Divide et impera! Trdimo, da je duhovščina ona, ki umetno uprizarja nasprotstvo ljudstva do učiteljstva, in da je katehetstvo ono, ki je Jprvo pričelo intrigirati in razdvajati posvetno učiteljstvo in to vrši še dandanes, da potom časopisja pospešuje razdvoj, pospešuje boj in utrja nastala nasprotstva. Kakor tiran se nam zdi, da stoji danes duhovski stan nad učiteljstvom in našim IjudstTom, da s pomočjo par posvetnjako? izkuša udejstviti svojo tiransko vlado nad vsera slovenskim narodom. — To je klerikalizem! Poglejmo, nima li današnja klerikalna vlada, to je vlada klerikalne stranke na EranJBkem, vseh simptonov tiranske vlade na sebi? In da se nam ne bode očitalo pristranosti v opisovanju, hočemo navajati za opisovanje nararnost dr. Krekove besede o tiranski ?ladi, posnete iz njegovega BSocializma". On pravi: nTiran je boječ in sumljiv. Povsod vidi nevarnosti, upore, rstaje proti sebi. Vsled tega je silno krivičen. Kar more, skrbi, da ne bi njegovi podložniki postali mogočni ali premožni. Tiranska vlada si boče rarno s tem ohraniti svojo [oblast, da spravi svoje podložnike v ubožtvo, ker so potem mnogo manj sposobni za upor. Tiranska vlada seje razpor med ljudstfo in goji že obstoječe prepire, zavira vse, kar bi pospeševalo edinost med ljudmi; zakcnske zveze, idruževaDJe io druge podobne B'vari, ki morejo roditi prijateljstvo ia slogo. Divide et impera! — Razdrajaj in vladaj! Tiranska vlada ne zatira le telesnega blagostanja, marveč tudi duševno. Hudobneže ima raje nego dobre. Kreposti podložnikov se boji; izkuša jib pogaziti v kali v njihovih dušah. Strah je je narareč, da bi se njeni podložniki požrtrovalno in velikodušno ne zganili, ne izpregledali, da se njihova ?Iada ne da reč prenašati in se med seboj ne združili, da si ne ustanove miru. Če si podložniki drug drugemu ne zanpajo, ne bodo imeli nobene moči proti nasilniku. Odtod prihaja, da ne zbujajo taki vladarji svojih podložnikov h kreposti, kakor bi morali, marveč da zavidajo tiste, ki izvršujejo kreposti ia jih zatirajo, kjer le morejo. Ob taki vladi ni nobene varnosti, vse je negotovo, ker se ločuje od nafel pravičnosti; niS ne more ostati stalnega. Ljudstvo propada gmotno in duševno. V fednem strahu živi. Zelo nevarno pa je, da imamo ljudi, ki so vzgojeni y strahu, s hlapčevsko dušo in so strahopetni, če se je treba česa lotiti, kar zahteva moštva in poguma. Niž ni bclj žalostnega kakor blapčevska topost, kateri se udaja dolgo tlačeno ljudstvo. Ali moremo dobiti lepše opisovanje vseh tajnih sil, ki razdirajo Ijudsko Jsvobodo iu z nJo njegovo mo6, kakor v teh zlata vrednib fesnicah ? Premišljujmo jib glede ua naše razflnere — u Tako govori dr. Krek, pravi voditelj kle""ikalizma na Kranjskem. Ni li občutilo kraDJsko učiteljstvo že vseh teh siraptomov tiranske vlade klerikalizma na lastnem telesu? Da, da! In poglejmo si zadnji pojav, kako si utrja klerikalizem tla med učiteljstvom, ni li to prar po principih tiranstva! Puhle, s fanatizmom prepojene Slomškarice, ki zajemajo vso svojo modrost, da, vso svojo pamet, res svoj razum v raznih kongregacijah, so se dale t teh tako daleč zaslepiti od duhovščine, od katere zajemajo ves svoj vpliv, rso svojo prepotentoost, da so na občnem zboru »Društva slovenskih učiteljic" dne 13. aprila t. I. javno in slovesno izjavile, da izstopajo iz strokovnega-stanovskega društva. Služijo v slepo orodje! Blagor jim, ki ne vedo — kaj delajol Princip klerikalne vlade je: Bazdvajaj io vladaj! Omeojamu samo še to, da nam takih učiteljic ni žal, ker so resneinu, treznemu in Bmotrenemu delu le v balast, [ki se ga izkuša otresti vsaka resna organizacija. Svotohlincl! Z ozirom na to, da se list slovenskih katehetov BSlovenski Učitelj" sedaj ob smrti Slavka Gepudra sploh še upa kaj črhniti in celo zagorarja Janka Nep. Jegliča, voditelja II. m. d. lj. šole v Ljubljani, naj povemo, da je bilo isti trenutek, ko je Slavko izdibnil svojo blago in značajoo dušo, ravno d?e leti po onem trenutku, ko ga je izkušnjavec — Janko Nep. Jeglič — v pisarni II. m. š. hotel prisiliti ? to, da bi zatajil svoje prepričanje, da bi omadeževal sroj značaj, in mu |je ponujal službo. — Teden doi na to je roval zoper njega, mu je odjedel službo in ga je v LjubIjani postavil na cesto — brez službe. — Če bi ne bilo drugih, bi uničil mlademu življenju eksistenco! Če pa hoče govoriti Janko Nep. Jeglič še dalje, naj uam pove, kako je bodil Slavka Cepudra, ki je služboval tedaj na ojegovi šoli denuncirat okrog članor mestnega šolskega s v e t a , kako je prenašal njegove zvezke na ljubljanski magistrat z nam e n o m — da bi uničil mlademu življenju eksistenco. — Govorili bomo o smrtnih udarcib še nadalje, če nas [bodete izzivali, in verujte nam, da pri denunciantski aferi ne bomo pardonirali nikogar! — Torej, če hočete, da bo smrdelo, govorite dalje i n p o d a 1 i bomo podroben račun o vašem satanskem delu! Ne dvigajte pa previsoko svojih pobožnib oči k nebu, da vam jih ne bo treba prereč pobešati, ko stopijo na dan vaša črna dejanja! Na glavo so padll. »Slovenec" piše v 85. svoji številki z dne 13. t. m. doslovno to-le: Kdo podpira Jutro"? Kako so utemeljene vesti, da so fondi, ki jih je učiteljstvo v ..Učiteljski tiskarni" naložilo, suše, ker se morajo z njim pokriti BJutroviu vednobolj naraščajoči dolgovi, dokazuje dejstvo, da zdaj liberalni učiteljski kolovodje v Ljubljaci posameznim tvrdkam in hranilnicam pošiljajo prošnje, da prispevajo za BUčiteljski konvikt", oziroma za nJutro", ki ta denar požira. Beračenje za prispevke BEonviktu" kaže, da imajo tisti prav, ki sodijo, da je nUčiteljska tiskarna" nujne pomoči potrebna. Ni dolgo, ko je upravni svet te tiskarne v nJutru" izjavil, da fondi ^Konvikta" in BVdovskega zaklada" nesejo tiskarni ne remo že koliko obresti, in tako hotel javnosti sugerirati, da se ti fondi množijo, zdaj pa za (podpore prosjačijo za taiste fonde! Kje je tukaj logika ? Logika je namreč ta, da je pri liberalnih učiteljskih fondih in zavodib velika suša, ker tiskajo zastonj Ribnikarjeve in Reisnerjeve izbruhe. Clovek, ki je napisal te vrstice, mora biti strahovit osel pred Bogom in pred ljudmi! — Ves svet ve, da prosi odbor Konvikta vsako leto podpore pri zavodih, ki o njih doraneva, da so učiteljstvu nakloojeni in da poznajo veliki blagotvorni pornen in namen Učit. konvikta. Te prošnje običajno niso brezuspešne. Mi pošteno prosimo zapoštene n a m e n e! Beračenje prepušžamo razuim beraškim redovom, ki samo od beračenja žive, da jim še nič delati ni treba. Tudi klerikalci splob tako beračijo, da jih je Kranjska hranilnica s škofom vred kupila za lepe tisočake. Upravni syet in nadzorstTO nUčit. tiskarne" sta izjavila v BUčit. Tovarišu" z dne 17. marca 1.1. doslovno to-le: Ker se ^Slovenec" s tako vehemenco zadira v nVdovsko društvo", hoSemo pojasniti v kakem razmerju je nVdovsko dmštvo" 8 tiskarno. Leta 1905. je sklenil občni zbor nVdovskega društva", da pristopi k Učiteljskemu tiskornemu društvu z deleži za 20.000 E. To se je zgodilo. 0 d t e h 20.000 K d o biva Jdovsko društvo"5% obresti, drugod se mu obrestuje glavnica po 4V*%. Vsličnem razmerju je tudi BU čiteljski konvikt" s tiskarno. In zaradi tega klifie ,,SloTenec" zoper tiskarno 'c. kr. deželno vlado in državno pravdništvo! Ni li to višek zlobnosti?! Seveda je to višek zlobnosti, ko laže nSlovenec", da nesejo ti fondi t i s k a r n i obresti, v resnici pa plačuje t i s k ar n a tem fondom5% obresti! Torej tiči logika v tem: Sroje fonde nalagamo tako, da današajo 6 i m najvišje obresti, sprostovoljnimi prispevki učiteljstva in njega prijateljevpapomnožujemotefonde, da pribajamo vedno bliže namenom, ki jib t i f o n d i i m a j o. To je edino pametno gospodarstvo, ki ga vsakdo mora odobravati. Od zarukanib oslov pa tega seveda ne moremo zahtevati. »Jutro" torej ne požira našega deuarja, ker naša tiskarna ne tiska nobenih »izbrubov" z a s t o n j, ampak vse, kar tiska, tiska za pošteno plačilo! Ako bi ne bilo to res, bi naša tiskarna v p e t i h letib ne mogla plačati nad 100.000 K in bi je tudi ne mogli tako vsestransko moderno urediti, kakor je danes urejena in se bo v najkrajšem času še izpopolnila. Tega seveda ne pišemo, da bi nSlovencau preverili o njegovih lopovščinab, ki jih uganja dan na dan. Ako je pod njegovo streho vse narobe, misli, da mora biti tudi drugod. Ker ne morejo rokovnjači iz črnega grabna z resnico opravičevati svojih loporščin, pa izkušajo to z lažmi in oslarijami! Vsak dela tako, kakor more iu zna! Dokler bo mislil osel z zelenimi naočniki, da so oblanice trara, toliko časa ne pričakuj od klerikalca, da bi bil pošten in dostojen človek. Namen posvečuje sredstva! Besno in lopovsko divjaDje rSloyenca" zoper vsa na-a društva in stanovska podjetja ima svoj sataoski namen. Sedaj buta BSlo?enecu ob BDruštvo slovenskib učiteljic", češ, da je silno grešilo, ker je darovalo za C. M. D. pokroviteljino 200 K. Vse, kar izda učiteljstvo v neklerikalne namene, je po njih načelih izdajstvo in se naivno grozi, da se bo to lzdajstvo kaznovalo pri regulaciji plač. Za vse se bo maščeralo! ^Slovenec" toži, zakaj ni isto društvo prispeTalo tudi BSlovenski Straži". No, reci bolje, t klerikalne volilne namene, ker do danes še niso izdali izkaza, zakaj la denar porabljajo. Rekord v iofamiji pa doseza »Sloveuec", ko grozi z maščfvaDJem, če učiteljstvo in drugi prispevajo celo za lastna stanovska podjetja, n. pr. za BUčiteJjski konvikt" itd. To presega že vse meje. Ljudje, ki še niso niti vinarja darovali v učiteljske namene; nasprotno, ki izkušajo učiteljstvn škodovati, kjer le morejo, ki dan na dan nanovo škodujejo učiteljskemu stanu; ti ljudje se upajo potem groziti in terorizirati celo učiteljstvo, da bi ne prispevalo za lastna druŠtva in podjetja! Eakor je Das nekoč tituliral klerikalni list, tako labko sedaj mi njim odgovorimo: To so — podle duše! Učiteljstvo se pa ne bo oziralo na klerikalno intrigantstvo, ker le ntmen posvečuje sredstva, iu bo tudi na gospodarskem polju korakalo nežinirano naprej po jasno začrtani poti, ki učiteljstvo prej privede do uspehor, nego bo klerikalizem storil u&teljstvu le najmanjšo dobroto! Kdo piše v nSlovencau ščuvajoče vesti zoper učiteljstvo? P. d. uredništvu lista BUčiteljski Tovariš" ? Ljubljani. Na temelju § 19. tisk. zakona iz leta 1867. zahtevam, da priobčite v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami naslednji stvarni popravek trditve t članku, naslovljenem nZ lopovščinami še vedao nadaljujejo" — odstavek BKdo piše v BSlo7enca" ščuvajoče vesti zopor učiteljstvo ? — in sicer: Ni res, da to piše vse katehet Č. — res je pa, da tega ne piše katehet 0. in da s tem ni nič v zrezi. Eatebet Čadež, kot edini katehet z začetnico C. V Ljubljani, 12. aprila 1911. Naš odgovor na gorenji popravek. V 14. štev. smo rekli: Ugleden Slomškar je prišel kar sam od sebe k nekemu našemu pristašu in izjavil sledeče: BVeš, govore, da jaz pišem v BSlovenca" one vesti zoper učiteljstvo. Pa to ni res! To piše katehet Č." — Mi smo temu dostavili: Koliko je na vesti sami resnice, smo mi jako previdni, k e r tudi t e m u Slomškarju ne verjamemo — ničesar. — Danes dostavljamo: Temu Slomškarju ,je težko kaj verjeti, ker se piše ta Bugledai" Siomškar — S m r d e 1! — Katehet Čadež naj se torej pomeni z gospodom Smrdelom, ki je tako vljuden in prijazen, da razčenča vse skrivnosti. če ni vse res, o čemer baburi dičui gospod Smrdel, naj ga poufie o božjih postavah, saj je sedaj v pravib rokah. — Dostavljamo š« to-le: Vsega spoštovanja vredDi gospod Smrdel bo brez skrbi sani iz lastnega nagiba poskrbel, da ga bodo kmalu prav spoznali. Ia končno dostavljamo še tole: Velepošteoi korektor šolskih tiskovin je iz ^Učiteljske tiskarne" rrgel samega sebe, iz »Eatolišketiskarne" ga bodo pa drugi. Potem bo konec njegove glorije, njegovib čenčarij pa še ne! Ta pa zna! Na občnem zboru nVdovskega društva" zadnji torek je bil glavni Bmacher" dobrepoljski Štrukelj, ki je na cente prodajal svojo netečnost in neužitnost. Sedaj razumemo, zakaj so svetega moža svoje dni na Eobu iz šole metali, da je potem prišel k natn iskat pomoči in podpore! Štrukelj pa je tudi pokazal, da je popoln analfabet, kar se tiče čitaoja bilanc. V bilanci ob koncu društvenega leta 1910. je grajal točko 3. (knjižica BGlavne posojilnice" v znesku E 1696-60 K), češ, kako more društvo izkazati to knjižieo med aktivi, ko je BGlavnatt v konkurzu! — Tov. blagajnik je potrpežljivo poučil Štruklja, da je bilanca sestavljena za dan 81. decembra 1910, ko BGlavna" še ni bila v konkurzu, ki ga je napovedala šele leta 1911. Štrukelj je vedno bolj lezel |pod mizo. Ko je tov. predsednik še omenil, da je sedaj dotiena knjižica v rokab Mestne hranilnice ljubljanske, ki ni prekinila obrestov a n j a , je dobil Štrukljev gospodarski talent smrtni udarec. Nekdo zborujočih je čisto umestno zaklical: ,,Štrukelj ne zaa čitati bilane, kako jih pa šele sestavlja?" — Tudi ugledni Jernej, bivši podpredsednik BZaveze", je nekaj rentačil; razumeti je bilo, da predlaga, naj se računi ne odobre. Doživel pa je tisto blamažo kakor 1. 1898. z znanim svojim slaviiostnim Bgovorom" v ^Narodaem domu": izmed 15 navzočib Slomškarjev so glasovali za njegov predlog samo — t r i j e , med temi seveda tudi značajni Jeglič Nepomuški, ki je od jeze prevrgel kozarec po mizi. Kakor se vidi, tudi Slomškarji pr;merno spoštujejo svoje dične voditelje! Posebno glasan je bil tudi domžalski Kuhar, oficir v rezervi, ki ima ravno sedaj nekaj otepavanja s sodiščem! Eo ta zadeva v vsi svoji čednosti dozori, ne bo imel opraviti samo z nami, atnpak tudi s tisto oblastjo, ki zna odstriči zlate oticirske zvezde! Vsakemu svoje! Dvoboj. Dva dična brata Slomškarja Earolus in Antonius izkušala dokazati svoj sta estetiški okus. Prijela sta se tiskovin in jih odnesla v Orni dom, da od obeh poštenosti odvrue se vsakteri dvom. Sedaj nastane dirindaj: komu obeh prvenstvo gre — naj li zasluge prvega, naj drugega se proslave ? In dična brata Slomškarja v lase si naglo skočita, v dvoboju ljutem za uho drug drugega brž počita. Z zobmi se obdelujeta, ker jima vera brani meč, objedata se, snedata — ob, ni li kazni že preveč?! Ne! — Z mesom, kožo in kostmi drug drugega pogoltne glad. Od živih dveb krepostnikov ostane le spomin in — smrad! BŠloveneu" sem v odgovor to prežalostno balado vbral. V svarilo dvobojevnikom napisal vdani Fičefal.