Izhaja v Trstu vsato sjboto opoladae. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Mništvo in npmništvo “I* del Lavatoio št. I, I. TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. I nserati se računajo na milimetre v Siro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. "S________________* Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. O zadružništvu. Ni treba, da posebej razložimo, kako . orh vse gospodarsko življenje sedanjega Se vedno le na podlagi kapitalizma, povsod opažamo posamezne bogatine '”l male skupine, ki premorejo večjo svoto (lenarja, da so prav le s pomočjo istega 2t>ali podjarmiti si delo tolikih spretnih in bistrih glav, in je izrabljajo brez-obzirno le v svojo korist, odštevši svojim delavcem pri tem le toliko zaslužka, da ®ebi ohranijo njih delavsko zmožnost. Isto-^ko'vpregel si je kapital v svojo službo-Vabje tudi izobraženo razumništvo, in to Ve,ikim delom, v kolikor isto namreč nima Potrebnih sredstev in izkustev na razpolago 'a bi moglo z lastnimi močmi vzdrževati se neodvisnim in proizvajati v prid člo-*®ke družbe — tedaj tudi izobraženec se 1Qora nehote zatekati tjakaj, kjer mu večje ^Mletje zagotavlja vsaj stalneji kruh. In '4zven tega uplivajo isti novčni mogotci še '|a v8o veliko in malo politiko držav, jo ;najo spretno sukati in drezati na raznih "lavmh mestib, tako da nam so vstvarili ^današnji skoraj nevzdržljive socjalne aztuere in krivičen družabni red. Ža to (86 sili in kliče po premembi, po rešitvi in .pohoditvi ravnopravnega človeka iz kapi-al,st čnih spon. i Kaj pomagajo pisani zakoni o ena-osti vseh, kaj toli hvalisana svobodoljubna kaj radodarni čut človekoljubja, aJ napredek tehnike in znanstva in vse (fr°n>ne pridobitve kulture, ako vendar še ]j.8t&jajo neporušeni taki privilegiji, ki ža-jJ° 'es ostali bogatinom podložni svet, ki njim odpirajo begate zaklade in vire ()rrave, ki le njim olajšajo dostop k izo-^azbi, k vžitku, k oblasti, ki vzdržujejo j Podpirajo brezplodni militarizem, ki ®zVestno trgujeio z živežem ljudst a? To Poznanje o krivičnosti in kvarnosti kabalističnega gospodstva prehaia že v jav-v°8*. in se razširja mej množico, vzbuja . ® i nezadovoljnost ter živo željo za prekatom, za zboljšanjem gospodarskih raz-er ,ja drugnj podlagi. ni v^11 take nove g°8P°dar8ke P°dlage bilo z lepa najti, in marsikaj se je na-etuvalo in tudi poskusilo ponekod, kar J® kmalu izkazalo, da je neizvršljivo in j^fžljivo. Trebalo je najti za ta gospo-tal Preobrat primerno nadomestilo kapi-^istični obliki, katero zamore prilagoditi otdanjemu družabnemu redu iu potom PODLISTEK. Vaza. ^*5ki spisal Jar. Čech. — Poslovenil H. (Nadaljevanje,) pt, 3 mislimi tako naglo razgretimi je ]Q aujal nekaj časa pred izložbo in zopet Stavil, kot v tla vrastel z očmi poželjivo Vazo vprtimi. ljudje, ki zapadajo magični sili lepote, žllaredn° nekako nesrečni, kajti v njih Pjih vedno kaka žtfIJa neizpolnjena, v k* notranjosti vedno dreml e kak sen o ltp astnem in nedosegljivem. S pojmom Hov v’tane v duši človeka predstava o (je,eni življenju, novih strasteh in novih deželah radosti in moči. lizb se je godilo v notranjosti Karla e> kterenm je manjkalo vse. Pico ”^ala j0 n°č; Stari starinar s ka-ora(j Da glavi, s sivimi kodrastimi lasmi in je zapiral svojo kajbico. sye^i.Karel Ji ba se je ozrl po dolgih, raz-pQttijlen>h ulicah. Zrak je bil prenasičen lep “dj,0’ njenimi dšavami in zap-lji>im ^ dih^ein‘ toplota bližajoč ga se poletja in lagodila. Prešel je skozi Julice, Počasi park z očmi, kot bi bili za-Ja0i. Ko je prišel domov, se je zgru- mirnega naravnega razvoja čim prej izravnati naeprotstva in krivičnosti. In res vse kaže, da se je našel način mirnega gospodarskega preobrata in pra- vičnega razvoja, ki obeta polagoma izpol- j niti vso zahteve, katere stavlja vanj novodobno človeštvo. In to reš lno gibanje je ! zadružništvo, ki se je po splošni sodbi in izkušnji izkazala kot mogočna in zanesljiva ; gospodarska sila, katere zmagonosno konkurenco morajo vže vpoštevati tudi v ka- j pitalističnih krogih, dasi je doslej le počasi t napredovalo. Splošno opažamo da zadružništvo stopa ! sedaj vedno več v ospredje gospodax’skega | življenja, tekmuje drzno kot mogučen kon- ! kurent prevzema plodonosno delovanje kapitalizma, ga polnovredno nadomešča v kolikor je isti res oplojajoči činitelj napredka in blagostanja. Na drugo stran pa se izogiblje zadružna organizacija raznim krivicam, odpravlja predpravice in osvoboja oni neznansko veliki zaklad, katerega premore svobodno delo človeških rok in človeškega uma, ker je bilo doslej vse vezano po kapitalizmu. V zadružništvu je zajamčena svoboda in ravnopravnost sodelujočih členov — izključeno pa vsako izkorišče-vanje posameznega in revnega v prilog kogarsibodi. Zadruga je poseben organizem ki mora ostati neodvisen, da lahko samo-stalno nastopa; ista zamore se pa vsaki čas zopet vezati z drugimi samostalnimi zadrugami v soglasno zvezo, ki naj deluje v prospeh zadružnikov a ostaja pri tem vedno pazl,ivo nadzorovana od istih pri vsakem svojem koraka. To zadružno gibanje pribgodi se pa tudi najrazličnejim razmeram in potrebam, vselej primerno kakor to zahtevajo krajevne, kulturne in stanovske okolnosti ljudstva. Tako se prikazuje zadrugarstvo kot gibčna a mogočna gospodarska organizacija, ki smelo napoveduje neizprosen boj oderušk. mu samo-vladju kapitala, katero toliko stoletij tlačilo človečanstvo. Zadruge se sicer razlikujejo po smer-svojega delovanja, in so produktivne (proi dajalne) ali pa konsumne (potrosne) — namen pa je vsem zadrugam skupen in enoten, namreč da združenimi malimi močmi dosežejo čim večjo korist, katera se enakomerno zopet porazdeli mej vse udeležence. Ker razumno narodno gospo-d»rsto kaže izogibati se posebej onim škodjivim izrastkom kapitalizma, ki so nadprodukcija in prekupčevanje blaga, ter spekulacije z istim, je verjetno da se zadružništvo ne bo spuščalo na ona opolzka tla, ki so dandanes pravo torišče velikemu delu gospodarskega življenja da provzročajo pogubno valovebje in nestalnost v trgovskem prometu. Na našem slovanskem Jugu sa zadružna ideja vže jako lepo razvija in okreplja ter postaja mogočen in upliven gospodarski faktor, ki nam bo še mnogo koristil v boju z našimi nasprotn ki. V tem obziru nam prihaja prav po godu zadnji „Belokranjec“, ki piše da je zadružništvo za nas Slovence tem važnejše, ker se nam celotni gospodarski razvoj v smeri proti jugu mn- g i hitrejše približuje, nego se more razviti na Slovenskem dosti močna in številna skupina slovenskih posameznikov kapitalistov, tako da bi še pred nastankom take skupine postali od tujega kapitala popolnoma odvisni: tfačani v novodobni obliki. Vozniki tižaftke okolioe in Brega! — Ne pozabite, da je št raj k napovedan in da je vsako dovažanje gramoza (batude, jarme in ješča) za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev! PniiM ravnateljstva c. Kr. lAnjk Železnic v Trstu. Da je ravnateljstvo c. kr. drž. žel. v Trstu v službi germamzatorične pol tike na Dunaju, to je splošno znano, in to so morali vže večkrat občutiti slovenski železničarji na lastni koži. Kar se pa dogaja v zadnjem času, to presega menda vsa pričakovanja čelo enega Hermanna, Wolfa in kiičača Malika. Do pred približno 4 Lti so v tem obziru razmere bile kolikor toliko znosljive. Nemcev je bilo več ali manj, žalibog, vedno, saj ni bilo pričakovati zapostuvljama Nemcev od strani — nemške vlade. Vendarle se je poolavljanje našega železničarskega življa z Nemci dogajalo bolj prikrito in dil na stol, kot bi bil izmučen premnogim premišljevanjem in prenaglimi utiti. Prikazen vaze vznašala se je pred njegovim duševnim očesom. Občutek lastnega ponižanja ga je obhajal. Sramoval se je svojega dosedanjega življenja. Nekaj dni pozneje je Karel Jizba, dvignivši svojo plačo in visok predujem, hitel v prodajaluico starinarja Veda in je po daljšem barantanju kupd njegovo vazo. Dal je za nj > vse, kar je imel, ne misleč sploh na to, da mu ne o t ne niti za večerjo istega dne. Večerjal ni. Kaj za to? Kaj je pomenila večerja proti čudežnemu nasičenju, s katerim se je naš n sLjal ? V svoji izbici je sedel, drž č vazo v rokah in šej.etajoč ji gor če besede kot kaki ljubici. Sklanjal je nad njo glavo v pobožnem raz*netju in v obrazu se mu je zrcalilo nervozno ganjenje njegovega srca. Privijalje usine k njenemu robu v stra3tuem poljubu in prsti je na pol nežno, na pol krčevito, skoro smislno drsal po njenem površju. Oči so mu gorele v strasti, ki ne pozna imena. Kot ljubljeno bitje jo je objemal, stresel se je, ustnice so prosjačile v zaljubljenem š petu in duša je govorila: „Ljubi me“. Čudni ljubici je poklanjal svoje občudovan e. Kaj mu je bila vaza? čudesom krasote in umetnosti? čudesom midi ? Bila mu je sp znanjem, bila mu je celota onega življenja, ki je šumno kipelo naokolo in iz katerega je bil on izključen, bila mu je veliko strastjo in čarobnim ključem, ki je odprl vrata k srcu, vrata zarjavela blatom vankdanjosti in dnevnega garanja, vrata zaraščena mahom nezavednosti vin omejenosti. Življenje samo je dihalo in šumelo k njemu iz teh čudovitih potez, ta krasni, raznolični in večni krog. Hipno razpoloženje mu je vdihnilo misel, naj kupi za njo rož in cvetljic. In drugo razpoloženje je zahtevalo, naj omisli žarko vino in pije žnje opo nost. Toda preje nego se je domislil, da nima denarja zavrgel je oba načrta kot nekaj, kar bi moglo zasenčiti njen čar — čar vaze — bit a, ki hoče biti dragoceno in krasno samo po sebi. v Da — to ni bila več vaza, katero je občud >val, vaza, koje samo dotikanje mu je provzročalo naj višje razkošje. Tu je stalo pr» d njim živeče bit,e, dihalo je vanj in ga vabilo. To ni bilo več grlo vaze, tako spokorno temno, ampak tako grešno modelirano, da je čutil, kako ž njega k njemu vije vonj ženskega oprsja — oprsja nedotaknjene žene. Nihče še ni dihal tega vonja in nihče ni poliubil tega čudežnega oprsja. Tajnost devištva je bila neuml ivo krasno nasenčena v pjeni kot zasneženi zelenosti. Sem ni še nihče priložil svojih usten vročih od strasti, usten žejn h in suhih od po-željenja. Ah— to devištvo, ki se ne zdi biti zadostno odkritosrčno. Vedno vabi, navidezno le slučajno. Derschatti, bivšemu železniškemu mirna iu in vodji nemške ljudske stranke, pripadi zasluga, daje inav-guriral dobo sistem tičn* ga predpostavljanja Nemcev in njih im|)ortir nja v službe, ki naj bi sicer bile zased, ne po Slovencih ali Italijanih, domačinih. T duh, Derschattin, prešinja danes vse vise ž lezniške uradnike, ki vidijo svojo glavno nalogo v množenju in ojačanju nemškega ž.vlja na Primorskem in posebno v Trstu. Seveda, v tem protislovanskem počenjanju, je ravnateljstvo c. kr. drž. železnic našlo močno zavez ico v socijalno demokratični stranki. To je umevno. Interna-cijonalna železničarska organizacija je prepletena nemškim duhom. S užbeni jezik je i.emški. Ravno tako ■ bčevalni jezik in jezik na shodih. Socijalno-demokratična stranka je, ki ustanovlja v Trstu razne... „Adria-perle“. Socijalno-demokratična stranka je ona, ki vzgaja svoje železničarske sodruge v dubu: „Wind scher Hunde“. Na drugi strani ima soc.-demokratična stranka naj-veči interes klečeplaziti pred raznimi —• hofrati Ruffi, Se>manni, Palasmanni i dr. Saj roka roko vmje! Intemacijonalni železničarski organizaciji je prekleto malo ležeče na tem, ali zasedajo razni štajerski in doljnjeavstrijski Nemci mesta naših domačih železničarskih vdužbencev. To je za „internacijonalni“ princip brez pomena. Glavno je, da se v službo sprejemajo osebe, ki vživajo visoki protektorat raznih soci-jalno-demokratičuih demagogov. Ta krat nam je gov. r.ti o žalostnih razmerah, ki vladajo v svobodni luki. Dokler je bil v službi še poštenjak in v vsakem oziru nepristran človek, obratni inšpektor Eggenberger, dotlej se je skušalo deliti vsem, kolikor toliko enako, solnce in senco. Od kar pa se je na mesto tega poslednjega povspel obratni inšpektor Palasmann, je svobodna luka postala ognjišče najstra-stneje germanizacije. Tu je premikačev, ki že po 3 leta vrše službo nadpremikačev. A ko bi imela priti na njih vrsta, da se jih imenuje nadpremikač m, se na mesto njih imenuje tujce, Nemce, ki zasedejo tako službe, ki so jih naši premikači opravljali že po 3 leta! Ravno tako se godi tudi čuvajem in vslužbencem sploh. Znano nam je celo nekaj slučajev, ko se je brez vsa-cega povoda, le da se v.treže željam raznih nemških benjaminov, hrepenečih po službi, kar vrglo našince z družinami vred na cesto. _____ vabi in — zvabi. Nekoga ustne umivajo nekega dne one deviške sence. Tu ni greha. Mar je mogoče onečastiti s poljubom absolutno krasoto? Potem bi bil sam pogled grehom in ni mogoče gledati brez poželjenja. Naglo vzbujena obrazotvornost Karla Jizbe budila je v njem od one dobe najbi-zarnejše ideje in predstavljanja. Niegov duh zapeljan na razpotje je razbrzdal v njem neusmil ene sanje v n;egovi notranjosti in ga je vlekel v samopogubo. Njegovo življenje se je spremenilo črez noč. Bila je uganka, kako je živ, kajti jedel ni skoraj ničesar. Svojega dela v pisarni do sedaj ni nikakor zanemarjal, ampak ono skrajno, skoro principielno ravnotežje, ki ga je prej kazal, je že zginilo. Njegova lica so bledela in se vdirala in z oči je bliskal svit bolnega človeka. Njegova zunanjost je bila od dne do dne bolj zanemarjena. Vsi, ki so z njim zahajali, so videli, da se v njem godi nekaj nenavadnega, toda nihče ni slutil, da se pod njim podira svet in da strmimi koraki dirja v oni temni prepad, kjer spoznanje uniči mišljenje in se raztopi v topi nič. Bilo je v tem nekaj logično krutega, kajti njegovi možgaui so delovali do sedaj Čisto mehanično, toda naglo je bilo zapeljano njegovo delovanje na čudna pota. Naglost, s katero se je to zgodilo, je provzručila Av njem grozen kaos. — (Konec sledi.) Ali niso to vnebovpijoče razmere ? In to se dogaja — v Trstu v prvem avstrijskem empori u, v stekal šču svetovnega prom ta, kjer je poznavanje drugih jezikov, pred vsem mu slovenskega in italijanskega neobhodno potr> bno ? Kje je službena pragmatika? V § 5., III. odstavek, ki govori o potrebnih kvalifikacijah za službo žel z-ničarskega osobja, zahteva službena pragmatika razun poznavanja nemščine v pismu in v govoru, tudi poznsvanj ■ onega jezi-a, ki je potreben z ozirom na kraj, kjer se ima služba vršiti. Kaj e pravi to? D< bi nr rali vže na podlagi skrajno nemške službme pragmatike im ti na Primorskem sh venski di lavci prednost pred nemškimi vslužbenci, ki se odlikujejo z nepoznavanjem deželnih jezikov. Mesto te^a, se kar poilavlja prosto luko se samimi Nunci na škodo domačih delavcev in samega prom’te. Da se pmti temu s anju protestira, so naši železničarji iz preste luke imeli minoli četrtek sestanek v Rojanu, kjer so sklenili potrebne korake. Da pa tudi ostali slovanski svet v Avstriji ze o germanizat -ričnih tendencijah v okrilju ravnat Ijstva c. kr. drž. železnic, pos bno v svobodni luki, so naši železničarji stori i potrebne korake, da se o tem žalost em poglavju delavnih razmer v Trstu, sp egovori tudi v drž »vnem zboru na Dunaju, Politični razgled. Dogodki na Balkanu. Kaos traja še vedno nesptomenjeno. Prišlo je Sicer do sporazuma med Avstro-Ogrsko in Turčijo, vendar se pa zdi, da je temu sporazumu pri oeno podati povodom daljnega nesporazuma med rečenima d žavama. Tozadevni zapisnik je sicer že sestavljen, toda močen del javnega mnenja in parlamentarcev na Turškem noče odobriti tega sporazuma in zahte»a slej ko prej, naj se zoper avstro-ogrski monarhiii uveljavi tudi naprej pol t ko gospodarskega bojkota in vojnih priprav. Ravuo tako smo še d leč oddaljeni od sporazuma mej Bolgarsko in Turčijo. Turčija, kakor da se noče dati odpraviti z 80 ali 90 milijoni, ki bi jih imela plačati Bolgarska, ampak da zahteva teritorijalno pdškodnino. Posebno v zadniih dni h se te to- in onkraj Marice mobiliziralo veliko vojaštva. Ni treba omeniti, da niti v Srbiji in črnogori nočejo nehati naročbe vojnega mat rijala in da se posebno v Srbiji govori o vojni kakor o m izogibnem dogodku. Kakor vidimo, se ne smemo pritožiti. Avstrijski državni zbor. Vlada je izpolnila dano besedo in predložila zakonski načrt glede vstanovitve laškega vseučilišča — na Dunaju in ne v Trstu. S tem se ni storilo niti koraka naprej v rešitvi tega kulturnega, a še več političnega vprašanja. Italijani se nočejo omajati od svojega »Trieste o nulla“, so-cijalni demokratje sekundirajo Italjanom, nemški nacijonalci so deloma za, deloma proti, ker nočejo s tem omadeževati nemškega značaja Dunaja, d čim so vsenemški kričači odločno proti temu. ker sploh ne priznavajo nenemškim narodnostim pravice do vseučilišča. A mi ? Branimo svojo zemljo in zuhtevamo vstučilišče tudi zase. Bleuertliovo miuisterstvo. Ker so vsi poskusi barona Biemrtha, da bi se Cehi in Ni mi i izrekli za vreditev narodnosti ih in jezikovnih razmer na češkem, ostali brez vsakega vspeha, zdi se, da so ministerstvu Bienerth dnevi šteti. V merodajnih krogih se cel6 vprašuje, ali se bo ministerstvu Bienerth posrečilo zagotoviti si odobrenje proračuna. Beležimo le iz lokalne aktuvelnosti, da se m^d kandidati za prtdsedniško mesto imenuje tudi tržaškega namestnika princa Hohenlohe. "domače vesti. Premikači svobodne luke so naj njuneje povabljeni na zaupni sestanek ki se vrši danes, v soboto, dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih „N. D. 0.“. Predmet temu sestanku je tako važen, da ne Bme n hče izostati. Štrajk voznikov. Umevno je, da ne moremo priobčevati vsega, kar se je dogodilo v zadnjih dneh. Dovolj je, če povemo, da je štrajk stopil v odloč lni stadij. Voz niki se vzdržujejo vsac ga dela z občudovanja vredno disciplino. Štrajk je sicer naperjen proti magistratu, a vzlic temu se vozniki vzdržujejo vsacega dela tudi na korist zasebnih tvrdk. V prvem ča9U Straika se je delalo le pri kamnolomu v Borštu, ki je last tržaške občine. A delali niso vozniki, amp-k delavci, najeti po magistratu. Vseh skupaj je bilo 10. Moramo pa. priznati, da so tudi ti deLvci slednjič spoznali, kaj jim veleva dolžnost, in da so tudi oni opustili delo. Tako je štrajk splošen. Tekom vsega tedna so so priredili rami sestanki in seje. Včeraj je bi javni shod štrajkujočih voznikov v prostorih „Kons. društ-a" v Lonjeru. Govorili so dr. J. Mandič, J. čok po dom. Palek, Andrej Križmančič, Andrej Čok in drugi. Ni dvoma, da bodo vsi štr jkujoči vozn ki oh'anili dosedanjo discip ino in vnemo, kajti le v tem alučeju 9e sme reči, da jim je zmaga v prav kratkem času zagotovljena. Veliki ples pekovskih pomočnikov članov ,,N. D. O. ‘ — Danes, v soboto, dne 30. ianuvarja t. 1. zvečer se vrši v gedališčni dvorami „Narodnega Doma“ v Trstu ples pekovskih pomočnikov, ki so člani ..Narodne delavske Organiza-cije“. D orana se odpre ob 8. uri zveč-r, a plesati se začne ob 9. uri in pol. Pri plesu bo sviral vojaški orkester pehotnega polka št. 97. Vstopnina k plesu je za gospode (same ali pa z jedno damo) K 2.—, za posamezne dame K 1.—. Vstopnice se vdobe v uradu „N. D. 0.“, v »Slovanski kmigarni" g. Josipa Gorenjca in pa pri vrata-ju »Narodnega doma“, zvečer pa pri blagajni. Z ozirom na preblagi namen tega plesa, ker je namri č čisti dobiček plesa namenjen onim delavcem, ki so radi verolomstva pa-robrodne družbe „Dal uatia“ ostali brez dela in brez zaslužka, in pa knjižnici „N. D. 0.“, priporočamo vsem našim členom, naj se kar najštevilneje vdeleže tega pl sa. Občinske in deželnozborske volitve v Trstu. — Po mestu se razširja glas, da bo mestni svet, oziroma deželni zbor tržaški razpuščen dne 1. aprila in da bodo vol tve za-nov občinski svet in deželni zbor, na pod agi novega volilnega reda v mesecu juniju. Tržaški kamori so torej dnevi že sešteti! Novi predsednik avstrijskega L1oy- da. — Kakor poroča »Slovenski Narod" iz dne 26. t. m., se zatrjuje z vso gotovostjo, da bo imenovan predsednikom avstrijskega Lloyda bivši Ž-Lzn ški minister in znani Slovanožrc, dr. Derschatta. Še tega se nam manjka ! Od Sv. Jakoba se nam piše: Pred nekaj meseci smo bili pozvani k skupnemu se tanku v novootvorjenih prostorih »Čitalnice" v svrho, da se nasprotja med raznimi društvi odstranijo in da se duhovi pomirijo. Prišel jo drž. poslanec g. prof. Mandič na sestanek in je s pomirjevalno besedo priporočal obstoječim društvom, da se drž’jo s oj ega namena in svojega delokroga. Bili smo tega vsi veseli še posebno zato, ker bi s skupnim nastopom mnogo več koristili narodni stvari, kakor pa je bi.o dosedaj mogoče. Ni pa še poteklo pol leta, so že začeli tisti, ki so bili poprej najbolj vneti za slogo, demonstrativno dokazovati, da njim ni za isto, ampak da hočejo sami na svojo lastno r<'ko izzivati druga društva ne samo pri Sv. Jakobu, ampak tudi v Trstu. Hvalevredno je, da se je ustanovil orkester; samo, če je to slovenski orkester radi 2 sodelujočih članov, je pa drugo vprašanje. In če se ga ne more povsod vporabiti, je mar to zakrivilo »Dramat čno društvo?" Bodi Vam to v resen opomin, da tako ne sme delati »neka šentjakobska mladina", ki bo spravila tudi zares nas Št. Jakob-čane v sramoto! Mar je li to lepo, da se toliko bobna med svet potom „Edinosti“, ki mora — bodi samo omenjeno — celo po 3 krat v eni številki prinašati izbruhe nekaterih domišljavih ljudij ? Mi smo za mirno in r*sno delo in bomo trdo stopili tistim na pete, ki tako brezobzirno zakriv-ljajo, da tr to pošteni možje in društva, ki so več storila za povzdigo slovenskega naroda, nego so gotovi »režiserji" in „Ježi" samo čitali po laških novinali. Gorenjih vis*ic nismo napisali iz sovraštva, ampak hočemo resno polagati go-tovm ljudem na srce, da se držijo nekoliko bolj mej in ne pošiljajo svojih „bomb“ kar „tja v en dan“ med svet. Svaka sila do vremena I Da Milanežem povrnejo njih obisk žalostnega spomina, so tržaški irredentovci sklenili, da pojdejo tekom bodočega pob tja, ali pa še v spomledi v Milan. Če se bodo Milaneži speminjali, kako so bili v Trstu vsprejeti in kako so bili potem zanemarjam od onih, ki so jih bili zvabili v Trst, potem se tržaškim irredentovcem ne bo posebno »luštno" godilo v Milanu. Nas pa ne briga, kako se bo godilo v M lanu našim ueodrešencem. Radovedni smo bolj, če je res, kakor se nam zatrjuje, da pojdejo v Milan vračat Milanežem obisk tudi ti ž ški socija ni demokra je, ki so o prib du Milanežev v Trst služili italjanski irredenti za rep. Iz zopet velikanski vspeh Železničar dr. Š"!ar le v svoji kroparski cunji napisal cele kolone o pridobitvah na inž. železnici. Premikači, lampisti itd. so defe-ntivno nastav jeni po zaslugi dr. Šolarja in Kopača. R*s pomilovanja vredni so t plačani in okb futani komandanti socijalne demokracij«. Juž a železnica je iz svoje ; la-tne iniciiative vse to odredila in imata Šolarček in Kopač pri t m toliko zasluge, kakor ti-ti hribovec, katiri sploh nikdar železnic« videl ni. Farbsjte in teror žira t-kolikor hoč te, železničarji Vas poznajo in se ne bodo nikdar več vsedli na Vaše limanice. — Velepomemben sklep t žaških tiskarskih delavcev. In zojiet so dobili tržaški socijalm dem ikratje imenitni, pbusko. Smemo celo reči. da take pljuske, ka-kofšna je ta. še niso dobili kajti to piju-sko so dobili od onih, ki se smejo po vsi pravici imenovati p i j o n i r j e m na polju stanovske organizacije, namreč od tiskarskih de avcev. Tiskarsko društvo je imelo dosedaj svoj sedež v »Delav-kem domu" v ulici del Bo-chetto in je bilo tako naj veča opora socijalno-demnkratični stranki. Voditelji o cijaino demokratične stranke so to d jstvo izrabljali v svoj prid in ob vsaki pr liki pr kazovali vs° tiskarske delavce za svoje prbržence. Znano je namr»č, da imajo mnoga stanovska društva, takozvane strokovne organ;zacije svoj «ed' ž v »Delavskem d mu" v ulici d 1 Bosch' tto. In kaj s ■ delali voditelji tržaške i-ocijalne demokracije ? Sošteli so vse člane vseli strokovnih .organizacij ; t h članov je — ali j« bil i — okrog 14.000, in oni so vpli: »Glejte, celih 14.000 ljudij imamo organiziranih v naši stranki!" In tiskarski delavci so se tega naveličali : ri-o hoteli več služiti socijalno-de-mokratični stranki za štafažo. V to svrho je potrebno število članov tiskarskega društva zahtevalo, da se je sklical > izreden občni zbor, na katerem naj se razpravlja o potrebi, da se tiskarsko društvu preseli iz »Delavskega d ma" in da se s tem loči od socijalno-demokrat čne stranke. Zahtevani izredni občni zbor se je vrš 1 minole nedilje predpoludne. Prisostvovalo je temu zborovanju kakih 200 tiskarjev pod predsedstvom društvenega predsednika g. E. De Rosa. Razprava ie bila jako animirana. Proti preselitvi so govorili: Alloy, Gerin, Zipponi, Spazzal in Schm ider, a za preselitev so se potegovali: Metlicovitz, Ortolani, Bratos in še mnogo druzib. Sbdnjič je bila ob burnem potrjevanju in z veliko večino vsprejeta resolucja, s katero se društvenemu odboru nalaga, da najkasneje do dne 23. avgusta t. 1. preskrbi društvu druge prostore, ki naj ne bodo odvisni sploh od nobenega, posebno pa ne od kakega političnega društva. V resoluciji je rečen », da je ta sklep storj n z ozirom na dejstvo, da bi prišlo do razdora v društvu, ako bi se sedež društva še da'je nahajal v »Delavskem domu", ali, z drnzimi besedami povedano, d* bi bil obstoj tiskarskega društva v nevarnosti, ako bi im-lo društvo še dalje svoj sedež v hiši, ki je označena, kakor sedež socijalne demokrac je. K«j bo z vami, vbogi sodrugi, kaj bo z vami, ko vas vse zapušča ? Nestrpnost naših nasprotnikov je res skrajna iu presega že vse meje. Neki delavec, tižak, se je bi oglasil za d lo pri »cooperativi" za nakrcavanje in razkrca-vanje Lloydovih parnikov v svobod i luki, a odposlali so ga z motivacijo, da on ne bo dobil dela pri njih ker so ga videli, ko je vkupil — neko knj go v slovanski knjigarni g.a Josipa Gorenjca! Ni li to skrajna nestrpnost? — Vspodbujevalni izgled zadružnega gibanja. Ker je mej našimi še vedno mnog > takih, ki nasprotujejo zadružnemu giban u in d omijo, da-li vspe naša konsumna zadruga, ki se sedaj u»t»novl|a, navesti hočemo nekaj podatkov o Tržaške) »Ceoperativa fra impiegati privati". To je konsunna zadruga privatnih uradnikov, ki bi bili gotovo gmotno manje potrebni „kon-uma“, nego vbogi slovenski delavci. Ista obstoja že čez 10 let in šteje sedaj 2185 članov, ki so v svojem sladišču (Pro-veditorio ulica S. Giovanni 7) prodali mino-lega leta okolu 400.000 K živeža in imajo dnevne razprodaje za 1,151.33 K. Deleži znašajo 20 K, in glavnice vplačane imajo 48.160 K. Razna podjetja, mtogi trgovci, I obrtniki, gledišča, kopelji dajejo članom »Cooperative" znatnega popusta p i naku; povan u vseh predmetov, ki niso v zaleg1 zadružnega sklad šča. Oni zdržujejo n9 trgu Sv. Ivana viliko re t 'racijo „1^ Cooperativa" (prej Haetar). Ti podatki bo zanesljivi, ker p 8"eti iz njih mesečnega glasila (Sollettino). Če laškim uradnikom nihč- ne nasprotuj ■, amnak jih vsi 1 hvalijo in podpirajo, zakaj ne bi smeli sloveii-k* delavci si olajšati potom konsumne zadrug® svoj težki p ležaj ? „Veliki“ protestni shod tržaških irredentistov. Tržaški irredentisti 90 bil* pod firm i društva »Patria" sklicali li minulo nedeljo velik shod v prostor® društva »Filarmonica". Shodu je bil name11 protestirati proti vladnemu zagonske®*1 načrtu gb-de itaiianske pr«vne fakult'tm Ta načrt namreč določa Dunaj za s-de* rečeni f ikubeti, a pol g tega določa tud*) da morajo dijaki poznati nemški jezik. Gori omenjeni »veliki protestni shod je pa dosegel vse drugo, nego namen, *a katerega je bil sklican. Ta shod je namreč j 8no dokazal, koliko je v Trstu resničnih) jiravih, za, itali ansko unmrzo resnično vnetih Italijanov v Trstu. Na ta shod j® namreč prišlo celih 172 njih. V-iem ostft' li in, ki so drugekr ti ob leppm vremenu vpili po t žaških ulicah »Evviva 1’ univer sita it liana a Trieste", se je to pot zdela več »redna dobro zakurjena peč dofflUi kakor pa italijansko vseučilišč'. To govori dovolj jasno, kako nektei' ne dem nstrirajo in vpij- jo po ulicah 'z prepričanja, ampak le za šport. Junaki pa taki. — Po nedeljske® shodu v Sv. Križu, oziroma podučn ® predovanju, se je podal cel št-b jug slovanske socijal e d mokraciie v Nabrežino) da se od tam p pelje bolj varno v Trst' Ko so se pripeljali s brzovLkom v Trsti so jih na kolodvoru pričakoval nekateri sodrugi, katerim sta Nini Regent in Dr' Šolar hitela pripovedovati, kako im-nitn® je shod vsp-l in da je moral Jaklič bežat* iz Sv. Križa. Da se s tako m umnimi lažmi talaž* Regent se nam ne zdi čudno. Da mu P8 pri tem pomaga gospod Dr. Šolar, pa pi'*v zares ni lepo. Znižane cene v lekarnah. Kako*' znano imajo bolniške blagajne vsled poseb**® ministerijalne naredne iz leta 1907 zniža**8 ceno v lekarnah in sicer za celo tretji**0 cene (33°/0). Ta popust seveda ti lek»>' carjem bil nikakor po godu ter so 8e glede tega v nekaterih dvomljiv h slučaj*** pritožili na višji oblasti. Ali najvbje sodišč® je razsodilo seda', da bolniške blagajne imajo pravico do popusta ‘/s cene v lekar-nah tudi za zdramila onih čl-nov, ki 80 svojevoljno pristopili v blagajno. Nad*lj® je ministerstvo odločilo da imajo pravic,' do omenjene znižane cene zd avil tud1 vSl člani rodbine uslužbencev drža ne žele*; niče. Ab ne bi kazalo, da bi na podlag' te določbe vprašala tudi naša podjiorn8 bolniška društva pravico znižane cene zdr»' vil za rodbine svi jih članov ? Kako puščamo drugim dobiček Čujemo da ,ie m ki lekarnar v Gorici, i*0®' n< m Pietro Liberi zaprosil pri namesto*; štveni oblasti koncesijo, da sme vstanovt* v slovenskej Nabrežini svojo lekarno, *n zdi se, da mu je bilo vstr» ženo takoj. Bogv®! če so ga sploh vprašali, ali zna dovoU edinega v Nabrežini potrebnega jezik® slovenskega ? Tako ostane Lahu za mnog® let zagotovljen velik dobič. k, ki se zb£® izključno iz s'ovenskih rok, in konkurencij® se nima bati, ker v takem malem kraju **' možno dovoliti druge konces je. T ko h° gospodoval Libero v Nabrežini kakor C®, cich v Sežani -- in to sta edini dve lekar1*1 na vsem sloven kem Krasu; Žalostno je, c® tudi v tej jako dobičkanosni stroki nim«0*0 n-raščaja, a krivda ne zadevlje toliko ljudstvo, kolikor one, ki nam nočejo dHj. potr bnili šol in sredstev, da bi se tu® n> ši dijaki izšolali in poskrbeli si dobreg® kruha na domači zemlji. Zanimive cifre. Po statistiki je pl* čal minister pol edelstva v pretečenem Rij!1 za oskrb > dižavnih žrebcev 4,689.620 **' Oskrba 1746 konj je poverjena 7 major c*®’ 21 ritmojstrom, 18 živinozdra nikom, podčastnikom, 1318 vojakom, 122 dnin8*, jem in 4 knjigovodstvo- im asi t ntom- . celoti oskrbuje 1746 ž ebcev 2649 lju(l'jj — V narodi ih šolah je poverjena skrb do 117 otrok enemu edinemu učitelju. strijska pravičnost. Neznosen davek postajajo za vb°gff ljudstvo troški v bolnišnici mesta tržaškeg®' uprava bolnišnice naznanja ravnokar, se je z privoljenjem namestništva z°Pe povišala dnevna cena bo nišnic in »icer 2 kroni in 51 stot nk za vsaki dan. ^®* jamemo da so troški vedno večji, ali v®., dar si dovoljujemo dvomiti, dali ni cena nekoliko previsoka, da presega In*16186^ ^rU7'h bolnišnic, kakor pravijo, ako pomislimo k' lik je prit« k slovan-‘‘Sa življa v mesto tržaško iz blžnjih ra.i'n, ki so vedno češče zatika tudi v 0 n šnico, kako večji del bolnikov iz Noriške, Goriške in Istre vstopa v b« lniš-n,Co 'r>aš«o, ker . . o-u, »n so v domač j deželi v tem z’ru popoln' ma nezadostno r reskrbljeni, fj?? ** ne moremo skoraj zračuniti kolik > zkihtis čikov imrajo slovenske (bčine •ako Uti plačati tržaškej buln ci za s«oje ‘kaanje občane, kateri so sicer že zdav-.1 obrni i hrbet svo ej domačiji. Deloma *° Pa tudi otičine same krive, ki ne p<>-sptšujejo in vsiljujejo mestu tržaškemu leS|,re.ie,n onih sv-jih občanov, ki so že 10 . J istem nastanjeni. Najžalostneje ie pa da morajo avstrijske ( bčine plačati tudi ‘ 1<‘6''ikile v naših bolnišnicah, ker tako 'j" r° se je pogodila pred leti naša vlada kj bjo, da mi p ačamo za bolne Italijane, so v Avstriji, a oni tam za naše bolnike ,n"er se nahaiajo v Italiii. A Vsževah, da je uj-h neS" nara m' 8' -‘avcev SOflo' zaP°'ler,ib Pri popravah - o pristaniških delavcev brez ladij dela. 2*avg"vu ni imelo dne 15. septembra m. 1. so O hranitel ev rotjbin dela, in z njimi le reprez ntiralo 80.000 Ij udij, ki so Mešali najnujnejše. V predmestju tega tpSla j0 bilo kuncem septembra 16—18 p'0(' družin na robu sorti 'sled lakote! rv" pomoč imajo podati občine na ta ", da preskrbe br. zposelnim dela. Tako 0Jj !"'■ v Birminghamu z saja o'čina dre'je |jj,,c°8ti, mesto Manchester m liorira zem-1 itd. To vse pa je le mal obk'adek ^ "iko veliko rano. Tu mora odporni či j avj*. ki pa — si ne ve sveta. Minister ka?Vine Cburchil je rekel pri gotovi p iliki, ,kor vedno zviti, so hoteli 1 to na svoj račun izr b ti, ter so v ta en sklicali zadnjo soboto shod, na je predsed ik podružnice III. ki ?Vem k' de s"er bombastično izjavi), da je socijalna $ek i a®ija pridobila goriomenjenij pobolj-vin. Ko so pa nekateri zborovalci vprašali, !$ j" Hče z doklado za Kras, lt]a^ Povedati, zakaj ne jim ni mogel dobijo te do- Ui0 ^°gi sodrugi, daleč ste prišli, da se st«i j1*6 Posluževati tacib sredstev, kakor to storili v nav« derem s učaju. bolnega člana ,N. D. 0.“, Vid- «0 J3’ 86 nahaja v mestni bob išnici, Da] '°g°vi tovariši dtlavci v Lloydo'em arse-Oiinolo soboto nabrali mej seboj K v ^..katero svoto so mu tudi takoj poslali sluč ^V° krasnega in posnemanja vrednega ki se ie imel vršiti nocoj, se je S* iov >a*a 80 je "'ko ' 0 libra. Govorili so še nekateri vozniki, na kar je Pangerc zaključil shod ob mnogih »nazdar11 klicih. Voznik. Iz Mačkolj. Prejeli smo : Kako nastopa o g. kaplnnčki in niih podrepn ki proti N. I). O. nam jasno svedoči sledeča resnična sličic« : Pred n davnim imela je N. D. 0. shod v neki vasi nedaleč od Trsta. Ko so člani N. D. O. in z nami misleči domačmi šli škod vas na zborovališče, čakala «ih je gruča ž nsk in juir možkih m j njimi in 'pili so: »Grido .Kalabreži11, gr-do »vociiabsti11 in »brezverci11 ter »pro* tistanti11 in enako. Kasneje smo doznai sledeča: Neka Mariiina hči imel« ie na predvečer shod, kat r» ga se je udeležilo nekaj somišljenic. Pozivala je te, nai na vse mogoče načine nasprotuiejo svojcem proti vstopu v N. D. O., češ, ta nam bo ukrala »vero11. Mej drugim rekla je tudi »Ve žene, če se vpišejo Vaši možje v N. D. O. ne hodite z njimi spati, ne kuhajte jim brane itd.11 In res drug dan po shodu je rekla reka njena somišlj«niča svojemu možu! »Jož--, ti si se v phal m« d socijal ste, znaj dobro, da jaz nočvm več vedeti za te in ti ne bom niti hrane kuhala, ne prala, dokler se ne izbrišeš iz tistega društva11. Brez komentarja. Udeleženec shoda. Z Brega. Dne 17. t. m. im«la je naša podružnica N. D. O. javen shod v M a č k o v 1 j a h. Sh du je predsedoval predsednik tovariš Pangerc. Tov. Sk«lak iz Trsta je pojasnil namen in pomen organizacije na narodni podlagi. Zborovalci so g. Skalaku burno pritrjevali. Govorili so še tov. Pangerc, Križmančič iz Trsta in več domačinov, kateri so vsi povdarjali, da se moramo služiti v stremljenje za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Po zborovanju se je takoj vpisalo nekaj no« ih članov. Nadejamo se, da obrodi seme, katero smo zasejali, dob r sad. Našemu narodu v Mačkovi ah kličemo : Neustrašeno naprej, po začeti poti 1 Pohvaliti moramo konečno vrle dolinske tamburaše, kateri so pohiteli oni dan v Močkovlje, ter pohabit ne sm mo niti pevskega zbora društva »Primorsko« iz Mačkolj; pod vodstvom g. Olenika. Shod .,N. D O. T Šiški. Ljubljanska novovstanovljena „N. D. 0.“ je bila sklicala za minolo nedeljo popnludne shod v Šiški. Namen shodu je bilo razpravljanje o bodoč h delavnicah c. kr. državnih železnic. Mej preko 250 vd« leženci tega shoda, je bilo pomešanih kakih 100 socijalnih demokratov, ki jih je vodil K« cmur iz to-bač e tovarne. Ko je predsednik ljubljanske »N. D. 0.“ tov. Ribnikar otvoril shod, so začeli socijalni demokrat e vpiti, da zahtevajo, naj shodu predseduje socijalni demokrat. (Kakor na shodu železničarjev v Sokolovi dvoiani v Trstu dne 4. t. m. Op. ured.) Preds'dnik tov. Ribnikar iim ie pa povedal, da ker je „N. D. O.11 sklicala shod, si tudi pridrži) e pravico do predsed tva sb du. Predsedoval da bo torej 6hodu on sain, in da 6e on gotovo in pod nhakim pogojem ne bj vdal terorizmu socijalnih d mokratov. Na to je nastala r»buka. Socijalni demokratje so začeli vpiti, kričati, žvižgati, razgraja), naskakovati pr« ds> dniško mizo in celo dejansko napadati pristaše „N. D. 0.“, in to tako dolgo, du je moralo redarstvo poseči vmes. Predsednik »N. D 0.“ tov. Ribnikar je na t> zaključi shod, ne da bi *ilo prišlo do razpravlianja na dnevnem r« du nahajajoče se točke. Socijalni demokrat e so pa izjavili, da so razbili sliod, za revanšo blamaže, ki so jo njih tržaški sodrugi doživeli na shodu železn čarjev v Trstu dne 4. t. 1. Pristaši „N. D. O.11 «o potem imeli shod po § 2 v šišenski Čitalnici, kjer sta govorila predsednik tov. Ribnikar ia tajnik tov. Š krij. To nam je Z' pet dokaz, kako g oz.no se socijalni demokratje boje „N. D. 0.“, o kat«ri so predlanskim, ko se je v Trstu zasejalo prvo "seme tunu, sedaj že tako mogočnemu drevesu, vpili, da je mrtvorojeno dete. El, dete, ki se je tedaj lodio, je sedaj že tak junak, da oni trepečejo iz strahu pred njim. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajat* Iliča: NARODNA DELAVSKA OROANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobre goepodinJau, gospodarska knjiga za naše mlade gospi dinip, vezano......... 2-80 „Š'irl ruske slike“, povesti .... „ —-60 BENFŠ: »Brodskovskl odvetnik" . „ 150 Kip Gregorfilda................. 4'— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST 1 NOVOST Nnkltl zn dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-mo dro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRSU — Ulica Aaldirlvo 40. Dr. Fran Korsano | speclJalU t za siflll tične In kožne bolezni | Im« svol cm Morij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. fn pol pop. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ hilngalclj c. kr. redarstveno straže, c. kr. glavnega (urinskega ursda In skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne st.aže v Trstu, Kopru in Tulju. rRST. — Ul. Rosario st. 2. - TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Pioflaja ipe ustilo (Is) G. ii i Velika izbera Galosch -----Cene nizke.------ — Postrežba točna. — AVSTRO-AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in IL razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molla Piooolo it. 3. »U pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Glulla 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni. : pekarna jVtreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago C vedno svež kruh n in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh n razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne »Ali* Adria“ ni. Nuova štv. 11 in „A1 fratelli dalmatp' ulici Zudec>-he šiv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. "JOSIP PRELC priporoča svojo trgovino z ogljem ulica Sette Fontane št. 16. kjer ima na razpolago tudi milo, drva, koks, sodo in pepel. Svojim k svojimj Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega l^jer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v ul. Ueiristrio 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delte Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih mijll icjšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. jfilojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-Ijarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Slovensko podjetje I Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno $ krasnim orlom : „M lil ritfflO": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento In Gastaldi ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cedila Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje, Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za orkvljo »v. Antona novega). Civilna in vojaška Irojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obit. — Odlikovan dne 5. aorila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in ir BruxHUs u z največo odliko „GRAND PKIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo toč in se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vi« d te Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice, Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se pri, oti ča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. O “ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — toč a. — Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - T*1 priporoča sl. občinstvu svojo civilno In vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba to& Gostilna društva Jadro ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vino Gorka in mrzla jedila so vedi* na razpolago, kakor tudi slovel^ časopisi. — Najnovejše avtomatih orgije, katere svirajo izbrane slo\'el1 ske komade. Postrežba točna. Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporo^ Odbor krčmar društva „Jadran“__Viktor Kosi^ IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, nL Montorsino št 7 ..J kjer ima na razpolago vsakovrstne koloni)8'* In druge jestvine, kakor tudi razne deli" teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. ^ r NOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Vlncenzo Bellini 13, telefon 1402 v tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlspšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna izdelovalnioa In zaloga venoev ln raznih ovetlto Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaška stroke. Zaloga voščenih sveč, * lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno. Bprsjema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. Slovenci! Pozor l J Slovenci! Pozor! Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici V. Dobauschek TRST, ul. Giosuč Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. j proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. 1 zamorete kupiti po neverjetno nizkih oenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče) Jope, Faletdt, ranglao, Telovnike, Hlače, Oblečloe, Pletenine, Spodnje hlačsi Srajoe, Kape, kakor tndl vae potrebščine za mOžke. Izvršujejo se uaiočila za oblete po meri. po JAKO NIZKIH CENAH. Govori se slovensko. slo. ji rsssiOSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC. sas- Telefon 19-95. ~ _ _ *** _ „ Naslov za brz.: SPOROBAHl Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. /11/0/ w,o0° na ] Vloge na tekoči račun do A\l O / /4 /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 4V/o " /4 /O Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije — JADRANSKA KAVKA v TRSTU- Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VpEDflOSTflE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISjSflA, PRIdORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) m---VALUTE m DEVIZE--------* PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. -. Uradne ure: 9 — 12., 2'30 — 5.30. — Brzojavi: ..JADRANSKA" EsKompt menic in laso, tora naročilo SflFE-DEPOSITS Promese kjvsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. menjalnica 411 VLOGE NA KNJIŽICE- — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : ■ STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------— Trst. — Telefon: 1403 In 793. —- - S Restavracija, S cene zmerne. Trst - Grand Hotel BflliKA« - Trst S S Kavarna, S cene zmerne