i
i
“Prosen-severnica” — 2010/6/14 — 9:16 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 16 (1988/1989)
Številka 2
Strani 96–99
Marijan Prosen:
MERJENJE VIŠINE SEVERNICE
Ključne besede: astronomija, ozvezdje.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/16/928-Prosen.pdf
c© 1988 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
MERJENJE VISINE SEVERNICE
V naših krajih večina zvezd vzhaja in zahaja, kot vzhajata in zahajata Sonce in
Luna. Mnogo zvezd navidezno kroži nad našim obzorjem, mnogo pa se jih
navidezno giblje tudi pod njim; te zvezde ne vzidejo in jih nikoli ne vidimo
(slika 1).
Zvezda Severnica je stalno nad našim obzorjem. Zanjo je znač ilno še to,
da med dnevom skoraj ne spreminja svoje lege na nebu, medtem ko se drugim
zvezdam lega spreminja. Lastnost Severnice, da je praktično ves čas na istem
mestu na severni strani neba, človek s pridom uporablja. Najbrž veš, da se v
..,;c....,--.-Qs
Slika 1. Zaradi vrtenja Zemlje zvezde (in tudi druga vesoljska teles a) navidezno krožijo
okrog nebesne osi. Točki, kjer nebesna os p reb ode nebesno kroglo, imenujemo nebesna
pol a ali tečaja . P - severni nebesn i po l, v b l iž ini k aterega leži Severn ica {Po larni cal , P'-
južni nebesni pol, O - opazoval išče , n - dnevna pot nadobzorniške zvezde, v - dnevna
pot vzhajal ke , p - dnevna pot podobzorn iške zvezde. Puščica kaže smer navideznega
vrtenja nebesne krogle oziroma kroženja zvezd .
96
\ '
,i
jasnih večerih in nočeh po Severnici preprosto in zanesljivo orientiraš, to je,
ugotoviš glavne strani neba: sever, jug, vzhod in zahod. Če še ne veš ali pa si
morda že pozabil, kako po Velikem vozu izslediš Severnico in se po njej
orientiraš, si pozorno oglej sliko 2 . Le obnovi znanje! Nikoli ne veš, kdaj ti bo
koristilo.
Kakšna zvezda je Severnica in kakšne astronomske zanimivosti se pletejo
okoli nje, tu ne nameravamo razpredati, saj je o tem Presek pisal že pred leti .*
V tem prispevku te želimo seznaniti le še z eno praktično uporabo Severnice:
z merjenjem njene višine nad obzorjem lahko bolj ali manj natančno določimo
zemljepisno širino svojega kraja (opazovališča) .
Najprej poglejmo, kako približno določimo zemljepisno širino. Izhajamo
iz spoznanja, da je na severni zemeljski polobli višina nebesnega pola nad
obzorjem enaka zemljepisni širini kraja (slika 3) . Ker leži Severnica v nepo-
- 2.I'HLJA
( t'\!. 9.\ D ' AJ..i~K. \
!'U.SE\J..)
Slika 3 . Višina h severnega nebesne-
ga pola v kraju O na severni zemelj-
ski polobli je enaka zemljepisni
širini 'P kraja. (Kota 'P in h sta ena-
ka, ker sta kota spravokotnima
krakoma drug na drugem). Severni-
ca leži v neposredni bližini pola
(le slabo 10 stran). Zato je vi šina
Severnice približno enaka zemlje-
pisni širini kraja.
Slika 2. Takole po Velikem vozu izslediš Severnico in se orientiraš po njej. Če gledaš prot i
Severnici , je pred teboj sever, za teboj jug, desno vzhod , levo pa zahod .
* O Severnic], Presek 1 (1973/74) ,146.
97
sredni bližini severnega nebesnega pola, je njena višina približno enaka zemlje-
pisni širini opazovališča. Če nismo preveč zahtevni, z višinomerom, ki si ga
izdelamo kar sami **, večkrat (najmanj pa desetkrat) izmerimo višino Severni-
ce. Približna zemljepisna širina je povprečna vrednost
:p ~ (hi + h z + ... + hIO) /lO, če so hi, h z, ... , h l o posamične me ritve višine
Severnice. Ocena je odvisna od tega, kako natančno smo merili višino Severni-
ce, natančnost meritev pa od kakovosti izdelave višinomera. Zato čim bolje
izdelajmo višinomer.
Za šolske namene je omenjeni način določitve zemljepisne širine zelo
pripraven in dovolj natančen. Pri natančnejšem določevanju pa moramo upo-
števati, da leži Severnica 47 kotnih minut (Oo47') stran od severnega nebesnega
pola. To pomeni, da tudi Severnica, prav tako kot druge zvezde, navidezno
kroži okrog severnega nebesnega pola. Seveda se navidezno giblje po zelo
majčkeni krožnice , kar vidimo z zmogljivejšimi daljnogledi, še bolje pa na foto-
grafiji.
Zaradi kroženja je tako Severnica glede na naše obzorje enkrat najvišje,
drugič (čez 12 ur) pa najnižje . Če bi z zmogljivim daljnogledom (takega imajo
•
Sl ika 4. Preprost viš inomer, ki ga izdelamo sami.
* * Glej k nj iži co Astronomska opazovanja , Presekova knjižnica 3 (1978),231,233,234.
98
Slika 6. NatanEna ddoEanjs zemliwlme Wine krda z rnerfenlem najverie in najrnanjJe 
vEAne h in h'Sevemice, 2 aredt V@B nmornosti ata visini (kota) h In h'narhni pretltano. 
E - IsgaSevernlm, ko Ie najvlgie na mbu, C' - lega Seuasnice, ko je najnEje. 2s Ljlrbljam 
na primer vetja:: h - 46'50'. h"= 4Sa 78'. Sladi cpP 1 @ + h7 - 4p3', Opvmb: Amono- 
rnl krnerijo rmlj@pho Eln'no Be mnwo nataneneje, kot smcl omenilt. 
le astronorni) lzmsrili najvdja vigino h Sevrrntw nad obmrjem In njeno naj- 
many3 viirino h', bi doldili natanEno vrednost zemljepisne Wine z arltmetibno 
srdino obeh viJin, tarej rp = 3 ( h  + h3 (slika 5). Predlagam, da z viSinomeram 
na opisani naOin oceni3 zernljepisna dlrino svojega domadegr kraja. Matanbne 
merlhre zemlJepisne firine pa prepusti astronomom, 
Marom pros&