isf id si tri 14 et 4 St P1 i ,V( št & rl« st )c da vključujemo v ,e krvodajalcev vedno več mladih in drugih, ki , niso sodelovali v akcijah. Dajanje krvi je odsev ' večnosti in zato tudi eno izmed meril za našo Učenost in solidarnost do drugih in sebe. 1(J 6ndar starost ni prepreka za sodelovanje v u ^anih akcijah rdečega križa, kar je dokazal tov. 3i(l'®vž Kavčič z Mirk, ki zaradi svojih let ne more losr krvodajalec, je pa svojo pripadnost humani1 dokazal na svojstven način, za kar se mu 'nska organizacija rdečega križa zahvaljuje. Srečanje brigadirjev veteranov Prvega maja 1946 se je ob prisotnosti mladinskih delovnih brigad iz vseh krajev naše domovine s skromno slovesnostjo pričela gradnja mladinske proge Brčko—Banovići, ki je odprla novo stran v zgodovini mladinskih akcij. V izgradnji proge je sodelovalo prek 62.000 mladink in mladincev iz vseh krajev Jugoslavije. 22 dni pred rokom so zaključili gradnjo 90 km dolge proge, ker je tedaj pomenilo svojevrsten gradbeni podvig. Ohrabrena s takšnim uspehom je mladina Jugoslavije v naslednjih letih organizirala v velikanskem obsegu še druge delovne akcije in ta oblika dela je postala tradicionalen način sodelovanja mladine Jugoslavije pri izgradnji nove socialistične družbe vse do današnjih dni. V spomin na to obletnico je v soboto, 16. 11. 1985 OK ZSMS Vrhnika organizirala srečanje brigadirjev veteranov. Srečanje je omogočil OK ZKS Vrhnika, udeležilo pa se ga je okoli 40 brigadirjev veteranov. Za prijetno vzdušje je bilo po-srkbljeno. Po uvodnem pozdravu so mladinci iz OO ZSMS Vrhnika poskušali na šaljiv način prikazati dan brigadirja v brigadi. Za popestritev je priplesala še Tatjana Jerebic s plesno skupino. Ansambel vojašnice Ivan Cankar pa je nato zaigral za ples, da so zaplesali še brigadirji veterani. Želimo si, da bi postala taka srečanja tradicionalna, za pripravo le-teh pa naj bi skrbel poseben odbor. Brigadirji veterani so izrazili tudi pripravljenost, da se v prihodnje srečamo tudi v kakšnem bolj delovnem — pravem brigadirskem okolju. JANJA VINTAR Ob dnevu republike — 29. novembru iskreno čestitamo delovnim ljudem in °bčanom naše družbenopolitične skupnosti k. SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE VRHNIKA Nova proizvodna hala nudi možnosti razvoja 30 LET DELA ISKRE TOZD ANTENE VRHNIKA Kako naprej Iskra, TOZD Tovarna antenskih naprav »Antene« Osnovni proizvod: antene in antenski pribor Zaposlenih: 175 Vrhničani ta TOZD še vedno bolj poznamo pod imenom Elektron. Včasih ima človek občutek, da je to TOZD, o katerem se na Vrhniki zelo veliko govori, malo pa o njem ve. In kakšen je razlog? Verjetno jih je več. Iskra Antene se že vrsto let otepa s težavami, za katere se zdi, da se jih kar ne more otresti. Več let so bili glavna težava proizvodni prostori. Pred nekaj leti se je TOZD preselil — kot je videti — na pravo lokacijo in v letošnjem letu zaključil tudi s postavitvijo nove proizvodne' hale s 1000 kv.m. Toda pojavljajo se novi problemi. S padcem kupne moči prebivalstva se je zmanjšalo tudi zanimanje za anteno in antenske pribore. Ob letošnjem poletju se je TOZD prvič v 30 letih svojega obstoja pojavil v skupščinskih gradivih kot »zgu-. baš«. V Iskri so se takoj lotili izdelave programa za odpravo motenj in ob pogledu 9-mesečnega poslovanja so se že pokazali razultati, saj jih ni več na »črnem« seznamu. Seveda pa se s tem niso zadovoljili, saj vse težave, ki so povzročile izgubo, še vedno niso odpravljene. Največji problem jim predstavljajo velike zaloge. Za obratna siedstva pa so prisiljeni jemati drage kredite. Planirajo, da bodo zaloge zmanjšali do konca leta, vendar pa imajo pri tem precejšnje težave, saj sami nimajo organizirane celovite prodajne službe in imajo prodajo organizirano preko TOZD. Prodajajev okviru DO tema njihovo delo lahko bolj malo vpliva. V Iskri so se odločili! V proizvodnjo je potrebno vpeljati nov proizvodni program. Temelj programa je lahko še vedno lahko antena, toda na tem področju je potrebno narediti korak naprej. Delavci v Iskri si že sedaj nabirajo izkušnje tudi na področju stikalne tehnike, ki jo morajo naprej še izpo- polniti, vsekakor pa proizvodnjo le-teh razširiti. Večna tema, ko steče beseda o združenem delu in delavcu, je tudi osebni dohodek. V Iskri se trudijo, da bi držali korak z vrhniškim povprečjem, kar jim tudi uspeva, seveda pa še vedno uhajajo vodilne vrhniške delovne organizacije. Toda v Iskri so trdno odločeni. Z novimi programi, z močnejšo kadrovsko sestavo se bodo prebili iz večnega povprečja in ustvarili toliko, da si bodo zagotovili uspešen razvoj delovne organizacije, delavcem pa zagotavljali socialno varnost in lepšo prihodnost,_ Zavedajo se, da brez takojšnje k»-drovske krepitve ne bo slo. V zadnjem času so izgubili tudi nekaj preizkušenih kadrov, ki jih bo nujno potrebno zamenjati z mladimi in prodornimi inženirji in tehniki. Vsekakor pa se želijo odpreti navzven, Iskro predstaviti Vrhniki v pravi luči. V ta namen bodo v dnevih, ko praznujejo 30-letnico obstoja, pripravili odprti dan Iskre, ko bi svoja vrata odprli učencem 8. razredov osnovne šole. Želijo si mlade in tudi starejše vrhniške strokovnjake prepričati, da je tudi Iskra Antena tista sredina, kjer je mogoče zadovoljiti svoje materialne potrebe in najti zadovoljstvo v delu. R. G. Pregled dosedaj evidentiranih možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših funkcij v občini v pripravah na volitve 86 V skladu z določili volilnega pravilnika In rokovnika za Izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil za konstituiranje delegacij In delegatskih skupščin v letu 1986 so na vseh ravneh evidentirali tudi možne kandidate za nosilce družbenih funkcij na občinski ravni. Objavljamo In dajemo v razpravo pregled evidentiranih možnih kandidatov. ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE Marija Iskrenovič, Tomaž Grom, Herman Bole, Anton Plut, Slavko Gre-gurka, Anton Debevec, Jože Perpar, Janez Vintar, Andrej Ocepek, Dušan Plestenjak, Anton Fefer, Dane Velkavrh ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE Ciril Garafolj, Janez Žnidaršič, Brane Jereb, Stane Kukec, Richard Beuermann, Matija Lenaršič, Majda Horvat, Stanko Savič Friderik Kovač ZA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Dušan de Gleria, Zoran Cvetkovič, Tone Pečar, Srečo Skodlar, Lado Horvat, Miro Hanžel, Jože Novak, Janez Vintar, Boris Skubic, Janez Ma-lavašič, Jule Kratochvvill, Karel Rous ZA PREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Brane Jereb, Tone Jereb, Vinko Ravbar, Dane Velkavrh, Ivan Oblak, Marjan Krmavnar, Bojan Ščukovt, Jože Molk, Jože Novak, Aleksander Jerič, Herman Bole, Franjo Modrijan ZA PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Tone Pečar, Mladen Sumina, Ivan Oblak, Marija Iskrenovič, Andrej Vido vič, Jože Kostanjevec, Alenka Mele, Jože Zorman, Ciril Hrovatin, Franc Krašovec, Andrej Jerman-Blažič, Radoslav Grom ZA ČLANE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO Franc Pasetta, Alojz Sivka, Franc Fortuna, Franc Jazbar, Brane Jereb, Jože Malovrh, Marjan Kopina, Tone Pečar, Ivana Varšek, Elica Brelih, Frančiška Tominc, Branko Malavašič, Jože Jeraj, Jože Perpar, Mladen Sumina, Ratomir Vidakovič, Franc Levstik, Anton Mlakar, Štefka Suha-dolnik, Stevo Jevtič, Tone Jereb, Marjan Sigulin, Dušan Šabič, Franci Mr-zlikar, Janez Žnidaršič, Marjan Grampovčan, Jurij Golubič, Rado Ogrin, Marija Iskrenovič, Franci Petkovšek, Nace Gregorka, Herman Bole, Beuermann Richard, Matija Lenaršič, Janez Pečar, Tomaž Grom, Simon Seljak ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA Peter Petkovšek, Alojz Sajovec, Andrej Skrt, Anton Plut, Radoslav Grom, Jože Čuden, Tomaž Grom, Tatjana Krašovec, Janko Drobnič, Dušan Plestenjak, Tone Pečar, Milan Selan, Rado Ogrin, Friderik Kovač, Tone Turk, Jože Perpar, Bogo Zupančič, Franjo Modrijan ZA ČLANE IZVRŠNEGA SVETA SO Dane Makovec, Ivan Oblak, Srečko Leskovec, Roman Malavašič, Janez Čeplak, Dušan Plestenjak, Anton Vahen, Marina Jereb, Marjan Sigulin, Janez Žnidaršič, Franc Seliškar, Jože Kostanjevec, Ivanka Modrijan, Franjo Modrijan, Dane Velkavrh, Bojan Brešan, Mladen Sumina, Zvone Mencej, Franc Mihelič, Rado Ogrin Alojz Sajovec Občinska izobraževalna skupnost ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Marta Aleksič, Majda Horvat, Ivica Česnik, Maja Sodja, Branimir Borštnik, Nives Vuga, Lovro Sodja, Janez Donik, Andrej Kos, Anton Plut, Maja Okrožnik Marcel Turk ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Sonja Barbo, Janez Smrtnik, Novka Babic, Frančiška Bolčina ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV « Pavel Krastnik, Marjan Grampovčan, Franc Gantar, Kazimir Metljak, Alojz Dolenc, ml. Občinska kulturna skupnost ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Lovro Novinšek, The Jurjevčič, Janez Markelj, Marija Racman, Mira Su-hadolnik, Slavi Petkovšek, Dore Hvalica, Tone Kržič, Justi Babic, Vida Curk, Janez Pečar, Valči Fefer Slavka Štirn ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Mira Suhadolnik, Ivan Mole, Vojko Ržek ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Jana Majer, Ivan Malavašič, Stane Maškon, Marija Racman, Tone Jurjevčič, Antonija Žvab-Pemnoser, Jakob Novak Občinska raziskovalna skupnost ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Uroš Aleksič, Andrej Tušar, Zoran Cvetkovič, Primož Rus, Miro Obreza, Evidentirani možni kandidati za organe na nivoju SR Slovenije Franc Popit — za predsednika Predsedstva SRS Andrej Vidovič — za predsednika zbora združenega dela Skupščine SRS Marija Iskrenovič — za predsednika oziroma člana DPZ Skupščine SRS Tone Krašovec — za predsednika IS SRS za člana IS Skupščine SRS ali za člana delegacije za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ Herman Bole — za člana IS Skupščine SRS za delegata v skupino delegatov SO za Zbor občin v Skupščino SRS Andrej Jerman- Blažič — za delegata v skupino delegatov SO za Zbor občin v Skupščino SRS Jože Prvinšek — za predsednika zbora uporabnikov Skupščine TTKS SR Slovenije Pavel Mrak — za predsednika zbora uporabnikov Skupščine TKS SR Slovenije Zoran Cvetkovič — za predsednika zbora uporabnikov Skupščine raziskovalne skupnosti SR Slovenije Janez Vintar — za predsednika zbora uporabnikov Skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije Igor Smrtnik — za delegata v republiško izobraževalno skupnost Tone Gantar, Tomaž Kolenko, Alojz Kržmanc, Smilja Ogorelec, Brane Širok, Brane Srdič, Olga Ogrin Tone Čepon Občinska telesnokultuma skupnost ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Janez Barbo, Lado Hribar, Borut Fefer, Bojan Čelešnik, Zlata Novak, Marjan Možina, Boža Grom, Dušan Ratkovič, Leon Ličar, Matjaž Petkovšek, Matija Grom, Franc Krašovec, Tone Turk, Franc Petkovšek ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Ivo Skočir, Janez Barbo, Dragica Pelan, Simon Jeraj ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Nace Jeršinovič, Iva.i Malavašič, Boža Grom, Koloman Kožic, Alojz Pe-temel, Zdravko Pečan, Marjan Brecelj, Vinko Kucler, Miran Kržmanc, Aleksander Jerič Jakob Susman • Občinska skupnost socialnega varstva ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Danica Požun, Bojan Trček, Lučka Kenk, Elica Verbič, Janko Vidmar, Matija Lenaršič, Anton Mlakar, Jože Pahor Občinska skupnost otroškega varstva ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Boža Gorup, Mojca šeqa. Aleš Ogrin, Danica Jereb, Nataša Gunstek, Elica Verbič Dragica Krašovec ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Jelka Mikulan, Zalka Mauri, Mojca šega ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Lijana Nagode, Olga Grampovčan Občinska skupnost socialnega skrbstva ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Janez Odar, Rina Suhadolc, Mika Verbič, Branka Alič, Anica Kim, Robert Jazbec, Matej Dobčnik Sonja Volk ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Nada Žnidaršič, Adolf Kobal ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Marina Žitko, Janez Odar Občinska zdravstvena skupnost ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Jožef Tršar, Andrej Skrt, Milena škulj, Maja Bogdanovič, Tone Jereb, Nuša Cvetkovič Irena Kržmanc ZA PEDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Jelka Cerk, Karto Mesaric ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Marina Kuharic Skupnost pokojninskega In invalidskega zavarovanja ZA PREDSEDNIKA KONFERENCE DELEGATOV Slavko česen, Jože Ravnikar, Milan Dretnik, Anton Gostiša, Frančiška Buček Franko Martinčič Samoupravna stanovanjska skupnost ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Andrej Grampovčan, Tine Jurjevčič, Janja Vintar, Bogo Zupančič, Ak-sendije Đorđević, Čedo Vuga, Marcel Turk, Dragica Gornjak, Jože Pivk, Stanko Savič, Stane Urh Peter Gabrijel ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Slavko Čelešnik ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Uroš Aleksič Skupnost za zaposlovanje ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Richard Beuermann, Dragica Krašovec, Nuša Cvetkovič, Julij Golobic, Maja Barišič, Jože Kim, Stane Pezdir, Majda Horvat. Skupnost za požarno varstvo ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE Pavle Bizjan, Jože Jeraj, Dušan Rodošek, Janez Brence, Ciril Kos, ml. ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV Janez Žakelj Janez Leveč ZA PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV Franci Friškovec, Jože Mesec Samoupravna komunalno cestna skupnost ZA PREDSEDNIKA OZIROMA ČLANE ORGANOV Janez Leskovec, Janez Jerina, Franc Lampe, Jakob Pivk, Anton Bastarda, Andrej Jereb, Franc Gostiša, Silvo SvetJčič, Miro Brumat, Zlato Usenik, Srečo Dular, Jože Naveršnik, Alojz Dolenc ml., Marjan Križaj, Peter Gabrijel, Marjan Krmavnar, Anton Gantar, Niko Stražišar Janko Drobnič Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava ZA ČLANE ORGANOV Marko Gabrovšek, Žitko Ludvik, Miha Remžgar ml., Franjo Modrijan, Peter Kobal, Igor Novljan Območna skupnost za PTT promet ZA ČLANE ORGANOV dr. Miodrag Mihajlovič, Janez Mihevc Ostali evidentirani možni kandidati za funkcije na občinski ravni Srečo Kenk, Albin Vider, Miroslav Jerina, Alojz Bolčina, Marjan Grabnar, Anton Kesič, Miro Košir, Matija Lenarčič ml., Iztok Jan, Valentin Marinko, Alojz Saje, Jože Štuflek, Majter Winterleitner, Matjaž Perpar, Tomo Štuflek, Vinko Mrak, Jernej, Per, Vinko Podobnik, Franc Gregurka, Bojan Vrhovec, Pavel Baje, Jože Blažič. Anton Košir, Franc Martinčič, Franc Drašler, Ciril Grdina, Jože Hrovatin, Gabrijel Kržič, Franc Leben, Miha Jer-kovič, Darko Ogrin, Elo Rijavec, Janez Žakelj, Boris Bole, Tomo Butko, Janez Petrič, Damir Istenič, Slavko Korče, Janez Prebil ml., Miloš Rijavec, Milan ščepanovič, Vladimir Pahor, Božo Verbič, Raiko Karan, Franc Žužek, Janez Cerk, Ivan Kavčič, Lovro Krašovec, Leopold Nadlišek, Milan Tmavčevič, Venčeslav Rudolf, Rudi Velkavrh ml., Krsto Aleksič, Peter Javor, Ronko Gostiša, Smiljan Ogorelc, Franc Petrovčič mL, Anton Saje-vic, Vinko Ravbar, Lado Horvat, Alojz Kržmanc, Janez Trček, Jožica Gabrovšek, Julka Kosič, Iva Brancelj, Fani Fefer, Marija Gruden, Anton Jelen, Darko Lavrenčič, Tatjana Lušina, Janja Meglic, Janez Petrič, Iva Pečar, Marija Slabe, Herta štuflek, Nives stupica, Astrid Gutnik, Joža Bunčič, Mira Šinkovec, Marina Mohar, Erika Slatner, Jana Rus, Miro Bizjan, Franc Postružnik, Konrad Benkič, Franc Mlinar, Jože Jeranče, Albina Nagode, Mojca Seljak, Alojz Pristavec, Terezija Bunjevčevič, Albina Gu-zelj Prvi kontejner že skozi grad Kako skrbimo za ceste Prvi kontejner je že zapeljal skozi grad v Bistri. Podvoz oziroma poglobitev se ni povsem končana, zima jih je prehitela, vendar bo ves promet decembra stekel ie skozi grad. Bili smo na delovisču v Bistri, ko je zapeljal prvi kontejner skozi poglobljen podvoz in s Franjom Modrijanom, tajnikom Samoupravne komunalno cestne skupnosti, smo se pogovarjali o »cestah« v naši občini. Pogovor je stekel ravno o ureditvi ceste Bistra—Borovnica. »Že vrsto let je bil ta podvoz velika ovira za normalen tovorni transportni promet. Zaradi premajhnega svetlobnega profila skozi »kolono« ni mogel avto s kontejnerjem. Poglobitev je pomembna predvsem za Liko, saj so morali doslej svoje izdelke prekladati v kontejnerje pred gostilno v Bistri. Že lani smo naročili idejni načrt, ki je dal osnovo za nadaljevanje rešitve tega perečega cestnega čepa. Napravljene so bile tri možne variante: obvozna cesta okoli gradu po barju, ki je bila tudi najdražja, po gozdu nad gradom in poglobitev kolone. Poseben odbor pri SKOCES-u se je odločil za najcenejšo varianto, to je za poglobitev za 40 centimetrov. Pri tem pa so strokovnjaki imeli vrsto pomislekov, saj ni bilo znano, kaj »se skriva« pod cesto na vhodu v grad. Pod njim je kar pet izvirov in bi imel nestrokoven poseg lahko kaj neprijetne posledice?« ■ Sredstva so zbrali... ? »Za ureditev tega ozkega grla bodo denar prispevali Liko in to kar 50 odstotkov, 40 odstotkov bo prispeval Fenolit, 10 pa SKOCES.« In kdaj bodo dela povsem končana? »Pred mesecem dni so delavci SCT iz Ljubljane začeli s poglabljanjem in sedaj so vsa glavna dela v zaključni fazi. Zima pa jih je prehitela, da bi položili nazaj še granitne kocke, ki jih morajo položiti na zahtevo Zavoda za spomeniško var- stvo, saj smo se z njimi dogovorili, da bo zunanja ureditev ravno takšna kot je bila pred tem posegom. Če vremenske razmere ne bodo dovoljevale polaganja kock, bodo z deli nadaljevali spomladi. Predvidevamo pa, da bo zapora ceste skozi grad veljala do konca novembra, decembra pa se bomo lahko peljali skozi grad in ne več po obvoznici.« Kaj pa druge ceste, koliko smo jih v naši občini letos prevlekli z asfaltom? »Kar precej metrov cest je bilo letos asfaltiranih. V Bevkah in v Dra-gomeru so krajani sami zbrali sredstva za asfaltiranje, interesni odbor za stavbna zemljišča pri SKOCES-u pa jim je pomagal s premostitvenimi sredstvi. V Delavskem naselju na Vrhniki so si krajani treh ulic uredili meteorno kanalizacijo, asfaltirali ulice in si napeljali javno razsvetljavo. Tudi oni so sami zbrali denar. V Ligojni so z asfaltiranjem krajevnih cest dokončali referendumski program, v Blatni Brezovici patečejo dela pri pripravi krajevnih cest za asfaltiranje. In tudi tu so sami zbrali potrebna sredstva, SKOCES pa jim bo pomagal s premostitvenimi sredstvi. Med pomembnejšimi nalogami je bila tudi ureditev Robove ceste na Vrhniki. Najprej so položili nove vodovodne cevi; to so bila dela, ki so sodila v vmesno fazo gradnje vodovoda. Potem so na novo asfaltirali cesto, uredili pločnik, krajevna skupnost pa bo uredila javno razsvetlja- Sredi Vrhnike pa so delavci Gradišča pričeli urejati novo avtobusno postajališče« Kaj pa regionalna cesta Bistra—Borovnica? »Zima jo je zagodla asfalterjem, ki so pričeli z asfaltiranjem tega dela regionalne ceste. Ta cesta je bila zelo dotrajana. Povedati pa moram, da je ta cesta ostala še nerealizirana obveza republiške skupnosti za ceste še z obdobja, ko so gradili avtocesto. Začeli so z deli in nadaljevali bodo takoj, ko bodo ugodnejše vremenske razmere « Kako pa je z drugimi cestami? »V občini imamo 17 kilometrov regionalne ceste in 76 km lokalnih cest, s katerimi upravlja in jih mora tudi vzdrževati Cestno podjetje Ljubljana. Za nekategorizirane ceste, teh je v naši občini 61 km, za javne površine in parkirišča skrbi Komunalno podjetje Vrhnika, sredstva za vzdrževanje teh skupnih naprav pa so zagotovljena v okviru SKOCES-a. Največ pa je krajevnih poti; teh je 110km, s katerimi pa »gospodarijo« tisti, ki imajo najmanj denarja za tovrstno vzdrževanje — to so krajevne skupnosti. Sredstva so sicer solidarnostno zagotovljena glede na dolžino teh cest v posamezni krajevni skupnosti. Ugotavljamo pa, da je teh sredstev premalo, zato je tudi v srednjeročnem planu SKOCES-a predvideno povečanje z 0,08 odstotkov na 0,12 odstotkov iz dohodka organizacij združenega dela v naši občini. Upamo, da bodo dolgoletna prizadevanja obljubljanskih občin, ki imajo visoko dnevno migracijo delavcev, v novem srednjeročnem ob- Brez problemov je prvi avto naložen s kontejnerjem zapeljal skozi poglobljen podvoz dobju dokončno dala prave rezultate. V predlogu Samoupravnega spo-razurfia o temeljih plana komunalne skupnosti ljubljanskih občin je opredeljeno, da bodo del prispevka iz dohodka 1,20 odstotka v višini 0,05 odstotka prelivali v tiste občinske komunalne skupnosti v regiji, kjer bivajo delavci, ki so sicer zaposleni v Ljubljani. To prelivanje sredstev bo na osnovi izdelane posebne študije. Upajmo na čimprejšnjo realizacijo, saj bomo lahko le tako rešili še mar-sikakšen pereč komunalni problem« Skupščina sindikata 28. januarja Skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov se bo sešla 28 januarja. Tako so sklenili na seji občinskega sveta. Na zasedanju skupščine bodo izvolili 28-članski občinski svet Zveze sindikatov, predsednika, podpredsednika in sekretarja ter petčlanski nadzorni odbor. Izvolili bodo tud tri delegate za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije in enega delegata za 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. November 1985 NAŠ ČASOPIS Poročilo o delu OK SZDL v zadnjem mandatnem obdobju ne programsko-volilne seje organizacij SZDL so postale obvezne e preverjanja učinkovitosti delovanja organizacij in vodstev kra-nih, občinskih in reubllških konferenc SZDL v vseh njenih razvejanih demokratičnih oblikah dela. ■To poročilo je le kratek pregled aktivnosti, ki smo si jih zastavili s programom lanski seji, oziroma prerez uspešnosti pri njegovi realizaciji. Razprava o poročilu, ocena razmer in aktualnih problemov ter nalog vobčini bo podlaga za aktivnosti SZDL v prihodnjem letu. ^ONTNOST IN TEMELJNE NALOGE 'A DRUŽBENOEKONOMSKEM PODROČJU .^ogramsko-volilna seja občinske organizacije SZDL sovpada z zaključki pripravami v vseh temeljnih organizacijah in skupnostih na sprejem določnih razvojnih dokumentov do leta 2000, srednjeročnega načrta za ob-*je 1986—90 ter načrta za leto 1986. Zato je obdobje, za katerega ocenju-!fno svoje delo in prispevek pri pripravi planskih dokumentov, zelo po-'srnbno za naš nadaljnji družbeni razvoj. Posebej je potrebno izpostaviti pri-Pevek SZDL pri izpeljavi široke in demokratične razprave in mobilizaciji dednih ljudi in občanov za sodelovanje in uresničevanje njihovih pravic in dolžni pri pripravi planskih dokumentov. Vse to pa je zahtevalo temeljito obrav-avo uresničevanja sedanjih srednjeročnih načrtov, analizo razvojnih možno-"ter uresničevanje programa gospodarske stabilizacije tako v OZD in KS akor tudi v okviru celotne družbenopolitične skupnosti. SZDL si je kot fronta r9aniziranih subjektivnih sil in kot najširša organizacija delovnih ljudi in obča-ov prizadevala, da v sredinah, kjer deluje, vključi v razprave o omenjenih te-leljnih nalogah in z njimi povezanimi problemi na družbenoekonomskem po-r°čju kar najširši krog ljudi. Uspehi so od krajevne skupnosti do krajevne omogočilo hitrejši materialni razvoj družbe in naše skupnosti kot celote in s irn dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov ter več sredstev za ^dovoljevanje splošnih in skupnih potreb. V okviru KO za uveljavljanje ekonomske stabilizacije in P OK SZDL so bila eko leta večkrat obravnavana tekoma družbenoekonomska gibanja ter »pešnost poslovanja gospodarstva in negospodarstva v občini. V skladu z razpravo je Predsedstvo oblikovalo ustrezne sklepe, stališča in smeritve za aktivnosti vseh frontnih delov. Tako je IS SO stalno preverjal re-Jlucijska določila in s tem v zvezi izvajanje določil resolucije v zadnjih dveh jtih. Zavzemal seje, v okviru svojih pooblastil in možnosti, da bi ukrepi tekoče konomske politike omogočili primerne pogoje za pridobivanje in čimbolj smo-no delitev dohodka. | Ugotavljamo, da navedena prizadevanja niso bila dovolj uspešna, kar se draža pri doseženih rezultatih gospodarjenja ob periodičnih obračunih Po-pbna pozornost je bila umerjena predvsem v tiste organizacije združenega iela, ki so v letošnjem letu še zlasti v težavah (Iskra, Žito — Pekama, Igrad, Jpekarna, Hotel Mantova, KP Vrhnika). V teh organizacijah so slabi rezultati jospodarjenja posledica zunanjih in notranjih vzrokov (neperspektivni pro-pmi, neustrezna cenovna politika, slaba kadrovska zasedenost, slaba orga-lizacija dela itd.). Izvršni svet si je prizadeval, da bi v navedenih organizacijah ragovorneje pristopili k razreševanju problemov, predvsem tistih, ki so odraz »tranjih slabosti in jih je z opiranjem na lastne sile možno v večini odpraviti, pb tem smo poizkušali tudi konkretno pomagati saj smo navezovali stike s ubjekti tudi izven občine, ki bi lahko pomagali pri razreševanju problemov. i p°dpora IS jer bila dana vsem organizacijam, ki so pristopile k smotrnejši in Bcionalnejši organizaciji (torej ne TOZD za vsako ceno) in krepitvi vloge de-Svnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu TOZD. ' V okviru resolucijskih izhodišč in dogovora o delitvi dohodka in sredstev za 'sebne dohodke je IS uveljavljal svoja pooblastila z zahtevo, da so pri delitvenih razmerjih v vseh sredinah spoštovana določila dogovora, da se sredstva za sebne dohodke delijo v odvisnosti od doseženih rezultatov dela na področju tužbenih dejavnosti pa v skladu z rastjo dohodka v gospodarstvu. V zvezi s -m ugotavljamo (ob periodičnih obračunih), da povsod navedena določila "so upoštevana (predvsem v°OZD kjer je rast dohodka bistveno manjša od "ičrtovane in glede na dosežke iz leta 1984). Za področje družbenih dejavnosti so bila prizadevanja usmerjena predv-»rn v zagotavljanje pogojev za izvajanje sprejetih programov in zmanjševa-'1© zaostajanja OD delavcev iz negospodarstva napram gospodarstvu. Pri m je treba poudariti, da je uspeh na tem področju le minimalen in glede na Prejeti interventni zakon se lahko še zaostri situacija na tem področju, zlasti v adnjem mesecu letošnjega leta. SPRAVE NA VOLITVE V letošnjem letu poteka osrednja naloga v vseh organizacijah SZDL in nje-"n 'rontnih delih —priprava na volitve v letu 1986. Naloga je tesno povezana s ■ritično analizo delovanja političnega sistema in z ugotovitvami o delovanju k'sgatskega sistema, ki smo jih na podlagi najširše razprave sprejeli v naši Jani. V okviru priprav na volitve pa je veliko vzporednih nalog, ki jih je po- 'bno predhodno realizirati, da bodo priprave nemoteno potekale do konca, * bo izvedba volitev v skladu z dopolnjeno zakonodaja ter da bodo po no izvedenih volitvah pravočasno izpeljane vse priprave na ustrezno ,0nstituiranje novih delegatskih skupščin. Pečina krajevnih konferenc SZDL, osnovnih organizacij sindikata v TOZD in /kovnih enotah, Volilna komisija, Svet za politični sistem, KO za kadrovska Prašanja in Predsedstvo OK SZDL so svoje naloge do konca novembra 85 javili odgovorno in v skladu s sprejetimi usmeritvami v republiki, regiji in ob-. ^PEŠNO DELO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Isk tem obclobiu ie Dil usPešri° izpeljan referendum za podaljšanje občin-l^a samoprispevka za naslednje srednjeročno obdobje na področju sana-| J* Vodooskrbe v občini. 26. maja 1985 so se občani z referendumom s I i* 7 % glasovi ZA odločiti, da dokončno rešimo oskrbo z vddo. v pbčiniin p^ezno zaščitimo vodni vir. Akcija obravnave in dokončnega 'obliRovanja j °9rama je trajala več kot leto dni s tem, da je bila z oziram na nekatere te-v® za nekaj časa prekinjena. Krajevne konference SZDL so uspešno vodile j k.r f°m°či najodgovornejših občinskih predstavnikov večkratne razprave po n^9vnih skupnostih. Ponovno seje uveljavila in v praksi izkazala tudi solidar- 5l ljudi, tistih, ki so že imeli rešeno oskrbo z vodo. ^celotno zadnje obdobje je značilno, da so se organizacije SZDL v krajev-Ig, Skupnostih prav z oziram na obilo nalog, ki so jih morale realizirati, veliko-|; Sestajale, sprotno obravnavale probleme, interese in predloge delovnih p ' in občanov ter gradiva občinskih družbenopolitičnih organizacij in orga- p skupščine občine, [vri tem je posebej pomembno, da je bilo ob pomoči organov in organizacij ^° in SO Vrhnika realiziranih nekaj že dalj časa odprtih nalog. Uj^ rav zato so na letošnjih programsko-volilnih sejah oblikovane v večini sre-tu^°zitivne ocene delovanja SZDL kot frontnih organizacij v krajevnih skupen in ugodno ocenjena odmevnost med krajani za uspešno izvedene kon-l ^Pfr-akefle:---~-.......------------■-------- Nekaj uspešno izvedenih akcij po K S: — KS Borovnica: ureditev makadamske ceste v Podgori, izboljšana in skrajšana povezava s Pokojiščem, zgraditev in otvoritev I. faze Doma družbene samozaščite — KS Vrhnika — Breg: ureditev pločnika in javne razsvetljave na Robovi cesti, delna ureditev treh ulic v Delavskem naselju — KS Sinja gorica: ureditev kanalizacije — KS Drenov grič — Lesno brdo: razširitev Doma krajanov — gasilskega doma, dokončanje izgradnje športnega parka — KS Log: ureditev vodooskrbe — KS Blatna Brezovica: asfaltiranje cest — KS Bevke: asfaltiranje cest — KS Dragomer-Lukovica: razširitev telefonske mreže, asfaltiranje cest — KS Podlipa-Smrečje: adaptacija gasilskega doma — KS Zaplana: ureditev in adaptacija šole — KS Verd: razširitev razsvetljave DELO KONFERENCE Občinska konferenca SZDL je imela v tem obdobju pet sej. Poleg obravnavanja poročil o delu ter oblikovanja sprotnih programov dela so delegati podrobneje spregovorili o uresničevanju finančnega načrta, obravnavali in sprejeli oceno aktivnosti v pripravah na izvedbo referenduma za realizacijo programa sanacije druge faze vodooskrbe v občini, obravnavali in sprejeli zaključke s področja uveljavljanja svobodne menjave dela v SIS družbenih dejavnosti, obravnavali poročilo o uveljavljanju socialne politike v občini, obravnavali dolgoročni program ekonomske stabilizacije v občini ter spregovorili o pripravah na volitve v letu 1986. V tem obdobju sta bili v skladu s pobudami ostalih frontnih delov organizirani tudi dve problemski konferenci občinske konference SZDL in sicer s področja kulture in telesne kulture. Po ugotovitvah prisotnih, predvsem pa diskusijah na samih konferencah, lahko ugotovimo, da so bile potrebne in da so v globalu začrtale nadaljnje usmeritve za delo na omenjenih področjih za prihodnje obdobje. RAZPRAVE NA PREDSEDSTVU Predsedstvo OK SZDL se je redno sestajalo in imelo v tem obdobju 24 sej. Predsedstvo OK SZDL je uveljavilo tako metodo in obliko dela, daje obravnavalo predvsem pereča odprta in aktualna vprašanja s ciljem, da se na seji Predsedstva SZDL vsi frontni deli poenotimo in oblikujemo skupno pot za razreševanje posamezne problematike. Predsedstvo OK SZDL je posebej podrobno in poglobljeno večkrat obravnavalo celovito problematiko gospodarjenja v občini, letna, polletna poročila, uspešnosti gospodarjenja, uresničevanje gospodarske stabilizacije, problematiko izgubašev, dolgoročne in srednjeročne planske dokumente, resolucijo za tekoče leto. Ob obravnavi planskih dokumentov je sprejelo kriterije za usklajevanje planov in programov. Posebej poglobljeno je bila obravnavana problematika tudi ob posameznih odprtih vprašanjih v S IS družbenih dejavnostih, saj smo z izjemo področja vzgoje in izobraževanja obravnavali odprta vprašanja na vseh področjih SIS družbenih dejavnosti, ki tvorijo kot četrti zbor skupščinski sistem. Na podlagi posebej organizirane razprave v KS in TOZD smo obravnavali oceno delovanja delegatskega sistema, obravnavali odprta vprašanja uveljavljanja svobodne menjave dela v v SIS družbenih dejavnosti , vprašanja uresničevanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v SIS materialne proizvodnje in problematiko uveljavljanja krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne organizacije delovnih ljudi in občanov in, izhajajoč iz omenjene problematike, zagotavljanja sredstev za financiranje planov in programov KS v širšem ljubljanskem prostoru. Predsedstvo je v tem obdobju obravnavalo tudi delovanje družbenih organizacij in društev s posebnim poudarkom na delovanju organizacij na področju tehnične kulture. Na podlagi pobude Predsedstva OK SZDL je bila ustanovljena ZOTK občine Vrhnika. V okviru Predsedstva OK SZDL sta bila v tem obdobju imenovana tudi dva odbora, ki sta uspešno organizirala in izpeljala proslavo 40. obletnice prve tankovske brigade NOV Jugoslavije in 7. srečanje Notranjskih aktivistov NOB. Predsedstvo OK SZDL in njeni člani so neprestano spremljali delovanje krajevnih konferenc SZDL, kar se je odražalo tudi pri reševanju posameznih odprtih vprašanj po posameznih KS. Obravnavana je bila tudi problematika, ki so jo na seje Predsedstva uvrščali ostali frontni deli, prav tako pa je Predsedstvo spremljalo tekoče naloge in delo svetov in koordinacijskih odborov, po potrebi pa posamezno problematiko uvrščalo na seje Predsedstva. POSVETI S PREDSEDNIKI Kot posebna oblika in metoda dela vodstva občinske konference SZDL so bili uveljavljeni posveti s predsedniki oz. namestniki predsednikov krajevnih konferenc SZDL. Organiziranih je bilo 19 posvetov, na katerih smo poskušali z neposrednim informiranjem in dogovarjanjem uskladiti določene skupne akcije po KS. Prav tako smo se na posvetih medsebojno seznanjali z aktualnimi dogodki po KS. Dogovori pa so bili dobra osnova za usklajene akcije in konkretno delo v posameznih sredinah, kakor tudi za usmerjanje dela Predsedstva OK SZDL. DELOVANJE POSAMEZNIH ORGANOV Splošne razmere gospodarjenja se odražajo tudi v gospodarjenju v občini, saj so rezultati uresničevanja resolucijskih ciljev za letošnje leto manj ugodni od republiških. V takšnih razmerah se je KO za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, planiranje in ekonomsko politiko vključil v razpravo o nekaterih najbolj aktualnih problemih, kot so: vsakoletna ocena gospodarskih rezultatov z vidika uresničevanja letnih resolucij, priprava dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov, posebne analize, ki naj bi prispevale k izboljšanju gospodarske učinkovitosti, področje uveljavljanja svobodne menjave dela, program razbremenitve gospodarstva in uveljavljanja KS in zagotavljanja sredstev za realizacijo planov in programov v krajevni skupnosti. Posebej temeljito je koordinacijski odbor obravnaval tudi Zakon o planiranju. Vseskozi je koordinacijski odbor izpostavljal problem velike obremenitve gospodarstva, ki mu za lastno reprodukcijo ostajajo premajhna sredstva in v obstoječih pogojih ne bo sposobno narediti načrtovanega razvojnega skoka. Program razbremenitve gospodarstva kot primer administrativnega ukrepa ni dal bistvenih rezultatov. Zato bo potrebno razreševati temeljne probleme, kot je odnos do družbene lastnine, OD kot nagrada za delo in učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi in s tem izboljševati učinkovitost gospodarjenja Kmetijska proizvodnja je v tem obdobju naraščala kljub težavam predvsem nizkih odkupnih cen pridelkov, visokih cen repromateriala, zaščitnih sredstev, mineralnih gnojil, goriva, rezervnih delov Svet za uveljavljanje DEO v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi se je na tem področju vključeval v vsakoletne priprave setvenih načrtov za našo občino, obravnaval oceno o jesenski setvi ter o vsebini dolgoročnih in srednjeročnih dokumentov v poglavju, ki obravnava omenjeno področje. Obravnaval je tudi analizo politike razvoja kmetijstva in živilske industrije v SR Sloveniji in predloge sprememb s področja ketijske zakonodaje. To področje je bilo podrobneje obravnavano tudi na sekcijski razpravi, prav tako tudi predlog srednjeročnih usmeritev in nalog na področju kmetijstva, predvsem pa usmeritve za večjo proizvodnjo hrane v občini. Svet je večkrat obravnaval tudi problematiko izvajanja melioracij in komasacij v Podlipski dolini in smeri za čimbolj učinkovito doseganje zastavljenih ciljev. V tem obdobju sprejeti zakoni so tudi v naši občini pripomogli k večjemu varstvu kmetijskih površin in usmerjanju investicij v primarno proizvodnjo hrane. Kmetijstvo ima prioriteto tudi v dokumentih za sledeče srednjeročno obdobje, zato bo potrebno dosledno uresničiti že sprejete sklepe, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj, boljšo organiziranost, smotrnejša vlaganja in ustreznejšo kadrovsko strukturo zaposlenih v kmetijstvu. Ekonomska sposobnost gospodarstva v občini se odraža tudi na možnostih zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov. Moramo ugotoviti, da sredstva, zbrana v SIS družbenih dejavnosti, zaenkrat še zadoščajo za zagotavljanje odvijanja osnovnih programov, da pa je zapleteno stanje na področju zagotavljanja sredstev za OD. Padanje življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov, predvsem pri upokojencih, družinah z nizkimi dohodki in šoloobveznimi otroci, invalidnih osebah je bilo podrobno obravnavano na Svetu za socialno zdrastveno varstvo. Ob tem je bila posebej izpostavljena problematika doslednega uveljavljanja sprejetih sklepov o ustanovitvi socialnih komisij v KS, nastavitvi enotne evidence socialnih pomoči v občini, razrešitvi težkega finančnega stanja na področju zdravstva, kakor tudi uveljavitve obstoječe organiziranosti zdravstva v širšem ljubljanskem prostoru. Uveljavljanje novega programa življenja in dela osnovne šole z vidika dvigovanja kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela večjega in boljšega znanja učencev in njihovega celovitega razvoja, problematika zagotavljanja sredstev za OD delavcem na področju izobraževanja in otroškega varstva je bilo na Svetu za vzgojo in izobraževanje večkrat obravnavano. Posebna aktivnost je bila vodena preko celega šolskega leta tudi v KO za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice. V tem obdobju je bilo na podlagi sprejetih stališč na KO za družbene organizacije in društva dokončno ustanovljeno občinsko Društvo prijateljev mladine s tremi sekcijami, prav tako pa ustrezno organizirano v okviru SSS SIS občine Vrhnika strokovno delo za potrebe Občinske organizacije RK, Društva prijateljev mladine in Društva invalidov kot organizacij posebnega družbenega pomena v občini. Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo je v tem obdobju z ogledi in fotografiranjem spominskih obeležij in spomenikov na območju občine ugotovil dejansko stanje na tem področju. Ob tej akciji je pomembno to, da bomo lahko sedaj pripravili prednostni pregled obnove nekaterih obeležij in spomenikov, ki so v najslabšem stanju. Na podlagi dogovorov z OZD in KS bomo sprejeli družbeni dogovor o skup- ^ nem varstvu, urejanju, vzdrževanju, postavljanju ter poimenovanju spomenikov in spominskih obeležij. Poleg tega je svet nadaljeval z ustreznimiobeležitvamidogodkov iz NOB na področju občine, sodeloval pri organizaciji proslav in praznovanj, povezanih z dogodki iz naše revolucionarne preteklosti ter se zavzeli za čimhitrejšo realizacijo programa ureditve spominske sobe na Vrhniki ter pripravi in izdaji brošure Pomniki iz revolucionarne preteklosti v občini Vrhnika. KO za kadrovska vprašanja je vseskozi sodeloval pri uveljavljanju sprejete kadrovske politike v občini, sodeloval pri oblikovanju mnenj za vodilne in vodstvene delavce v skladu z zahtevami iz OZD. Prav tako pa tudi ustrezno sodeloval pri usklajevanju interesov in ciljev za ustrezne kadrovske rešitve v širšem ljubljanskem prostoru. Posebej se je vključeval v priprave na volitve 1986. V okviru Sveta za varstvo okolja in urejanje prostora je bilo organiziranih skupaj s predstavniki organov skupščine občine Vrhnika, ki pokrivajo to področje nekaj obravnav, ki naj bi uveljavile zavest o nujnosti varstva človekovega okolja. Nujnost varstva človekovega okolja postaja skupaj s povsem praktično in konkretno dejavnostjo delovnih ljudi v nekaterih OZD pomemben element spreminjanja stanja na tem področju. Vsi se namreč dobro zavedamo, da bomo le tako lahko ohranili ohranjeno človekovo okolje. Kljub tej nesporni ugotovitvi pa je res, da ta zavest še ni postala del gospodarjenja v vseh sredinah. Prav tako je bila v okviru Sveta večkrat posvečena razprava o pomenu kulturne in naravne dediščine v občini predvsem obravnavana problematika urejanja prostora in urejanja objektov kulturne dediščine. Naša dejavnost pa se je omejevala večidel na obravnavo le najbolj kritičnih pojavov v našem prostoru! V okviru stalne sekcije za pokopališča je bil dokončno sprejet Dogovor o na« činu priprave in vodenja pogrebnih svečanosti za umrle občane, ki so ga pod -pisale vse DPO in KS. Uporabljaltipa bi ga morali v vseh krajevnih skupnostih po konstituiranju posebnih odborov najkasneje s 1. januarjem 1986. leta. Poleg tekočega dela so sveti in koordinacijski odbori izpeljali, skupaj z ostalimi frontnimi deli, še nekaj širših aktivnosti: — sestanke s predstavniki stanovalcev v blokih zaradi organiziranja in krepitve hišne samouprave, problematike ogrevanja, problematike uveljavljanja ekonomskih stanarin, — sestanka s predstavniki družbenih organizacij in društev ter njihovih zvez zaradi dogovora o usklajenem izvajanju občnih zborov in boljšem sodelovanju v krajevnih skupnostih, — seminar za predsednike svetov KS indrugih odgovornih za pripravo planov v KS s ciljem čimbolj seznaniti posamezne predstavnike s konkretnimi nalogami in odgovornostjo za pripravo planov v KS s ciljem čimbolj seznaniti posamezne predstavnike s konkretnimi nalogami in odgovornostjo za pripravo planov v KS in — koordinirali aktivnost v pripravi spomladanskih akcij za »Čisto, urejeno in zeleno okolje«. — koordinirali aktivnost in redna srečanja s predstavniki verskih skupnosti, predvsem pa v okviru KO sprotno reševali posamezna vprašanja, ki so bila sprožena iz strani predstavnikov krajevnih skupnosti, DPO ali predstavnikov verskih skupnosti. Še naprej smo krepili sodelovanje s Slovenskim društvom iz Stockholma z medsebojno izmenjavo obiskov, obenem pa omogočili sodelovanje skupini otrok slovenskih staršev v šoli v naravi na morju. PROGRAMSKE SEJE KK SZDL Volilno-programske konference krajevnih konferenc SZDL so postale mesto preverjanja lastne aktivnosti. So stalna in obvezna oblika preverjanja učinkovitosti delovanja organizacij in vodstev SZDL. Tudi v letošnjem letu so bile pravočasno in skladno z dogovorom izpeljane v vseh KS. Na sejah krajevnih konferenc je bilo kritično ocenjeno, kako in koliko so se organizacije in vodstva SZDL vključile v živo družbeno problematiko in kaj SZDL v posameznem družbenem okolju pomeni. Prav tako bo morala tudi občinska organizacija SZDL na svoji letni programski seji oceniti svoj prispevek pri uveljavitvi njene vloge in odgovornosti, predvsem z vidika uresničevanja družbeno nadzorne funkcije, s temeljito in konkretno obravnavo razmer na posameznih področjih družbenega in političnega življenja v občini. To pomeni, da moramo temeljito oceniti prispevek SZDL kot frontne organizacije pri uveljavljanju neposrednih življenjskih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, kot so: urejena preskrba, zagotavljanje družbenega standarda, urejanje stanovanjske in komunalne problematike, varčevanje, preživljanje prostega časa ipd. Za vsa ta vprašanja mora biti socialistična zveza izredno občutljiva, odzivna in iniciativna. Oceniti moramo tudi vpetost družbenih organizacij in društev, dejavnost in njihovo odzivnost za program dela v sleherni sredini. Pri konkretnem vrednotenju doseženih rezultatov moramo predvsem izhajati iz sprejetih programskih usmeritev in na tej podlagi sprejetih akcijskih programov za leto 1985. Programska seja občinsko konference SZDL, naj bo tudi priložnost za oceno lastne organiziranosti. Morali bi predvsem oceniti učinkovitost posameznih organov, ugotoviti podvajanje dela posameznih organov, analizirati vzroke neizpeljanih nalog inoceniti aktivnost posameznih članov v organih socialistične zveze. Na podlagi ocen dosedanjega dela in kadrovskih potreb je nujno zagotoviti kontinuiteto v vodenju socialistične zveze. V razpravi si moramo tudi odgovoriti na vprašanje ali je bilo v delu socialistične zveze dovolj demokratičnosti, javnosti in odgovornosti, koliko smo pri zagotavljanju interesov delovnih ljudi in občanov uveljavljali oblike dela, kot so sekcije, javne tribune, zbore krajanov itd. Poročilo o delu Občinske konference SZDL naj služi kot osnova za obravnavo naše skupne aktivnosti v vseh frontnih delih kakor tudi v krajevnih konferencah SZDL z namenom, da se poročilo kritično obravnava in po potrebi ustrezno spremeni oz. dopolni. QK gZDL VRHNIKA Uspešno leto za »Klub letalcev — Vrhnika« Knjižničarji ljubljanskih občin so te dni obiskali vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki in se seznanili z življenjem in delom pripadnikov JLA. Skupini, ki šteje okoli 80 knjižničarjev, so vojaki v vojaškem klubu pripravili kratek kulturni program in jim pokazali tehniko, tehnične kabinete, na koncu pa so jim priredili vojaško kosilo. Ljubljančani so s s seboj odnesli lepe vtise o tej enoti. MILORAD BORČIĆ SPOROČILO MEDOBČINSKE VETERINARSKE INŠPEKCIJE O POJAVU VIRUSNEGA OBOLENJA GOVEDI (IBR — IPV) NA OBMOČJU NAŠE OBČINE Virusno obolenje govedi Govedorejska obrata Ljubljanskih mlekarn v Verdu in Bistri sta zaradi ugotovitve mehurčastega izpuščaja pri govedu (IBR — IPV — infek-ciozni bovini rhvnotracheitis — infekt. pustulozni veginitis) proglašena za okuženi gove-dorejski dvorišči, zaradi česar zakon oziroma pravilnik o spremembah pravilnika in ukrepih za zatiranje živilskih kužnih bolezni (Ur. list SRS št. 37-84) prepoveduje promet serološko pozitivnih govedi. razen premestitev le-« teh v okužene črede ali njihove oddaje v zakol oz. v republike, avtonomne pokrajine in druge države, ki zaradi te bolezni ne omejujejo prometa. Na osnovi navedenega se lahko izdajajo zdravstvena spričevala za serološko pozitivno govedo na IBR — IPV v medobčinskem prometu do nadaljne-ga, t. j. preklica okuženosti zadevnih obratov, le v soglasju z Veterinarskim zavodom Krim — Grosuplje, DE Vrhnika, ki mu mora biti predhodno predloženo dokazilo, da kupec že ima v svoji reji serološko pozitivne živali na •IBR-IPV in da nima pomislekov do nabave novih takih živali, oz. izjava, da so serološko-pozitivne živali namenjene za zakol. Izjavo mora podpisati strokovna uradna oseba. V zdravstveno spričevalo je posebej potrebno vpisati tudi vse rodovniške številke živali v prometu, posebej še serološko pozitivne. Še ena letalska sezona je mimo In čas je, da pregledamo, kako je minila. Vsekakor smo z razmahom naše dejavnosti lahko zadovoljni, ravno tako z naletom, manj pa s kvaliteto. Že v planu za letošnje leto smo dali poudarek predvsem povečanju množičnosti in dviganju kvalitete. O kvaliteti sicer govorimo predvsem pri modelarjih, ki imajo širšo bazo in več izkušenih tekmovalcev. Udeležili so se številnih tekmovanj: republiškega prvenstva prostoletečih in vezanih modelov, medklubskih in regijskih prvenstev, mednarodnega mitinga v Ajdovščini, Štajerskega pokala itd. Iz povedanega je razvidno, da so bili modelarji zelo aktivni, rezultati so bili zelo solidni, manjka pa kakšno posamezno mesto pri vrhu. Ekipno drugo mesto na republiškem prvenstvu pionirjev je dokaz kvalitete modelarjev. Organizirali so republiško prvenstvo v prostoletečih in vezanih modelih za pionirje, dve med-klubski tekmovanji, eno regijsko tekmovanje in dve klubski tekmovanji. Osip modelarjev po končani osnovni šoli ostaja odprto vprašanje, ravno tako pa tudi problem skupne delavnice, ki v veliki meri pogojuje ta osip. O delavnici govorimo sicer že nekaj časa, vendar se dalj od besed ne premaknemo. Jadralna sekcija se je letos kadrovsko močno okrepila, saj smo šolali tri pilote, za katere glede na zagnanost mislimo, da bodo piloti tudi ostali. En pilot je letos opravil izpit za DPJ. Vsega skupaj pa je letelo 10 pilotov. Naša baza se torej počasi, a zagotovo krepi. Zato smo letos naleteli 220 ur, kar je v okvirih plana, in le 1900km, kar je premalo. Ravno tako nismo osvojili nobene značke, čeprav smo jih Dom upokojencev Vrhnika — in upokojenk? Kadarkoli grem mimo Doma upokojencev Vrhnika, sem kar malo slabe volje. Zakaj? Vidim, da se upokojenci kar lepo zabavajo, posebno s športom L j. balinanjem, kjer so dosegli že lepe uspehe. Videti je, da je ta dom namenjen samo upokojencem, upokojenke imajo na razpolago dom, štedilnik, vnuke, ročna dela itd. Najbrž pa bi marsikatera upokojenka z veseljem posedela ob kavici in pogovoru v Domu upokojencev ali pa tudi batinala zakaj pa ne, saj je posebno v zadnji starostni dobi človek najbolj potreben gibanja in razgibavanja. (Najbrž ne bi bilo narobe, če bi tudi v ŠD Partizan malo razmislili, da bi določili uro telovadbe na teden, tudi za starejše od 50 let). Ampak zamislite si, da bi se nekaj upokojenk zbralo pri balinišču, kaj bi bile v očeh Vrhničanov, saj ni potrebno napisati!!! V tem Domu upokojencev bi se lahko razvijale razne druge dejavnosti. Mogoče bi določili sobo, ki bi bila namenjena raznim družabnim večerom, igram itd; potrebno se je samo odločiti in organizirati s skupnimi močmi. - Ta naša upokojenska leta se počasi iztekajo, zato bi jih bilo treba po svojih močeh še aktivno izkoristiti in preživeti v tovarištvu in razumevanju (kot v vojnih in povojnih letih)! Sedaj pa je ta naš dom — brez zamere — skoraj čisto navadna gostilna. MAGDUŠKA KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA VRHNIKA, Opekarska 55 ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA objavlja prosta dela oz. naloge 1. MINERSKA DELA 2. STROJNO KLJUČAVNIČARSKA DELA 3. GROBARSKA DELA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — poklicna šola ustrezne smeri, tečaj za KV minerja, izpit iz varstva pri delu pod 2. — poklicna šola ustrezne smeri, vozniško dovoljenje »B« kategorije pod 3. — osnovna šola Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim'poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Vrhnika, Opekarska 55. Mirna roka, dober zadetek »Vedno je miren, nikoli živčen, zato ima najbrž tudi mirno roko pri streljanju«, je rekla žena Franca Gatni-ka, ko smo pri njih klepetali. O čem bi govorili, če ne o strelstvu, ki je za Franca Gutnika konjiček in šport že od mladih dni? Povod za ta obisk in klepet pa je bilo njegovo odlično tretje mesto v streljanju s pištolo na odprtem prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja. Franc Gutnik z najljubšimi kolajnami »To tretje mesto v izredno močni konkurenci — saj so bili na strelišču praktično strelci iz cele Jugoslavije — mi je še posebej ljubo. Z bronasto kolajno sem zaokrožil že pred leti doseženo prvo in drugo mesto na tekm tekmovanju,« pravi skromno, vendar ponosno 58-letni Franc Gutnik. »Že od 1954. leta sem član vrhniške strelske družine. In v teh letih, ko sem aktivno tekmoval, sem dosegel kar nekaj lepih uspehov.« O tem pričajo številni pokali v vitrini in številne diplome. Tri najljubše kolajne pa so na častnem mestu v dnevni sobi. Ljubi streljanje, čeprav je to zahteven in drag šport. Z nostalgijo pripoveduje o mačehovskem odnosu do tega športa, čeprav je tudi pomembna sestavina splošnega ljudskega odpora. Vmes smo za trenutek pozabili na streljanje. Pokram-Ijali smo o njegovem vsakodnevnem življenju. Tudi kosilo vsak dan skuha; žena še dela in dopoldan mora kaj postoriti. Pa smo takoj spet pri streljanju. Zanimiva je anekdota, kako je zmagal na tekmovanju v hudem mrazu, čeprav je bil precej drugih. »Precej mrzlo je bilo in če streljaš samo z desno roko, te kmalu začne zebsti. Jaz pa enako dobro streljam tako z desno — čeprav imam samo štiri prse — kot z levo roko. Ena se v žepu greje, z drugo pa streljaš. In tako sem pred leti na tekmi zmagal.« Sicer pa pravi, da je uspeh na tekmovanju odvisen od vremenskih pogojev, ki nekomu ustrezajo, drugemu pač ne, do počutja in razpoloženja. »Pogrešam tekmovanja, čeprav je vedno tekmujem v Likovi ekipi na občinskem sindikalnem prvenstvu. Treniram praktično nič. Le kej? za tekmo, kjer sem dobil bronasto kolajno, sem »spustil« le nekaj nad petdeset strelov. To pa je premalo. Upam pa, da bodo z mladimi prišli tudi boljši pogoji za ta lep šport.« planirali. Republiškega prvenstva se je udeležil en pilot in bil soliden sedmi, trije piloti pa so se udeležili tudi letenja v Bovcu. Za naslednje leto planiramo vsaj še eno do dve dovoljenji DPJ in vsaj eno značko. Povečali bomo seveda število nalet-nih ur in kilometrov, republiškega prvenstva se mislimo udeležiti z dvema ekipami Glavni poudarek bo na vamei in kvalitetnem letenju ter ustrezf selekciji pilotov glede na njihovi prizadevnost. Letenje postat namreč vedno dražji šport, zai ostaja naša gospodarska dejaj nost in delo v delavnici še vedij sestavni del letenja. BELIZAR KERŠI RAZPIS za začetni tečaj v jadralnem letenju v sezoni 1986 V svoje vrste vabimo mlade, ki imajo veselje do letalstva, posebno jadralnega. V torek, 3. decembra ob 19. uri vas pričakujemo na šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, v delavnici tehničnega pouka — vhod v garažo prizidka. Povedali vam bomo vse, kar vas bo zanimalo, in opravljali vpisne formalnosti. Pogoji: — starost med 16. in 20. letom - zadovoljivo zdravstveno stanje. KLUB LETALCEV VRHNIKA PREDSTAVLJAMO Kulturno-umetniško društvo Drenov grič -Lesno brdo V letošnjem letu smo na pobudo KK SZDL in posameznih krajanov r Drenovem griču ustanovili Kulturno-umetniško društvo, ki nosi ime ki po obeh zaselkih, Drenovem griču in Lesnem brdu. V tem Kulturne! društvu naj bi se združevali in kulturno izobraževali prav vsi vaščani -od najmlajših do starejših članov. Že dolgo je bila prisotna želja delati« kulturnem področju organizirano, saj smo vse doslej že delali na več p« dročjih, vsak po svoje. Končno smo se odločili, opravili vse potrebno I društvo ustanovili v aprilu letos. Že delujoče kulturnike smo povezali dve sekciji: folklorno in dramsko. Kot tretja sekcija pa je novoustano' Ijena — zborovska. Prvi dve sekciji delujeta že dve leti. Sedaj teče tretj leto. Pripravljata proslave ob praznikih, razne druge prireditve, seveda sodelovanju z osnovno šolo na Drenovem griču. Prvič so se sekcije predstavile v celoti ob praznovanju praznika krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. Pevci so tedaj prvič za- treme, čisto drugače kot prej. V I« tošnji sezoni imajo za seboj že dvi nastopa in sicer ob krajevnem pra2 niku in ob prihodu prvošolcev v šole Mešani pevski zbor peli pred domačim občinstvom in bili pohvaljeni. Zbor je mešani pevski zbor, ki ga sestavljajo sami domačini in ki zelo pridno obiskujejo vaje. Trenutno zbor vodi tov. Majda Smrke-Kos, prejšnja zborovodkinja tov. Helena Grbec pa nas je vodila od samega začetka (8. februar) in se čez čas vrne. Veseli smo in hvaležni tov. Smrketovi, da je prevzela zbor za čas odsotnosti tov. Grbčeve. Naj predstavim drugo sekcijo — folklorno. V tej sekciji delujejo učenci od male šole do osmega razreda osnovne šole, pa tudi starejši se nam Bilo je res enkratno doživetje. Folklorni skupini delujeta teden' sko. Članov je veliko. Gre pa tudi z{ to, da najmlajši dobijo občutek Ti ljudsko pesem in ples. V nadaljeva; nju sezone imamo predvidenih ve! nastopov vkrajevni skupnosti, v šol in drugod. Folkloriste vodi tov. TonW Permoser-Žvab, s harmoniko pa jif spremlja Edvard Popit iz Blatne Brezovice. Tudi dramska sekcija pridno će luje že tretje leto Vodi jo tov. Ljubic? Jesenšek, včlanjeni pa so mladinci tf krajevne skupnosti Drenov grič Folklorna skupina vračajo (1. letnik srednjih šol). Člani FS so razdeljeni v dve skupini — mlajšo in starejšo. Mlajša ima prirejen program belokranjskih plesov, starejša pa gorenjske plese. Delamo že tretje leto, tudi v okviru šole in trenutno ne širimo programa, temveč smo vse sile usmerili v kvaliteto. Mlajša skupina že veliko nastopa, ker ima tudi obleke, starejša pa si oblačila zaenkrat samo še želi. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri nabavi oblek. Tako mladi plesalci z dušo in srcem zaplešejo brez Lesno brdo. Sodelujejo na vseh pri' reditvah v KS, pripravili pa so že celovečerno delo Raztresenca, trenutno pa pripravljajo premiera Mol-lierovega dela Priložnostni zdravnik Želja članov dramske sekcije je razširiti članstvo, pridobiti še več novi!1 igralcev. Na kratko sem predstavila delo novoustanovljenega Kulturno' umetniškega društva. Naša velika želja je sodelovati z društvi v občini Vrhnika in izmenjavati izkušnje. TONKA PERMOSER-ŽVA0 A0 NAŠ ČASOPIS Občni zbor ŠKD OŠ Log — Dragomer Kdaj se spet srečamo? Tako je izzvenela zaključna misel pevk in pevcev, ki so se udeležili prvega srečanja zborov občine Vrhnika. Tisti petek zvečer je bila Mala dvorana Cankarjevega doma polna življenja in Pesmi. Po nagovoru Darinke Fabiani, predsednice Odbora za glasbeno dejavnost, so program, pogovor in pesem stekli spontano in v zadovoljstvo vseh udeležencev, ki jih je bilo okoli 130, od 210 članov vseh pevskih zborov v občini. Pobudo za srečanje je dal Odbor za glasbeno dejavnost, nosilci organizacije so bili člani odbora in moški PZ Liko-Verd, ki zaslužijo vso pohvalo za svoje delo. V imenu pevcev pa je prav gotovo najpristnejše priznanje pobudnikom in organizatorjem vprašanje ob zaključku: KDAJ SE SREČAMO NASLEDNJIČ? M R Konec oktobra je bil občni zbor ŠKD. Člani društva oziroma mentorji krožkov so poročali o svojem delu v minulem šolskem letu. Na šoli so bile organizirane sledeče kulturno umetniške dejavnosti: lutkovni in dramski krožek, mladi literati in pravljičarji, otroški in mladinski pevski zbor, lutkovni krožek, plesna skupina in folklorni krožek. Najpomembnejši dogodek leta je bil kulturni teden v mesecu maju. Takrat se je vsak dan nekaj dogajalo. Domače skupine so predstavile Jurčičevo »Ko-zlovsko sodbo v Višnji gori«, otroško igrico Borisa A. Novaka »V ozvezdju postelje« in samostojen folklorni večer skupaj s plesalci iz Ligojne. K nam so prišli v goste gojenci Glasbene šole Vrhnika, mladi igralci z vrhniške šole z igrico »Kresniček« in člani ŠKD iz Borovnice. Od blizu smo videli »Krjavlja«, ki ga je zaigral znani gledališki igralec Dare Ulaga, lutkarji z Vrhnike pa so predstavili dve igrici, Snegulj-čica in Račka. Naši gostje so bili tudi glasbeniki. Poslušali smo ljudska glasbila Mire in Matije Terlepa in godalni kvartet Avse-nikove skupine. Tudi likovni dosežki so bili prikazani. Učenci domače šole so risali na temo »40 let svobode«, na steni pa so visela še dela slikarja Milana Eriča in unikatno tkanje Majde M rzel. Tako se je v tednu dni zvrstilo 14 nastopajočih skupin ali posameznikov. Za to široko kulturno srečanje je moral vsakdo na šoli kaj postoriti — učenci, učitelji in drugi delavci, daje bila ta kulturna manifestacija uspešna, da so predstave zaživela med gledalci in se nam vtisnile v spomin. Kulturni teden je široko odprta kulturno umetniška prireditev, ki ima namen spodbujati in vabiti k sodelovanju. ŠKD bo še naprej razvijalo val tistih kulturnih dejavnosti, ki imajo za cilj bogatiti življenje otrok ter razvijati njihove interese in sposobnosti. M. R. odelovala sva na likovni koloniji Vpetek,4.10.1985 je na Vrhniki potekala4. pionirska likovna kolonija, ki se imenuje po rojaku Jožefu Petkovšku. Na koloniji so sodelovali mladi likovniki notranjskih šol. Iz naše šole sva se jim pod vodstvom tov. Suhadolnika priključila Damian Vrhovec iz 8.b in jaz. Na osnovni šoli Ivan Cankar sva bila prijazno sprejeta. Dobila sva malico in nadaljna navodila. Bilo jezelo veliko likovnikov, ki so se zbrali v skupini in se razkropili po Vrhniki. Daleč največ je seveda bilo Vrhničanov. Doslej je sodelovalo 10 šol. Letos pa so se prvič vključili mladi risarji z osnovne šole iz Šmartnega. Letošnja tema je bila slikanje Industrije usnja Vrhnika, delavca in delo. Slikali smo od 10. do 13. ure, vmes smo dobili tudi kosilo. Po njem smo nadaljevali z delom do 17. ure. Risbe sva oddal a dež urnemu pred šolo na Vrhniki. Te risbe nai bi naslednji dan razstavili po hodniku tamkajšnje šole. Upam, da sva se z delom dobro odrezala BOJANA MAZI, 7. a ' OŠ BOROVNICA Dobimo se v ponedeljek Po prvih dneh pouka, ko se šolarji seznanjajo s svojim rednim delom, se odločajo tudi za interesne dejavnosti. Šola ponudi učencem raznovrstne krožke; ene pritegne šport, računalništvo, tudi jeziki, nekatere pa kulturno-umetnlške dejavnosti. Tako se jih je tudi petnajst odločilo za dramski krožek, ki deluje že od ustanovitve šole in nekateri Člani so vključeni že od samega začetka. Zberemo se vsak ponedeljek, po potrebi pa še kateri dan v tednu. Sredi širokega medsebojnega odprtega zaupanja se najprej dogovarjamo, kaj bomo ustvarjali In igrali med letom. Naš osnovnošolski program predvideva nekaj proslav in prireditev, tem proslavam pa se pridružujejo še čas se preselimo na oder, ki je hkrati tudi glasbena učilnica. Prostor je prevelik, ima slabo akustiko in ga ne moremo zatemniti, kar je ovira zaf unkcionalno uporabo luči in preprečuje ustrezno odrsko vzdušje. Na odru spozna otrok namen vsakega premika in tu je posebno pomembna mentorjeva pomoč v sproščevanju telesa. Pridruži se pantomima, ki združuje mimiko, kretnjo in gibanje in ker nismo vsemu kos, nam priskoči na pomoč kdo iz Ljubljane (oddelek za izrazni ples). Sproščevalne, vaje so nujno potrebne do same uprizoritve, saj ko se zavese na odru odpro, stojimo že pred mladim občinstvom, ki bo kritično spremljalo naše drobno delo. ZA DRAMSKI KROŽEK . MINKA RACMAN . V okviru tradicionalnega festivala »Revolucija in glas-a« je gostovala pri nas plesna skupina Akt iz Celja. Mlade j~'esalke so že uveljavljena plesna skupina in so s prvo Odstavitvijo na Vrhniki navdušile obiskovalce. Mladi igralci v »Dežku« nastopi na raznih srečanjih In novoletni obiski po krajevnih skupnostih, in ravno ta obsežen program je včasih utrudljiv za skupino, saj pravi namen delovanja krožka ni le predstavitveni program. Cilj gledališke vzgoje je v kulturnem smislu širši. Otrok spozna pri krožku vrsto estetskih dejavnosti: recitacijo, igro, pantonimo, ples, glasbo, umetnost linij, barv, plastike in prostca, čeprav le v osnovi in bolj skromno. Tisti člani, ki so že nekaj let v krožku, pa že poznajo abecedo gledališkega izraza in gledališke kulture. Vadili so pravilno izgovorjavo, lepo izražanje, sproščeno obnašanje v prostoru, hkrati pa razvijali ustvarjalnost, bogatili svoj notranji svet in estetski čut ter kritičnost do lastnih dosežkov. In kako se lotimo dela, če želimo uprizoriti igrico? Ko izberemo dramsko besedilo, ga vsaj trikrat preberemo, tako da tudi zamenjamo vloge. Vmes poskušamo v razgovoru povzeti vsebino dela in značilnosti nastopajočih oseb. Nato razčlenimo zgodbico in jo improviziramo v različnih zasedbah, da se mladi igralci bolj udomačijo, potem šele določimo igralsko zasedbo in preidemo k bralnim vajam. Čez Pavlic v decembru v salonu IUV Andrej Pavlic gradi svoje slikarstvo na izkušnjah starih renesančnih mojstrov, izposodi si sem in tja tudi detajle iz njihovih dei, še sam se preobleče v staroveško slikarsko ogrinjalo, ko se loti avtoportreta pri delu — pri vsem tem pa vendarle razmišlja osveščeno, ne da bi ga zasvojila tradicija tabelarne slike, ki bi bila zanj alfa in ornega. Predvsem je to mogoče občutiti v impulzu, preblisku, ki zaveje iz njegovih sestavljenih tihožitij, iz združevanja več planov — od resničnosti, metafizičnega stanja in nadrealistične pojavnosti, zlasti v nekoliko bizarnih stanjih prostora. Prostora, ki je odprt navznoter, v globino slike, prostora, ki se razdaja v svoji širini, v čudni tišini, ki pa jo slikar — to je Pavličeva očitno priznana in tudi dokazljiva načelnost — prizadene, premakne s svojevrstnim ironičnim momentom, pojavnim elementom, ki ga zajame iz povsem neke druge, navedene situacije in obesi, položi, predoči enostavno v sredino zgrajene iluzionistične prostorske strukture. V tej persiflaži, ki je lahko še tako drobna, komaj zaznavna, je seveda konec resnice: Pavlic jo veže večkrat prav na ustvarjalni poizkus predstavitve paradoksa, s katerim so povezana dogajanja v resničnosti, ki očitno motijo slikarja v njegovem poizkusu, da razmišlja sam zase. Vendar je mladi Pavlic daleč od tega, da bi se želel zapreti v slonokoščeni stolp osamelosti in meditacij: ob spoštovanja vrednimi rezultatovi tradiconalnega slikarskega izročila dovoljuje sodobnemu, modernemu utripu, da ga pretrese, vsaj za določen trenutek tudi osvesti, preden bi se spet skušal zateči, pobegniti... Pavličevi pobegi v preteklost bodo sčasoma postali zgolj skušnja neuresničljive nostalgije. ALEKSANDER BASSIN Samota >.°co/ je mrzla noč. .">a in temna r n* in temna '^d cerkveno streho »*d skrivenčenimi vejami r>ih dreves «eP/ luna. Sama. .Pef razmišljam ■ "ema spremljevalka j * menoj. ijtiri bo spet taka noč. P Pojutrišnjem. P vedno, 0 bo moje spomine l^emljala rebma sesfra *nofe in tišine. Ali kdo opazi, da si sam? Je komu mar, če se sprehajaš sam? Ali kdo vidi, da vedno in pri vsem si sam? Nihče nič ne vidi, nikomur nič ni mar — ko pa se vedno trudiš biti nasmejan. Včasih verjameš tudi sam, da tako je dobro in je najbolj prav. A včasih, ko te samota stisne v svoje kremplje, ko sončen dan je siv in prazen, ko je vsak prostor tisočkrat povečan — o, takrat boli, takrat roka po roki hrepeni, takrat si duša duše zaželi, išče topline in išče dobrote... A najde samo mrzlo steno, najde spet le sebe in samoto... - P MATEJA NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Anderlič J.: Lepote slovenskih cerkva Andrilović V.: Programirano učenje i.usmerjeno obrazovanje Atlas Slovenije Biškup J.: Osnove javnog komuniciranja Conger J.: Mladostniki ĐuranovićŠ.: Aktualizacija kao vid marksističkog odgoja Ekonomika obrazovanja Filozofija skozi psihoanalizo Fiske M.: Srednja Jeta Flaker V.; Mladinske delovne akcije med krizo in perspektivo Gajcvič D.: Jugoslovenstvo izmedu stvarnosti i iluzija Gams M.: Osnove dobrega programiranja Gartner R.: Stenografija Glažar S. A.: Zdravje iz rastlin Granese A.: Dijalektika odgoja Jaffe J.: Mamila Jelčič B.: Organizacija i financiranje obrazovanja u SAD Jovanov N.: Dijagnoza samoupravljanja Juras V.: Tjelesni odgoj učenika oštećena zdravja Kale E.: Uvod u znanost o kulturi Kastenbaum R.: Staranje Korošec T.: Slovenski jezik -La Torre J.: Popravila v hiši Macy C.: Nosečnost in rojstvo Marinković J.: Problemi filozofskog marksističkog obrazovanja Marušić S.: Crteži zanimanja u profesionalnom informiranju . Natter M.: ABC pletenja Nikolić M.: Glavne tendencije razvoja obrazovanja u svijetu Pavlik O.: Automatizacija i škola Pečar B.: Iz oči v oči Petančič M.: Industrijska pedagogija Perharić B.: Komuniciranje ljudi u radu Plemenćić Đ.: Obrazovna djelotvornost televizije Predan N.: Recepti za jedi iz soje Priče R. S.: Homerova slepa publika Pokorn D.: Naš vsakdanji kruh Ranogajec J.: Samostalnost učenika i domaći zadaci Rebic Đ.: Vohunke Richard M.: Na pragu življenja Soldo M.: Planiranje, programiranje i vrednovanje rada Spielberger C: Stres in tesnoba Stanič J.: Bijele pjege socializma, Statistički godišnjak Jugoslavije Stella I.: Dvorane za fizičku kulturu Šegota J.: Neproduktivni sastanci Tiefer L.: Spolnost Tišler M.: Narava, človek in kemija Trstenjak A.: Človek bitje prihodnosti Veselinović M.: Prometna kultura o osnovama psihologije Vidmar J.: Sile časa Vujićić V.: Proturječnosti u moralnom odgoju Vukasović A.: Radni i tehnički odgoj NV'hite S.: Otroštvo Zbornik Osrednje knjižnice S. Vilhar Koper Leposlovje-mladinsko Bor M.: Ropotalo in ptice Grabeljšek K.: Bojan Hofman B.: Kdo mamici soli pamet Jakopin G.: Anina uspavanka Kajzer J.: Klub v črnem Muster M.: Sneg. sneg Zaje D.: Bridka Ludvikova bitka Za odrasle: Cankar Iz.: Londonski dnevnik Dolenc M.: Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji Kovačič L.: Prišleki III. Kranjec M.: Med zemljo in nebom Smolnikar B.: Zadeva Stob Vernikov B. P.: Še sem cel v razklanem svetu Zaje D.: Zarotitve Zupan J.: Bržinci Prevodi: Fischer M. L.: Beg iz zakona. I. II. Kafka F.: Babilonski rov Parma M.: Pod obleko pa nič Nadaljnji razvoj telesne kulture Tudi v naši občini smo na področju telesne kulture poskušali slediti republiškim usmeritvam in sprejeli jasen koncept razvoja telesne kulture, ki je dobil tudi široko družbeno-politično verifikacijo. Takrat smo se v občini opredelili tudi za prioritetne športne panoge in sicer za atletiko, košarko, nogomet in smučanje. Dogovorili smo se tudi, da bomo posebno pozornost namenili množični športni rekreaciji in da bodo na ta način vključili v aktivno vadbo kar največ delovnih ljudi in občanov. Ko smo v letu 1980 na problemski konferenci ocenjevali rezultate 5-letnega obdobja smo sicer ugotovili nekatere premike na posameznih področjih, predvsem pri razmahu množične športne rekreacije medtem, ko smo v kolektivnih športih, ki smo jih opredelili za prioritetne športne panoge, zaradi spremenjenega načina tekmovanja oziroma selekcij, zabeležili občuten padec kvalitete. To je pomenilo manjšo zainteresiranost gledalcev, s tem pa je padla tudi volja do dela nekaterih amaterskih kadrov v telesni kulturi. Z odločno akcijo vseh dejavnikov v telesni kulturi kakor tudi ob popolni podpori družbenopolitičnih faktorjev so se stvari le začele počasi normalizirati, čeprav moramo ugotoviti, da še zdaleč nismo in ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi bistvenimi vprašanji. Zato so delegati na problemski konferenci, ki je bila 7. novembra spet kritično preanalizirali stanje in sprejeli tudi naslednje konkretne usmeritve in zaključke za nadaljnje delo: Delovanje delegatske skupščine organov in njihova vloga pri odločanju in usmerjanju aktivnosti na področju telesne kulture mora biti bolj uveljavljena kot doslej. Predvsem pa morajo vsi uporabniki in izvajalci zagotoviti delegatom možnosti za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov. Financiranje štirih športnih panog (atletika, smučanje, nogomet, košarka) bo omogočeno pionirskim, kadetskim in mladinskim ekipam, članskim ekipam pa v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Kriterije za prednostno financiranje vseh športnih panog in šaha izdela in sprejme skupščina ZTKO Vrhnika. Vzdrževanje in upravljanje športnih in večnamenskih objektov mora postati prioritetna naloga v vseh sredinah. Do konca tega leta bo TTKS izdelala enotne kriterije za vzdrževanje in upravljanje objektov v občini skupaj z OIS Vrhnika. Nadalje bomo podpirali gradnjo zunanjih večnamenskih športnih igrišč in sicer tam, kjer bodo KS pripravljene le-te sofinancirati (sa- moprispevek, ostali viri) in^lela izvajati s prostovoljnim delom. Pogoj bodo urejena zemljiška vprašanja, pridobitev ustrezne investicijsko-tehnične dokumentacije in zagotovljen strokovni nadzor (prioriteto bo določila TTKS Vrhnika s srednjeročnim planom 1986—90). Pri Osnovni šoli L<|§^ragorner bomo kot nerealizirano nalogo iz srednjeročnega obdobja 1981 —85 omogočili izgradnjo zunanjega igrišča skupaj z OIS Vrhnika. Še nadalje bomo podpirali vse oblike množične rekreacije delovnih ljudi in občanov. Te oblike bomo vzpodbujali še zlasti v osnovnih šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah in pri tem namenili razvoju in vzgoji lastnih kadrov posebno pozornost. Dvigniti je potrebno kvaliteto programov telesne vzgoje že v nižjih razredih osnovnih šol, kar pomeni, da je potrebno usmerjanje in selekcioniranje v posamezne športne panoge doseči že do četrtega razreda. Prostovoljno delo in amaterizem morata še nadalje ost iti temeljna usmeritev delovanja v telesni kulturi: ŠŠD, društva, klubi. Pospešili bomo razvoj tekmovalnih sistemov na občinskem in medobčinskem nivoju ter omogočili središčem, ki imajo za to vse pogoje, ustrezne kadre in tradicijo enakopravno vključitev v tekmovalne sisteme izven občine. V OZD je potrebno izbrati organizatorje rekreacije, ki bodo v sodelovanju s strokovnimi delavci ZTKO skrbeli za rekreacijo zaposlenih. Zato je potrebno na posameznih področjih dela uveljaviti rekreacijo med delovnim časom, saj so nekateri dosedanji poizkusi pripomogli k boljšim delovnim rezultatom. V nadaljnjem razvoju tetesne kulture bomo podpirali tudi organiza-;i cije in društva, ki imajo v svojifi sredinah vključenih veliko mladih, de-jjf lovnih.ljudi- in občanov-(planinska dr-uštva.-taborrške-organtzacijev' strelske družine). Razvijali bomo sodelovanje z ostalimi SIS, ki pomembno vplivajo natelesnokulturni razvoj, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prizadevali si bomo za organiziranje akcij, ki imajo v svoji vsebini razvijanje tradicij NOB. Za uresničevanje sprejetih stališč in sklepov nosijo odgovornost samoupravni organi SIS za telesno kulturo, ZTKO, športne organizacije in društva ter družbenopolitične organizacije na ravni KS in občine. Za usmerjanje telesnokulturne dejavnosti v občini je potrebno ustanoviti posvetovalni organ — strokovni svet. ŠAHOVSKE VESTI Šolsko prvenstvo Na osnovni šoli Ivan Cankar, kjer redno deluje šahovski krožek, smo pred kratkim izvedli pionirsko šahovsko prvenstvo za mlajše in za starejše pionirje. Pionirji so pokazali zadovoljiv nivo šahovskega znanja in so napovedali, da boste vsaj o nekaterih še kdaj slišali. Trenutno prevladuje generacija iz šestih in sedmih razredov. VRSTNI RED: mlajši pionirji — 1. Stanko Stupica 5 točk, 2. Marko Bule 3, 3. Vid Mohar 2,4. Grega Bule 2, 5. Tadej Tujek 2 točki i iS; starejši pionirji — 1. Leon.'Mafovrh 14 tpčk, 2. Marjatf Prijatelj 13,5, 3.Ž dirko Komar 11,5,4. JakaSlavee 10, 5. Dušan Koltmdžič 9 toilk, 6. Saša Saje* 8E itd. , DENIS ARČON V Starem trgu ponovno najhitrejši Jerič V začetku meseca je ŠD »Loška dolina« iz Starega trga pri Ložu v domu tamkajšnje krajevne skupnosti priredilo notranjski hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo blizu 30 šahistov iz regije. Prepričljivo je zmagal Simon Jerič (Borovnica). Za njim so se uvrstili: Denis Arčon (Vrhnika), Peter Kobal (Vrhnika), Aleš Rom (Vrhnika), Gospodaric (Postojna), Bolha (Vrhnika), Jereb (Vrhnika) itd. Naslednji podoben turnir bo na Vrhniki. ZAKLJUČUJE SE KLUBSKI TURNIR Temeljni cilj — uspešen nastop v ligi ŠD Vrhnika je v novembru organiziralo klubsko prvenstvo, ki je bilo v hotelu Mantova. Neodigrane so ostale samo še štiri preložene partije in znan bo končni vrstni red. V vodstvu sta z enakim številom točk dva mojstrska kandidata, Darko Antonijevič (devetouvrščeni z letošnjega slovenskega članskega prvenstva) in Peter Kariž (desetouvrš-čeni). O prvem mestu, ki ga ne more doseči noben drugi tekmovalec, bo odločilno njuno medsebojno srečanje. Od tretjega do petega mesta, se bodo najverjetneje razvrstili mojstrski kandidat Venceslav Kostadinov ter prvokategornika Denis Arčon in Peter Kobal. Mesti lahko zamenjata le Kostadinov in Kobal, ki morata še odigrati preloženi medsebojni dvoboj. Eden od največjih upov ŠD Vrhnika Sašo Čačič bo, kot kaže, samo šesti. Zanj je uvrstitev precejšnje razočaranje in resno opozorilo za delo vnaprej. Začel je s precejšnjo psihološko nestabilnostjo, ki je botrovala dvema porazoma. Podobne spodrsljaje je bilo mogoče opaziti tudi pri drugih mladih šahistih. Ti nimajo izkušenj, ker je zaradi omejenih finančnih sredstev premalo možnosti, da bi se prekalili na primernih šahovskih turnirjih. Prvenstvo je bilo borbeno, saj je bilo vsega skupaj samo pet remijev. Zlasti borbeni so bili najmlajši, ki so pripravili nekaj presenečenj, med katere sodijo zmage Roma nad Kari-žem, Kobala nad Cačičem in Arčona nad Kostadinovim. To je bilo eno od najkvalitetnejših šahovskih tekmovanj na Vrhniki. Zbralo je skoraj vse najboljše tukajšnje šahiste. Od najmočnejših sta nqanjkala le Justin in Gostiša zaradi služenja vojaškega roka. Prvenstvo je bilo izbirno tekmovanje in priprava za bližnji nastop ŠD Vrhnike v prvi slovenski ligi. Razveseljivo je, da se na Vrhniki pod vtisom dobrih rezultatov, ki zahtevajo obilico dela, čuti pozitivne premike v vrednotenju šaha in podpiranju le-tega. Nedavni turnir so podprle kar tri delovne organizacije in sicer Kovinarska, Zdravstveni dom ter Mantova, za kar se jim ŠD Vrhnika javno zahvaljuje. Žal pa šahiste boli to, da do njih kažeta indife-renten odnos največji dve delovni organizaciji v občini — IUV in LIKO, ki na njihove dopise niti nista odgovorili. Še nekaj besed o bližnjem liga-škem tekmovanju, katerega rezultati bodo več ali manj znani, ko bo izšel časopis. Vrhnika je poleg Domžal, Kranja, Novega mesta, Trbovelj, Frama, Kovinarja, Ptuja, Žalca in Radenske v prvi slovenski ligi. Letošnja liga bo od 26. novembra do 1. decembra v Topolščici. Izpadle bodo tri ekipe (kar je veliko glede na to, da je vseh moštev samo deset). Upajmo, da med njimi ne bo ŠD Vrhnike, ki ima trenutno nekaj težav s sestavo ekipe, ker ni dobila zagotovila, da bosta lahko tekmovala Justin in Gostiša, ki služita vojaški rok. ŠD Vrhnika bi v primeru, če ju ne bi bilo, imela težko nalogo. Moštvo bi izgledalo tako: člani — Sašo Čačič (MK), Darko Antonijevič (MK), Peter Kariž (MK), Tomaž Mi-kac (MK), Venceslav Kostadinov (MK), Rade Miloševič (MK), Aleš Rom (I.K.) — rezerva, Janez Bolha (I. K.) — rezerva; mladinci — Peter Kobal (I. K.), Denis Arčon (I. K.), Matjaž Jereb (I. K.) — rezerva; članice — Helena Vrenčur, Jelena Markovič in Jelka Sadar. Več o ligi in razpletu v zvezi z udeležbo »vojakov« v prihodnji številki., A. ARCON LIKO VRHNIKA Lesnoindustrijski kombinat LIKO n.sol.o. Vrhnika Na osnovi sklepa izvršilnega odbora delavskega sveta. TOZD Servisi energetika objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE MEHANIČNIH DEL V PROIZVODNJI STROJNE OPREME — več izvajalcev pogoji: VKV ali KVstr. usm. ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj 2. SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL — več izvajalcev pogoji: K V gradb. usm. ter 6 mesecev delovnih izkušenj 3. OPRAVLJANJE RAZNIH POMOŽNIH ZIDARSKIH DEL — več izvajalcev pogoji: PK ali NK gradb. usm. ter 3 oz. 6 mesecev delovnih izkušenj 4. SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE AVTOE-LEKTRIKARSKIH DEL — 1 izvajalec pogoji: VKV ali KV elektro. usm. ter 1 leto delovnih izkušenj 5. BRUŠENJE ZAHTEVNIH REZIL — več izvajalcev pogoji: K V str. usm. ter 1 leto delovnih izkušenj 6. VODENJE POSLOVANJA V SKLADIŠČU — 1 izvajalec pogoji: VKV str. ali les. usm. ter 2 leti delovnih izkušenj 7. OBLIKOVANJE DEL. MEST, ČASOVNIH NORMATIVOV IN IZDELAVA KALKULACIJ — 1 izvajalec pogoji: SSI str. usm. ter 4 leta delovnih izkušenj 8. FIZIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE — 1 izvajalec pogoji: PK ali NK čuvaj — vratar ter 3 oz. 6 mes. delovnih izkušenj 9. TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE RAČUNALNIŠKIH PODS-KLOPOV IN TRŽENJE — 1 izvajalec pogoji: VŠI ali VIŠI elektro usm. ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog. Za vsa navedena dela in naloge bomo s kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas ter s poskusnim delom v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Lesnoindustrijski kombinat LIKO Vrhnika, Tržaška 90, Kadrovska služba, Kandidate bomo o izbiri obvestiti v 30 dneh po izteku roka za prijavo. ---_- J Zamejci v Borovnici V prijateljski košarkarski tekmi so Borovničani premagali zamejsko ekipo Kontovel s 85:84 (45:38). Domači so goste prisrčno sprejeli, v imenu KS jih je pozdravil predsednik Alojz Sivka, po srečanju pa so se dogovorili za trajnejše sodelovanje. V zanimivi, borbeni in izenačeni igri so koše za domače dosegli: Mavec 2, Šuštar 8, Mihevc 4, Modrijan 11, Kovačič 2, T. Turšič 4, Nikolavčič 16, Bejc 4 in Sivka 34; za goste pa Kojevec 11, Pertot 2, Stoka 14, Ušaj 8, Stare 32, Sedmak 3, Čuk 10 in Lisjak 4. Pred 300 gledalci sta sodila Sedej (Vrh) in Bet-kovšek (Bor). < p, M ALPINISTIČNE NOVICE Zadnje čase veselo ugotavljam, da se je alpinistična dejavnost na Vrhniki lepo razmahnila. Zato bi s tem člankom pričel s stalnim objavljanjem alpinističnih novic in drugih zanimivih člankov iz alpinizma. Cilj novic je, da vas seznanimo z našo dejavnostjo, ki mnogim ni dovolj poznana. Da vas seznanimo z alpinizmom, ki ima v Sloveniji velik ugled, saj je po kvaliteti v vrhu slovenskega športa. Glavni cilj pa je, da pritegnemo vse, ki se nam žele pridružiti in z nami doživljati lepote in tudi nevarnosti gora. V ta namen letos organiziramo alpinistično šolo in vsi, ki se želite družiti z goro in preizkusiti samega sebe — pridite. Naš AO deluje v okviru PD Vrhnika in šteje 13 aktivnih članov, ki sodelujejo v delu odseka in se predvsem aktivno alpinistično udejstvujejo. V odseku imamo tudi ekipo za reševanje iz visokih zgradb, ki deluje v okviru CZ, s katero odsek dobro sodeluje. To je namesto uvoda in samo v grobih potezah podana aktivnost AO Vrhnika. Prihodnjič več o našem osnovnem delovanju — alpinizmu. V. J. *.1 Ijet. BO Rei \ sol coc tvo Bn 10. UN Re; len F me 12. PS Ra ber t um dalj ten kov 14. del BE Re; ten [ lok; sne Za vse učence, ki jih zanima planinarjenje, smo v šolskem letu 1985/86 organizirali planinsko šolo. Obiskuje jo 23 učencev od 4—8. razreda OŠ. Tematika za planinsko šolo je razdeljena na 14 predavanj: — Lik planinca — Zgodovina planinstva — Organizacija planinstva — Spoznavanje gorstev — Poznavanje in varstvo gorske narave — Gibanje v gorskem svetu — Nevarnosti v gorah — Vremenoslovje — Orientacija — Planinska pota — Oprema — Prehrana v gorah — Prva pomoč — Gorska reševalna služba Marsikaj pa se bodo udeleženci naučili tudi na izletih, kjer jim bodo mladinski vodniki snov prikazali tudi praktično. 12.11.1985 smo na OŠ Ivana Cankarja imeli občni zbor. Povabili smo tudi starejše člane PD in pa mlade planince. Izvolili smo novo predsedstvo. Novi načelnik MOPD je Nika Šušteršič, tajnik Polona Majer in blagajnik Meta Jerebic pa sta svoji funkciji ohranili. Bivši načelnik Janez Rožma-nec je prebral poročilo o delovanju MOPD v letošnjem letu, Nika šušteršič pa je podala plan za prihodnje leto. Na koncu pa smo prikazali nekal diapozitivov iz letošnjega tabora v Logarski dolini. Za letošnjo zimo imamo v planu več predavanj. Prvo bo decembra in to o zadnji jugoslov. himalajski odpravi na Jalung Kang. Točen datum in mesto predavanja boste izvedeli preko plakatov. Vabljeni! MOPD 21, de PC Re 24 SI R« žir že dr H 2e NI gi. 21 SI R. O N, Pi 34! i m Planinsko društvo Vrhnika ima že več let prijateljske stike s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice (Italija). Pred dvema letoma smo bili vrhniški planinci njihovi gostje na Matajurju. Oktobra letos pa je obiskalo naše kraje 50 goriških planincev. Ogledali so si najprej Rakov Škocjan, na Vrhniki so pred spomenik pisatelja Ivana Cankarja položili šopek cvetja, nato obiskali Cankarjevo hišo, bili na Trojici in si ogledali Tehniški muzej v Bistri. Odšli so z najlepšimi vtisi, saj je bila čudovita oktobrska nedelja, poskrbeli pa smo tudi za strokovno vodstvo. Naše prihodnje srečanje naj bi bilo na skupni planinski turi, katere cilj bomo še določili. OBVESTILO Prosimo vse športnike, ki so sodelovali na trim akcijah, da se zglasijo na ZTKO Vrhnika. Potrdili vam bomo trim izkaznico ter vas seznanili z zaključno prireditvijo, ki bo 14.12. 1985. Zgla-site se lahko vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo pa do 17. ure-Trim izkaznice bomo pobirali do 5. 12. 1985. EMBER 1985 NAŠ ČASOPIS Spored vrhniškega kina i v decembru 7-12. sobota ob 17.00 — 8.12. nedelja ob 10.00 — 9.12. ponedeljek ob 19.00 BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — botsvanski barvni CS Režija: Jamie Uys. V gl. vi.: Xao, Marius VVevers, Sandra Prinsloo V pustinji Kalahari živi pleme Bušmanov skromno, a srečno. Bogovi So bili vedno naklonjeni, dokler nekoč niso poslali z neba steklenice coca-cole. Vsestranska uporabnost je v ljudeh zbudila zavist, sovraštvo in vrsto dotlej neznanih nadlog. AVTOR FILMA TA ČUDOVITA BITJA je ustvaril mojstrovino. ( + + + +) 10.12. torek ob 19.00 — 15.12. nedelja ob 20.00 UNA — jugoslovanski barvni. Režija: Miška Radivoiević. V gl. vi.: Rade šerbedžiia. Sonja Savič, Mi-!ena Dravič, Dušan Janičijevič, Izabel Madden. Po romanu Moma Kaporja posnet film predstavlja zgodbo o ljubezni med profesorjem srednjih let in mlado študentko. 12.12. četrtek ob 20.00 — 14. 12. sobota ob 17.00 PSYCHO 2 — amer. barvni CS Režija: Richard Franklin. V gl. vi.: Anthonv Perkins, Vera Miles, Robert Logia. Norman Bates se po 20 letih vrne iz norišnice, kjer je bil zaprt zaradi umorov. Kmalu se začno pojavljati novi umori. Režiser kar spretno nadaljuje zgodbo, ki jo poznamo iz prvega, Hitchcockovega filma in pri tem odkriva zelo originalne vsebinske rešitve, ki so vse prej kot pričakovane. Ljubitelji tovrstnih filmov bodo zelo zadovoljni. 14.12. sobota ob 20.00 —15.12. nedelja ob 17.00 —16.12. ponedeljek ob 19.00 BEG IZ EL DIABLA — amer. barvni. Režija Gordon Hessler. V gl. vi.: Jimmy McNichol, Timothv Van Pat-ten. Dva prijatelja se iz Kalifornije odpravita na izlet v Mehiko. Mika ju ■okal z lepimi dekleti. Eden od njiju se znajde v tamkajšnjem zloglasnem zaporu, drugi pa ga poskuša rešiti... 15.12. nedelja — matineja ob 10.00 DVE POLOVICI SRCA — jugosl barvni Režija: Vefik Hadžismajlović. V gl. vi.: Mirjana Karanovič, Ljubiša Sa-mardžič, Fabijan Šovagović, Zijah Sokolović, Ante Vičan. Med starši dečka Maka ni več ljubezni. Z začudenjem in žalostjo spremlja dogodke, na katere ne more vplivati. Deček je na pragu življenja, brez svoje krivde že čustveno prizadet... 17.12. torek ob 19.00 — 21.12. sobota ob 20.00 ŽIVLJENJSKI POMEN MONTY PVTHONA, angl. barvni Režija: Terry Jones. V gl. vi.: Graham Chapman, John Cleese, Terry Gniian, Terry Jones, Eric Idle, Michael Palin. šestčlanska družina M. Pvthona je zrušila vse tabuje in legende. Iz vsega se norčujejo in njihova interpretacija seksualne vzgoje, vojne, Boga, smrti, medicine, financ itd. je skrajno nenavadna in celo problematična. Film je prejel specialno nagrado žirije v Cannesu 1983 (FEST 84). Film bo zadovoljil le tiste gledalce, ki so sposobni sprejeti »odtrgane« filme nenavadne forme in vsebine. 19.12. četrtek ob 20.00 — 22.12. nedelja ob 17.00 — matineja ob 10.00 VELIČASTNI — francoski barvni CS Režija Henri Vemeuil. V gl. vi.: Jean-Paul Belmondo, Marie Laforet. štirje preživeli Francozi iz tujske legije v Tunisu 1943. leta pod nemško okupacijo naj bi spremili konvoj z zlatimi palicami, vrednimi 6 milijard frankov... 21.12. sobota ob 17.00 — 22. deljek ob 19.00 — PONOĆNI MAŠČEVALEC Režija Michael VVinner. Gl. vi. 12. nedelja ob 20.00 — 23.12. pone- Charles Bronson. 24.12. torek ob 19.00 - 29. 12. nedelja ob 20.00 STREL V LUNO — amer. barvni Režija: Alan Parker. Vgl. vi.: DianeKeaton, AlbertFinnev, Karen Allen. Po 15 letih zakona pride kriza. Mož kljub trem hčerkam zapusti družino. Preseli se k novi prijateljici, ki ima tudi enega otroka. Ko njegova žena dobi prijatelja, ga zgrabi ljubosumje. Izredno občuteno posneta družinska tragedija, ki jedoživela velik odmev na festivalu v Cannesu. (+ + + zelo priporočamo) 26.12. četrtek ob 20.00 — 29. 12. nedelja ob 17.00 NEONSKA DŽUNGLA Ql. vi.: Chuch Norris 28.12. sobota ob 17.00 — 29. 12. nedelja — matineja ob 10.00 SKRIVNOST STAREGA PODSTREŠJA — jug. češki barv. Režija: Vladimir Tadej. V gl. vi.: Špiro Guberina, Boris Dvornik, Mia Oremovič. Miro izZagreba in Pepik iz Prage sta na letnih počitnicah na Hvaru. Na starem, prašnem podstrešju najdeta načrte in čuden top tetinega Pradeda — izumitelja. Ta antigravitacijski top lahko celo strelja v vesolje... 28. 12. sobota ob 20.00 — 30. 12. ponedeljek ob 19.00 •IVLJENJE JE LEPO — jugosl. barvni Režija: Bora Drašković. V gl. vi.: Rade šerbedzija, Sonja Savič, Dragan Nikolič, Ljubiša Samardžič, Pavle Vujisič, Milan Erak. Zgodba celega filma (po motivih črtic Aleksandra Tišme) se odvija v vaški kavami, kjer se zbirajo najrazličnejši ljudje. Nenormalna situacija v razgretem okolju sprevrže v tragedijo... Po mnenju gledalcev in *r>tike je to film, ki zasluži po OČETU NA SLUŽBENEM POTOVANJU Največ priznanj. ]■ 1. sreda ob 19.00 — 4.1. sobota ob 20.00 — 5.1. nedelja ob 17.00 gRlLATA KAČA - amer. barvni Jje*ija: Larrv Cohen. V gl. vi.: Michael Moriarty, Candy Clark. David c*rradine. ■ Režiser je ves svoj filmski talent posvetil žanru »groze« in dosegel *P uspeh. Kritike karprecej hvalijo njegova dela kot medijske mojstrove. Tako hvalijo tudi KRILATO KAČO — pošast Aztekov, ki se je na ^fivnosten način iz preteklosti povampirila v sedanjost. Odkrijejojopo ^ključju, ko raziskujejo skrivnostne smrti različnih ljudi, katerih trupla * čudno iznakažena. ?•1 < četrtek ob 20.00 — 5.1. nedelja ob 20.00 — 6.1. ponedeljek ob 1*00 j^OČIN IZ STRASTI — amer. barvni ^žija: Ken Russel. V gl. vi.: Kathleen Tumer, Anthony Perkins. Premiera filma v Parizu julija, v Londonu oktobra, pri nas na Vrhniki ta Za novo leto. Gre torej za najnovejši film, ki ga menda predvajamo ^d prvimi v Jugoslaviji in zanesljivo prvi v Sloveniji. Angleške kritike ?rfidno pohvalno pišejo o tem »erotskem trilerju« (francoske veliko ^anj). Kontroverzni režiser je vsekakor spet posnel silno nenavaden, l^rbiden« film o dveh prijateljicah, ki ju povezuje še nekaj več, ter o "or, em duhovniku (odlično ga igra A. Perkins), ki ga mučijo izkrivljene j^sualne blodnje. Obseden je od želje, dadobi eno od deklet in ji »reši 4 , rit.*.SODOta ob 17.00 — 5. 1. nedelja — matineja ob 10.00 rRZANJE ZA ZRAK — jugosl. barvni ?62ija: Zdravko Sotra. V gl. vi.: Marko Vojnovič, Slavko Štimac, Bata Clyojinovič, Danilo Stojkovič, Dragomir Bojanič-Gidra. ia Vojna sirota se spominja prvih povojnih dni v domu, vzgojiteljev, pridjev. Topla lirska zgodba o ljubezni in nesporazumih. gradbeno podjetje grosuplje rtsoLa Prodaja stanovanj v bloku S-9 Vrhnika V pritličju bloka S-9 Gradišče 59 na Vrhniki smo poslovne prostore predelali v dve stanovanji. Po mnenju Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika naj jih prioritetno ponudimo združenemu delu. Prodamo: 3-sobno stanovanje, velikost 68,69 m2 a 116.054 din/m2 — 7.971.750 din 1-sobno stanovanje, velikost 41,62 m2 a 116.054 din/m2 — 4.830.167 din Stanovanja so gotova, možna je takojšnja vselitev. DIS M *- OBČAN Črna gradnja sredi Vrhnike Na zadnji seji predsedstva KK SZDL Vrhnika — Center smo obravnavali primer odstopanja od dovoljene obnove fotoateljeja nasproti »Mlečne restavracije« na Vrhniki. Že sam postopek možnega nakupa zemljišča in stavbe na tem področju s strani privatnika je sporen. Posamezni člani predsedstva se še spominjajo javne razprave pred več leti o zazidljivosti med Tržaško cesto, Ljubljanico in od Cankarjevega spomenika do osnovne šole, ko je bilo obrazloženo, da je mogoča na tem področju samo namenska družbena gradnja. Tudi v srednjeročnem občinskem programu je enaka usmeritev. Zato bi bilo pravilno, da bi pristojni upravni organ SO Vrhnika, ko je dobil v prednostni nakup zemljišče in stavbi od dedičev po pokojnem fotografu Tišlerju, v smislu programskih usmeritev, storil vse za preusmeritev tega zemljišča in stavbe za družbene dejavnosti. Pravilno bi bilo, da bi upravni organ obvestil o prednostnem nakupu športne organizacije, ki imajo na tem zemljišču svoje objekte. Nikakor ni opravičilo, da ni sredstev za nakup s strani družbenih organizacij. Če bi bilo to res, potem ne bi bilo mogoče načrtovati družbene gradnje v prostorskem planu. Novi lastnik dela zemljišča in fotoateljeja je pri upravnem organu priglasil popravilo obstoječe stavbe, za kar mu je UO izdal potrdilo. Za priglasitev obnovitvenih del vemo, da se zunanji izgled stavbe ne sme menjati. Toda v tem primeru pa vidimo, da je stavba bistveno spremenjena. Stavba je podaljšana, dvignjena, drugo in drugačno ostrešje, s tem pa se vsekakor menja tudi namembnost stavbe. Zato smatramo, da je to nedovoljena (črna) gradnja in pozivamo vse pristojne organe, da ukrepajo v skladu z veljavnimi predpisi. PREDSEDSTVO KK SZDL VRHNIKA - CENTER V letu 1975 je bil predlagan občinski skupščini v sprejem zazidalni načrt med Tržaško cesto in Ljubljanico do Cankarjevega doma, obsegal pa je le zazidalno situacijo s krajšim tehničnim opisom. Zazidalni načrt je bil predlagan v sprejem predvsem zaradi interesa realizacije športne hale, za katero ni bilo urbanistične osnove. Urbanistični dokument ni vseboval predpisanih sestavnih delov, niti ni bil kasneje noveliran ali dopolnjen. V skladu s takrat veljavno zakonodajo zazidalni načrt tudi sicer izgubi veljavnost, če ni po preteku petih let noveliran, nova prostorska zakonodaja pa bi tudi eventualno veljaven zazidalni načrt, glede na nedodelanost, razveljavila. Iz povedanega sledi, da območje, ki obsega tudi fotoatelje Tišler, ni urejeno s prostorskim izvedbenim načrtom (zazidalni ali urbanistični načrt). Interes urbanistične obdelave posameznih območij in s tem osnove za odkup stavb uveljavljajo nosilci planiranja z družbenim planom, ki temelji na družbeno dogovorjenih potrebah in ciljih. Lahko pa bi pridobili objekt tudi z ugotavljanjem splošnega interesa, ki ga v skladu z zakonom predlaga investitor in mora predlogu med drugimi listinami predložiti tudi potrdilo o zagotovljenih sredstvih za odškodnino. Po veljavnih predpisih v primeru prodaje stavbe s funkcionalnim zemljiščem ni potrebno datiponudbe. To je potrebno dati samo v primeru prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča po 25. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) in v primeru prodaje kmetijskega zemljišča po 25. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79). Iz navedenega torej sledi, da upravni organ ni mogel biti seznanje s prodajo navedene stavbe. Nov lastnik stavbe — fotografskega ateljeja je upravnemu organu pristojnem za gradbene zadeve priglasil nujna vzdrževalna dela. Vzdrževalna dela so bila potrjena, kot predvideva zakon o graditvi objektov. Kasneje je investitor upravnemu organu priglasil tudi izvedbo podaljška za namembnost drvarnice. Priglasitev mu je bila z upravno odločbo zavrnjena. Investitor je izvajal gradbena dela v nasprotju z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker je pričel dela brez lokacijskega dovoljenja za gradbena dela in spremembo namembnosti objekta. Izdaja takega dovoljenja pa tudi sicer ni možna, dokler za obravnavano območje ne bo izdelan že v uvodu omejen prostorski izvedbeni načrt. Urbanistični inšpektorat je investitorju, ki prenavlja fotografski atelje, izdal odločbo o ustavitvi gradbenih del, mu naložil pridobitev ustrezne dokumentacije in istočasno v skladu z zakonom zagrozil z odstranitvijo objekta, če dokumentacije ne pridobi. Sklep o izvršitvi rušitve ni bil izdan. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO-EKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE ORODJARSTVO JERAJ JANEZ JERAJ BLATNA BREZOVICA Zaposlim delavko za delo pri brizganju plastičnih mas. OD po dogovoru. Oglasite se po telefonu: 752-465 Prodam ročni leseni voziček in moško kolo. Informacije na telefon 751-476. Notranjski zdravstveni dom, Vrhnika, n.sub.o. TOZD ZDRAVSTVO VRHNIKA, o.sub.o. 61360 Vrhnika, Ulica 6. maja št. 11 Telefon: (061) 751-160 objavlja prosta dela in naloge snažilke Pogoji: končana osnovna šola in opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Delavec sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite v roku 8 dneh od objave na naslov NZD Vrhnika, TOZD Zdravstvo Vrhnika, Ulica 6. maja 11 O izbiri bomo kandidatke obvestili v 15 dneh od dneva izbire. ZAHVALA Ob težki nesreči, ki nas je prizadela sredi najhujšega dela in nam vzela vso živinsko krmo, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, krajanom, občanom, gasilskim društvom in vsem ostalim za nesebično pomoč pri reševanju našega imetja. Prav tako se zahvaljujemo za veliko finančno pomoč, živinsko krmo in za material za obnovo hleva. Brez pomoči bi hlev težko spravili pod streho, zato se za izkazano pomoč še enkrat najiskreneje zahva- lMemo- Družina Oblak ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Henrika Mavca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Petrovčiču in dr. Kenigu za skrbno nego v času bolezni, družiham Svete, Jamec in Mihevc. delovnima organizacijama LIKO in Fenolit, prostovoljnemu gasilskemu društvu Borovnica, pevcem in gospodu župniku za lep poslovilni obred. Vsi njegovi Ob boleči izgubi naše mame Matije Sluga se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Hvala pevskemu zboru LIKO za tako sočutno zapete žalo-stinke. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage mame Gabrijele Tominc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja in ustno ali pisno izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom. Avtoobnovi Ljubljana, ŽITO TOZD Pekarna Vrhnika. Postaji milice Vrhnika ter osebju Doma upokojencev Vrhnika. Zahvaljujemo se tudi dr. Kogoju za njegovo zdravljenje, posebej pa smo hvaležni patronažni sestri Armandi za trud in nego med njeno boleznijo, Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Franci, hčerka Darinka z družino, sin Slavko in Miha z družinama KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA količina cena na enoto znesek indeks Komunal, usluga stan. stano- sedanja predlag. sedanj predlagani hiša stanov. hiša vanje hiša stanov. hiša stanov. voda 13 m3 10 m3 31,00 35,00 403 310 455 350 113 113 vodni prisp. 13 m3 10 m3 1,6 1,60 20,80 16 20,80 16 100 100 kanalščina 13 m3 10 m3 6,40 6,40 83,20 38,20 83,20 38,20 100 100 prisp. za štev. — — 71,50 71,50 71,50 — 71,50 — 100 — odvoz smeti 130 m2 60 m2 3,50 4,50 455,00 210,00 585,00 270,00 128,6 128,6 Skupaj: 1.033,50 600,20 1.215,50 674,20 117,6 112,6 Povprečni stroški komunalnih uslug za individualno stanovanjsko hišo so izračunani po dejanskih podatkih za naselje Dragomer, za stanovanje pa glede na dejanske podatke za blok na Klisu S-5 na Vrhniki. Nove cene vodarine in odvoza smeti Z decembrom veljajo na Vrhniki nove cene nekaterih komunalnih uslug. Tako so se povišale cene vodarine m odvoza smeti. Cena kanalščine se za gospodinjstva ne spreminja in ostaja enaka kot je bila formirana februarja 1985. Za takšen ukrep smo se odločili, ker cene ne pokrivajo stroškov enostavne reprodukcije in zato pri teh dejavnostih nastaja izguba. Tudi nove cene zaradi izredno visoke rasti stroškov (predvsem dviga cen elek- trične energije in goriva) ne bodo odpravile slabih rezultatov, bodo pa jih omilile. Nove cene tudi ne bodo bistveno vplivale na življenjski standard, saj predstavlja povečanje le 12,4 % za povprečno stanovanje v bloku in 17,6 % za povprečno stanovanjsko hišo. Komunalno podjetje Vrhnika Kole — Kole — koledo, novo leto bo prišlo, kaj nam bo prineslo? Morda manj pesniško, vendar zares se marsikdo sprašuje, kam s cenami... Pa kaj?! Življenje teče in prekratko je, da bi ga pustili vnemar in si ne naredili tudi nekaj prijetnih ur prešerne zabave, vsaj za tiste ali za tisti hip, ko še znaš ali hočeš verjeti! Člani Pripravljalnega odbora Društva prijateljev mladine pripravljamo program; ker dogovori še niso dokončni, vam posredujemo zasnovo programa in vas vabimo k sodelovanju: Kot vsa leta doslej, bomo tudi letos skušali zajeti v program prireditev prav vse otroke v VVO, OP, DO in krajevnih skupnostih. za otroke v VVO in OŠ: — risanke — lutkovna predstava »Canter-villski duh«, O. VVilde, LG Jure Pen-gov, — musical »Nevidni Leonard«, N. šerment, DPD »Svoboda« Griže, za otroke v DO: — »Kuža laja mijav, mijav«, Fran-ček Rudolf, gled. predstava, Lutkovna skupina Vrhnika za otroke v krajevnih skupnostih: — kratke gledališke igrice v izvedbi skupin ŠKD OŠ I. Cankar, OŠ Log-Dragomer in OŠ Borovnica z obiskom dedka Mraza ZUNANJI PROGRAM od 26. do 29. 12. 1985 na ploščadi pred domom JLA in Postajo milice: MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO Ljubljana TOZD HOTEL MANTO-VA, Vrhnika Komisija za delovna razmerja TOZD HOTEL MANTO-VA, Vrhnika, objavlja prosta dela in naloge 1. RECEPTOR Pogoji: dosežena srednješolska izobrazba ter pasivno znanje nemščine in italijanščine Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je v izmenah. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov hotela (TOZD HOTEL MANTOVA. Cankarjev trg 6, 61360 Vrhnika). Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik).....- Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: '50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. L — stojnice — obisk dedka Mraza s programom, v katerem sodelujejo gostje in učenci naših osnovnih šol — prevod dedka Mraza iz Logatca — risanke V primeru slabega vremena bo program predvidoma v Domu krajevne skupnosti. PRIPRAVLJALNI ODBOR Še se bomo imeli V spomin Tatjani Pred nedavnim smo člani folklorne skupine LIGOJNA izgubili zvesto plesalko Tatjano Vrhovec roj. Osredkar. Nismo bili presenečeni, ko smo sprejeli vest o njenem slovesu. Že precej časa je minilo, ko smo prvič obnemeli ob kruti novici, da je postala žrtev neizprosne, hude bolezni, ki se ji ni moč upreti. Ves ta čas smo mislili nanjo, upali, da bo njena želja po življenju premagala zahrbtno bolezen. Nikoli se nismo soočili z dejstvom, da bo omagala in nas zapustila. In sedaj nam odklanjanje in zakrivanje resnice ne pomaga več. V naših mislih nam je njena neukrotljiva mladost, njen neizmerni optimizem. Ponovno se nam prikaže v spomin njen nasmejani lik, njena družabnost, s katero nas je razveseljevala ob skupnih uricah, ko smo se preskušali v plesnih korakih. Ljubila je folkloro, uživali smo z njo pri resnem delu na vajah, nastopih, pri urah sprostitve, ko je s svojimi domislicami, dobro voljo bogatila naše mladostno doživljanje. Pogrešali smo jo že takrat, ko je morala zapustiti našo skupino zaradi novih življenjskih odgovornosti. Nepozabno nam bo naše slovo od njenega dekliškega stanu, ko smo ji zaplesali ob poroki. Iz vsega srca smo ji takrat želeli vso srečo na novi življenjski poti. Takrat še nismo slutili, da ji bo kruta usoda pretrgala mladostne načrte. Pozneje, ko nas je kdaj obiskala na vajah, smo se je vedno razveselili. Njena prisrčna, tovariška osebnost nas je tako spremljala vsa ta leta, ko smo plesali brez nje. Nato smo nemočni spremljali njen boj, ko se je z vso voljo upirala bolezni. Do zadnjega se je borila zase in za svojo družinico. Pretreseni smo, ker ji nismo mogli pomagati premagati sovražnika, ki je vzel njenemu nebogljenemu sinčku mamico, ljubečemu možu pa življenjsko družico. Občudovali smo njen pogum, ko je kljub spoznanju, da je ogroženo njeno življenje, želela graditi dom za družino, se upirala s poslednjimi močmi, se oklepala svojih mladostnih načrtov in nazadnje utrujena omahnila. Nemočni, pretreseni ne moremo verjeti, da naše Tatjane ne bo več med nas. Nadaljevali bomo z delom v folklorni skupini, kar je bila njena velika želja. Naše Tatjane ne bomo nikoli pozabili! Člani folklorne skupine LIGOJNA Zgodi se, da se človek poda na pot in hodi ali se vozi po svetu, toda ko ga ta ali oni vpraša, kaj vse je videl in kaj vse je bilo ob njegovi poti, je v zadregi. V zadregi, ker je hodil in se vozil tako rekoč z zaprtimi očmi in je videl pred sabo le cilj, ni pa videl poti do tega cilja in ne lepot, ki obdajajo to pot. Ni treba, da se človek poda na dolgo pot in se mu kaj takega pripeti; lahko stopi le do soseda, prijatelja, preko vrta ali ceste, morda na kratek sprehod. Rože so ob poti, pa jih ne vidi, lepo drevo stoji tam, pa gre mimo njega, kot da ga ni, jezi se nad kamnom na cesti, ne vidi pa sonca... Polno je stvari, ki jih srečujemo vsak dan in smo se že tako navadili nanje, da jih niti ne vidimo in se jih ne zavedamo, pa so vendar pomembne: zgodovinsko, kulturno, gospodarsko, da o njenih lepotah niti ne govorimo... Premalo je, če vidimo le ceste in dimnike in morda še stolpnico... In če že sami vsega tega ne-vidimo, kako naj vse to pokažemo popotniku, ki ga je pot pripeljala mimo nas ali delavcu iz druge republike, ki dela na Vrhniki. Pa je naš kraj tako zanimiv — polno je vsepovsod stvari in zanimivosti, vse polno lepot in biserov narave, na katere smo lahko ponosni. Vse polno tega, kar obstaja danes in kar je obstajalo v preteklosti... Ponosni smo lahko na naše velike može, velike po duhu in ljubezni do rojstnega kraja, do slovenske besede in slovenske pokrajine. Ni treba, da potuje človek v daljne kraje in za drag denar odkriva tuje lepote, ko pa so povsod okoli njega nanizane lepote domačih krajev, kjer prebivajo naši ljudje in se lahko pogovoriš po domače. Ozrimo se okoli sebe! Ozrimo se in se obenem spomnimo tudi davne preteklosti teh krajev! In zamislimo si, da se je pripeljal popotnik — tujec je in nič kaj dosti ne ve o naših krajih — preko Ljubljane in sem do nas gaje vodila pot in stopil je k tebi, da mu poveš, kar veš, kar bi rad izvedel. Tega pa je toliko, da je dan prekratek za vse in misel prešibka, usta premalo zgovorna. Pa vendar mu poveš, kar moraš in na kar se trenutno spomniš. Ne vsega, kar bi rad in se ti zdi, da bi moral. Mogoče pomešaš to in ono in ne greš lepo po vrsti, kot bi moral insetizdi.dabibiloprav.todavseje bolje in lepše kot pa reči: »Ne vem nič in me ne briga!« Vsi smo delček te pokrajine, tega mesta in teh vasi, ki so nanizane okoli njega. Mrtva bi bila ta pokrajina — vsem rožam in vsem lepotam navkljub — ne mesta in ne vasi ne bi bilo, če ne bi bilo ljudi, ki vse-to ljubijo, ki tukaj živijo. Od ljubljanske strani se je pripeljal popotnik in ni vedel, da ga je pot vodila tam, kjer je pred tisočletji valovilo jezero. Povedal bi mu, da imenujemo danes Barje to širno ravnino, kije ostala za njim in kjer se zdaj v vetru pozibava žitno klasje, še-leste nasadi koruze, poje kosilnica in se pasejo črede. In bi mu lahko mimogrede omenil tudi, da je pisatelj Janez Jalen opisal te davne čase in ljudi, ki so se v drevakih vozili po jezeru in živeli na mostiščih, da so bili bolj vami pred zvermi in sovražniki. Mnogo najdišč priša o tem; v muzeju se še lahko vidi drevak, izdolben iz enega debla... Taki drevaki so hiteli po širni in sinji gladini, kjer zdaj hrume traktorji in obračajo barjansko zemljo, s katere so porezali šoto in jo uporabili za kurjavo. Ljubljanica se vije preko Barja — prav tamkaj še izvira, kot je v tistih davnih časih.Povabil bi zatorej popotnika v Močilnik in mu pokazal, kako privre na dan, že tretjič rojena, le da žal ne več tako čista, kot je nekoč. Podala bi se preko Mirk v Retovje, kjer je drugi izvir Ljubljanice in povedal bi lahko popotniku, odkod tako ime in zakaj in tudi to, kaj vse doživi ta, reka preden se umiri na barjanski ravnini. Povedal, da teče po Cerkniškem polju, da se tam zbira v presihajočem jezeru, da si ogleda na tisoče kapnikov v svetovno znani Postojnski jami, se vije po Planinskem polju, spet ponikne in se znova rodi na Vrhniki. Trikrat rojena reka! In ko bi se v Močilnlku vsedla za mizo, da se odžejata, bi mu pripovedoval o vrhniškem grbu in zakaj je v njem barka, o Jazonu in Medeji, o starodavnem rimskem Nauportusu in rimskih legijah, ki so tukaj taborile in se bojevale, o Ajdovskem zidu, kot mu pravijo domačini, o izkopaninah in odkritjih, ki nas spominjajo na tiste čase... In zdraven vaju bi svojo tisočletno pesem šumela Ljubljanica, kakor da je za pričo, kot da pritrjuje tvojim besedam... Tedaj bi se spomnil, daje v vrhniški okolici veliko brezen in tudi jam s kapniki; res da se ne morejo meriti z večjimi sestrami, toda so in pričajo, daje tukaj in v okolici kraški svet — apnenec. Sonce pa še ni doseglo svoje najvišje točke, komaj je dan sredi dopoldneva in zakaj gosta ne bi zapeljal do Bistre, da si ogleda muzej in mu obenem poveš še nekaj o njeni zgodovini? Saj, res da je v Bistri toliko zanimivega, da se bi lahko tukaj mudila ves dan, ko bi le imela čas. Pa si ga pod mogočnim obokom popeljal še dalje, vse do Pekla v Borovnici, kjer sta si ogledala sotesko in slapove in sredi vasi še ostanke nekdaj mogočnega mostu. In ko bi se vračala nazaj proti Vrhniki, bi vaju od daleč pozdravila bela golobica, kakor jo je imenoval naš največji rojak in največji slovenski pisatelj, cerkev sv. Trojice na hribu nad Vrhniko. Čez most bi se zapeljala in bi mu pokazalnjegov spomenik ter mu obenem povedal nekaj besed o našem Cankarju, o njegovem življenju in delu in predvsem o njegovi duhovni zapuščini. Morda bi se vsedla za mizico na Mantov-skem vrtu, da bi se odpočila in bi beseda lepše tekla. In popoldne, mar ne bi narava kar sama vabila, da se po-dasta še na drugo stran. Pa bi posadil tujega človeka — ki pa ni več še povsem tuj — spet v avto in ga zapeljal do Podčela in mu pokazal dve vasi, drugo poleg druge, obe Ligojni ali male Vipave, kot pravi marsikdo malo za šalo in malo zares, saj je tam toliko sonca, da res zasluži to ime in da zemlja in drevje rodi bolj sladke sadove kakor pa drugod. Ko bi se po asfaltirani cesti vozila po Podlipsk, dolini, bi mu na desni sončni strani pokazal črno okno — vhod v Pajsar-jevo jamo, na levi pa pot, ki vodi v Razorsko dolino, kjer je živel Cankarjev junak Aleš iz Razora. Skozi prijazno podlipsko vas bi se dalje po serpentinah zapeljala do Smrečja, kjer se ob stari, spomeniško zaščiteni cerkvici odpre čudovit razgled na dolino spodaj, na Barje, Krim, Ulovko in drugo hribovje. In bi mu pokazal Vranjo peč, Podpesek in mu povedal, da je tudi tam podzemeljska jama in čudovit kanjon, ki se konča v Pečniku. Morda bi potem zapeljal tujca še tisti kilometer preko hriba, kjer je razvodje med Ljubljanico in Soro in leži in valovi presi- hajoče Račevsko jezero. Morda bi se še potegnila do Vrha treh kraljev, kjer je enkraten razgled vse do Žirov in Blegoša pa do Primorske, Krima, Ljubljane, Kamniških planin, Triglava... Ne, ne bi se še vračala v dolino. V gostilni v Smrečju bi se okrepčala in se naokrog po gozdovih zapeljala do Jamnika in brunarice, kjer so znana smučišča ha Ulovki. Sedla bi tam v senco, da se za nekaj trenutkov oddahneta, da se odžejata in si uredijo vtisi. In kje bi se dalo lepše zaključiti ta enodnevni in na hitro skovani ogled domačega kraja in njegove bližnje okolice kot tam na Planini, kjer bi se povzpela na razgledni stolp. Kakor na dlani bi v žarkih zahajajočega sonca ležala Vrhnika in vsa njena okolica z Ljubljanskim vrhom ob strani, kot dajo varuje in brani. V ozadju bi se kakor mogočna kulisa bohotili krimski gozdovi, na levo pa bi se belo lesketale Kamniške planine. In tam preko Barja in preko prijetnih vasi, posejanih po nekdanjih jezerskih otokih, bi se iz prosojne meglice pokazal obris gradu in pod njim belo mesto — naša Ljubljana. Stala bi tako vrh razglednega stolpa in se pogovarjala; pogovarjala o tem kar sta si ogledala in še več o tem, kar si zaradi prekratkega dneva nista mogla. O Lintvemu, ki vsake toliko časa bruha vodo, o spomenikih, obeležjih... O vojnah, ki so divjale preko teh lepot, o trpljenju ljudi, o zmagah... Spomnil bi se in mimogrede omenil, da tam spodaj, kjer se bodo v večernem mraku vsak čas zableščale luči Cankarjeve Vrhnike, žive in delajo ljudje, ki ljubijo slovensko besedo in pesem. Bogato obiskana knjižnica in več pevskih zborov je temu priča. In spet bi molčala, kot da sj hočeta še enkrat v tišini prihajajočega večera ogledati to enkratno domačo lepoto tega čudovitega koščka slovenske zemlje, tonečegav večerni mrak. Lep je ta svet in kamor se obrneš, kamor se ti oko ozre, zdi se ti, kot da bi slišal pesem, kot da bi gledal čudovito umetniško sliko. To so vedeli in občutili mnogi slikarji, ki so se rodili tukaj sredi te lepote in so tudi — vsaj del nje — ponesli med širni svet in jo posredovali domačim in tujim ljudem. In bi mu omenil vsaj katerega izmed njih. Na primer Mateja Stemena, enega izmed štirih stebrov slovenskega impresionizma in morda Josipa Petkovška, čigar življenjsko zgodbo so posneli tudi na filmski trak. Vse bolj bi se gostil temni večerni pajčolan tam doli na ravnini, le vrhovi gora bi še žareli v škrlatni zarji. Na hribu spodaj, na Kurenu, bi se tenko oglasil zvonček in naznanil, da se je dan končal in da bo treba misliti na vrnitev v mesto. In tam v Raskovcu bi zapiskala lokomotiva, ki bi vlekla svoj tovor proti Logatcu in dalje, vse do morja, do pristanišča. Počasi bi se spustila po stopnicah in sedla v avto ter se po vijugasti cesti odpeljala tjadoli, kjer se je še malo prej sprehajala misel in blodilo oko... Sprejela \/aju bi razsvetljena okna, ceste, ulice... Zavila bi v eno izmed gostiln in si privoščila večerjo; zaslužila bi si jo! Naporen, a silno lep dan bi bil za vama! Morebiti niti ni bilo tako in si popotniku le na kratko in morda tudi pomanjkljivo povedal, kaj vse si lahko ogleda in kaj je tvoj kraj bil in kaj je dandanes. Dobro je, kakor je? Bolje nekaj, kakor nič! In tudi ko tega popotnika sploh ne bi bilo in bi opisano pot opravil sam ali s prijateljem, zženo, dekletom ali komerkoli — vredno bi bilo! Toliko lepot je okoli nas, toliko zanimivega, da smo — in to upravičeno — na to lahko ponosni. Le oči je treba imeti, ki znajo gledati! In zato je prav ter je pravzaprav tudi naša dolžnost, da vse to posredujemo tudi drugim, da bodo videli, kaj imamo, da bodo vedeli, kam so prišli, kje jih vodi pot... še najmanj pa smemo vse to spregledati in na vse to nekako pozabiti, hoditi mimo vsega nekako brezbrižno, mi sami! In da ne bo tako, recimo včasih sebi in drugim okoli nas: »Ozrimo se okoli sebe!« IVAN MALAVAŠIC