UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzulta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni tek. ratun it. 9*17768 — Poitnlnft platana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 34.	GORICA	DNE	25.	AVGUSTA	1948.	Cena	L.	15
OB TRETJI OBLETNICI
Naš katoliški tednik dopolnjuje te dni tri leta svojega obstoja. Rodil se je v težkih dneh 1945. »Partizanski dnevnik« je iz gozda skozi vsa vojna leta zastrupljal vse primorske Slovence s sovraštvom do vere, Cerkve, duhovnikov in do Boga samega, — n zelo zvito, pod raznimi krinkami. Zastrupil i.ih je tudi v pogledu narodne zavednosti, ker jih je učil raznih mednarodnih komunističnih slepil.
Po skupni zmagi vseh zaveznikov je pa partizanska vojska in nova partizanska vlada izvajala po Goriškem in celem Primorskem tako klasično neumno politiko in tako divje nasilje, da si ie v kratkih 40 dneh zapravila gloriolo zmagovalca in civiliziranega naroda.
Zavezniki so spoznali, s kom imajo opraviti, in so obrnili hrbet takim sozmagovalcem, ki so pošiljali v Gorico besno nahujskano množico deželanov pljuvat in zasramovat zavezniške vojaške sile. Takrat nas je bilo tega nezaslišanega in surovega počenjanja naših ljudi globoko v dušo sram. A obsojeni smo bili na molk, ker ni bilo mogoče ničesar tiskati brez partizanske cenzure in preko nje.
Po klavrnem odhodu partizanskih vojaških čet iz Gorice so. zavezniki dali mestu demokratično svobodo tiska.. Začeli smo z listom f. 29. avgusta.
Namen mu je bil, vzbujati v našem ljudstvu spet krščansko zavest in ga pripraviti do svobodnega demokratičnega mišljenja.
Da so mnogi delavci za komunistične zablode tako navdušeni, se ne smemo ču*
' diti, kajti nobenemu stanu ni dala kos inunistična stranka toliko obljub kot ravno delavcem.'Obljubila jim je in jim še vedno obljublja svobodo, blagostanje in srečo, a prinesla jim je v resnici le suženjstvo, revščino in neizmerno gorje.
V komunizmu ni verske svobode
Kjer vlada komunizem, ni ne verske nekake druge svobode. Komunistična dr* žava preganja vsako vero, ker ve dobro, da komunizem ne more uspevati tam, kjer verujejo ljudje v osebnega Boga in v posmrtno življenje. Komunizem in ve« ra, posebno pa vera, ki jo oznanja Kri* stusova Cerkev, sta dva nespravljiva sovražnik«, dva gospodarja, katerima ni mogoče obenem služiti : kdor se enega drži, mora neizbežno drugega zatajiti. Srednje poti tukaj ni. Komunizem sam I tega ne taji, zato sovraži in preganja vse vere in mi bi se zelo čudili, ako bi tega ne delal. Če kje bolj milo postopa, ne dela tega iz spravljivosti napram sv. veri, ampak samo iz oportunitetc, ker niu slučajno t.ako kaže, ker še ni napo* čila ura. da bi mogel vreči krinko z obra* za. Ko pa vr/e to krinko raz sebe, ta* krat pokaže svoj satanski obraz in prvo njegovo delo je, uničiti vse, kar naspro* tuje njegovim brezverskim načrtom, ne sicer na en mah, ampak postopoma, kar se popolnoma prile.ga njegovi hinavski naravi. Najprej pride ločitev Cerkve od države, nato ukinjenjc katoliškega časopisja, da se Cerkev ne more braniti. Nato sledi navadno razkristjanjenje dr* žavnih šol in zaplemba vseh zasebnih šol. Obenem se vrši tako zvano »raz* krinkavanje«, zapiranje, procesiranje m tudi likvidiranje duhovščine. 1 o je sva* hoda, ki jo prinaša komunizem \ ver* »kem oziru. In pri tem je tako nesramen, da trdi, da ne preganja vere in da uživa Vera vso prostost.
Ni politične svobode
Kako pa je z drugo svobodo v komu* nističnem raju? Mislimo, da je ni ve*
Smo li uspeli? Zal le deloma. Pod pritiskom terorja, ki je še vedno vladal v podeželju, so le najpogumnejši in najbolj razboriti slovenski Primorci našli spet svoje krščansko in slovensko ravnovesje. Od kounistov zastrupljena masa, zlasti ženska mladež, .ie list odklanjala, terenci in aktivisti so ga preganjali, trgali, sežigali, grozili naročnikom, bralcem, razpečavalcem, — in jih pretepali.
Duhovnika Izidorja Zavadlava pa so vprav radi njegove gorečnosti v širjenju našega lista kruto umorili. Torej naš list ima svojega mučenca, ki naj bo zvezda vodnica vsem apostolom katoliškega tiska.
A resnica zmaguje nad lažjo in hinavščino in bo končno tudi zmagala. Pomagajo nam tudi komunisti sami s svojim vedno bolj »progresivnim« gospodarstvom v svojih državah. Zato odpira vedno več ljudi oči in prihaja do žalostne ugotovitve: Prevarani smo bili od komunizma. Rešitev je le v krščanstvu, ki uči nad vse ljubiti Boga in bližnjega kakor samega sebe.
To pa je hotel doseči naš list in nič drugega. Zato stopamo v četrto leto z upanjem, da ni več daleč čas, ko bo zadnji slovenski Primorec iz-pregledal, da komunizem ne more osrečiti nikogar, ker je pač — brezbožen. Kjer pa ni Boga, ni blagoslova delu, in kjer tega ni, so vsi petletni »plani« prazni. Zato bo naš list še nadalje razkrinkaval komunizem in vodil naše ljudstvo nazaj k Bogu in k zdravi pameti.
liko, posebno ne za delavca, ki bi mo* ral imeti ravno v komunistični državi največ pravic. Predvsem ni v komuni* stični državi nobene politične svobode. V državi je ena sama stranka, ki jo vodi partija. Partija postavlja kandidate, orni vodi volitve in. ona razglaša končne re* zultatc. Pravica ljudstva je v tem, da da svoj glas tistim, ki jih je partija vna* prej določila. In to imenujejo svobodne \ oiitve !
Ni svobode zaposlitve in dela
Kakor s politično svobodo, tako je tudi z drugo svobodo in prostostjo. Ta* ko moraš delati tam, kjer ti rdeče obla* sti predpišejo, in' delati moraš toliko ur na dan, kolikor se n jim zdi prav. V tako zvanih kapitalističnih državah se po* tegujejo komunisti za zmanjšanje delov* nih ur, ko pa pridejo na oblast, nočejo o kakem zmanjšanju ur ničesar slišati, ampak delovne ure Sc povečajo. Ali ni to izrabljanje ubogega delavca? In k;\i je drugega kot izrabljanje delavca, če vpeljujejo za zvišanje produkcije tako zvano udarniško in akordno delo? In kaj naj rečemo o »prostovoljnem« delu, ki ga morajo mnogi neprostovoljno * pro* stovoljno opravljati ravno ob nedeljah in praznikih? Ali je človek res le nava* de.n stroj, ki nima drugega namena, kot da se neprestano vrti in da čim več pro* izvaja? Ali ni izrabljal na ta način ka* pitali/cm ubogih delavcev in ali niso bi* le te nečloveške razmere celo v kapita* lističn<h deželah že davno odpravljene? Kako da jih v progresivnih državah zo* pet uvajajo? In zakaj ne dovolijo komu* nisti v svoji državi nobene stavke, med* tem ko se povsod drugod na vse pretege za stavke potegujejo in te stavke za svoje namene tudi zlorabljajo? Na vsa ta vprašanja je le en odgovor, ki se glasi KOMI XI/ Ml.' Sl ZA TO, DA BI POMAGAL DELAVCU, AMPAK LIZA TO, DA BI S POMOČJO DELA V-CEV PRIŠEL DO OBLASTI. Zato ob* ljubi ja delavcu vse mogoče dobrote, ko pa pride do oblasti, stisk«, tlači in zlo* rablja delavca še huje kot kapitalisti,
ker ne zlorablja samo njegovega dela, ampak ga prisili, da mora pri vseh kri* vicah molčati, če noče končati v kakem koncentracijskem taborišču. To je v res* nici suženjstvo ! Stotisoči in milijoni delavcev in kmetov, ki umirajo po raz* nih taboriščih po vseh progresivnih dr* žavah vzhodne Evrope in posebno Sibi* rije, nam dokazujejo, kakšno svobodo in prostost je prinesel komunizem člo* veštvu.
Ni biatfosianja, ampak le beda
Toda ko bi komunistične države dale svojim ljudem namesto svobode vsaj blagostanje, bi se le*ti mogli tolažiti : Res, da nimamo svcAode, a imamo zato kruha, mesa in obleke dovolj. — Ali ti ljudje tudi tega nimajo in najbrže ni* koli ne bodo imeli, čeprav živijo v de* želah, kjer bi jim vsaj kruha in mesa ne smelo manjkati. Odlični francoski in an* gleški socialisti so obiskali pred zadnjo vojno sovjetsko Rusijo in so se na last* ne oči prepričali, kako slabo živi in sc oblači sovjetsko ljudstvo. Kako žalostno mora biti v tem oziru šele dandanes ! — Res je, da bi morala tudi zapadna Evro* pa brez. ameriške pomoči stradati, a ne zlabimo, da ie bila zapadna Evropa gle* de prehrane vedno bolj ali manj pasiv* na, medtem ko je imela vzhodna Evro* pa. posebno Rusija, predno je prišla pod boljševiško gospodarstvo, kruha in dru* ge hrane več kot dovolj. Krivda je to* rej v gospodarstvu, ki so ga komunisti vpeljali, v podržavljenju zemlje, v na* silni oddaji poljskih pridelkov', kar je ubilo pri delavcih vsako veselje do dela.
Ni trohice ljubezni do delavca
Kako malo ljubezni -imajo komunisti do delavstva, razvidimo iz dejstva, da niso hoteli sprejeti Marshallovega na* črta in s tem ameriške pomoči. Izgovar* jali so se, da nima ta načrt drugega na* mena, kot da spravi evropske države pod oblast ameriškega kapitalizma. Ka* ko rade bi bile sprejele razne vzhodno * evropske države ameriško pomoč, a ni* so smele, ker jim je to Rusija prepove* dala, češ da izgubijo s tem svojo samo* stojnost. Toda kako, da ni Rusija sama izgubila svoje samostojnosti, ko je ven* dar dobila med zadnjo svetovno vojno od Amerike več kot 11 milijard dolar* jev blaga?
Če bi veljal ta izgovor, bi morali vsi berači sveta iz skrbi, da ne izgubijo svoje samostojnosti, zavrniti vsako tu* jo pomoč ter od lakote umreti. Ni bila torej skrb za neodvisnost satelitskih držav, ki je vznemirjala materinsko sr* cc Sovjetije, ampak strah, da bi si te države s pomočjo ameriške podpore ne zrahljale suženjskih okovov, v katere jih je vkovala njihova »nesebična« mati.
Na eni strani lažnive čenče, na drngl strani resno delo
Če bi delavci vse tc stvari vsaj neko* liko premislili, bi morali spoznati, da nimajo prav nobenega vzroka, da bi »e navduševali za komunizem in za njego* ve zlagane pridobitve. Spoznali bi, da je komunizem poln obljub, a da prinaša le suženjstvo, revščino in razno drugo gorje. Kakšna razlika med komunizmom in krščanskimi strankami ! Krščanske stranke ne obljubljajo ne delavcem ne drugim stanovom kakega raja na zem* lji, a trudijo se in delajo na to, da bi vse socialno in gospodarsko življenje postavile na temelje krščanske pravič* nos.ti ter z raznimi gospodarskimi in so* cialnimi reformami pripomogle vsem stanovom in s tem tudi delavcem do blagostanja, ki je v sedanjih razmerah dosegljivo. Pravi krščanski demokrati se zavedajo obenem, da še tako dobre reforme ne bodo veliko zalegle, če sc človeštvo ne bo duhovno reformiralo. Socialno vprašanje ni samo vprašanje kruha, ampak predvsem verske in mo* ralne prenovitve. Ljudje morajo priti do spoznanja, da so udje ene in iste družine in da ta družina ne more pro* spevati, če ne bo vladala med njenimi člani krščanska vzajemnost, posebno pa še krščanska ljubezen in pravičnost, ki sta temejja vsakega človeškega sožitja.
To ljubezen in pravičnost pa nam je prinesel na svet Kristus, Zato pa brez Kristusa ne more biti nobene prave re* šitve socialnega vprašanja. Kdor dru* gače misli, se temeljito moti! Posebno pa se motijo tisti zaslepljeni delavci, ki mislijo, da jim bo komunizem prinesel uresničitev njihovih zahtev. Milijoni in milijoni, ki so na svoji koži občutili laž* nivost komunističnih obljub, nam priča* jo, da komunizem ne prinaša ne svobo*
še vsaka revolucija je žrla svoje last* ne očete in prvake, tako dela tudi jugo* slovanska. Dne 12. avgusta so hoteli prvi veljaki Arso Jovanovič, general, načelnik generalnega štaba, zaupen prijatelj Titov, dalje Branko Petričevič, general, in še Vlado Dačevič, polkovnik, s pomočjo Svetilika Arabjaca, ki je bil generalni direktor vseh državnih pose* štev v Jugoslaviji, tihotapsko prekoračiti mejo in priti v Romunijo, pa sta bila prvi in tretji ustreljena od obmejne straže, Petričevič je bil ujel, srečno je ušel le polkovnik.
Tako se glasi poročilo notranjega mi* nistrstva iz Beograda. Svetovno časopi* sje ugiblje na desno in na levo, kaki bi bili vzroki tega skrivnega bega. To ča* sopisje poroča tudi, da se sovjetske čete skozi Romunijo in Madžarsko bližajo jugoslovanskim mejam. Ne ho torej pretežko uganiti, zakaj so ti nekdanji Titovi najožji soborci in zaupniki ho* teli priti izpod oznarskih klešč. Postavili so se na »pravoverno« stran Kominfor* ma proti reakcionarju Titu. Je pa to za poslednjega slabo znamenje, ki kaže, da se Tito že tudi na svojo vojsko ne more več dosti zanesti, ako mu bežijo prvi generali iz države. — Kdo ve, da ne bo* mo še slišali o begu Tita samega? Tako revolucija in nasilni prevrati žro svoje začetnike in povzročitelje. Žal, da ljudje ne znajo nič svetovne zgodovine in jih niti najnovejši Hitlerjev in Mus* solinjev konec nista spametovala.
Podonavska konferenca v Beogradu se "je razšla na ta način, da zapadne velesile niso hotele podpisati sklepov, ki jih je predlagala Rusija in so jih izglasovali njeni sateliti. Italija, Grška in Belgija so pa pismeno sporočile, da smatrajo podonavski dogovor iz leta 1921 za še veljavnega in da se ne uklo*
de ne blagostanja ne sreče, ampak le bedo in suženjstvo, in to ne samo de* lavcem, ampak tudi ostalim stanovom. Da, celo voditelji komunizma sami so v neprestani nevarnosti, da ne padejo prej ali slej v nemilost Kominforma, kot je padel tovariš Tito, in da ne iz* kusijo na samih sebi, kako resnišna ie trditev, da komunizem niti svojim otro* kom ne prizanaša, da svoje lastne otro* ke žre.
nijo sklepom beograjske konference, ki je le nekaterim državam priznala mono* polne pravice plovbe po tej mednarodni reki.
Moskva
Moskovski dogovori niso še nikamor dovedli. Sovjeti nočejo obljubiti ukinit* ve zapore nad Berlinom, zapadniki pa nočejo preklicati svojega načrta, da iz Nemčije, ki jo imajo oni zasedeno, na* pravijo samostojno upravno in gospodar* sko enoto. Nobena od obeh strank pa nočo prva prekiniti dogovorov, ker bi to pomenilo zelo velik korak do tretje svetovne vojne. Zato pooblaščenci za* padnih zaveznikov na ukaz svojih vlad še naprej romajo od Molotova k Stalinu in od Stalina do Molotova. Zadevo bo* do najbrže razčistile šele volitve novega predsednika Združenih držav Severne Amerike.
Palestina
V Palestini se vkljub uradnemu prcmlr* ju Judje in Arabci po malem igrajo z ognjem in se celo v Jeruzalemu vršijo praske med obema taboroma.
Italija
I’ Italiji je v teku časniški boj med enotno delavsko organizacijo, ki ji na* čelujejo komunisti, kratica za to je CGJL (confederazione generale italiana dci lavoratori) in med sindikalno zvezo krščanskih delavcov, kratica za to je CSC (corrente sindacale cristiana). Da bi komunisti dali več poudarka svojim trditvam, da »niso proti veri«, so poleg znanega napada na Marijino romanje v milanski škofiji pripravili podoben na* pad v pokrajini Ravene, le da je tu bomba razpočila ob cestnem jarku šele potem, ko se je procesija že oddaljila od tam.
Kaj je v vojni in miru storila Amerika za svoje prijatelje?
( Nadaljevanje)
Te podatke, kj jih doslej nihče ni zbral, nudimo ne zato, da bi zatemnili to,»kar so storili drugi — Kitajci, ki so so med vsemi najdalje upirali, Rusi, ki so zgubili največ življenj in katerih vasi je zmlela zavojevalčeva peta, — Angleži, ki so-sami dolgo kljubovali Hitlerjevemu bombardiranju, ali vsi drugi, ki so se združili proti .skupnemu sovražniku. Te podatke smo zbrali v upanju, da bi drugi bolje cenili duha in veličino našega prizadevanja, s ka* terim smo vse postavili na kocko brez misli na drugo plačilo kot na dosego miru za vse.
Stvarno dejstvo je, da je več kot po* lovica vse municije, ki so jo izdelali zavezniki, nosila žig »Made in Ameri* ca«. Naši vojni izdatki, ki so znašali do konca finančnega leta 1946 nič manj kot 330 milijard dolarjev, so prekašali skupne izdatke Velike Britanije in Sov* jetske zveze. Vendar pa smo kljub tej čudoviti produkciji in kljub visokemu izdatku dolarjev nosili tudi poln delež borbe ... Ameriške vojaške izgube prc* segajo število mrtvih in ranjenih celega britanskega imperija. Od 90 divizij, ki so prodirale skozi zahodno Evropo, je
bilo 61 divizij ameriških. Ameriški vo* jaki so z malenkostnimi izjemami iz* vedli vse iskrcevalne napade na tiho* morske otoke. Pri tem so jim pomagale majhne, toda pogumne avstralske, no* vozelandske in filipinske sile in žilavi kitajski odpor. Svetovni almanah za* znamujc za Anglijo, Avstralijo, Kana* do, Novo Zelandijo, Južno Afriko in kolonije skupno 353,652 mrtvih, 475,070 ranjenih in 90,844 pogrešanih vojakov in 60,595 mrtvih civilistov ali skupno 980,161 izgub. Amerika je imela nad 400.000 mrtvih ter 670,000 ranjenih. Število naših mrtvih bi bilo še večje, če ne bi tako odlično skrbeli za ra* njcnce.
Oboje — izdelovanje vojnih potreb« ščin in njih uporaba v borbah na fron* tah preko dveh oceanov — je bila naša prostovoljno preudarjena odločitev. To moram poudariti.
Kljub temu, da smo imeli 14 milijo# nov moških in žensk mobiliziranih, smo še vedno izdelovali 60"/n vsega zavez* niškega streliva. Ko je odbor izdelal svoje priporočilo, se je predsednik Roosevelt strinjal in pripomnil: »Sto* rili bomo vse potrebno za izvedbo vo*
Komunizem in delavci
OKNO V SVET
Jugoslavija
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 34
jaškega programa .., «	t
Mi smo — ne brez protestov nekaj terih Amerikancev — zapostavljali našo obrambo, da smo mogli vsa razpoložljiva sredstva poslati preko morja. Sa* mo v Britanijo smo poslali nad 45.000 protiletalskih topov.
iraerika ni mislila na vojne dobičke
Med vojno je Amerika prispevala zaveznikom 50 milijard dolarjev, od če* sar lahko odtegnemo 10 milijard na račun zakona o posojilu in najemu in nekaterih drugih protidajatev. Če bi bili mi narod, ki bi imel sebične na* mene, kakor trdijo ljudje, ki nas kle* vetajo, bi bili silno neumni, če bi pri tej astronomski pomoči računali na gmotni dobiček. Mi smo dobesedno od* prli našo zakladnico in brezmejno si* pali iz nje vsa naša sredstva brez misli na povračilo in brez barantanja za kake povojne koristi in prednosti. Samo 5,800.000.000 sodov petroleja, ki smo ga načrpali iz ameriške zemlje, bi po* ganjalo vse ameriške avtomobile skozi 12 'let.
Za ves izvoz dejansko nismo dobili nič. Za vse, kar smo uvozili, smo pa pla* čali z dolarji in to vse na račun naše bodoče proizvodnje. Naš javni dolg je petkrat poskočil. Ameriško ljudstvo pa je tudi po vojni dalo posojila in darov za 21 milijard dolarjev. Posamezni Amerikanci so samo lani poslali v Ev* ropo 23 milijonov paketov ter raznih pošiljk prijateljem in sorodnikom v vrednosti 120 milijonov dolarjev, pri« vatne organizacije pa so poslale denar in druge podpore v vrednosti 250 mili* jonov dolarjev,
V	zgodovini človeštva bi človek za* man iskal podobno plemenitost. Toda za nekatere tuje kritike in domače za« govornike pomeni to »iskoriščevanje« in načrt /a »zasužnjenje sveta!«
(Nadaljevanje dedi).
V Združenih državah
ni nevarnosti za brezposelnost, temveč za pomanjkanje delavcev
V' juniju je bilo v Združenih državah zaposlenih nad 61 milijonov ljudi. Z ozirom na to piše »Ne\v York 1 (eralcl Tribune«:
Poudarjati to rekordno število ne pomeni mnogo za Američane, ki so že od nekdaj navajeni na postavljanje rc* kordov v vseh panogah. Normalno je, da se v juniju poveča zaposlitev sezon* skih delavcev; kar pa preseneča, je lah* kota, s katero so našli zaposlitev vsi absolventi in diplomiranci višjih šol in univerz. Brezposelnost je zdaj na najni* žji meri in to, kar skrbi vlado za pri* hodnje leto, ni brezposelnost, temveč pomanjkanje delavcev.
Prva naloga države je skrbeti za vedno večjo proizvodnjo, kar povzroča večjo potrebo delavcev. To velja za Evropo še bolj kot za Združene države.
Ne smemo misliti, da je edino vojna vzrok sedanjemu visokemu povpraševa* nju po proizvodih. Uspeh sindikatov glede povečanja plač in povečana skrb države za boljšo izobrazbo, boljša sta* novanja in boljšo zdravstveno službo za lastne državljane, vse to je dvignilo življenjsko raven delavskih slojev in
dovedlo do povečanih obratov v tovar* nah in do večje zaposlitve delavcev.
Kino v šolah Združenih držav
V šolah Združenih držav je postal stari kitajski pregovor »Slika je vredna več kot 10.000 besed« v zadnjih deset* let j ih dejstvo. Nazorna učna sredstva od zemljepisnih kart do fotografij, od plastik do vzorcev, predvsem pa dia* pozitivi in v zadnjem času dokumentar* ni filmi so povzročili znatno revolucijo v sistemih poučevanja.
Prve prosvetne filme za šolsko upo* rabo so predvajali s kompliciranim apa* ratom, pri katerem je obstajala tudi nevarnost ognja; danes pa predvajajo zvočne filme z aparatom, ki ga lahko upravlja vsakdo po kratkem pouku. Nimajo sicer še vse šole potrebnih pri* prav za predvajanje, proizvodne tvrdke pa so pričele izdelovati toliko apara* tov, da bo lahko imela kmalu vsaka šola to neobhodno potrebno pomožno učno sredstvo.
V mnogih mestih so šolska ohlastva ustanovila zbirko poučnih in znanstve* nih filmov, ki krožijo v različnih kra* jevnih učnih zavodih. Indianapolis v Indiani razpolaga na pr. s šolsko zbirko, ki šteje 1100 filmov razne vsebine, od rezanja diamantov do atomske energije, in zalaga izmenoma 81 osnovnih in 7 srednjih šol ž1 njimi.
V raznih državah skrbi državna upra* va za brezplačno razdeljevanje pro* svetnih filmov
Šole si lahko tudi same nabavijo ne* katere vrste filmov, na pr. filme polje* dolskega ministrstva, katerih prodaja je v zadnjih letih poskočila za 500"/,,.
V mnogih pokrajinah sc izvajajo na* črfi za razširitev uporabe prosvetnega filma v šolah. Tako sc v Nebraski na pr. izvaja za dve leti organiziran načrt za predvajanje filmov v poljedelskih .šolah. Predstavniki raznih prosvetnih ustanov pazljivo skrbijo za selekcijo fil* mov iz zgodovine, literature, biologije, fizike, geologije itd., ki predstavljajo večje zanimanje za krajevne šole in pripravljajo potrebni material.
Naraščanje prblvalstva v Združenih državah
Po zadnji statistiki urada za ljudsko štetje je prebivalstvo Združenih držav v lety 1947 doseglo število 143,414,000, ter je torej naraslo za .8°/o od leta 1940.
Pri tem naraščanju prebivalstva je na prvem mestu pacifiška obala, ki za* znamuje v dobi 7 let 40.1«/" porasta. Iz* med poedinih držav izkazuje največji porast Kalifornija z 2,905.000 osebami.
Le 9 držav izkazuje upadanje preb)* valstva. Pet teh držav je na jugu, tri so na srednjem severu in ena na zahodu.
i- Domače novice n
»Teden*1 prenehal
Zelo nas je presenetilo, ko smo nad naslovom štev. 33 lepega tržaškega ka--toliškega lista »Tedna« brali »Zadnja številka«. Spodaj pa beremo:
Prijateljem „ Pečina “
»Z današnjo številko preneha Teden izhajati. Naročnikom, ki imajo kaj na* ročnine v dobro, bo v zameno doposlan »Slovenski Primorec«. l'prava Tedna bo
še nekaj časa poslovala, da uredi račune. Zavednim katoliškim Slovencem na Tr* žaškem priporočamo, naj se oklenej ) Slovenskega Primorca. Njegov naslov j cv Gorica, Ri\ a P im/, uti a IS. Vsem pri* jatcljctn »Tedna« tisočera hvala za iz* kazano naklonjenost in Rog plačaj.«
Mi obžalujemo, da je prenehal ta lepi list in izjavljamo, da želimo katoliškim Slovencem s Tržaškega tako služiti, da jim bo izguba lastnega verskega lista manj bridka in škodljiva. Zato vabimo vse katoliške izobražence, ki radi sode* lujcjo pri apostolatu dobrega tiska, naj nam pošiljajo čimveč prispevkov, zlasti pa novic s Tržaškega. — Vsem delav* cem okrog Tedna čestitamo k požrrvu* valnemu delu, ki so ga izvršili za poživi* tev verskega življenja ne le na Trža* škem, ampak dudi na Goriškem.
Osebna vest
Župnik iz Dekanov v Istri vlč. g. Alojzij Rozman je nevarno zbolel in ga priporočamo čč. gg. duhovnikom in po* božnim vernikom v molitev.
Duhovne vaje za slovenske duhovnike
Duhovne vaje za sIo\-enske duhovnike bodo v Trstu od 21. do 25. septembra. Začetek bo v torek zvečer, razhod v so* boto zjutraj. Vzdrževalnina je 2550 L. Prijavite se pri Duhovski zvezi, Trst, ulica Bellosguardo 12.
Zgonik
Na praznik Marijinega vnebovzetja, dne 15. t. m., smo vsi radostni sprejeli v svojo sredo goriškega knezonadškofa, ki je prišel delit zakrament sv. birme našim otrokom. Po prisrčnem sprejemu pri cerkvenih vratih je prevzvišeni predvsem izprašal birmanec krščanski nauk,- nato je birmoval krog sto otrok, potem pa je držal lep priložnostni na* govor, s katerim je vzpodbujal birman* ce, naj bodo zvesti Kristusovi vojščaki. Poudaril je tudi svojo očetovsko ljube* zen do poverjenih mu ovčic. S slove* snim blagoslovom je bila slavnost končana.
VpraSanje tistim, ki še ne vedo, čemu je po vseh državah policija
Ni nobena tajnost, da komunistu pri nas še vedno terorizirajo poštene ljudi. Takole se sliši; Ne upam se nič govo* riti . .. Ne upam se na cesto ... Ti ne veš, kakšni so, se jih bojim... Opažu* jejo, kdo pride k nam . .. itd.
Vprašamo: Ko se komunizem pri svo* jem nasilju tako izdatno poslužuje po* lici je in Ozne proti nedolžnim, zakaj sc naši ljudje ne jposlužijo policije in ji ne naznanijo — teroristov? Saj zato ne bodo izdajalci. Če je »izdajalsko« po* služiti se policije za pošteno obrambo, je stokrat bolj izdajalsko nad ubogim ljudstvom to, kar počenja Ozna.
Hudobija je tako peklensko predrzna samo zato, ker so dobri ljudje tako srn* motno bojazljivi.
Števerjan
V	soboto 21. t. m. sta sc pri nas poro* čila dr. Lojze Vogrič, odvetnik, ki biva sedaj v Rimu, in gč. profesorica Vikto*
Pri pohajanju po Svetih Višarjah in okolici me je nekaj silno motilo. Upam, da me ne boš obsodil kot kakega storo* kopitneža, ako ti pravim, da sem danes kristjan kot včeraj in da sem nekajkrat pljunil na desno in na levo, ko sem sre* čaval prav nc\sramno razgaljene moške in ženske, ki se veselijo živalskega bolj kot duhovnega dela človeške narave, predvsem pa bolj kot krščanske krc* posti in sramežljivosti.
Najbolj me je razjezilo, ko sem videl nekega duhovnika s skupino mladeničev, ki je pri sv. maši pobožno maševal in svoje mladeniče tudi obhajal, pa sem ga pozneje z vso družbo srečal v tako izzivalnih hlačah, da sem kar ostrmel. Nisem mogel molčati. Vprašal sem ga : »Brez zamere, vi ste gotovo brat tistega gospoda, ki je danes zjutraj maševal? Vaš brat se oblači po rimsko...«
Pa pustimo to, jaz sem vendar šel na božjo pot. Tam v cerkvi sem, videl dru* gega duhovnika, ki je govoril o nesreči našega naroda in je zelo priporočal mo* litev in pokoro ter sveto življenje za vse naše najbolj nesrečne ljudi in prega* njane duhovnike. Zelo sočutno je govo* ril o škofih in duhovnikih, ki jih prega* njajo in zaničujejo samo zato, ker so nekaj let pred drugimi spoznali vso
rija Komjanc iz naše vasi, sestra duhov* nika Marijana. Našega prijatelja dr.*j i Vogriča in njegovo soprogo naj Bog spremlja in blagoslavlja v novem stanu!
Smrt vrlega moža
V sredo 17. VIII. so pokopali v Gorici gospoda Ivana Dovgana, upokojenega užitninarja, ki je umrl v 83. letu svoje starosti. Pokojni je bil zgleden katoli* čan in narodnjak v najlepšem pomenu besede. Še v hudi bolezni je neprestano razodeval svojo veliko žalost nad neve* rjetno surovostjo in sovraštvom, ki sta se v zadnjih letih naselila med našim narodom. Svojo družino je z lepo bese* do in krščanskim zgledom vzorno vzga* ial in nam vzgojil tudi vestno krščansko učiteljico Milo Dovgan. Njej in vse n preostalim izražamo svoje iskreno soža* lje. rajnemu pa želimo večni mir v Bogu.
Ameriška pomoč
V izložbi na Corso Verdi 29 so slike, ki predstavljajo izkrcevanje »Ameriške pomoči« — kratica za to je AUSA — v Benetkah.
Ko je UNRRA končala s svojim po* slovanjem, niso hotele Združene države pustiti zapadno -—evropskih držav brez nadaljnjih brezplačnih dobav in so po* tom AUSA v avgustu 1947 začele poši* ljati med drugimi državami tudi Italiji premog, moko, testenine, žito, zabelo, milo, penicilin in druga zdravilna in razkuževalna sredstva. Vsega skupaj je došlo v Italijo 500 ladij s tovorom v vrednosti 140 milijonov dolarjev.
Unrine in Ausine dobave je ital. vlada vnovčila in iz izkupička 44milijard, ki ga imenujejo kratko »Fondo Lire«, pri* haja dragocena pomoč za obnovo vsega italijanskega gospodarstva in za podporo raznim dobrodelnim ustanovam v državi.
Po 31. 12. 1947 je tudi AUSA preje* njala, a od tedaj prihaja še vedno mnogo brezplačnega blaga pod imenom »interim aids«, in velik del te meddobne pomoči je bil porabljen za otroške kuhinje, bol* nišniee, sirotršča in hirališča za one* mogle.
Ni čuda, da vzhodne države, ki se bo* je »izžemanja« kapitalistične Amerike, stradajo in imajo prazne zaloge vseli najpotrebnejših življenjskih sredstev. Zakaj so odklonile Marshallov podporni načrt? Pač na ljubo komunizmu, ki jih bo upropastil.
Izza zavese
MEDANA
Za Rožnico, to je z'a praznik Mariji* nega vnebovzetja, se je polovica Brd zgrnila v Medano na veliko običajno popoldansko procesijo, pri kateri nosijo čudovito lep Marijin kip. Na ta dan prihaja do izraza vsa pobožnost in vda* nost naših Bricev do nebeške Kraljice. Procesija se rodno spremeni v resnično Marijino zmagoslavje. K tej slovesno* sti so prej seveda prihajali tudi taki, ki so se zanimali predvsem za neduhovne dobrote, za katere je bilo vedno preskr* bljeno v še preveliki meri. Vsi ti so ostali letos strašansko razočarani:	ni
bilo ne kolačev ne slaščic ne sladoleda ne- »angurijc« ne vina ne piva... Ta šmentani Tito je dosegel 'to, česar niso mogli vsi briški duhovniki skupaj:	do*
povedal je sladkosnednim Bricem, naj si iščejo na Rožnico v Medani duhovnih
grozoto moderne brezbožnosti in so pred njo svoje ljudstvo svarili. Takrat sem se spomnil na škofa Rožmana, ki je bil tolikokrat na tej božji poti, in sem si mislil :	Mož, ki se je boril, dokler je
pač mogel, in je zapustil bojišče samo pod pritiskom najboljšega dela svoje črede šele takrat, ko je spoznal, da ljudstvu ne more več pomagati, gotovo ni manjšega spoštovanja vreden kot ti* sti, k.i ni pravočasno spoznal volka, ki je ovce klal, se mu ni upiral, je z njim celo simpatiziral, čeprav sedaj proti svojemu pričakovanju in želji sedi v kaki ječi radi tega. ker je po toči začel zvoniti.
Po božji poti sem želel videti še Belopcška jezera. Tam sem vprašal ne* k ega delavca za pot. Hotel sem v ka* nalski zmešnjavi jezikov govoriti v nje* govem jeziku in zato sem ga vprašal : »Kak jezik govorite? Jaz želim govoriti v vašem materinem jeziku.« Rekel je : »Italijan sem, pa znam tudi slovenski in rad govorim tudi v tem jeziku.« »Hvala Bogu, da na tem svetu še niso vsi taki tepci, da bi druge jezike in na* rode zaničevali.« Dodal je še : »Meni je vsak Slovenec, ki se svojega jezika sra* muje, pravtako zoprn kot vsak Italijan,
dobrot in ne tvarnih poslastic. Seveda s tem še ni rečeno, da se ti sladkosned* neži strinjajo s Titom. Zato so letošnjo Rožnico kratkomalo proglasili za »nai* bolj klavrno in žalostno v vsej zgodovi* ni Medane«.
V	hipu, ko bi se morala razviti pro* cesija, so pridržali na trg pred cerkev kamioni s harmonikarji, plesalci in pic* salkami, govorniki, sploh z vso »hudi,* čevo bando«, kot imenujejo v Titovini one plačane propalice, ki nastopajo organizirano pri večjih verskih sloves* nostih z namenom, da prirejajo škanda* le in motijo, ako ne celo preprečijo verske pobožnosti. Hoteli sO kar tam imeti »važen miting, važne nagovore« ter »ljudsko prosto zabavo«, kot imenu* jejo plese. Verno ljudstvo se je hudo zgražalo in s studom gledalo na predrz* neže, zlasti na nesramno žensko skupi* nico. Medanski možje so tedaj šli k voditeljem »hudičeve bande« in izjavili, da na ta dan jo bila, je in bo slovesna procesija na čast Matere božje. Ljud* stvo to hoče. Zato naj jih ne motijo.
Procesija sc je razvila vkljub vsemu spakovanju onih plačanih zavržencev. Nizkotno motenje slovesnosti je samo podžgalo naše Brice, da so še bolj nav* dušeno spremljali Marijo ter da so Še bolj jasno spoznali, kaj znači brezverski in brezbožni komunizem. »Tito je izgu* bil danes pri meni vse«, je pravil mlad mož prijatelju. »Satan jc pokazal rogo* ve, pa si jih bo polomil. Medanci damo veliko na našo Rožnico in jim ne odpu* stirno, da so jo nam hoteli oskruniti«.
Komunist, ko gre za res
Znani Vodopivec iz Kamenj, velik komunist, ki jc pred kratkim umrl in je imel velik pogreb z mnogimi venci, je pred smrtjo rekel domačim, naj gre* do po gospoda. Kar verjeti niso mogti. Ko jc le vztrajal, so poslali ponj. Po spovedi je rekel domačim: Pred Bogom sem se očistil, ljudske obsodbe pa itak ne bom slišal. — Prvi dan mu je z v o* nilo. Nadaljnjo zvonjenje so ustavili komunisti in, najbrž po njihovi volji, tudi duhovnika ni Ivlo pri pogrebu.
Listnica uprave
Naročnikom v Belgiji, Franciji in Nizo* zemski odgovarjamo na razna vprašanja, da je možno od tam pošiljati naročnino le po kaki banki, ki ima zveze z Italijo, in to le pod obliko prihranka tam za* poslenih naših delavcev potom ICI.L (Istituto Nazionalc di Credito per il la* voro italiano ali’ esfero, ki ima svoj se* dež v Rimu, Via Sallustiana 58).
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTISCE« :
Namesto cvetja na grob blagopokoj* nega g. Ivana Dovgana poklanja učitelj* stvo 3000 L; za isti namen darujeta cenj. družini Žvanut in Košuta 1000 L; Maksi* mili jan Mazora 100 L; N,N, v Sovodnjah 150 L.
Posehno zahvalo tudi slovenskim go* spem v Gorici, ki so nam naklonile lep dar v naravi!
Bog vsem povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNKS
Katoliška tiskarna - Gorica
»»♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦♦♦♦»»t™«.**«««««««
ki svoj jezik zataji. Prav čudim se, da Slovenci v tej dolini ne zahtevajo svo* jih šol, do katerih imajo pravico.« Mislil sem si : »To jc res bela vrana.«
In takoj sem dobil potrdilo. V vlaku se je vozila s Svetih Višarij skupina na* rodno zavednih in tudi versko dobro vzgojenih deklet. Prav lepo so pele in zelo skromno so se vedle. Kupe je bil skoraj prazen. Prišla sta dva. Ko sta sli* šala slovenski jezik, sta začela družbo grdo gledati in jo podglasno označevati kot »družetc«. Ko so pa zapele pesem, nista več mogla obstati in sta se preše* lila v drug oddelek. Gotovo sta mislila, da sta bila prav za prav kavalirska, ker je šlo pač,za nežni spol.
Vesel sem bil teh deklet, ki niso ni* kogar izzivale, pa se tudi niso dale preplašiti.
Kar se pa tiče raznih kolonij okrog Svetih Višarij, sem tega mnenja, da bi bilo za zdravje in vzgojo mladine sred* njih šol zelo koristno in za razne dobro* delne ustanove manj obremenjujoče, ako bi se vsako leto uporabila za kak teden iia delu po kmetijah.
Mešane kolonije fantov in deklet pa se mi zdijo kratkomajo škodljivo pod* jel je.	Pozdravlja Te Z.ef.
Urh in Žef
Nadaljevanje zanimivega Urhovega pisma iz Argentine prinesemo prihod* njič. Danes bi radi priobčili Žefov od* govor prijatelju.
Nepozabni pri j at el j I
Za dolgo pismo se Ti prav toplo za* hvaljujem, ker priča, da si vedno isti zvesti Urh, ker se z ljubeznijo spomin* jaš ne le svojih prijateljev, ampak tudi vsega ljudstva v domovini, kateremu skušaš biti koristen v daljni in mrzli tu* jini.
Najbolj mi je bilo všeč poročilo o le* pem in pobožnem romanju, ki ste ga priredili na veliko božjo pot v Lujan, kjer ste tako toplo priporočili Materi božji ves slovenski narod in ji postavili k oltarju med zastave drugih narodov tudi slovensko, da se bo tem laže spo* minjala tudi našega preganjanega naroda.
In to poročilo me je nagnilo, da sem sklenil poromati na Sv. Višarje, da tudi sam prav pobožno priporočim nebeški Materi vseh ljudi in vseh narodov naše
ljudstvo doma in v tujini. Lansko leto si bil Ti gori. Zato sem šel na to božjo pot tem raje.
To romanje jc bilo zelo zanimivo. Naj Ti tu navedem nekaj zanimivih doživ* ljajev.
Vreme je bilo tako lepo, da sem mo* gel občudovati vso čudovito lepoto te slovenske božje poti ob treh mejah, ki je tako čudovito ovenčana z bližnjimi in daljnimi gorskimi velikani. Občudo* val sem ta bajni planinski svet ob sonč* nem vzhodu in zahodu, podnevi in po* noči, ob lepem vremenu in ko se po do* linah podijo megle. Ko sem videl, ka* ko vse hiti na bližnjega Lovca, sem se dvignil malo za pokoro in malo iz želje po še bolj širokem ratzgledu tudi sam na to goro. Ni mi bilo žal, čeprav se mi je zdela za moja leta in neizkušenost v plezanju po hribih skoro nevarna. — Ob vznožju Lovca sr* me vsega prevzeli prekrasni vrtovi žlahtnega sleča. — Pri* šel sem tudi mimo kotline s snegom, kjer se je bila prav divja bitka med skupino veselih romaric, ki so se druga drugo hotele spremeniti v snežene device. Precej časa sem sledil tej bitki, a seveda v primerni razdalji, da bi sc te mladenke ne vrgle še name, ko bi jim vendar ne mogel vračati milo za drago.