~o se vi{ino, zakrivljene nosilce itd. Najpogostej{i so: pravokotni prerez, prerez »I« oblike in sestavljeni {katlasti prerez (sl. 4). Prilagajanje geometrije prereza poteku napetosti temelji na principu, da je treba kar najve~ materiala namestiti tam, kjer najve~ doprinese k nosilnosti t.j. na robove, kjer so najve~je napetosti. Primer nosilca iz lameliranega lepljenega lesa: na robove – obi~ajno v zunanji {estini vi{ine (sl. 5a in 5b) pri lepljenju namestimo bolj{i material z vi{jo trdnostjo, v sredico pa slab{ega in tako prilagajamo kvaliteto materiala glede na razpored napetosti po prerezu (Wallner, 2003). Poraba lesa in upogibnih nosilnosti je odvisna od izbranega materiala in izbrane oblike prereza (sl. 6). Primerjava kombinacije prilagajanja geometrije in trdnosti lesenega prereza pove, kako prihraniti material v primerjavi z nosilnostjo. 5. Najpogosteje uporabljeni tipi lesenih lepljenih lameliranih konstrukcijskih elementov (LLLKE) Razlikujemo ve~ vrst LLLKE: enostranski po{evni nosilec, dvostransko po{evni nosilec, ukrivljeni nosilec s ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj konstantno vi{ino, ukrivljeni nosilec s spremenljivo vi{ino, nosilci na ve~ podporah, kontinuirni nosilci, dvote~ajni ali trote~ajni lomljeni okvir, dvo- ali tro~lenski lo~ni okvir itd. (sl. 7). V literaturi so nosilci z ukrivljenim spodnjim robom in ostrim prelomom zgornjega ravnega robu v temenu ozna~eni tudi kot nosilci s spremenljivo vi{ino prereza - sedlasti nosilci, medtem ko so nosilci z zaobljenim temenom ozna-~eni kot nosilci s konstantno vi{ino prereza (Blatnik, 1993). 6. Prednosti in pomanjkljivostI lesenih lepljenih lameliranih konstrukcijskih elementov Leseni lameliran lepljeni elementi omo-go~ajo fleksibilnost pri konstruiranju razli~nih oblik in dimenzij. Imajo estetski videz in ohranjajo eleganco pri ve~jih razponih, saj se preseki nosilcev zaradi majhne te`e ne pove~ujejo tako kot pri armiranem betonu. Mo`ne so izvedbe razli~nih krivin in oblik ukrivljenih LLLKE. Za stre{ne konstrukcije se uporabljajo predvsem, kadar so zahtevani veliki razponi in posebne oblike. 6.1. Gospodarnost Gospodarnost lesenih lepljenih konstrukcij je predvsem v predizdelavi elementov. Industrijska izdelava omo-go~a hitro, lahko in enostavno izdelavo, neodvisno od vremenskih vplivov. To -varni{ka serijska proizvodnja LLLKE zagotavlja gradnjo z minimalnim {te-vilom napak in ob~utno zmanj{anje dejavnikov tveganja, kar poceni in po-spe{i gradnjo objekta. 6.2. Mehanske lastnosti Smernice za projektiranje lesenih konstrukcij so podane v SIST EN 1995 1-1 (Eurokod 5- Projektiranje lesenih konstrukcij), na~in preizku{anja nosil- nosti pa v SIST EN 408 (Ugotavljanje mehanskih lastnosti). Sprejet je evropski standard za lepljen les (EN 14080). Lepljen les je razvr{~en v 4 trdnostne razrede. Homogen lepljeni les ozna~u-jemo z GL 24h - GL 36h, kombiniran pa z GL 24c - GL 36c. [tevilka zraven oznake GL (glued laminated) pomeni karakteristi~no upogibno trdnost v Mpa (Srp~i~, 2005)(pregl. 1). Leseni lamelirani lepljeni elementi imajo dobre trdnostne lastnosti v primerjavi z drugimi materiali ter visoko nosilnost glede na prostorninsko maso. So lahki gradbeni elementi, saj pri istem volumnu dose`ejo le 20 % te`e Preglednica 1. SIST EN 1194: Karakteristi~ne trdnosti (f), elasti~ni (E) in stri`ni (G) modul v N/mm2, ter specifi~na te`a (ϕ) v kg/m3 GL 24h GL 28h GL 32h GL 36h Karakteristi~na upogibna trdnost [ N/mm2] 24 28 32 36 Karakteristi~na natezna trdnost [ N/mm2] 16,50,4 19,50,45 22,50,5 260,6 Karakteristi~na tla~na trdnost [ N/mm2] 242,7 26,53,0 293,3 313,6 Karakteristi~na stri`na trdnost [ N/mm2] 2,7 3,2 3,8 4,3 Povpre~en modul elasti~nosti [ N/mm2] 11 14 70011 900490 6009 40039012 60010 20042013 70011 100460 Povpre~en stri`ni modul [ N/mm2] 720 780 850 910 Karakteristi~na gostota [ kg/m3] 380 410 430 450 Preglednica 2. Osnovne dovoljene napetosti za lepljene lamelirane konstrukcije v N/cm2 (Berdajs, 2004, str. 257) VRSTA NAPETOSTI Lepljen les Jelka, smreka, bor Lepljen les Hrast , bukev I II I II Upogib σmd 1400 1100 1620 1370 Nateg σtIId 1050 850 1800 1080 Tlak σcIId 1100 850 1500 1200 Tlak pravokotno na vlakna σ 200 200 490 430 Strig i... 90 90 150 150 Strig zaradi pre~ne sile τ mIId 120 120 130 110 ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj Slika 8. Primerjava gostote, upogibne trdnosti in cene na kubi~ni meter lepljenega lesa z masivnim lesom (Milonig, 2003, str. 49) 1400 E i 1200 1000 800 >D925 JD-------- 1090 1133 1029 1 600 SVl9 T=To+ 345log(420t+1) S T - dejanska temperatura ! 400 - To - začetna temperatura t - cas v urah i- 200 0< j 0 1 2 3 4 5 6 7 č as gorenja (h) [tevilo minut [ min] °C 10 659 15 718 30 827 60 925 1 h 30 min 986 2 h 1030 3 h 1090 4 h 1133 6 h 1194 Slika 9. Standardna po`arna krivulja za gorenje lesa (EVROCODE 1, /8/) `elezobetonskih. LLLKE imajo ve~jo trdnost in togost kot masiven les. V primerjavi z masivnim lesom ima lameliran lepljen les ve~ prednosti: dimenzijsko stabilnost, mo`nosti razli~nih izvedb pre~nega prereza in ve~je dimenzije, kot jih dopu{~a `agan les (Russell C. Moody, 2004). Poleg tega ima lameliran lepljen les visoko nosilnost glede na te`o (pregl. 2, sl. 8). Je dimenzijsko bolj obstojen in ima manj{e torzijske deformacije kot masivni les. Pri su{enju skoraj ni razpok. Velika prednost lameliranih lepljenih nosilcev pred masivnim lesom je mo`-nost oblikovanja vzdol`ne osi nosilca. ^e primerjamo odpadek pri masivnem lesu in lepljenem lesu, vidimo, da je koli~ina odpadka odvisna od konstrukcije. [ir{i je nosilec, bolj{i je izkoristek. Pribli`na ocena porabe je okoli 1,5 m³ lesne mase za netto 1 m³ nosilca. 6.3. Po`arna odpornost Lesene lepljene lamelirane konstrukcije imajo bistveno ve~jo po`arno odpornost, kot jim na splo{no pripisujemo, in presegajo pri tem jeklo in armirani beton. Razlog za dobro odpornost proti ognju LLLKE je v njihovi slabi prevodnosti toplote. Sposobnost lesa za prevajanje toplote je zelo majhna, toploto prevajajo 300 - do 400 - krat po~asneje kot jeklo. Elementi zogle-nijo po~asi s povr{ine proti notranjosti. Ustvarjena zoglenelost zmanj{uje pre- vajanje toplote in onemogo~a pristop kisika do lesa. Nosilci ohranijo v ne-zoglenelem preseku polno nosilnost. V normalno potekajo~em po`aru masivni smrekov les gori s hitrostijo 0,6 do 1,1 mm/min, lepljen les pa 0,1 mm/ min (Zba{nik Senega~nik, 2001). LLLKE med gorenjem ne spreminjajo oblike. Zato nosilci ne povzro~ajo pritiska na obodne stene in ne povzro-~ajo njihove poru{itve. Lesena konstrukcija je lahko tudi po-`arno odporna. ^e `elimo dose~i po-`arno odpornost, lahko: izdelek ustrezno dimenzioniramo, lahko ga oblo-`imo s protipo`arnimi oblogami ali za{~itimo s kemi~nimi sredstvi, kjer moramo upo{tevati dejanski namen za{~ite ter izbrati primeren pripravek (Rep, 2005). Slika 9 prikazuje standardno po`arno krivuljo za gorenje lesa skladno z EC 1 - les [ 41] , kjer vidimo, da v 10 minutah gorenja les dose`e temperaturo 700 stopinj, nakar se temperatura bistveno po~asneje pove~uje. 6.4. Cena in trajnost Cena osnovnega proizvoda LLLKE je okoli 2,5-krat ve~ja (Haiman, 2005) v primerjavi z masivnim lesom. Vendar pa na kon~no ceno izdelka vpliva tudi niz drugih faktorjev, kot so: planiranje gradnje, hitrost izvedbe, enostavnost transporta in monta`e, spojna sredstva, kvaliteta proizvoda, ki je v tovarni narejen v skladu z najnovej{imi znanji in pravili stroke, kar se ka`e v veliki trajnosti objekta. Cena zakrivljenih nosilcev je odvisna od radija zakrivlje-nosti, od preseka nosilca in od {tevila izdelanih konstrukcijskih elementov. Cena raste sorazmerno z ve~jo debelino lamele in manj{im radijem. Ve~ji je radij, bolj se cena pribli`uje ceni ravnih nosilcev. Trajnost lesenih konstrukcij je danes ocenjena na ve~ kot 100 let v povpre~- ijaLeS 58(2006) 4 raziskave in razvoj no spremenljivih zunanjih pogojih (Pihlajavaara, 1980), poleg tega pa mora biti zagotovljena pravilna izvedba detajlov in ustrezna za{~ita. Haiman (2005) ugotavlja v prispevku Zakaj lepljene lamelirane lesene konstrukcije?, da je gradnja konstrukcij z LLE na koncu od 15 do 20 % cenej{a kot ista armiranobetonska ali jeklena izvedba. 6.5 Ekologija Z okoljevarstvenega vidika je pomemben faktor razgradljivost materiala in mo`nost recikliranja lesenih lameli-ranih lepljenih konstrukcijskih elementov. Za obe lastnosti ni bistvenih razlik med LLKE in masivnim lesom. Do razlike pa pride pri oceni porabe materiala in energije ter uporabi lepila. Iz preglednice 3 je razvidno, da je za proizvodnjo LLKE potrebne pribli`no {e enkrat ve~ energije kot za primerljiv konstrukcijski element iz masivnega lesa. Lepilo je bistvenega pomena za nosilnost LLK. Zaradi vsebnosti formaldehida lepilo {kodljivo deluje na vse, ki imajo opraviti z njim, in `e sam po sebi obremenjuje okolje. Vendar pa je dele` lepila v celotnem volumnu konstrukcije samo okoli 1 % (Burgbacher, 1991), tako da ekolo{ke prednosti lepljenih lameliranih konstrukcij niso bistveno manj{e od konstrukcij iz masivnega lesa, sploh pa, ~e upo{teva-mo skoraj neizbe`no uporabo kovinskih spojnih sredstev. 7. Uporaba Lepljen les je nepogre{ljiv pri konstrukcijah, kjer je potrebna ve~ja trdnost, dimenzijska stabilnost in ustrezen estetski videz lesnega proizvoda. Po podatkih CNDB (2002) se najve~ lepljenega lesa v EU porabi za izgradnjo nestanovanjskih stavb, kamor spadajo: trgovski objekti, objekti za {port in prosti ~as, sledijo jim industrijske Preglednica 3. Poraba materiala in energije za lepljen les in konstrukcijski masivni les (Frühwald, 2005, /11/) LEPLJEN LES KONSTRUKCIJSKI MASIVEN LES Material [ kg/m3] les voda olje lak-politura plasti~ne mase kovina lepilo 592 467 0,2 0,7 0,2 22 14 les voda olje lepilo plasti~ne mase 592 423 0,3 0,4 0,2 Skupaj 1.096 Skupaj 953 Energija [ KWh/m3] elektri~na energija 391 elektri~na energija 241 pogonsko gorivo 273 pogonsko gorivo 216 les 518 les 220 kurilno olje 36 kurilno olje 11 Skupaj 1.218 Skupaj 658 ZdravS.vo0s,alO