PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST—NO. 1976.
£at*rwl m
cIm« m*Sm, Dac. C, IM7. •( Um pni «Mk« »t umU- Um Act «1 Cmrm atf m«rek s. im
CHICAGO 23, ILL., 25. JULIJA (July 25), 1945.
Publiahed Wee*ly at 2301 S. Uwndile Ave.

LETO—VOL. XU
UJETI JAPONCI, ki so bili poslani s Ivo Jima v jetniškl tabor. Strašijo jih vojaki ameriške morske pehote (marinesi.
=
Skrb Angležev za nadvlado v Sredozemlju
ARABCI V POSKUSIH ZA OSVOBODITEV IZPOD
IMPERIALIZMA.--KRIŽANJE MED RUSKIMI IN
ANGLEŠKIMI INTERESI. - TURČIJA BO MORALA POPUSTITI. - FRANCIJA JAKO UŽALJENA
Neglede na optimistična poročila iz Postdama je znano, da so se tam na konferenci velike trojice znova najbolj križali angleški in ruski interesi. To bi bilo razvidno tudi iz Trumanove-ga govora zadnjo soboto, v katerem je poudarjal, da so Zed. države v tej vojni popolnoma nesebično in da nimajo nika-fcih teritorijalnih ambicij.
Očitek zaveznikom
Nedvomno jc bilo to na di-plomatično izražen način očitek onim deželam, ki streme po razširjenju svojih mej neupravičeno. oziroma ker vsled svojih ambicij ovirajo sklenitev takega miru, ki bi imel trdna tla. A tudi Zed. države pri vsem tem niso brez krivde, kajti tudi naša vlada zahteva baze za mornarico in letala pirom sveta.
Ampak Trumanov očitek je bil kajpada naslovljen Sovjetski uniji, Angliji, Franciji in morda tudi Jugoslaviji, kajti v Pots-damu so gotovo razpravljali tudi o zahtevah Titove vlade po Trstu.. Gorici in slovenskem delu Koroške.
Najbolj interesirana v vseh teh teritorijalnih vprašanjih Sredozemlju je Anglija, ki ima tod tudi največ besede.
Francija v zadnji klopi
V prejšnji vojni je imela v| Evropi največ besede Francija in še bolj pa na mirovni kdn-ferenci v Versaju ter potem skozi do prihoda Hitlerja na oblast bankrotirane nemške republike. Takrat- je Clemeneeau narekoval pogoje celo Wilsonu in Lloyd Georgu, a sedaj pa predstavnik Francije general de Gaulle sploh niti nikamor povabljen ni. Velika trojica ga namreč še nobenkrat ni hotela medse, čeprav se gre za usodo Francije prav tako kot vse ostale Evrope. Ampak de Gaulle pač ne zastopa zmagovito, pa* pa poraženo Francijo in kot a tako ravna vseskozi tudi velika trojica.
Do te vojne, oziroma do Hitlerjeve dobe, Je bila na kontinentu Francija prevladujoča sila diplomatično in v vojaškem oziru, pa tudi gospodarsko je
največ pomenila. A Nemčija pod Hitlerjem jo je z vodstva naglo izpodrivala, potem jo še do kraja porazila ift vso okupirala, pa je Francija postala v očeh mednarodnega sveta nič drugega kot tepena dežela, država brez moči, kot so bile recimo Belgija, Čehoslovaška itd. Naravno, da je Francozom hudo radi tega. Toliko so pomenili, sedaj -»pa velika trojica le nokako iz simpatije ravna z njo saj kot z državo drugega reda. In priznava ji teoretično celo vlogo velesile, ne pusti pa, da jo bi tudi igrala.
Kako se bo Francija izmuznila iz zapostavljenosti in si spet dobila ugled vodilne svetovne države, tega niti sama ne ve.
Angleška življenjska žila
Vsled omaganja Francije pa je postala v Sredozemlju toliko bolj odločujoča v odnosa jih med deželami Anglija. Velika Britanija smatra Sredozemlje za svojo najvažnejšo "sfero vpliva," za svoj pravi "življenski prostor." Vsa njen£; sedanja politika dokazuje, da si ga kani še bolj utrditi sebi v korist. Sueški (Konec na 4. strani.)
Dokumenti, ki pričajo, da so Hitlerja podprli tudi ameriški finančniki
Običaj državnega deparfmenta je, da po petnajstih letih obiavi dokumente, ki se tičejo odnošajev z drugimi deželami. Tako je dne 21. julija dal v javnost gradivo, obsegajoče dva tisoč strani, o razmerju Zedinjenih držav z Nemčijo, ii katerega je razvidno, da se je bogataški sloj naše dežele, kakor angleški in francoski, zelo trudil utrditi Hitlerja, v nadi, da s tem prepreči socializem v Evropi.
5 tem vred smo Hitlerja finančno podprli tudi v gradnji njegovega militarizma, v nadi, da bo obrnjen samo proti Sovjetski uniji. Iz enakega razloga so mu šli na roko bogataški in cerkveni sloji Anglije in Francije.
Iz omenjenih dokumentov je razvidno, da je Hitler bil deležen finančne in "moralne" pomoči iz Zed. držav že dolgo prej ko je prišel s podporo mednarodnega kapitalizma na krmilo države. Te zveze z njim je vzdrževal Wall Street in indirektno skozi ta finančni center tudi zvezna vlada. Poročilo pravi, da je takratni ameriški upravnik poslaniških poslov v Berlinu George A. Gordon državnemu tajniku Stimsonu poročal o podporah, ki jih Hitler prejema "iz gotovih finančnih krogov v Zed. državah". In pojasnil je, da mu to "zelo izdatno" pomoč nudijo v nadi, da bo Evropo o tel pred socialistično, oziroma boljševiško nevarnostjo.
Zanimivo je, da so tri zavezniške vlade—namreč ameriška, angleška in francoska, šle na roke Hitlerju in ga potem slednji dve še "apizale", ko je postal preteč, dočim so weimarsko republiko držale k tlom.
Teh dva tisoč strani dokumentov o odnošajih z Nemčijo ni sicer nikakršno razkritje, kajti vsi, ki so se za položaj zanimali, so vedeli, kdo financira Hitlerja in v kakšne namene. A šele ko se je čutil dovolj močnega, iim je začel mešati štrene. Ako ne bi bilo te podpore Hitlerju iz demokratičnih dežel, bi se vojna bržkone ne dogodila in milijone ljudi bi ostalo živih, drugim pa prihranjeno trpljenje in pomanjkanje.	*
Iz enakih razlogov kot je kapitalizem podpiral Hitlerja, in pred njim Mussolinija, oziroma oba, ščiti sedaj diktatorja Franca v Španiji. Drew Pearson je minulo nedeljo po radiu poročal, da mu pošiljamo kavčuk, sladkor in razne druge potrebščine, katerih nam tukaj manjka, kot smo mu jih pošiljali od kar je ugonobil špansko republiko in nadomestil demokracijo v nji s fašizmom. Pregovor pravi, da vrana vrani oči ne izkljuje. In to v kapitalizmu drži.
Naše vojne izgube nad milijon mož
znašajo od 1941

Vse je "božja volja
V Fort Douglasu blizu mesta Ogden v državi Utah je neki ameriški vojak, ki je bil na straži nad taborom nemških vojnih vjetnikov, zazdehal, postalo mu je silno dolgočasno, ura se je pomikala proti jutru, pa je napel svojo strojnico ter vsipal kroglje na šotore, kjer so spali nemški vojaki. Osem jih je ubil, okrog 20 jih je ranil. Ta "navdušeni" ameriški pro-stak, piše se Clarence V. Ber-tucci, doma je pa iz New Orle-ansa, je dejal, da je postal nestrpen, pa je prekinil svoje dolgočasje z izpraznjen Jem brzostrelke. Bržkone ga bodo proglasile naše vojaške oblasti za slaboumnega, kar res je.
Pogreb njegovih žrtev je bil
značilen v tem, da bi ameriške vojaške oblasti rade na kak način priznale sožalje in obžalovanje nad zločinom, pa bi bilo to v teh okolščinah, ko imamo Nemčijo pod koleni, proti naši časti.
In tako so morali nakupiti nekaj cvetja v počast ubitih nemških ujetnikov njihni tovariši in na grobu — bili so vsi v enem zakopani — jim je govoril tovariš Nemec, ki ni mogel reči drugega kot da je bila to "božja volja". Ceš, Bog ni hotel, da bi sc ti haši tovariši še kdaj povrnili v Nemčijo, pa so bili tu pokončani in sedaj spe v pustinji države Utah.
Nato je spregovoril nekaj besed ameriški častnik, nakar so oddale salvo nad grobom ubitih
Dasi so bile Zed. države potegnjene v drugo svetovno vojno šele decembra 1941, smo sedaj v nji bolj kot katerakoli druga zavezniška dežela. Kajti naloga, poraziti Japonsko, jc prišla v glavnem na ramena Zed. držav. Vrše jo sijajno, a tudi stroški v krvi in denarju so visoki.
Kritike napram Angliji, češ, da nam v vojni z Japonsko ne pomaga kolikor bi lahko, so nekoliko polegle vsled velikih zmag ameriške pomorske in zračne flote. V minulih par tednih so naše sile uničile nad 400 japonskih bojnih in transportnih ladij ter okrog 600 japonskih bojnih letal.
Vojna se sedaj vrši ob japonskem obrežju in Hirohito s svojimi generali vred dobro ve, da je zanj izgubljena. Zato se vztrajno ponavljajo vesti, da japonska vlada tiplje za premirje. Ako bi ameriška vlada hotela v teh tipanjih kaj popustiti v svojih zahtevah za brezpogojno kapitulacijo, se prav lahko dogodi,., da bo vojne v Aziji kmalu konec. Morda hipoma in nepričakovano.
Japonci, ki so upali, da bodo Filipinski otoki v bodoče trajno pod njimi, so na njih izgubili 450,000 mož. In Filipini so sedaj vsi osvobojeni. Knako mnogi drugi otoki na Pacifiku. Ameriške bojne ladje pa se sprehajajo ob Tokiu.
V	vojni so kajpada žrtve na obeh straneh in zato je umevno, da jih je mnogo tudi na naši strani. Naše izgube na Filipinih so znašale 59.65C mož. Skupno na vseh bojiščih je bilo do poročila z dne 19. julija ubitih 244.810 naših vojakov. €39.048 je bilo ranjenih, 47,734 je pogrešanih in 121,509 je bilo ujetih.
Mornarica beleži 50,363 ubitih, armada pa 194.447 ubitih.
V	kampanji za osvoboditev Filipinov je bilo ubitih 12.035 naših vojakov in mornarjev, 46.425 je bilo ranjenih in 1,-196 je pogrešanih. Naše fckupne izgube na Okinaui so znašale 18.412 mož.
AVTNE NEZGODE NARASLE V prvi polovici tega leta je bilo v Chicagu v avtnih nezgodah ubitih 25 oseb več kot v isti dobi lansko leto. V maju je bilo 50 ubitih in 1,434 poškodovanih, junija pa 34 ubitih in 1,280 poškodovanih.
naše čete. Navzoči nemški ujetniki pa so prisostvovali glasom poročila AP povsem hladno in nihče ni potočil soiza. Kar pomeni, da so se zadržali dostojanstveno in pa da bo nekdo izmed ameriških oficirjev dajal odgovor, ker se ni pravočasno pobrigal, da odstrani iz straže duševno bolnega vojaka
Kdo naj dobi tovarne, ki so last zvezne vlade?
Med ameriškimi industrialni-mi krogi je velik boj, kdo naj dobi izmed njih tovarne, ki jih ie v tei vojni dala zgraditi vlada in stanejo ljudstvo milijarde dolarjev. Sedaj, ko je muni-cijska industrija vsled naših zmag na Japonskem oh zatonu, so že precej teh tovarn zaprli in vprašanje sedaj je, kdo naj jih dobi.
Na zapad'1 se je ponudil za močnega konkurenta znani in-dustrialec lfenry Kaiser, ki stremi ustanoviti jeklarski trust zapadnih držav. Z milijoni dolarji zvezne vlade obratuje ladjedelnice ob Pacifiku, a za v bodoče pa hoče skombinirati s tovarnami jekla in železa, ki jih je dala vlada zgraditi v Pasa-
deni pri Los Angelesu v Kaliforniji,.. z ogromno tovarno v državi Utah. ki stane nad sto milijonov dolarjev, in z jeklar-nami Colorado Fuel and Iron Co., izmed katerih je glavna v Pueblu.
%
V interesu dežele v celoti je, da se industrijo razpredeli. NI pa ji v korist če se hi to vršilo v korist posameznikov. Indu-strialcu Kaiscrju se dela v gotovih krogih vse preveč poklo-nov, kajti kar on dela, je ^vsakemu kongresniku znano, da dela na zvezne stroške, neglede kolikšni so. To, da so ogromni, in da se v produkciji niti pri Kaiserju nič kaj ne pazi na ekonomijo, ie tudi znano.
Proti njegovim načrtom so v
tekmi jeklarske korporacije na vzhodu, posebno takozvani jeklarski trust, ki se prvič boji konkurence, drugič pa mu jc za obvarovanje monopola. Vsled tega je pripravljen tudi on prevzeti vladne tovarne v državah Utah, Caliiornia, Oregon in Washington, seveda napol zastonj, kot je slično pripravljen prevzeti vladna fahriška poslopja n. pr. Henry Ford, General Motors itd.
V kongresnih sobanah in v merodajnih vladnih uradih jc v tem veliko pritajenega meše-tarenja in mnogi se boje, da bo prodana marsikatera vladna tovarna ali pa zaloga vojnega materiala za slepo ceno. Ljudstvo bo s tem oškodovano, a posamezniki pa bodo teli milijone
profita. Nato bo kongresna preiskava, kot običajno, časopisi bodo pisali o tem kolono za ko-Jcno, a v bistvu pa ne bo vsled tega prav nobene spremembe.
Seveda, najboljše bi bilo, ako hI vlada te tovarne obratovala na 'svojo pest, namesto da jih bi podarjala privatnikom, a to bi bil udarec na "free enterprise", kar se v smislu kapitalističnega pojmovanja demokracije ne sme dogoditi. In dočim se kapitalisti med sabo pri-čkajo, kdo naj prevzame vse te vladne tovarne Širom dežele, se pa iz njih delavce odslavlja, čim ni več naročil... The War Man power Commission ceni, da ho valed preklicanih vladnih naročil do konca julija ie dva milijona delavcev nezaposlenih.
Jugoslavija v silni potrebi za živila
OTROCI REVNIH DRUŽIN JEDO KOMAJ VSAK DRUGI DAN. - UNRRA NI IZPOLNILA SVOJIH OBLJUB. LEHMAN Z RELIFNO AKCIJO ZELO NEZADOVOLJEN. - M. SERGEJEČIČ O POLOŽAJU
AP je dne 20. julija poročala iz Beograda o silnem pomanjkanju v Jugoslaviji z ozirom na poročilo, ki ga je istega dne podal zastopnik UNRRA, sovjetski inženir M. Sergejčič.
Lakota preti s smrtjo mnogim ljudem .
On pravi, da tudi ako se pošiljanje živeža v Jugoslavijo pospeši, je že sedaj vsled lakote toliko ljudi na pragu smrti, da jih ne bo mogoče rešiti. A potrebno je čimhitreje pomagati tistim, ki jih je še mogoče oteti. Drugače bo smrt v Jugoslaviji prihodnjo zimo na debelo kosila. pravi Sergejčič, ki je veščak v pomožnih akcijah in eden glavnih uradnikov v UNRRA.
Predno je bil poslan v Jugo-vijo, je nadziral lend-leasne dajatve iz Amerike, ki so prihajale v Perzijo, in pa relifne akcije v deželah Bližnjega vzhoda.
"Ako bi ljudje razumeli ..
Sergejčič pravi, ako bi ljudje onih dežel, v katerih je pomanjkanje neznano, mogli videti in čutiti bedo v teh od okupatorjev najbolj izbičanih in izropa-nih krajih, bi se požurili, da bi jim prišla pomoč nemudoma. Tako pa prihaja le polagoma in
zelo nezadostno.
V vzhodni Evropi so bila prometna sredstva in ekonomske vezi tako razdejane, da bo vzelo leta, predno postanejo zopet normalne. Kot je bilo tu že prej večkrat poudarjeno, je tudi pridelek drastično znižan. Ni gno-! jil, ne vprežne živine, ne semen.
Treba je .tovornih avtov
Omenjeni uradnik v svojem poročilu dalje izvaja, da ako se hoče Jugoslaviji dati pomoč, ji je treba poslati tudi tovornih avtov. Potrebuje jih najmanj šest tisoč, je dejal, in to najpozneje do septembra. A dovoljenih ji je bilo v juniju le 380, v avgustu jih ji je dovoljenih na-daljnih 662 in 600 v septembru, torej veliko premalo za razva-žanje živeža in drugih potrebščin. Predno zapade sneg, jih bi morala dobiti šestkrat toliko, pravi Sergejčič. In če jih ne dobi, bodo zaloge žita in drugega živeža trohnele v skladiščih, ljudstvo pa bo umiralo od glada. ,
Jugoslavija prejela le malo podpore
Dejal je, da je Jugoslavija prejela doslej samo 120,000 ton (Konec na 4. strani.)
Odbor politične okcije CIO ni edini, ki se pripravlja na kongresne volitve 1946
Kampanja v prihodnjih kongresnih volitvah bo izredno vroča. Vršila se bo sicer šele prihodnje poletje, a priprave zanjo so že močno v teku. Odbor politične akcije CIO, ki mu načeljuje Sidney Hillman, je razposlal po deželi zaupnike, da organizirajo lokalne kampanjske odbora. To ni posebno težavno, a neprilike imajo v izbiranju kandidatov. Lani se je odbor politične akcij* CIO osredotočil v agitaciji za Roosevelta in pa za Henryja VVallacea. Pri slednjem je moral popustiti, ker so glavarji demokratske stranke slutili, da Roosevelt četrtega termina ne bo preživel. Tako je bil VVallace na zahtevo reakcije v demokratski stranki zavržen za Rooseveltovega naslednika in nadomestil ga je Harry Truman. Ampak CIO je s svojo politično akcijo vseeno veliko pomfenil in "zmagal". Ponašal se je, da je bil Roosevelt izvoljen po njegovi zaslugi. V kampanji zanj je veliko potrošil, pravijo, da nad milijon dolarjev. Zelo zanemaril pa je kampanjo med kandidati v poslansko zbornico in senat. Ker ni upal, da bi bil Wallace no-miniran za podpredsedniškega kandidata, in ker tudi pokojni Roosevelt ni kazal nobenega posebnega nagnjenja , da se bi hotel ponašati s kampanjo, ki jo je zanj vodil CIO, je postala agitacija za poslance in senatorje nekaka postranska zadeva, kar se sedaj maščuje. Politični odbor CIO vsled tega smatra, da se te zmote prihodnje leto ne sme ponoviti. Ampak ob enem se je odločil delovati la ze "dobre" kandidate, ki bodo na listi bodisi demokratske ali pa republikanske stranke. Tako je bolj površno storil tudi zadnjič. A kaj pa v bodoče? če hoče proti reakcionarjem podvzeti res energično kampanjo, si mora izbrati kandidate proti njim, katerim je zaupati ne samo v času lova za glasovi, ampak tudi potem, ko so izvoljeni. To se je doslej zelo slabo prakticiralo.
Veliko bolj kot organizirano delavstvo pa je v pripravah za prihodnje volitve poslancev v zvezni kongres reakcija. In vse se tako zdi, da fašistične skupine s svojo demagogijo pridobivajo na vplivu. Ni verjetno, da jim bo taktika, za kakršno so se zavzele v politiki unije CIO in tudi nekatere unije AFL kaj prida škodila. Kajti potrebno bi bilo, da gremo v boj proti reakciji načelno, z odkrito socialističnim programom, ne pa po ovinkih. Vsa sedanja politika ameriških delavskih unij je katastrofalna zanje
same.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Udaj*
IZHAJA VSAKO SREDO.
tub D«Uv*k* TUkovn« DralU, C ki ca g«, IU.
|G«JtSlLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavsn m eelo let« 13.00; sa pol leU 11.75;
se f«trt letu 91.00. lnozematvo: u eelo leto $S.60; U pol leta 9S.00.
Vai rokopiai in o^ktai morajo kiti ▼ naiem uradu najpoineje do pondeljka popoldne sa priob*itev v fttevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
fubliahed every Wedneaday by the Jugoalav Workmen'a Publiahing Co.,
In«. EatabliaM 100«.
Editor__________~
Buaineaa Manag«r
........Frank ZaiU
.Charles Pogoreiec
SUBSCRIPTION RATES: Tnited Statea: One Year 13.00; Siz Montha f 1.75; Three Montha $1.00. Fortiffn Countriea, One Year $8.50; Siz Montha $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawnd«le Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephooei ROČK VVELL 2864
JOiKO OVEN:
RAZGOVORI
Dvoje taktik za demokratiziranje __
Nemčije-ena za socializem, druga za obvarovanje kapitalizma
Nemčija je bila vodilna velesila v Evropi. ' Prvenstvena v militarizmu, v industriji, tehniki in ponašala se je, da je v ospredju sveta tudi kulturno.
Kaj naj bo ta dežela, ki šteje kakih 70 milijonov ljudi, v bodoče?
To je bilo pred veliko trojico, ki se je sešle 16. julija v Potsdamu, glavno vprašanje. Kako so o njemu razmotrivali, ni znano Kajti seje so tajne in v detajlih povedo le, kaj jedo, pijejo in kade.
Vendar pa sta glede Nemčije na delu dve tehtnici: ena demokratična, druga pa je kapitalistična tistega kova, ki je pripomogla Hitlerju v vlado.
Nič čudnega ni, da je v Nemčiji v delu za demokracijo najbolj učinkovita baš Sovjetska unija. Bila je prva in edina izmed "velike trojice", ki se je v svojem delu Nemčije obrnila za sodelovanje z demokratskim krogom in jim pomagala, da po nacijski mori spet oži ve. Dovolila je ustanovitev štirih demokratskih strank, dovolila je javne shode, dovolila tem strankam časopise in ob enem pripomogla, da so si ustanovile nekak medsebojni parlament.
V ameriški in angleški zoni okupirane Nemčije pa so taka negovanja demokratičnih aktivnosti prepovedana pod pretvezo, da se Nemcem teh pravic ne sme še dopustiti, dokler 9e ne 'streznijo" in se spoprijaznijo z mislijo, da jim bo z ostalim svetom mogoče živeti le, ako se "demokratizirajo".
Toda nekdo mora biti v upravah občin, okrajev in mest tudi v tistih velikih delih Nemčije, ki jih vladata ameriška in angleška vojaška oblast.
Tu pa je tista razlika, ki priča, kako silno različne so si na eni strani sovjetska in na drugi strani ameriška in angleška avtoriteta.
Naravno, taktika sovjetske vlade stremi po odpravljanju nemške reakcije in nemškega kapitalizma. Zato sovjetski poveljniki imenujejo v uprave nemških mest, okrajev in občin večinoma socialdemokrate, komuniste, demokratske kmete in pa take politike bivših liberalnih strank, ki se pod Hitlerjem niso kompromitirali.
Poročevalci ameriškega in angleškega tiska so soglasni v tem, da so iz ruske okupacijske zone pobegnili v ameriško in angleško zono vsi, ki so se bali kazni in nagle smrti, dočim se pod naše vrste demokracije nadejajo še dolgega življenja. In pa ohranitve kapitalizma.
Nemški bogataši imajo v angleški in ameriški politiki ogromen vpliv. To je pač zato, ker posedujoči sloji vseh teh treh dežel verujejo v sistem kakršen je. Kapitalizem vseh treh dežel se nevarnosti, ki mu piha iz Moskve, dobro zaveda. Pa mešetari, da se obvaruje zlepa, ako mogoče, ali pa z novo vojno, v katero mnogi posebno v Zed. državah hujskajo s svojimi agenti tako odkrito, da je kar čudno.
Čemu se v ameriškem in angleškem delu Nemčije posebno delavstvu preprečuje obnavljanje aktivnosti, kakršne je imelo v predhitlerjevi dobi?
Zato seveda, ker ako je angleški in ameriški vladajoči razred doma proti delavskemu gibanju, čemu neki ga naj bi v Nemčiji dovolil?
Kako je mogoče n. pr. pričakovati od tistih zavezniških diplomatov, ki so se trudili pomagati Habsburžanom nazaj na prestol, da bi priznali novo avstrijsko vlado, kateri namesto "nadvojvode" Otona načeljuje stari socialdemokrat Kari Renner? Ali pa da bi pomagali republikancem v Španiji, ali delavskim strankam v Italiji, ali v Franciji?
To je bila prav tako malo vojna za demokracijo, kakor prejšnja, kar se reakcije in kapitalizma, pa klerofašizma tiče. Pokojni Roosevelt je zares skušal pridobiti svet pod en demokratični prapor in ker je poznal i socialne probleme, je razglasil geslo štirih svobodščin za svoj temeljni evangelij. Toda "ekonomski rojali-sti", ki so mu molče pritrdili, so še gospodarji te dežele, istotako so še gospodarji Anglije in tudi v Franciji in v Italji so se oja-čali vzlic svojemu paktiranju s sovražnikom.
Nedavno je bilo poročano o ponudbi nemških kapitalistov angleški in ameriški vladi, da se jim bi prepustilo v popolno kontrolo ogromna premogovna ležišča v Porurju in pa upravo nad industrijo v vseh krajih, ki jih imajo pod zasedbo ameriške in angleške čete. Ti nemški denarni in industrialni magnati imajo v Angliji in v Ameriki mogočne prijatelje. Saj so delali skupna z njimi v svojih kartelih vseskozi, od kar smo bili v vojni in niti pretnje kakega razjarjenega kongresnika in sodni procesi niso rnogli razrušiti kartelskega multimilijonarskega bloka.
Kapitalisti se najbolj boje delavcev in socializma. Zato se zoperstavljajo vsaki zahtevi svojih delavcev po izboljšanju delovnih razmer in v zakonodajah se trudijo na vso moč ustvariti posebno med najbednejio maso prepričanje, da je zahteva po socializaciji zločin nad Bogom,narodom in državo.
Te vrste "patrioti" imajo v angleškem in ameriškem delu okupirane Evrope glavno besedo. Ker jim je vse delavsko giba-
GENERALI NE UMIRAJO VSI V POSTELJAH. Bril. Gen. Claudius Eaaley je bil v bitkah na Oki-aawi in se ni strašil pogledati po ranjenih ia ubitih tovariših. A štiri dni p«s»eje ga Je na Um plasenju sadela sovražnikova kroglja in mu ukinila življenje.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Nemški preporod ...
Kakor poroča Russell Hill (v čikaškem "Sunu"), se je skupina 29 nemških umstvenikov organizirala ter si postavila za cilj: "Prerojenje nemške višješolske izobrazbe". Zastopani so v tej skupini poleg šolnikov tudi zdravniki, matematiki, raziskovalci, jezikoslovci, modro-kslovci, zgodovinarji, itd. I Pribili so ti možje tole:
"Narodni (nacionalni) socializem je imel za nemško šolstvo najškodljivejši učinek. Onemogočil je mirno sodelovanje z drugimi narodi. Razmajal je temelje morale, na katerih je bila izobrazba nemške mladine osnovana in skušal (!) je znižati stopnjo šolstva s tem, da ga je zasužnjil državi."
Nazarensko mila obsodba je to! Ce je ni večje in hujše v njihovih srcih, si ni veliko obetati od preporoda, kakršnega so si ga ti možje zamislili.
"Onemogočil je mirno sodelovanje z drugimi narodi..." Ali so ti ljudje sedeli na luni, da svoj narod tako malo poznajo? Kdaj je bilo Nemcem kaj do mirnega sožitja, ali mirnega sodelovanja z narodi, zlasti s slovanskimi?
Razlika med nemškim starim in nacijskim "novim redom" je bila le ta, da se je prvi — hočeš nočeš — moral omejiti na mirno izkoriščanje, dokler mu ni kazalo rabiti sile, drugi pa je kratko in malo začel sistematično daviti in zatirati vse, kar je bilo slovanske krvi, ostalim narodom pa stopati za vrat.
In dalje, če je hitlerjanstvo nemškim višješolskim izobraževal iščem osnovne temelje samo razmajalo, je to presneto slabo spričevalo za celotno njihovo šolstvo, kakršno je bilo pred Hitlerjem. Samo razmajati je bilo treba temelje, pa je bilo dovolj elastično in v skladu z idejo in programom izraženim v Fiihrerjevem "Kampfu".
Sanjajo nekaj o "novem duhu", a v njihovi izjavi ter na kratko zarisanem programu je
zaslediti le stari duh. Prebrskali bodo vse profesorske imenike nazaj do leta 1933, pa izločili iz višjih učilišč vse profesorje in dijake, ki so se v na-cijskem gibanju udejstvovali. Da je treba prebrskati i stare metode in teorije, stare učne in pomožne knjige, pa izločiti in zavreči iz njih vse, kar bi škodovalo novemu duhu časa, in kar je že od nekdaj otežavilo in onemogočilo "mimo sodelovanje z drugimi narodi", o tem ti modreci molče.
• Pač pa jočejo za ugledom, ki so jim ga naciji uničili. Zato je treba šolstvo in s tem tudi nemško ljudstvo povesti "nazaj k zdravju in pameti" in seveda h prejšnjemu "svetovnemu ugledu" ...
Ako jim je resnično do pravega in korenitega preporoda, jim bo treba poseči globlje, veliko, veliko globlje. Ali kakor kažejo vsa znamenja, si o nemškem šolsko vzgojnem vprašanju ni nihče na jasnem. V splošnem slepomišenju iščejo stare učne in pomožne knjige! Stare metode in teorije, mimo katerih in deloma iz katerih se je nacizem lahko le v nekaj letih tako razbohotal, da je udušil skoro vso Evropo!
Naposled pa, kaj je Hitler na nemška tla zanesel novega? Mar rasizem ter z njim spojeno nebrzdano lakomnost po tuji zemlji? Vse to je izviralo že od teutonskih prednikov in neovirano prehajalo z roda na rod prav do današnjih • časov. Ne dom, ne cerkev, ne šola, nihče ni skušal teh dednih, za ostali svet nevarnih kUc zatreti. Dasi bi bilo krivo trditi, da so se jih drugi narodi popolnoma izne-bili, vendar niso pri nobenem evropskem narodu ostale tako virilne ali žive. kakor baš pri nemškem. Postale so nemškemu karakterju svojstvene. "Deutsch land iiber alles!" pomeni za Nemce neprimeroma več, nego nam naši "Hej Slovenci", kajti v našem geslu ni neutešljivega gladu po tujem, ne težnje po
gospodstvu nad tujim, kakor je to izraženo v nemškem. S tem sporedno si lahko razlagamo njihovo precenjevanje samih sebe ter njihovo samopaštvo — celo v tej deželi.
Pravil je rojak o neki naši večji naselbini na jugu. "Slovenci? O da, veliko jih je, toda izdajajo se za Nemce*. Po slovensko govoriti se ne upajo Vsaj ne zunaj hiše. Zaposleni so namreč v pivovarnah, čijih lastniki so Nemci..
Treba več pojasnila? Za ljubi vsakdanji kruhek niso dovolj le žulji — na vreči je treba tudi hrbtenico. Tak je nemški nazor o "mirnem sodelovanju z drugimi narodi..." Ce bi imeli prave, zdrave pojme o narodnosti in narodni zavesti, bi jim bilo v čast imeti okrog sebe zavedne, ponosne ljudi, ne pa črede praznih, z nemčurstvom napihnjenih mehurjev.
Mar je šele Hitler zanesel na nemška tla skvarjene nazore o časti, pa nadutost, siavohlepje in stremuštvo, vero v pravico pesti, ter surovost in sadizem, evangelij
nje prekucuštvo in "komunizem", in to ne šele od leta 1919, pač pa od kar se garači bore za večji kos kruha, bi bilo od njih nesmiselno pričakovati, da bi n. pr. v Nemčiji dovolili ustanavljanje demokratičnih strank.
Zato naše oblasti tam rajše občujejo s posameznimi veljaki. Kadar rabijo naši višji vojaški ali pa civilni uradniki recimo v Nemčiji ali v Avstriji, ali v Trstu, v Italiji ali kjer že, nasvetov, se oglasijo pri kakem škofu, pri uglednem industrialcu, ali pa pri kakem bivšem političnem glavarju. Saj tako trdijo mnogi ameriški časnikarji, ki zastopajo mvoje liste v Italiji, v Franciji in Nemčiji.
Na Bavarskem n. pr. se ameriška vojaška oblast obrača po nasvete največ h kardinalu Faulhaberju, o katerem ni nobena skrivnost, da je bil smrten sovražnik demokratične weimarske ustave. Res se je javno raztogotil tudi nad Hitlerjem, ampak ne vsled nacizma, pač pa ker je Hitlerju zameril njegovo ohladitev do katoliške cerkve. •
Edgar A. Mowrer, K. M. Landis, Drew Pearson in mnogi drugi časnikarji dokazujejo, da je bilo na Bavarskem po nasvetih tega reakcionarnega kardinala imenovanih v urade mnogo takih na najvažnejša mesta, ki so znani naciji in sovražniki demokracije in socializma.
Boj je torej med razredi, kakor je bil. Zato je v okupirani Nemčiji na eni strani protežiran delavski razred, na drugi pa ae kapitalističnega poriva nazaj v sedlo.
ki se je pozneje po koncentracijskih taboriščih in drugod o-kronal tako, da je vsemu svetu zastala sapa? Ne. Vse to je našel že pripravljeno. Treba je bilo le podnetiti in razpihati. Ni šele on upeljai oboževanja militarizma, ne gosjega koraka, ne klečeplazenja navzgor, pa des-potizma navzdol, ni si šele po njegovih navodilih nemško visokošolsko purševstvo razseka-valo lica ter se divila v dvobojih dobljenim ranam, Čim globlje in grše so bile. In kar je glavno, ni jih šele Hitler navajal in naučil preziranja in podcenjevanja tujih narodov, že vsako šolsko berilo je bilo prenapolnjeno od nemških vsako-jakih herojev, tujih herojev je bilo v njih bore malo in se niso ni malo svetili tako, kakor prvi. V njihovih za šolo ter ljudstvo urejenih zgodovinskih knjigah je bilo dosledno poudarjanje nemške tendence. Domači Hein-richi in Fritzi so bili zvezde na svetovnem nebu, medtem ko so tuji zatelebani Janezi še zmerom gazili po svojem napolbar-barskem blatu.
Zato je bil pač skrajni čas, da se dvignejo in počistijo svet. Sam Bog jim je poslal Hitlerja!
Te in take knjige iščejo... In govore o "preporodu" ...
Znanstveniki, katerih naloga je opazovati solnce, pravijo, da so vzrok čudnega, nenavadnega letošnjega vremena soln-čne pege, katere dosežejo svoj vrhunec vsakih dvaintrideset let Istotako trdijo, da so nenavadnemu vremenu vzrok tako-zvani "cikli", kateri se z veliko gotovostjo vrstijo na določeno vrsto let. V Avstraliji imajo veliko sušo, radi katere je poginilo milijone ovac. V Argentini imajo izredno mrzlo zimo. V severnem Wisconsinu so imeli pred par tedni slano, pri nas pa imamo zelo hladne noči, katere zelo ovirajo rast poljskih pridelkov. Glede kontrole vremena danes še ne vemo veftko. V starem kraju smo imeli uspešno in preizkušeno navado, katera se je časi obnesla. To je bila maša in pa procesija. Ameriški Indijanci doli na zapadu imajo ia še bolj zanesljivo formo, ta-kozvni "snake dance". Kar je pa nas razbojnikov, kateri mučimo na deželi, nam preostane samo brizgalnik za škropljenje in pa "marela", kadar je preveč dežja.
Pri nas
Eno največjih in najvažnejših vprašanj danes v tej deželi je problem popolne zaposlenosti, ko se konča vojna. Velein-teresi so že na delu, da se prepreči vsaka državna nakana, katera bi imela tak smoter. Kapitalistično časopisje se že več kot leto norčuje in smeši Henry VVallacejev načrt za popolno zaposljenost, v katerem bi dobilo delo 60,000,000 ljudi. Vsak dan slišiš na radiju razne plačane komentatorje, kot so James S. Kemper, uposlen od Lumberman's Mutual Insurance Co., Upton Close, ali pa Fulton Junior. Magazin "News Week" imenuje Murray-Wagner-Pat-manov Full Employment Bili— "Fool Employment Bili". Se posebno na delu je magazin "Readers Digest", ki je ponatisnil izčrpek iz Friedrich A. Hayekove knjige "The Road to Serfdom". Ta knjiga je postala naših kapitalističnih
Ti
"rugged" individualistov. fantje hočejo kompeticijo na delavskem trgu. Oni hočejo "cheap labor" in nobene državne regulacije. Tukaj bi lahko našteli dolgo vrsto imen, kot na primer Gannetov 'Constitution and Free Enterprise Foundation", Mervin K. Hart, Sam Pet-tengill, Du Ponts itd.
Ne samo organizirano delavstvo, ampak vsi liberalno in pošteno misleči ljudje bodo imeli polne roke dela, da se preprečijo načrti teh naših domačih fašistov. V kongresu in v senatu imamo dolgo vrsto imen, katera služijo reakciji in to niso samo Rankin ter Hoffman. Ce je kdaj bila potrebna delavska solidarnost in skupni nastop, je to sedaj.
Po svetu
V Potsdamu se vrši konferenca velike trojice. Nobeden ne more zanikati, da je velikega pomena. Pravijo, da je na nji eno velikih vprašanj Balkan.
Ce bi ne bilo olja v Rumunlji in raznih rudnin v Bolgariji ter Jugoslaviji, za katere se gotovi ljudje v Angliji in v Ameriki zelo zanimajo, bi to vprašanje Balkana ne bilo tako zelo važno. Seve, resnica je tudi, da je iz strategičnih vzrokov Balkan ze-
lo pomemben, kajti tu se veže vprašanje Jadranskega, Cmegu in Sredozemskega morja in pa kdo bo imel kontrolo nad njim Anglija ima tu glavne interese Churchill je nekoč rekel, da on ne bo pogrebnik angleškega imperija Da svojo besedo drži, kažejo žalostni dogodki v Grčiji, o katerih bomo govorili pozneje. Propaganda v ameriškem časopisju proti Jugoslaviji ter Titu jasno priča v kakšno smer je namenjena. Da so bili tu veliki načrti, zasnovani ne samo v Vatikanu, o gotovi Podonavski federaciji, kateri bi načelje-val kakšen katoliški Habsbur-žan, in h kateri bi prilepili se par katoliških dežel kot so Bavarska, Ogrska in Hrvaška in mogoče Slovenija, vemo. Ali načrt so jim preprečili naši partizani v Jugoslaviji s Titom na čelu, ter Rusi z invazijo Ogrske in Avstrije. Oto, kateri je imel že svoj cesarski "cekar' navezan, si hladi pete nekje v Evropi. Torej o tem velikem načrtu se skoro gotovo ne bo govorilo na tej konferenci.
Obletnica Štirinajstega julija je preteklo devet let, od kar se je začela druga svetovna vojna, katera še danes traja. Na ta dan so fašistični zarotniki s pomočjo Mussolinija in Hitlerja udarili v Španiji. Mogoče, da je bil to prolog — in epilog se končuje danes na Japonskem. Franco, katerega zavezniki na čuden način še danes trpe, da se šopiri v Španiji, dočim se zgraža nad njim ves demokratičen svet,, je simbol fašizma. Za poraz fašizma je umrlo v tej vojni milijone mladih ljudi. Ker mu to še ni dovolj, se je predrznil ta človek (Franco) ameriške vojake javno povabiti, "naj pridejo v Španijo, kjer je baje prava katoliška demokracija. Ves svet ve, kaj je delal Franco med to vojno in vendar ga pustita Amerika .in Anglija na prestolu. Koliko časa še?
Tistim stotisočem, ki so padli v španski civilni vojni, kateri so prišli iz vseh krajev sveta, tudi iz Jugoslavije in Amerike, in kateri so že takrat razumeli kaj je fašistična pošast, tem ljudem naj bo večen spomin!
Iz Grške prihajajo zelo neraz-veseljiva poročila. Roi Ottley ima v itewyorškem P. M. dolgo poročilo iz te nesrečne dežele, kjer je na tisoče in tisoče anti-fašistov zaprtih in mučenih v ječato. Rojalisti in fašistični kd-laboratorji imajo pod angleškim pokroviteljstvom polno moč v deželi. Tudi nacionalistični šovinizem je v polnem razmahu* Eno je gotovo. Mir na Grškem se dolgo ne bo zagotovljen.
-JUGOSLOVANSKI BEGUNCI, kl s« bili v taboru El Shatt v F.giptii Zaščito jim je dala UNRRA. Po osvoboditvi Jugoslavije so se vrnili vanjo. Med njimi je 79 let stara Marica Bovltulovl« In 65 letna Mantfe Sidit In pa njen vnuk Aate, eden Ismed devetih otrok, kl so bili rojeni v begunskem taboruv Egiptu.
Naše gibanje Predzadnjo nedeljo sem bil med našimi rojaki v Penni. Piknik, katerega je priredila tamo-šnja federacija društev SNPJ, je bil kljiib precej deževnemu vremenu zelo uspešen. Srečal (Konec na 3. strani.)
Tole mi ne gre v glavo ?
Cemu višji zavezniški uradniki v Italiji nudijo toliko pofu he slovenskim 'domobrancem", ki so pribežali tja po osvobodit-vi Jugoslavije, to mi nikakor ne tre v gl.vo! In tudi ne, zakaj jimiHalijanska poŠta dovoljuje voditi Še vedno pismeno propa ganrfo proti sovražnikom fa šisma!
ARKADIJ AVERČENKO:
DRAŽBA
Čarobno lepega, prekipevajo-i pozabljamo v družbi mladih,
čega poletnega dne sem sedel v avtobus, da me popelje v mon-deno kopališče Eupatorijo.
Poleg mene sta bila v avtobusu: prvič očarljivo lepa. mlada dama, polna življenja, z dražestnimi zlatimi lasmi, prekrasnimi jamicami v licih in bajno slokih nožic. Ogledoval sem svojo sopotnico in se, po 20 minutah notranjega boja. smrtno zaljubil vanjo. Drugič je bil tu mlad gizdalin z monoklom.
Moj drzen boj s samim seboj je le trajal celih dvajset minut, dočun je mladi mož — brez vsakršnega boja — že po dveh ali treh minutah hotel dokazati, da je edini zmisel njegovega življenja — dama z dražestno zlato glavico.
duhovitih dam vse napore potovanja Udarec je zalegel...
Nato pravi Golobucev, da nima v zdravilišču nobenih znancev in da je svoji lepi sopotnici rad na razpolago. Nakar takoj vzkliknem: "Milostljiva, Če ne dobite nobenega zatočišča, Vam preskrbim prijetno sobo v neki vili ob obrežju z lepo teraso.
Vendar Golobucev ni bil tako hitro premagan.
"Kaj takega doživi človek samo v domačem letovišču. Tu opažamo pomanjkanje kulture in napredka. Toda v inozemstvu, v Švici na primer . .
"Ste bili že v inozemstvu?" je živahno vprašala7Marija Nikolajeva.
"Kajpada! Prepotoval sem
In tedaj je nastal med me- Evropo po dolgem in počez." noj in njih neviden dvoboj Marija me pogleda očitujoče ... Oba sva se borila za zlato- s svojimi sinjimi očmi, kakor bi laško.	~ ' me hotela, enako izklicatelju
Ugotoviti moram, da so žene in dekleta, če so še tako lepe in čistokrvne, izredno navihana in prekanjena bitja, ki rešujejo vse svoje srčne zadeve po načelu izklicatelja na javnih dražbah.
Vzemimo na primer kovinast pladenj za posetnice. Živ krst ga ne rabi in nihče se ne domisli, da bi kupil tak pladenj v trgovini... Toda, če je pladenj razstavljen na dražbi in sklicatelj pravi: "Kovinast pladenj 100 rubljev! Kdo da več?" — Sosed takoj zakliče "150 rub-
ljev" in ljudje vzplamte ter ga letalec.
toliko časa draže, dokler ni pla den j njihov.
Do pičice tako ravnajo žene in dekleta z možmi. Če so v družbi dveh ali treh mladih ljudi, izigravajo drugega proti drugemu in kdor plača najvišji vložek, zmaga.
Ko posedemo v avtobusu na svoja mesta, pravi Golobucev — tako je mlademu gizdavcu ime —, da je srečen, ker ima tako dražesten vis-a-vis. Skušal sem ga pobiti s pripombo, da
na dražbi, vprašati: "In ti?"
V tem trenutku začujemo brnenje zrakoplova. Ozremo se kvišku in vidimo zrakoplov, ki je krožil po zraku.
"Ste že kdaj letali?" je vprašala najina sopotnica mojega tekmeca—samoobsebi umevno.
"Seveda. Saj sem znan letalec... V vojni sem bil vojni letalec."
"Česa mi ne poveste," se začudi Marija in strese svojo zla-tolaso glavico. "To je jako in-teresantno. Povejte mi kakšno epizodo iz vašega življenja kot
"Prav rad. Nekoč sem se dvignil, da izsledim sovražnikove postojanke. Letal sem eno, dve uri, kar 'sem naletel na sovražnega letalca, ki je letel na Ble-riotu. Sprožil je proti meni svojo mrtvaško ragljo. Nisem izgubil poguma, izvlekel sem samokres iz žepa in ko sem letel tik njega, sem mu zaklical: "Predaj se!" padel je na kolena in prosil milosti; toda jaz sem ga pograbil za vrat, ga potegnil v moj zrakoplov, obesil z vrvjo

Postanite prostovoljna pomočnica strežnicam
Pomoč podnevu se nujno rabi
Zglasite se r vali naj-blitji bolnici ali pa telefonirajte VVABash 7858
"Gotovo da sem
lahko v pomoč strežnicam
HVALA MOJEMU MODERNEMU AVTOMATIČNEMU ŠTEDILNIKU"
"Takole lahko prostovoljno pomagam strežnicam dva dni v tednu in obenem kuham za svojo družino: Predno odidem zjutraj na delo v bolnišnico, dam jestvine v Štedilnik in ko sem odsotna v bolnišnici, avtomatični kontrolnik na istem dela zame. Ko se vrnem Imam kosilo gotovo in v redu za serviranje. Torej, ako si želite nekaj prostega časa po vojni zase in družino, zagotovite si moderni Štedilnik ko bodo zopet na trgu."
COMMON WEA L T H EDISON
COMPA.NT
njegovo letalo na svoje in gladko pristal s svojim letalom, ujetnikom in njegovim letalom v naših postojankah ... Umlji-vo, prejel sem za to visoko odlikovanje."
Lepa plavolaska je koketno in zaljubljeno gledala mojega tekmeca, za njo sem bil kratko-malo "ad aeta" ...
"Moj Bog... Vi ste junak! Povejte mi, ali bi me ne mogli peljati z letalom nekoliko na izprehod?"
"Z veseljem!"
"Ne bom padla?"
"Ce jaz sedim za krmilom, sedite vi tako varno kakor doma v naslonjaču."
"Vi ste tako neustrašeni! Junak! Z vami se ne bojim! Kedaj bova letela?"
"Zaradi mene že jutri... Skoda, da nimam tu svojega letala."
"Znate letati z vsakim letalom?" sem ga navidezno brezbrižno vprašal.
"Z vsakim, toda letalom znamke Bleriot dajem prednost!"
"Kakšno srečo imate!" sem pripomnil in si mel roke. "V hangarju v Eupatoriji imam kot iz škatljice vzeta, dva nova J Bleriota. Šofer, kdaj dospemo v Eupatorijo? Ob štirih. Caro-vito ... tam se bomo nekoliko odpočili, kaj zavžili in okoli petih vas povedem na letališče. Tam nama lahko takoj razkaže-te svojo letalsko umetnost in odletite z našo dražestno sopotnico na izprehod."
Se nikadr nisem videl človeka. ki bi bil tako pobit, kakor je bil Golubcev v tem trenutku. Zamrmral je nekaj, da more letati le, če rabi izvestno vrsto bencina, da mora predvsem u-gotoviti smer vetra, da je za letanje potrebno posebno dovoljenje. Na vse to sem mu pojasnil, da imam dovoljenje v svojem žepu.
Ob tem se je nevidno zgrudil kot oni letalec na kolena, prosil milosti, pojasnjeval, da ga čakajo v Eupatoriji nujni opravki, da bo prost šele okoli desetih zvečer in da bi bilo potem težko...
Sedaj je ležal pred mojimi nogami. Marijina roka je med tem smuknila iz njegove roke v mojo roko. Nad nama je krožil zrakoplov in naju blagoslavljal s svojimi krili... Golobucev je izgledal, kot bi pravkar strmoglavil z letalom vred na tla.
Končno je nevidno kladivo dražbenega izklicatelja vendar zapelo meni v prid, in zmagal sem takorekoč za dolžino nosa.
Ce bi ne bilo te nevidne dražbe, bi si nidkdar nc bil osvojil lepe, male zlatolaske ...
JAPONSKI t JFTNIK v ameriškem jetniškem Uboru na Okinawl. Kaj neki premišljuje? Brikone to, da je polotaj Japonske bresupen in vojna zanjo povsem isgubljena.
Nekaj drobiža
Chicago, III. — Se še spominjate tistih dobrih časov, ko vam ni bilo treba iti po paket cigaret miljo daleč? In ko je zaposlena delavska mati poslala svojega sinka v mesnico, da ji prinese mesa? Fant pa je med-potoma pozabil, koliko naj ga prinese, pa je mesar napisal na listek, koliko mu je dal mesa, v nadi, da bo tako pravilno. In ob enem prijazen nasvet, naj v prihodnje fantu napiše, koliko funtov mesa želi.
ir
Tri dni zaporedoma je imel moj mesar napis "mesnica zaprta. Ni mesa, niti možgan." četrti dan sem v želodcu občutil nekak potres in ob enem opazil, da so hlače postale ohlapne in da lezejo navzdol. Nategnem pas. Pek! Pretrgal se je. Žalostno ogledujem položaj svojih hlač, ki so zlezle na pete. Pri tem sem se domislil, da smo pač v vojnem času. Ampak tistega napisa, "nimamo mesa, ne možgan" moj želodec ni pozabil. Ker se v kuharski stroki prilično razumem—saj jo prak-ticiram že nad 35 let, mi je šinila misel v glavo: kaj ko bi pas na drobno razrezal in napravil iz njega rižoto?
ir
Dr-r-r. pozvoni hišni zvonec. Nejevoljno vstanem s stola ln odprem. Pred mano je poštni uslužbenec s paketom, ki mi je poslan po zračni pošti. Previ-
dno ga odvijem V njemu je bilo pet krvavih klobas in pismo sledeče vsebine: "Cenjeni J. C. Slišala sem, da ste zopet bolni. Ne vem, ali potrebujete krvnih transfuzij ali ne, a pošiljam vam krvave klobase. Veste, v gotovih ozirih se mi vaši Članki dopadejo, ne odobravam pa vašega špikanja na sv. očeta. Zakaj ne posnemate clevelandske-ga moralista Billyja Sundaya?"
Cenjena gospa A^M.!_Iskrena vam hvala za poslane klobase A glede drugega, prosim, zavedajte se, da živimo v svobodni Ameriki. Clevelandski moralist "Billy Sunday", kakor ga vi imenujete, ima enako pravico pisati članke, kakor jih imam jaz ali vi."
Na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila t. 1. so se s "firerjem" se-šli njegovi generali in mu rekli, da se njihna armada naglo-ma ruši in z njo vred tretji rajh. V njegovem satanskem srcu se je zaiskrila iskrica resnice. "Te ga Anglija ni želela,' je dejal.
ir
Malo več luči. Med Londonom in Titom se je v preteklih mesecih prijateljstvo zelo ohladilo. L. 1944 se je Churchillov sin nahajal precej časa v Titovem glavnem štabu v gorah. Nekega jutra se je od Tita poslovil in odletel z letalom. Par ur pozneje so prihrumeli tja nemški aeroplani z gliderji, napolnjenimi z nacijskimi vojaki. Bilo jih je več tisoč. Spustili so se na Titov tabor in ga napadli. Tito jim je pobegnil in si rešil življenje v zadnji sekundi. Naslednji teden je odpotoval v Moskvo.
ir
Chicago Daily News priob-čuje že precej časa beležke iz dnevnika italijanskega gang-sterja grofa Ciano, Chicago Sun pa notice "demokrata" Goerin-ga. Ako ne bi bil "demokrat", mar bi mu Angleži dovolili bivati v enemu najboljših njihnih hotelov?
if
V otroških letih sem v pomladnih tednih opazoval, kako so se ob nastali nevihti piščanci nagloma poskrili pod peroti svoje kokošje vzgojiteljice in zadovoljno dremali. A neki del mase, ki ima človeški (ne kurji) razum pa se danes čudi, kako to, da si evropski narodi iščejo v teh viharnih časi zavetja pod sovjetsko republiko.
ir
Ko so se v Frankfurtu zbrali zmagovalni zavezniški poveljniki, je govoril najprvo sovjetski poveljnik general 2ukov, ki je med drugim dejal, da so Rusi načelno proti brezposelnosti a ob enem žele, da ne bi bilo treba rdeči armadi nikdar več garati na evropskih bojnih poljanah. Kajti Sovjetska unija hoče, da nastane na njih trajen mir. Kako so to razumeli v Londonu in VVashingtonu, do danes ni še znano.
ir
Vsakdo lahko prizna, da so-
jent iz Trsta. Na eni klubovih sej je zahteval, da se mu plača od vsake igre. Člani so se temu uprli in Cok je pustil.
Zatem so bile še igre. Včasi smo bili kar trije igrovodje. Pri eni priredbi je neki faran — plačan od tedanjega kernela v fari — tresel vrata v dvorani med predstavo, da je bilo šuma kot da "hudič Trbovlje trese". Tako je šlo nekaj časa. Na eni izmed sej se je klub razpustil. Nekdo je svetoval, da naj blagajno zapijemo. Glavni vzrok razpusta je bilo nočno delo članov.
Nekako ob tem času je prišlo nekaj članov SNPJ iz Cripple Creeka s prestopnimi listi k društvu "Orel" in potem vpri-zorili nekaj iger kot Člani društva in v prid društva.
Potem smo ustanovili socialistični klub. Po par letih obstoja se je zavzel negovati tudi dramatiko. V tem klubu je bila Rose Radovich najprvo igralka in režiserka. Tako tudi Roblek. Prišla je prva svetovna vojna iii klub je prenehal z vsemi prireditvami in končno nehal biti aktiven tudi v Jugoslovanski socialistični zvezi. Od tedaj dalje je bilo le društvo VOrel" št 21 SNPJ aktivno na dramskem polju.
*Ne samo dvajset, ampak trideset let že igra in režira igre pri "Orlu". Roblek je seveda tudi pomagal, koliko, jaz ne vem. Bil je "Orlov" član le eno leto. Roblek je zelo dober, nadarjen igralec. A gotovo je tu-
vjetski diplomati niso kaki ovčji pastirji in tudi ne nedolžna bela jagnjeta. Niti ne more ni-|di, da vsa vzpodbuda pri Orlu
hče trditi, da so breznačelni. Njihova glavna briga je izvoje-vati svoji deželi po 27. letih borbe in trpljenja dividende, ki jih je zaslužila uživati v miru in svobodi.
tir
Povprečno skrbno mater vzame 21 let, da vzgoji svojega sina v vzornega moža. Napačna ženska pa ga lahko v enem tednu spremeni tz moža v
Nedavno smo spet čitali, da so našli Hitlerja mrtvega, in na drugem mestu, da je pobegnil v Argentino. O mačku pravijo, da ima devet življenj, nikoli pa še nisem slišal, da bi imela podgana več kot eno življenje. ir
za dramatiko je bila doprineše-na od Rose Radovich. In Fr. Pečnik seveda tudi kajpak! Ampak ljudje se včasi sami s sabo skregajo in z vsemi. In potem nastane ono malodušno prerekanje: "Ce nočeš več bomo pa sami." Tako nekako bo tudi pri tej stvari. Resnica pa le ostane resnica, da so bile predstave, ki jih je režirala Rose Radovich
ce, izžene iz Češke. To pomeni, da se bo moralo preseliti iz Češke v Nemčijo okrog tri in pol milijona Nemcev. In iz Slovaške pa več sto tisoč Madžarov, ki pa bodo nadomeščeni s priselitvijo Slovakov iz Madžarske.
Priseljevanje nevest iz
Anglije
V. Angliji se je poročilo z ameriškimi vojaki nad 25,000 deklet, ki seclaj čakajo, da se priselijo v Zed. države. Mnogo jih pride tudi iz Avstralije in nekaj iz Italije ter Francije.
RAZGOVORI ~
(Nadaljevanje z 2. strani.) sem veliko število mojih starih prijateljev, med njimi Toneta Zornika in njegovo soprogo, Fradljeve iz Latrobe, Joe Brit-za, Toneta Kaferla itd. Govorniki so bili poleg moje malenkosti še Tone Zornik in Mihael Kumer. Program je vodil so-drug Fradel. Tone Zornik se je kot navadno dobro odrezal, ali posebno dobro je govoril mladi Mike Kumer.
Kumer. kateri se je pred nekaj meseci povrnil' iz vojaške službe v Evropi, ima ne samo bogate izkušnje, ampak je tudi zelo dober govornik. V pol ure zelo dobro zamišljenem govoru je napravil na navzoče globok vtis. Dokler bomo imeli take fante med nami, se nam ni treba bati za naše društveno in delavsko gibanje.
Sodrug Zornik in jaz sva tudi dobila nekaj naročnikov za naš list, katere v današnjih časih zelo potrebuje. Kot so se mi či-tatelji Proletarca izjavili, se jim list zelo dopade.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
ležencev.
Od kar sem Član Orla — od kar "Orel" goji dramatiko, ni-i sem dosedaj napisal nobene o-cene ali besede o nobeni predstavi. Toliko v vednost.
V Proletarcu z dne 27. junija ni "Opazovalec" v vprašanju, kdo zasluži "hvalo", ničesar
Mnogi smatrajo, da so civili-1 spremenil. Na vsem svetu je zirani ljudje tisti, ki z obleko enako: Največ "hvale" so vre-skrivajo, kar je civilizacija u- dni tisti delavci, ki zmorejo in stvarila na njihnih telesih. iznajo vcepiti ljudem veselje do
Radoveden
sinček:
"Mama,
ali i »a.Š župnik kdaj moli za tisti ne da bi pri tem iskali samo-prejeti denar, o katerem ga ne hvale.
sliši nihče kot Bog?"
ir
»Soseda: Dober dan, Jerca. Ko sem šla mimo vas k maši, je nekdo v stanovanju klel kot sto vragov. Kaj je bilo hudega?
"Oh, Spela, to ni bilo nič posebnega. Moj stari ima grdo navado, da vsako nedeljo zjutraj rad spi; ko vstane, vidi, da je pozen za k prvi maši, potem ne more najti masne knjige, pa preklinja od jeze."
John Chamazar.
KAKTUS PIŠE
Pueblo, Colo. — Tukajšnja slovenska naselbina je bila — smelo rečeno, takorekoč prva, v kateri se je pričelo gibanje svobodne misli in najbrže tudi prva, v kateri se je pričela razvijati dramatika. Vzrasla je, se razcvetela in živela. Onih Slovencev, ki so se prvi udej-stvovali na tem polju, ni več v Pueblu. Izselili so se v druge kraje. V Pueblu so bili le toliko časa, da so oživeli med ljudmi veselje do dramatike. Nekateri so že umrli, oni, ki še žive, pa se lahko z veseljem spominjajo skromnih, toda uspešnih začetkov na tem polju.
V začetku tega stoletja je bila menda prva večja dramska predstava na Grovu v dvorani pod cerkvijo. Ako se prav spominjam, je bila vprizorjena igra "Mlinar in njegova hči". Nekaj let pozneje, nekako ob času, ko je izšel Proletarec, Je Louis Truger ustanovil dramsko društvo. Vprizorilo je nekaj iger v mali Rojcovi dvorani na Bessemerju. Nekateri člani tistega društva smo še v Pueblu. Ko je Truger odšel, je bilo konec društva.
Minilo je par let in zopet smo ustanovili dramski klub. Tedaj je bil pri slovenskem listu v Pueblu za urednika Vinko Cok, ki je režiral igre. Bil je, kot je rekel sam, odvetniški koncipi-
XX. IZKAZ
najbolj pohvaljene od vseh ude Chicago. 111. Po $1: Mary Vert-
nik in Valentin Mesetz (ker se ni piknika); Matt Videgar 50c, sku-mogel udeležiti Proletarčevega paj $2.50.
Long Island Clty, N. Y. Franees• Kobilca $2.
Springfield, HI. Klub št. 47 JSZ $5. (Poslal Joe Ovca.)
Winamac. Ind. John Kruzick $1. West Allis, Wis. Frank čandek $1. (Poslal Louis Barborich.)
Sharon, Pa. Frank Kramar $1. (Poslal Joseph Cvelbar.)
West Frankfort. III. Frank Jesh $1.65.
Herminie, Pa. Po $1: Anton Zornik. Andv Bcrtl, John Fradel, M»-ry Fradel (slednja dva iz Latrobe), Matt Maurovich (Greensburg) in Neimenovan (Vestaburg); Martin
idej — do načel, za katere ne smemo biti nikoli preutrujeni,
Kar se tiče "opazovalcev", poznam med njimi tudi take, ki Ba*c (Mcadowlands) 65c, skupaj
$6 65. 4Poslal Anton Zornik.)
•Los Angeles, Calif. Frank Novak $1.
La Salle, III. Ant. Udovič $2.50. Cleveland, O. Mary Zaverl $1. (Poslal Anton Jankovich.)
Chicago, III. Po $10: Vincenc .Jurman in Rose Jurman; Felix Strumbelj $5. (Vsi trije v Clevelandu), skupaj $25. (Izročila Angela Zaitz.)
Canonshurg, Pa. Mrs. M. Teka-vec $1. (Izrodil Frank Zaitz.) Staunton, III. Anton Ausec $1. Clarendon Hills, III. Andy Bertl $3; Matt Drab $1 (oba v Herminie, Pa), in Frank Ometz (Dar-ragh, Pa ), skupaj $5. (Izročil Jo-Sko Oven.)
Bridgeport, O. Martin Koss, Sr., 65c. (Poslal Joseph Snoy.)
Skupaj $57,95, prejSnji izkaz $470.43, skupaj $528.38.
so dobri insultisti, nikdar pa premišljeni ocenjevalci, še manj pa, da bi stvarno sklepali o tekočih dogodkih.—Kaktus.
Na čeikem ne bo nobenega nemškega lista
Dočim so bili Nemci v predvojni Čehoslovaški popolnoma enakopravni in imeli vse jezikovne pravice v krajih z večino nemškega prebivalstva tudi na sodiščih, pa so sedaj ob vse. Pred vojno so imeli dnevnike in vsake sorte druge publikacije, sedaj pa ni dovoljen tam noben nemški list. Pa tudi potrebni niso. Kajti načrt češke vlade določa, da se naj veliko večino, oziroma domalega vse Nem-
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR..KFKNOVO
//
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
"English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
//
Naročila prejema
PRCLETAREC
2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
- - KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *

KOMENTARJI
"Domobranci" niso in ne morejo biti "slovenska narodna vojska". James Debevec bi to lahko razumel in vedel, namesto da dopušča v kolonah svojega lista braniti čete, ki so pod Rupnikovim poveljstvom in z Rozmanovim blagoslovom prisegale zvestobo firer ju "Vele-nemčije".
Rev. Gabrovšek se kajpada lahko huduje, ker bo — kakor izgleda, moral v bodoče živeti bolj od svetih maš kot pa od politike. Tam je bil politično velik mož v vlogi tajnika klerikalne Slov. ljudske stranke, in pomenil je veliko tudi v klerikalnih gospodarskih ustanovah. Biti le duhovni pomočnik pri sv. Vidu in pisati v "A. D." ni kaj posebno velika šarža. Ampak živi se. Če pa se bi ti gospodje tukaj rajše držali SANSa, namesto da so zakoko-dakali za "domobranci" in o-pravičevali njihova izdajstva nad narodom, bi se sedaj lahko častno vrnili in morda bi nekateri dobili celo svoje stare službe nazaj. Tako pa so sedaj grob njihne SLS prerastle koprive, kakor je pisal Izidor Cankar, in celo otroci njenih voditeljev se jih s sramom spominjajo.
Slovenija je v procesu brez-primerne reformistične in socialne revolucije, s katero se bo pognala v napredku daleč naprej, če jo izvede. Da je le ne bi kdo povedel nazaj v kak "moderniziran" klerikalizem.
Pokojni E. V. Debs je učil, da je rešitev naroda stvar naroda ^smegaT^lHovenlji se Ji to njegovo načelo sijajno izpričalo. Delavcem v Ameriki je ta nesmrtni boritelj tlačenih in izkoriščanih vedno poudarjal: "Jaz nisem Mojzes, ki vas bi mogel povesti iz puščave v deželo sladke mane. In tudi ako bi bil, bi se potem dobil kak drug Mojzes, ki vas bi povedel nazaj v puščavo." S tem jim je predočil resnico, da le razumen narod, le razumno delavstvo si lahko kleše pot v svobodo. Ako mu je dana od zgoraj, je ne bo dolgo imelo. Kajti kot bi mu jo kdo od zgoraj poklonil, tako bi mu jo kdo z vrha prav tako lahko vzel.
Belgijski Leopold je v minulih tednih pokazal, da se lahko zelo navdušeno in energično bori za svoj tron, dočim ni proti Hitlerju nikoli pokazal kake ognjevitosti pač pa klecnil pred njim in se mu podal z vso mogočo brzino. Ako bi belgijsko ljudstvo hotelo v tem vprašanju pametno ravnati, bi dinastijo odslovilo in se oklicalo za republiko. Cemu treba trošiti par milijonov dolarjev na leto za vzdrževanje kralja in njegove žlahte, ko nima ljudstvo ni-
ti vinarja koristi od nje,
Diktator Franco je 'reorganiziral svojo vlado in Španijo proglasil za monarhijo, toda pre-tendanta dona Juana, ki vese-Ijači v Švici, ni poklical nazaj. Franco bi rad sam imel vse vladarske posle, pa ga mika postati i regent v imenu kakega nedoraslega otroka iz družin tekmecev, ki se potegujejo za to zares dobro službo. Naroda kajpada nihče ne vpraša, ali hoče kralja ali ne. Tudi zavezniki ne pritiskajo na Franca, da naj bi to vprašanje demokratično rešil, n. pr. z referendumom in dovolitvijo svobodnih volitev poslancev v parlament.
Španija ima samo dve alter nativi, je dejal lani newyorški nadškof Spellman, ki je nekak neuradni ameriški diplomat. Ali bo komunistična, ali pa Franco va (to je, klerofašisti-čnaK Cerkev v Španiji se boji republike, ker bi ljudovlada iz vedla socialni preobrat. To je hotela, pa sta ji načrt preprečila Mussolini in Hitler, pri čemer imajo tudi demokratične dežele, posebno angleška in
ameriška vlada, veliko "zaslu-
__ »>
ge .
Alberto Martin Artajo je v
"reorganizirani" Francovi vladi minister za vnanje zadeve. Ker ima Španija z inozemstvom zelo veliko opravka, posebno z latinsko Ameriko, pa z vsem katoliškim svetom, z Anglijo in Afriko, je to zelo važna služba. Artajo je bil do tega imenovanja vodja katoliške akcije v Španiji in s tem lajiški glavar katoliške cerkve v Francovi deželi. Pravi, da ker noče mešati politike s cerkvijo, je izstopil z vodstva Katoliške akcije in kardinal v Toledu je imenoval Al-redo Lupeza na njegovo mesto. Ampak tudi to slepomišenje ne more skriti resnice, da je "novi" Francov kabinet še bolj fašističen kakor pa je bil.
Svet se je že v prejšnji vojni naučil resnice, da niso nobene službe tako nepotrebne, potratne in škodljive kot tiste, ki jih imajo "vladarji po milosti božji". Zato so žc popolnoma dis-kreditirane, razen morda, da je še kaj spoštovanja do njih v škandinavskih deželah in najbolj pa na Japonskem, kjer je mikado smatran za božjega sina in verskega poglavarja ob enem. Poleg na Japonskem ima monarhizem najjačje korenine še zmerom v Angliji. Drugače pa se bi radi v Evropi, z morebitno izjemo Nizozemske, dvorov čimprej otepi i.
De Valera je v parlamentu označil Irsko za republiko, čemur so se mnogi jako čudili. Pa je nekaj dni pozneje pojasnil, da je Irska bistveno republika le na znotraj, na zunaj pa jo za-


t

k
NA LEVI AMERIŠKI VOJAK, na straži proti japonskim vojakom, ki so bili iignani i nasprotnega brega In se mu podali.
bedo težko predstavljati," pravi Sergejčič. "Ampak ako bi ljudje, ki opravljajo relifni urad v Washingtonu, D. C.t mogli pogledati v Liko, ali v Bosno, bi razumeli..." Dodal je, da bi videli tudi, s kakšnimi silnimi napori si ljudje v Jugoslaviji skušajo pomagati iz pomanjkanja. Delajo kolikor jim dopuščajo moči, popravljajo pota in mostove in poljska dela, ki jih je prej opravljala živina, izvr-
šujejo sedaj sami, kjer so ob vole, konje, osle, mule in stroje.
Isti uradnik pravi, da v najbolj prizadetih krajih jedo otroci kvečjemu vsak drug dan in Še tisto je nezadostno. "Naravno, da umrljivost v takih razmerah naglo narašča," je poudaril. "Vojna je bila svetovna borba. Naj bo tudi relifna akcija vzajemna vseh združenih narodov," pravi Sergejčič, "ker to je naša skupna odgovornost."
KAJ JE DEMOKRACIJA?
stopa angleški kralj, kot vse druge dominjone Velike Britanije. Ampak zastopa jo le teoretično. Če bi kraljeva beseda nad Irsko kaj zalegla, bi ne mogla ostati nevtralna v prid Nemčije skozi do konca vojne v Evropi.
V Madridu so 18. julija praznovali deveto obletnico fašističnega upora, ki je strmoglavil republiko in dal Španiji diktatorja Franca za poglavarja. Ampak to je bilo prvič, da ni bilo običajnih parad in svečanosti in da Franco ni proslavil tega dneva. Ampak to še z daleč ne pomeni, da je fašizma v Španiji konec. Je še utrjen in bo ostal, dokler ga bosta tole-rirali angleška in ameriška vlada. Sploh se mora največ njima zahvaliti, da je še tam kjer je.
Jugoslavija je končno le dobila prestolonaslednika. Kra-
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI s PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Naročnin* ao Zdrolcno državo (Ima Ckkaga) I« Koaado $6.00
ao Ido; $3.00 sa pol lota t $1.50 mm Imtrt lota t m Chicago la Cicaro $7.SO u colo loto) $3.75 aa pol lota t aa iooaoMttvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
20.17 $o. Latrhdil« Avenue Chieatfo 23« Illinois
		wiv «	L ki i	rrr j , i. J	\ " i.
ljici Aleksandri se je 18. julija rodil v Petrovi vili v Angliji deček, ki bi po dednem pravu imel postati kralj Jugoslavije čim bi mu oče umrl. Ampak ne izgleda, da bosta kralj Peter in njegov prestolonaslednik imela opraviti v Jugoslaviji še kaj drugega kot prejemati čeke.
Maršal Henri Peta in je pripravljen na veliko obravnavo, v kateri mu misli tožiteljstvo dokazati, da je izdajalec Francije. Bila je že parkrat odložena in zdi se, da se je boje toži-telji bolj kakor pa toženec. Kajti v svoji obrambi se bo Pe-tain skliceval na intrige, in če bodo pričanja smela v javnost, bodo bolela mnoge v zavezniških deželah bolj kakor pa Pe-taina, čeprav vsi vedo, da je kriv.
V	Moskvi sprašujejo, čemu se vladi v Londonu in Washing-tonu tako malo brigati, da bi tudi Pierre Laval bil prignan na zatožno klop vojnih zločincev. Pobegnil je v Španijo, od kjer ga Francija sicer hoče nazaj, a ne dovolj glasno in pa brez podpore ameriške in angleške vlade. Laval je eden najbolj zvitih diplomatičnih lisjakov stare sorte. Ako pride kdaj pred sodišče, se bo v svojo o-brambo skliceval največ na angleške in ameriške državnike in pa na skupno mešetarenje z njimi, z Mussolinijem in Hitlerjem proti "komunistični nevarnosti". To je menda vzrok, čemu je Laval še zmerom v Španiji. 2ivi razkošno in pod vestno zaščito, da se rrtu ne more približati nihče, ki bi mu u-tegnil storiti kaj žalega. Vlada v Franciji mu je imovino zaplenila, toda Laval ima visoke vloge v zlatu in v drugih vrednotah širom sveta in tudi sijajne zveze. Kajti on v zavezniških deželah ni edini, ki je bil ves čas na Hitlerjevi In Mussolini-jevi strani ter ruvaril proti USSR.
V	Trstu se je dogodila splošna stavka v protest, kot je bilo poročano po radiu, proti aretiranju komunistov. Kdo so bili aretiranci in kdo Jih je pograbil za roke, v tistem poročilu ni bilo razjasnjeno. A zdi se, da Angleži ponavljajo v Trstu ln Gorici nekako isto taktiko kot jo vodijo v Grčiji, s čemer se fvobodoljubnim elementom gotovo ne bodo prikupili.
K*v»*«aw M. Landis II. biča v Cllfcago Sunu ameriške okupatorske oblastnike v Nemčiji,
češ. da vzdržujejo v upravnih uradih Hitlerjeve fašiste namesto da jih bi obtožili za vojne zločince in obsodili. Za načelnika uprave na Bavarskem je ameriško poveljstvo imenovalo Friedricha Schaefferja, ki je bil s Hitlerjem že v prvem puču na Bavarskem. Za policijskega glavarja v Monakovu je naša oblast Imenovala polkovnika von Seisserja, ki ga protežirajo nacijski kapitalisti, torej isti ljudje, ki so od vsega početka financirali Hitlerjevo gibanje. Omenjeni časnikar piše, da je našim oblastnikom priporočil na visoko mesto ta dva in razne druge nacije kardinal Faulha-ber, ki še ni bil nikdar pristaš demokracije, kot ni bil kardinal Innitzer na Dunaju, čeprav sta se kregala s Hitlerjem. Kajti Hitler je hotel predvsem Te vele nemški fašizem, ta dva pa sta pomagala klerofašizmu. Ker ljudstvo v Nemčiji pod našo o-kupacijo nima še nobene besede. si s padcem Hitlerja ni glasom teh poročil nič pridobilo, kajti fašistični sistem na Bavarskem deluje zanje. Razlika je le, da je sedaj za svoje delo odgovoren ameriški, oziroma engleški okupacijski oblasti, prej pa je bil v vojni proti nam Ako hočeta ameriška in angleška vlada res demokratično Nemčijo, naj se prekine vsako ljubimkanje z naciji, naj se jih počisti iz političnih uradov in upravo pa izroči demokratičnim strankam, kakršne so obstojale prej, dokler jih ni Hitler zatrl. V sovjetski zoni so že obnovljene, čemu se jih bi branili Amerika in Anglija, ko se vendar ponašati za najbolj demokratični deželi na svetu?
Grčijo, kjer pa jo je s svojim podpiranjem reakcije in rojali-stov pošteno za vozila. Zato na Grškem odlaga z volitvami, kajti če se bi vršile npr. to poletje in bi bile svobodne, bi zmagala zveza naprednih ali kot pravijo, "levičarskih" elementov.
Ker se včasi obregne ob angleško politiko v Grčiji tudi kak moskovski list, je iz tega sklepati, da sovjetska vlada s situacijo na Grškem in z angleško politiko v nji ni prav nič zadovoljna.
Arabci siti imperializma
Glavni problem Anglije v Sredozemlju so Arabci. Egipt npr. se je že dostikrat prizadeval, da se izkobaca iz angleških kremljev, a dosedaj je to bilo še brez uspeha. Pred par meseci se je na iniciativo egipčanske
Skrb Angležev za nadvlado v Sredozemlju
(Nadaljevanje s 1. strani.) kanal; ki je tudi pod francosko kontrolo je sedaj le angleški prekop. Kajti Anglija je nad njim — začasno morda — absolutna vladarica.
Pod vlado Anglije je izhod iz Sredozemskega v Rdeče morje in na Atlantik. A ob enem Anglija hoče pod svojo kontrolo tudi vsa obrežja, posebno od kar je Francija le država "drugega reda." Italijo si je že prilično uredila za svojo sfero, čeprav ni ta njena pridobitev še nič kaj trdna. Kajti Anglija podpira v Italiji stare privilegije. Če bodo ob volitvah obnje, bo nova Italija bržkone rajše iskala zaslom-be v Moskvi kakor pa v Londonu ali v VVashingtonu. Sploh je Italija sedaj trn v peti Anglije. Pomagala ji je pod Mussolinijem bolj kot pa ji bi mogla danes. Kajti takrat si je želela v nji "protikomunistično" vlado in prav tako je hoče sedaj, a izbera je težja. V tistih letih so angleški toriji s Churchillom vred slavili Mussolinija, sedaj pa morajo ali pomagait preostankom fašistične reakcije, ali pa levičarskim strankam. Angleški foreign office nič ne skriva, da drži s kraljem in Vatikanom. Podpira stare privilegije ln v vprašanju Primorske se je izkazal za naspotnega pravičnim zahtevavm Jugoslavije.
Politična zmeda V C.fčlji
Kakor Italijo, si Anglija lasti za svojo sfero vpliva posebno
vlade vršila v Kairu konferenca zastopnikov arabskih dežel, toda so Angleži toliko pazili nanjo. da jim ni storila še nič škode.
A ker je sedaj Rusija postala tako važna sila. si veliko a-rabskih voditeljev prizadeva dobiti njo za zaščitnico. To je Moskvi všeč. Kajti z Anglijo ima veliko starih navskrižij. In vrh tega se Rusija prizadeva priti po tej vojni na bolj svobodna morska pota.
V Črnem morju ji je to mogoče skozi turške ožine. In ker je bila Turčija vse preveč naklonjena Hitlerju, ji Moskva tega ne bo pozabila. Pogodba prijateljskega *sožitja med USSR in Turčijo je Moskva pred par meseci preklicala in zahteva nov dogovor, v katerem bo morala Turčija postati dežela sovjetske sfere. Anglija pa bi rada to na kak način preprečila. Diploma-tična ter ekonomska spletkarjenja so dobila radi tega svoj delež časa tudi na konferenci v Potsdamu. Kako so se sporazumeli, to pa bo pokazala šele prl-hodnjost.
Jugoslavija v silni potrebi za iivlla
(Nadaljevanje s 1. strani.) živeža, določenega pa ga ji je bilo od UNRRA 561,720 ton. On meni, da so tudi Poljska, Čehoslovaška, Grčija ln Albanija dobile veliko manj hrane kot pa jim je bilo obljubljene.
Bivši newyorski governer Lehman, ki je glavni načelnik UNRRA, prav tako dobro čuti potrebe od vojne in razdejanja prizadetih dežel, kot sovjetski Inženir Sergejčič, a ne moreta pomagati. Tovornih avtov ni, zaloge živeža pa leže v pristaniščih. Razdeljevanje je zelo slabo organizirano. A Lehman pravi, da tudi če bi bila prometna sredstva veliko boljša kot so, je lakota tolikšna, da se ji bi s sedanjimi dajatvami ne moglo priti do živega.
"Neuradno" on prijema posebno Kanado in južnoameriške republike, češ, da so dale in da dajejo le neznaten odstotek od kvote, ki so jo originalno obljubile prispevati. Pretil je, da bo resigniral, ako se prizadete vlade ne bodo svoje odgovornosti v skupni relifni akciji bolje zavedale.
"Washlngton daleč od Evrope"
"Ako bednih, ki so onemogli od glada, ne vidiš, si je njihno
V	sedanji vojni se govori o demokraciji še celo več kot pa se je v prejšnji vojni. Tolmači pa jo le malokdo izmed vladajočih tako kakor bi se jo moralo, ampak večinoma po svojem okusu.
Eden največjih demokratičnih mislecev in graditeljev demokracije je bil pokojni čeho-slovaški predsednik Tomaž G. Masarvk.
V	eni svojih razprav je demokracijo takole razložil:
Demokracija pomeni dva nasprotujoča si pojma, demos — pomeni ljudstvo,' kratia — pa vlado. Demokracija je torej vlada ljudstva. Važno je pa, na katerem iz teh dveh pojmov leži naglas in poudarek, ali na ljudstvu ali na vladanju. Demokracija torej ne pomeni vladavine, temveč ljudsko samoupravo. Pri demokraciji gre samo za upravo, administracijo, medtem ko je zgolj vladanje ves cilj aristokracije. Nasproti si stojita torej upravljajoča demokracija in vladajoča aristokracija.
Dandanes zahtevamo v pravi demokraciji najprej stvarnost v njeni upravi. Politika ne sme biti po naših pojmih samo neka spreminjajoča se umetnost, temveč v prvi vrsti znanost Moderno demokratično gibanje je z znanostjo organsko zvezano, seveda ne z znanostjo uče-njaških in profesorskih manda-rinov. Naše geslo bodi: mislimo ln opazuj mo svet s političnega stališča!
Ves političen razvoj ima koncem koncev svoj izvor v nravstvenem presojanju, da je demokracija gibanje proti nasilju. Kaj pa je aristokracija drugega, kakor nasilje? Borba proti nji, to je demokracija.
Pod današnjo demokracijo razumemo, v nasprotju s podobnimi starejšimi nazori, tisto gibanje, ki se je razvilo iz velike francoske revolucije. Z geslom: svoboda, enakost in bratstvo, je ta revolucija proglasila suverenost ljudstva nad absolutizmom in monarhizmom in s tem uzakonila naravne pravice človeka in državljana. Ta moderni de-mokratizem je enostaven in razumljiv in zgodovinsko uperjen proti aristokratični oligarhiji.
Demokracija pomeni: ljudstvo dvigati, ne se k njemu ponižati. Ne smemo se mu laskati in mu ustrezati s trenutnimi, kratkovidnimi priboljški po želji mase.
Zlo moramo premagovati z dobrim. Zavračati moramo vsako nasilje in sicer dosledno, drugače ne bomo prišli daleč. Braniti se smemo, to je potrebno in se tudi moramo braniti.
V skrajnem slučaju tudi z*železom, ali, izogibati se moramo aktivnega nasilja.
Monarhizem je najvišja stopnja aristokratizma. Tu gre torej za razmerje med aristokratiz-mom in demokratizmom .
Demokratizem pozna ne samo politično enakost, ampak tudi gospodarsko-socialno, moralno, religijozno in sploh duhovno enakopravnost. Lju J je si hočejo biti kolikor mogoče enaki. Neka gotova neenakost — po nadarjenosti, administrativnem položaju — se razume sama po sebi. Zahtevamo bratsko, ne samo pri kruhu, ampak tudi v pravicah, v izobrazbi, v morali in religiji. Ne sme biti aristokracije duhovnikov, učenjakov, politikov in kapitalistov. Z eno besedo: demokratizem je takorekoč religijozni svetovni nazor, ki se priznava k politični, gospodarski, duhovni in nravstveni enakosti.
Zahteve demokracije moramo na vseh poljih uveljavljati. Zmotno je misliti, da se pehamo samo za krušnim demokratizmom. Enakost in bratstvo moramo iskati povsod: v zakonih, v religiji, v morali in v
vsem duhovnem življenju.
Zahtevamo demokracijo znanosti, nravnosti, religije: zahtevamo vlado ljudstva nad teo-k racijo.
Demokratizem je torej v svoji skupnosti nov svetovni nazor. Kdor hoče biti resnični demokrat, mora postati nov človek.
Angleške izgube v moštvu večje kot naše
Izgube Anglije in njenih do-minjonov so znašale od početka vojne septembra 1939 pa do konca maja to leto 1,427,634 mož.
Izmed teh je bilo 532,233 ubitih ali pa umrlo vsled ran in pa takih pogrešanih, da se jih šteje bed umrle. Torej nad pol milijona ubitih in umrlih.
V prvi svetovni vojni je Anglija s svojimi dominjoni vred izgubila nad en milijon mož, torej skoro še enkrat toliko kakor sedaj.
Prebivalstvo imperija Velike Britanije znaša 539,870,000 duš.
UNRRA Italiji veliko pomaga
Iz urada zavezniške relifne organizacije UNRRA je bilo poročano, da znašajo nadaljne po-šiljatve — največ živila — namenjene v pomoč ubožnim materam v Italiji — petdeset tisoč ton, in do konca junija pa so znašale 77,000 ton.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS
w v
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL
SLOVENCI V NEMČIJI
V Ameriko prihajajo številna poročila o Slovencih, katere je Hitler izselil iz raznih delov Slovenije v Nemčijo, kjer so morali služiti kot delavci-suž-nji v tovarnah, premogovnikih
naj bodo poslana na: Sgt. Charles W Karr, 39724207, Co. A— 634 T. D. Bn., APO 403, c/o Postmaster, New York, N. Y. KAJ PI&E SGT. KARR i Na Bavarskem, Nemčija, ■ 23. junija 1945.
in na deželi ter pomagati pri	Dragi g. Adamič: delu za zakladanje nemške voj- j Upam, da mi dovolite sporo-
ne mašine. Na tisoče naših ljudi	čiti vam svojo izkušnjo, katera
je tudi bilo odpeljanih v kon-	mislim vas bo zanimala, kakor
cen t rac i j ska taborišča kot poli-	tudi ljudi, ki so povezani s tem
tični ujetniki in mnogo izmed	dogodkom,
teh je pomrlo.	Nahajam se v vojaški slu-
Danes obstajajo po raznih	žbi v bavarskem delu Nemčije, delih Nemčije številna zbirali-(blizu visokega hriba "Hessel-
šča, kjer ameriške, angleške in	berg". Moja kompanija se na-
ruske vojaške oblasti skrbijo za	haja v majhnem mestecu in
te nesrečneže in jih pripravlja-	stanujemo v Wassertrudingre-
jo za povratek v domovino.	nUf ki je samo šest milj od tega
Mnogi imajo svoje sorodnike	hriba. Ta hrib omenjam iz raz-
tudi v Ameriki in želijo imeti	]0ga. ker je tam taborišče pre-
poročila o njih Naš častni pred-	seljencev, kjer se nahaja kakih
sednik Louis Adamič je prejel	300 Slovencev. Taborišče se na-
nekaj pisem od ameriških voja-	haja v gozdu blizu vrha Hessel-
kov, ki so se sestali s temi slo-	berga. in je samo 65 milj jugo-
venskimi brezdomci in želijo	vpadno od Nurenberga. Obve-
Adamiču sporočiti svoje vtise o	sčtn sem, da je mnogo takih ta-
naaih rojakih. V naslednjem	borisč za preseljence po vsej
objavljamo izčrpke iz dveh ze-	južni Nemčiji; to taborišče se
lo zanimivih pisem.	smatra za izredno prijetno. Ta
HOTELI SO JIH PONEMČIT1	hri.b 80 Nemci PreJe M
Mrs. Anna Simon iz Seattla,	vežban^e Pilotov za brezmotor-Wash., piše tole: "Nevem komu!na ,etala <*}M«r«>. ker ima zelo
ČETA AMERIŠKIH spanje ki počitek.
VOJAKOV, ki so dobili pa dobljeni bitki nekje na Faeifiku nekoliko časa sa
bi naslovila te vrstice, ki bodo gotovo zanimale Louisa Adamiča. Moj sin. prostak v ameriški vojski, služi v Nemčiji. 2elim prepisati iz njegovega pisma par vrstic:
. . V neki vasi so bili v la-gerju Alzacijci in Lorenci, ki so bili pod sumnjo, da niso 'dobri' Nemci. Namen je bil ponemčiti jih. Na njihovih kartah je bilo napisano "Verdeutsehungs-fahig" (sposobni za ponemče-nje). V isti vasi je bilo taborišče, v katerem se je nahajalo 200 Slovencev. Njihov položaj je bil isti. Nekateri izmed njih so vedeli o Louisu Adamiču in bili so najbolj bistroumna skupina ne-Nemcev, kar smo jih do tedaj naleteli..*
Iz teh vrstic je razvidno, da je bilo v tej skupini največ slovenskih intelektualcev, ki so poznali ali slišali o Adamiču Žal, da ta Amerikanec ni navedel imen.
SLOVENCI V HESSELBERGU
Hesselberg je malo taborišče 65 milj jugozapadno od Niiren-berga na Bavarskem. Tukaj se nahaja 300 Slovencev, največ iz Koroške. Naslednji imajo svoje rojake ali znance v Ameriki in jih iščejo:
Alojz Sega iz Krikega išče Marijo Tomažin, Meadowlands, Box 85, Pa.
Družina Močilnik iz Libuč pri Pliberku, Koroška, išče Pavla Kumerja, Milwaukee, Wis.
Družina Brugger iz Brda, Koroško, išče Valentina Brugger-ja, Vincenca Rautarja in Franka Rautarja, vsi trije iz Mil-waukee.
Družina Trabesinger iz Loge-vasi, Koroško, išče Andreja Mo-sierja, ki se nahaja nekje v lili-noisu.
Družina Sušu iz Hodiš, Koro-' ško, išče Alberta Schelandra iz Chicaga.
Družina Lepušič iz St. Jakoba, Koroško, išče Marijo Stor-nik iz Chicaga.
Janez Klanšek iz Komende, Gorenjsko, išče Franca Prose-na iz St. Louisa. ' Pisma za omenjene rojake
pripraven obronek za spuščanje takih letal. Okolica je vsa ravna, polna rodovitnega polja, kjer raste lepa pšenica in seno, kamor so se letala spuščala.
V	tem taborišču so nekdaj stanovali ti letalski učenci, a je bilo sedaj oddano Slovencem za zbirališče vseh ljudi, ki so bili raztreseni po tej okolici kot suženjski delavci zadnja štiri leta. Člani večine družin so zopet skupaj po tri ali štiriletnem delu na kmetijah, v trgih in mestnih tovarnah. Taborišče je razdeljeno v tri velike barake, ki ima vsaka po šest sob, razen ene, kjer se nahaja dvorana za zabavo, na drugem koncu pa velika kuhinja. V teh dveh barakah so ljudje razdeljeni po raznih sobah in vsaka služi povprečno za 25 ljudi. To je precej tesno in po vojaškem načinu.
V	sredi Uboriica je velik vrt poln različne zelenjave, ki so jo ljudje posadili. Sedaj vživajo to solato, čebulo in redkvico. V sredini pa veličastno plapola jugoslovanska zastava z zvezdo, kot bi jo hotel videti Tito, ako bi bil tukaj.
Meso in kruh preskrbujejo krajevne vasi, katerih odgovornost je paziti, da dobi vsaka oseba prave odmerke. Tukaj imajo le en voz in enega konja, s katerim vozijo dnevno po potrebščine v bližnji trg. Meso je servirano po enkrat na dan, hrana za zajutrek in večerjo pa je precej lahka Edina stvar, ki jo res pogrešajo, je kava — kot jo imamo Amerikanci vsak dan. Vse se kuha v veliki kuhinji, kjer se nahajajo trije veliki kotli in velikanski štedilnik za kuhanje hrane za 300 oseb. Jedel sem zelo okusno pripravljeno jagnjetino, ki so jo ti Slovenci skuhali — in to je dokaz, da naši ljudje vedno najdejo jan-ca, pa naj bodo kjerkoli.
Družine imajo precej otrok. Zdravje je v splošnem dobro, kajti ljudje se držijo čisti in snažni, kolikor je pač v Nemčiji danes mogoče. Vojaške oblasti nudijo ljudem vso mogočo
zdravniško oskrbo, toda zaloga in oprema je zelo pičla.
Zbral sem imena nekaterih ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki. Ta seznam tukaj prilagam, da bodo njihovi sorodniki vedeli o svojcih v Nemčiji. Omeniti želim tudi dejstvo, da sem tem ljudem pokazal revijo "Liberation". Najprej so hoteli videti sliko maršala Tita.
Prosim, objavite to poročilo in imena ljudi v vaših listih in biljetinih.
Želeč vam vse najboljše, ostajam
, Sgt. C. W. Karr.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO.
Tal. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
•♦♦iimMMMIMMMMMM»IMMMMM»#llllllllt»<
DR2ITE CENE ŽIVILOM NIZKO
Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju1 proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljen jc določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.	i
OFFICE OF VVAR INFORMATION ,
ZALOGA BROŠURE IZČRPANA
Zaloga brošure "Slovenija v borbi za svobodo" je pošla. Nekaterim naročilom torej ne moremo vstreči. Ta bomo zadržali toliko časa, da se uvidi, če je vredno založiti novo izdajo. Sporočite torej tajniku krajevne podružnice ali pa v naš urad, koliko iztisov bi še naročili, če bo brošura drugič natiskana.
V	zalogi pa še imamo revijo "Liberation*', katero lahko ta-kaj odpošljemo.
SHODI IN GOVORNIKI
Proslava Slovenskega dne v Clevelandu dne 8. julija, ki se je vršila pod pokroviteljstvom skupnih SANSovih podružnic in priključenih kulturnih društev, je bila množična manifestacija slovenskih Amerikancev v prilog borbenega slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije. S tem je slovenski Cleveland javno demonstriral, na kateri strani prerojene Slovenije stoji ter dejansko dokazal, da ne podpira onih ubežnih elementov in njihovih slug v Ameriki, ki bi radi Sloveniji in Jugoslaviji preprečili s krvjo pri-borjeno svobodo, edinstvo in bratstvo narodov Jugoslavije.
Glavna govornika sla bila dr. Slavko Zore, svetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Wash-ingtonu, in Stane Krašovec. član jugoslovanske delegacije na konferenci v San Franciscu, ki sta govorila v imenu Slovenije in Jugoslavije; v imenu SANSa sta govorila častni predsednik Louis Adamič in predsednik Etbin Kristan.
V	imenu detroitske naselbine je shod pozdravil brat Jože Menton in izročil tajniku SANSa $200 za politično akcijo. Iz Detroita je dospelo v Cleveland še par drugih naših članov, kot so prišli naši ljudje iz Pennsyl-vanije in drugih krajev. The Cleveland Press je ugotovil, da je bilo na shodu nad 5000 ljudi 7- in to število ni pretirano.
V	Imenu SANSa izrekam cle-velandskemu odboru prisrčno zahvalo za izborno delo, vsem posetnikom pa našo hvaležnost za tako številni obisk. G. Krašovec Je sedaj že v Sloveniji in gotovo ne bo pozabil povedati, kako verno ga Je narod poslušal na proslavi Slovenskega dne v amerikanski Beli Ljubljani.
V	nedeljo 5. avgusta prireja podružnica št. 51, Barberton, Ohio, proslavo Slovenskega dne Prireditev se bo vršila v prostorih L. Novaka v Shermanu. V imenu SANSa bosta govorila Leo Kushlan, član izvrševalne-ga odbora, in častni odbornik dr. F. J. Kern.
O JUDEŽIH
Dr. Metod Kikuž, bivši škofijski tajnik in glavni verski referent pri Slovenski narodni osvobodilni vojski in partizanskih odredih, je napisal za letošnjo
Veliko noč zanimiv članek pod naslovom "Judež". Ta članek je prikladen za vse Judeže, tudi za one v Ameriki—okrog Ameriške domovine in Obeora—ki med nami širijo propagando, ki prihaja naravnost od ljudi, od izdajalcev, katerim je dr. Mi-kuž "posvetil" svoj članek. Takole je zapisal: .
"Kmalu bo Velika noč. Kot po vsem svetu, bodo tudi pri nas po cerkvah prebirali pasijon, kjer je zapisana žalostna zgodba o Judi Iftkarijotu. Kako bo takrat pri srcu vsem tistim, ki bodo morali spoznati in videti v tej ogabni osebi samega sebe in v njenem Ae bolj ogabnem dejanju svoje delo —- izdajstvo? Morda, pravim morda, bo tako, kot je bilo Judežu v noči med prvim Velikim Četrtkom in Velikim petkom
Komu dopadljivo delo je izdati sovražniku v roko svojega bližnjega, svojega brata, svoj dom, domačo vas in svoj narod? Kako malo bi nam mogel sovražnik, te bi ne bilo tebe, slovenski izdajalec' In ta izdajalec je sa bore judeteve groše prodal sebe in s svojim prodanim prstom pokazal na to. kar je bilo nekdaj njegovega, svojega lastnega brata in sestro, mamo ln ofeta. Nič drugega si ni mogel misliti pri tem, kot le pobijte jih, ne maram več ne enega ne drugega. Več kot gotovo je, da jih v resnici ne mara. saj mu je bila njihova poštenost, dobrota in ljube sen močan trn v peti, ker ni sam hotel biti nikdar ne dober ne polten Prav zato je izdal vse to. ker mu je bila neprestano živa vest in nepretrgan opomin njegovemu napačnemu in zgrešenemu življenju.
Ne jokamo in tudi hudo nam ni za nobenim izdajalcem. In narodu ni ne danes ne jutri žal, da jih bo izgubil. Kajti njegova last in vrednost so prenehali biti že pred leti, ko še ni bilo nobenega vidnega sovražnika. te takrat so bili vsi ti ljudje hudobni in ničvredni, tako, da je nad njimi zmajal z glavo vsak dober in polten človek! Ce pogledamo njihova imena in obraze in če smo poznali njihovo prejšnje življenje, moremo danes povsem mimo reči, da ni prav nič čudnega in da je prav razumljivo, da so zašli na tako pot. Tudi ta krat, ko jih je domovina dvakrat klicala na pravo pot in jim dvakrat ponujala roko v spravo in od puščenje, smo vedeli, da bodo ostali to, kar so, gluhi, nesprejemljivi za dobro in odpuščajočo besedo, fte smejali so se nam in se norčevali iz nas.
sničuje vsak dan pri vseh slovenskih izdajalcih. Njihova prva in v volji in v srcu nepoboljšana tatvina ali drugi zločini so priklicali nove. ti zopet nove in — nazadnje so si spletli iz vsega tega še kot vrhunec vsega prežalostnega krono narodnih izdajalcev.
In konec teh ljudi? Vidimo ga vsak dan, ko pade izdajalec od poltene krogle našega borca. Morda muhasta usoda le izbira in nameni takega samo tistim, ki so manjši in z manjšo odgovornostjo. Vseh pravih in velikih izdajalcev, pa naj nosijo kakršno koli, magari generalsko ali duhovniško obleko, pa bo njihov konec podoben koncu njihovega velikega mojstra Judeža, ki se je obesil in tako umrl najbolj žalostne in grde smrti?"
Mirko G. Kuhel, tajnik.
VRAČANJE ZASUŽNJENCEV IZ NEMČIJE SE POČASI VRSI Do 5. julija je bilo zaveznikom mogoče poslati iz Nemčije v njih rojstne kraje šele 3,260.-000 delavcev, ki so bili pod Hitlerjem zasužnjeni v nji.
LISTNICA UREDNIŠTVA A. T., Oakland. — Bo objavljeno prihodnji teden, ker slika do te srede še ni bila izdelana.
SE NEKAJ O POKOJNEM
JOHNU MALNARJU Willard, Wig. — V prejšnji številki je bilo na kratko poročano, da je vsem priljubljeni John Malnar preminul. Pokopan je bil 15. junija ob velikem žalnem sprevodu. Bil je član od-sjeka št. 665 HBZ in druš. št. 198 SNPJ pa mu je postavilo svojo zastavo ob rakvi.
Značilno je, kuko so naši sosedje pomagali pri raznih delih na farmi, ko je družino poke j nika zadela ta težka nesreča. Vzajemnost brez primere. Dasi imajo ljudje v tem letnem času dovolj svojega posla, ki mora vse biti opravljeno ob času, so tudi to pomagali, da je šlo vse v redu.
Pokojni John Malnar je bil rojen decembra 1905 v West Mineralu, Kans. (Cherokee Coun-ty). Ko so se njegovi starši preselili na Willard, da poskusijo srečo s farmo, ki jo je bilo treba iz goščave šele ustvariti, mu je bilo devet let. Vrnil se je začasno nazaj še istega leta.
Pokojni John Malnar je bil človek zelo naprednih nazorov. ,Njegov brat Matt Malnar je zastopnik Proletarca. Pokojnika si ohranimo vsi, ki smo ga poznali, v častnem spominu. — P.
SEJA KLUBA ST. 1 BO V PETEK 27. JULIJA Chicago. lil. —- Ta petek dne 27. julija ob 8. zvečer bo v Slov. del. centru redna seja kluba št. 1 JSZ. Na nji bo tajnik podal finančno poročilo o našem zadnjem pikniku in podana bodo razna druga poročila. Po končanem dnevnem redu bo Frank Zaitz poročal o aktivnostih SANSa in ZOJSA z ozirom na sedanji položaj in o relifni akciji. Potem bo splošna razprava. Vsi dobrodošli. — P. O.
IZKAZ 300-TERIH
Na priporočilo Joškota Ovna in več drugih se je kvota prispevateljev pod gornjim naslovom zvišala iz dve na tri sto. Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji za njegovo razširjenje. Drugi prispevki so priobčevani pod običajnim naslovom "Tiskovni sklad Proletarca".
....... ........ XX. IZKAZ ..............
Dr F J. Arch, Pitts-
burgh, Pa.	$ 5.00
Skupaj	$ 5 00
Prejšnji izkaz 1,419,00
Skupaj " $1,424 00 V tem izkazu 1 prispe vatel j, prejšnji izkaz 275, skupaj 270 — Manjka do 300 fte 24 prispevateljev.
Opomba. — Kot razvidno se je krožek 300-terih izčrpal in ga z današnjo številko zaključujemo, razen ako se v bližnji bodočnosti odzove dovolj prispevateljev za ta sklad, da bi ga bilo vredno obnoviti. Vsekakor, iskrena hvala vsem, ki ste se odzvali klicu za zbiranje tega fonda, predsedniku upravnega odbora jugoslovanske delavske tiskovne družbe s. Joftku Ovnu.	Upravništvo.
V ANGLIJI SE FASISTIČNE SKUPINE OBNAVLJAJO V času vojne so bile v Angliji fašistične struje zatrte in nekaj njihnih voditeljih poslanih v koncentracijski tabor. Sedaj se spet obnavljajo, med njimi "Britanska unija fašistov," ki se po novem imenuje "Britanska unija narodnih socialistov."
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov P role-t srcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako ja ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
»ova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV-DAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v IU. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsed. niki Zedinjenih držav in Poedina države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Caaa knjižici iimo 50 c«r(«t • poštnino vrod.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2311 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL.
i\arorile
"My Native Land"
ki jo je spisal
LOUIS ADAMIČ
is Proletarceve knjigarne.
Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah.
No, in za temi nam danes res ni žal. Tudi sejalec, predno gre sejat, odbere žito in vseje samo dobro.
Hudoben človek, če nima nobene dobre volje popraviti se, ostane hudoben in takemu je kaj lahko postati in ostati izdajalec. Tudi Juda Iškarijot je bil tat in kradel je od skupnega apostolskega denarja in ta denar — čeprav samo 80 srebrnikov, vrednost zapuščene in neobdelane njive — ga je pripeljal na izdajalsko pot. Ali ne izdajajo in so izdajali vsi slovenski iada-jalci za denar? Bilo jim je le dovolj celo samo obljubljeno in potem nikdar izplačano plačilo. Zakaj? Ker so bili poprej alj tatovi ali uživalci vseh sort in oblik ln nepošteni ljudje. Rabili in navezani so bili na denar in sovražnik jim ga je dal Ne sicer veliko in povrhu še slabo obleko, slabo hra-no. slabo orožje in le veliko slabih rači. ta na tem pa lahko vidimo vso bednost In nevednost slovenskega izdajalca!
Morda jih sicer v cerkvah imenujejo Kristusove Junake ali kaj temu podobnega, a kaj jim to pomaga, če o tem niti sami niso prepričani in tudi gospod ne, ki jim to govori. Morda gredo tudi k spovedi in k obhajilu, • kmalu potem jim ni prav ni« ubiti nedolžnega «lo veka, posiliti leno «11 dekle, ln le mrtvim ictaknitt oči
Prepad, kliče prepad, je zapisano v sv. pismu. In to se bridko ure-Akroa Barberton: Mike Kopach.
CALIFORNIA.
Fontanat John Pečnik. Oaklaad- Anton Tomlit. Lo« Anf«)««: Frank Novak, ftaa Franciicoi A. Leksan.
V
COLORADO.
C rast »d Batta: Ant. Slobodnik. Ptaabla: Lurivig Yoxey. Wala«nburK ia akolica: Edward
Tomšič.
ILLINOIS. Ckicaga in akalica: Frank Bizjsk, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verkovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tavchar, La Salla la akolica t Anton Udovich
in Leo Zevnik. SprinefioMi Joseph Ovca in John
Goršek. Virdam Fr. Ilersich. Waultof«n No. Ckicago: Martin Judnich
INDIANA. Indianapoti«, Mirjr Stroj.
KANSAS. Arma: Anton Shular. .. Arcadia: John Shular. Wa#t Minerali John Marolt.
MICHIGAN.
Dalroit-Daarborat John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John Plachtar.
MINNESOTA. Baklt Msz Marti.
CkUkolir: Frank Klun.
Dulaik: John Kobi.
El> i Joka Teran in Jacob Knnstelj.
MISSOURI Hi. Louis: John Spiller.
A
MONTANA.
Butte: Anton Zugel.
Rast flalanat Joseph Kihellrh.
Radi Lodget K. firinoftnik. >
N?W J£R5EY. Elisabatht Amalia Obisk.
NEW M F. X ICO Oallap: Mary in Jennie Marlniek
NEW YORK. Gawn.de. J ame« Dekleva.
OHIO.
Bridgoport ia okolica: Joaeph Snoy in John Vites.
Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich ln Frank Hribar.
Fairport Harbor: Lovrenc Baje.
Girard: John Kosin in Andrew Kr vina.
Li«bon-Power Point: Jacob B organ L
Maple Heights: Frank Volkar.
Powkataa Poini, O.t John Guzel.
Warran: Joseph Ješ.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar.
Avella: Frank Bregar.
Craftoa-Mooa Raa: Jennie Jerala.
Canonsburg-Strabane: John Ter čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc.
E šport: Jos. Britz.
Foratt Cilji Anthony Drasler Jr.
Poiat Marion: Tony Zupančič.
Harminia: Anton Zornik.
Imparial: Frank Augaštin.
Joknstovrn In okolicat Andren Vi* drich, Ilija Bubalo in Frank Cvetan.
Latrobe: John In Mary Fradel.
Houston: Louis Britz.
Librarjn Nick Triller.
Maadowlandti Martin Baje.
Park Hill - Canameafk: Frank ?od N>jr.
Ren : Anton Stopar. ^
Skaran: Joseph Cvelbar.
Potovalna zastopnika sa Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Harmiaie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cve Un, Jakn«tawa.
. WA3HINGTON.
Saattla. Loctt Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Gravei Frank Kosem.
Star Citjr: Lawr»ncs SelaV
Thama«« I/en h« rt WtNinek.
W1SCONSIh.
MiUaakaa ia Wa«t Alliet Louis Barborich.
Skabaysan: Frank Stih.
Wiltard: Mike Krultz In Matt Mal-nar.
WYOMINQ.
Kemmerer ia akalkat Anton Tratnik in John H. Krtisnik.
Ročk Springs: Frank Remltz.
...............
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK
■ *
> aa
99 <
Staaa aa cala lata $6.00, pol lota $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in sa tajništvo je:
26S7 S. Lavvndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
..................
i
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posto|a Vodi jo Georae Marchoiv WGES, 1360 kilocycles.
MIMMMIIIIH
: BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Brond Street JOHNSTOWN, PA.
M #»»*■

m •
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN aad SURGEON 3724 W«st 26th Street
Tal. Crawfard 2211
OFPIOR nOURfl:
1 «30 «• 4 P. M. (Eseept Wed. and Sun.) • :S0 ta $:30 P. M.
(Ezcept Wed., Sat and Sun.)
Ro«. 221» So. Ridfaway Kw. Tel. Cr»wfard S440 If na antwar — C aR An.(in 5700
A Yugoslfiv Weekly Devoted Jo the
Interest of the Worken •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Edueational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1976.
P«blUk«d W««klT «1 2301 S*. L*w.d*U A v«.
CHICAGO 23, ILL , July 25, 1945.
VOL. XL.
PRIČE CONTROL IS STILL NEEDED
Because of much Congressional ballyhoo, some Justified some not, against administration blunders and abuses, the American consumers are getting sold on the dangerous thought that priče control and ra-tioning regulations could, and should, be scrapped even without vvait-
ing for V-J day.
We must, howcver, remember. the basic reasons for rationing and priče control. Then, if we're convinced that the need for the regulations has passed, we can talk of going back to the lavv of supply and
demand.
Priče control and rationing vvere established because war produetion decreased the supply of foodstuffs and other consumer goods. vvhile bigger vvartime incomes jacked up the demand. Without conami.*, we consumers would have serambled for the scarce commodities, bidding up the prices in a sort of a nationvvide auetion sale where each biddcr had desperate need for each item offered for sale.
Novv, after several years of vvar produetion and because of our recently-contracted obligations to feed vvartorn Europe (if we don't feed it, anarchy, chaos and revolution vvill follovv), our consumers' goods cupboard is barer than ever. And at the door of the near-empty euboard we the consumers avvait, most vvith war-savings-filled pocket-books. If the cupboard is thrown wide open, you can imagine vvhere the prices would.be in a very short time. That, friends, vvould be run-away inflation.
Not only do vve need priče controls novv, but every consumer must help protect the strueture from decay and internal collapsc thru inereasing violations. OPA reports that over-ceiling sales prices, by licensed stores as vvell as by out-and-out black marketeers, are al-ready adding one billion dollars annually to our national food bili. If sueh over-ceiling sales continue, and vve the consumers condone them, the priče and rationing reguiations vvill bccome meaningless. Inflation vvill be on us in dead earnest, vviping out your war savings in very short order.
We vvonder, Johnny Consumer, if you vvere so smart, from the longe-range point of view, vvhen you paid that unreasonably high priče for that blackmarket quarter of beef-
We urge 100% eooperation in the current Grocer-Consumer Anti-Inflation Campaign. To protect his postvvar living standards and his preciqus vvarsavings, every consumer should familiarize himself with ceiling prices, and refuse to pay even one penny over them,—The Co-operative Builder.
THE MARCH OF LABOR
03. BO*OS. Z4E<*ULA*LY /
lovv-cost
Eveflv MAN IS 0OON VVITH A AI6HT O* FREEDOM TO H iS PfRSO", WMk>4 NO OTHtA MAN MAS A f^vVfft OVEfK, Bl/T THE PP.EE DlSPO^AL Of IT LlES IN MIMSELF , *	,

IDO CAN M »t*S iOUt MAT « iMftON MAPf 0 if BCAR5 tu*% ONtON LA»ex.
When Finess Become o License to Cheot
Under any system of unenforceable laws, as demonstrated during prohibition, a fine in court eventually becomes a license. The trick of fining blind-tiger operators and gamblers so many times a year is so old that nobody remembers vvhen it started.
ki the liquor trade it has prevailed since the Government started taxi££ liquor. It vvas a recognized institution in Ohio 90 years ago vvhen Ihat state had constitutional prohibition at the same time that Cincinnati vvas becoming one of the greatest brewery cities in the vvorld.
Under O. P. A. burrocracy there vvere 18,000 convictions for violating O. P. A. orders during 1944 in Nevv York City. The average fine vvas around $10 to $20. These fines vvere "recognized as a license fee," according to Stanley Kretzer, vvho made a survey of the blackmarket meat trade for the Nevv York Board of Trade.
There has been a 600-percent inerease in the number of licenscj to meat slaughterers and vvholesale dealers in the Nevv York metro politan area under O. P. A. AU of vvhich adds up to the unmistakable fact that the privileges enjoyed under the O. P. A. fine systcm pay handsome dividends.— United Mine Workers Journal.
It Is o Condition Which Confronts Us
By KENESAVV M. LANDIS U in The Chicago San
"It is a condition vvhich confronts us, not a theory," said Grovcr Cieveland in one of his messages to Congress.
That's the fix we're in. We fight a vvar in the name of democracy. and then sit by helplessly vvhile three men get in a room and di-vide things up.
The same thing happened at the end of World War I Wilson, Clem-cnceau and Lloyd George wrote the peace treaty and Col. House left us a vvord pieture of their secret sessions in the front room of Wil3on's house in Pariš.
"There one might have seen President VVilson on ali fours, kneeling on a gigantic map spread upon thc floor and tracing vvith his finger a proposed boundary, other plcnipotentiaries grouped about him, also on aH fours.
It vvas the same at the end of thc Napoleonic vvars, vvhen Castle-reagh, Metternich and Alexander met at Vienna to carve up Europe. It has been the same aH through history.
We rc in much the same fix as the Romans vvere in the turmoil follovving the death of Ceasar, vvhen Anthony, Octavius and Lepldus met on an island at the confluence of tvvo rivers and divlded three continents betvveen them.
For three days the Roman Big Three met in a tent vvithout vvit-nesses, after submitting to a pre-liminary search for concealed vveapons. Of course, the compari-sion should not be carried too far.
It is not likely that Truman. Stalin and Churchill find it ne-cessary to frisk each other. And they have five continents to vvork vvith instead of three, vvhich should give them a greater sense of res-ponsibility.
But from a democratic stand-point, vve are not much better off.
Millions of men fought in th« European vvar, and vvhole peoples vvere engaged Yet after ali the blood and suffering, three men sit dovvn at a table and bar the door.
They let us knovv vvhat they had
for luneh The menu for the first day included haked ham; fried liver and bacen. smothered in onions; julienne potatoes; creamed spinach; string bcans; Jam, sliced fruit, cookies, mints, candies and cigars.	•
And correspondents are allovv-ed to teli us about the mobile re-frigerators provided for the Big Three, giving them access to iced melons, berries, tomatoes, lettuce hearts, and a varied choice of fresh meat.
This information ls better than nothing, and may give nevv hope to the starving people of the liberated eountries. But it is not ali that- vve fought for.
Here is the final argument again3t vvar as a method of settling disputes. Wars may be democratic, but there never has been a democratic peace
Here is the flnal argument for an effective international organization to keep the peace and settle the affairs of nations. It is the last frail hope of the peoples of the earth.
PUBLIC IS "GYPPED" ON SPURIOUS PEARLS
The Federal Trade Commision chargcd that a dozen business men and firms in Ncvv York, Chicago and other cities import imitation pearls from Japan and Spain, and use varipis tricks to hide their foreign origin.
Thus these importers, and re-tailers vvho seli the imitations, pass them off as real pearls and fool the public, the commission said.
It added that "many of the public have a decided preference for products of American manufacture instead of Japanepe origin.'*
That is a masterplece of under -statement.
UNIONS HELP Y0UR CHILDREN, TOO
Dixie Organization Issues Pamphlet Detailing What
Organized Labor ls Doing to Advance the South
One of the best pamphlets to have crossed this editor's desk on the ideals and objeetives of trade unionism has just come from an organization outside of the union movement—the Southern Conference for Human VVelfare.
A fevv prominent Dixie unionists are officers of the Conference, but in the main it is composcd of progreasive educators, ministers editors and others. dedicated to the advancement ol the South.
They believe that one of the most effective means of achieving sueh advancement is a strong labor movement, and the pamphiet just published is devoted to telling why.
It bears the arresting title of "For Your Chlidren, Too"—and, vvith the help of lavish illustrations of young tots, pounds home the point that unions. in fighting to bring about higher standards, are benefi^ng children most of aH, hclping to build a fuller, better, happier life for them.
Keynote of the message is that; "Labor unions are people, millions of people, vvorking together to improve living conditions for themselves and their children—and for you and your children, too."
• • •
At the outset the pamphlet punetures propaganda spread labor-hating organ izations, sueh as Dixie's ovvn mi »called "Christian American Association," that unionists at home havc let dovvn their brothers overseas by constant strikes.
"Only one-tenth of 1 per cent of man-hours in the United States ha* been »acrificed during thi* vvar becausc of trikes," thc pamphlet declares. "Our soldicrs knovv that vvar vvorkers aad farmers at home are doing their utmost to keep them supplied with the materials for victory.
"Besidcs. 3,000,000 of our fighting men are themselves loyal union members. • • • They knovv organized labor is behind them."
The pamphlet takes a blast, too, at those why try to pit farmers
IN THE WIND
From THE NATION
Under the OPA-WPB clothing program, manufacturers are required to pre-ticket certain garments vvith their ceiling prices The tickets are there, but in many cases they are hard to find. Some-times they are hidden under the size labels, and aometimes they are sovvn inside a se a m in sueh a way that the customer must turn the garment inside out in order to see them.
The Nevv York Daily Mirror (Hearst) devoted its editorial on July 3 to the Nation Associates' dinner for Thomas Mann. It seems the affair vvas part of a plot to make the United States join Russia in a vvar against England.
The War Department vvill re ieaae 10,000 light and 20,000 me-dium trucks for sale to farmers.
Reverse Lend-Lease from France in thc year after thc Normandy invasion amounted to $400,000,-000.
At the annual commencemcnt day luneheon of the University of California Alumni Association, June 23, the guests brought their ovvn lunehes. A good time vvas had by aH.
Headlin in the Santa Monica,
POSTVVAR ANTI-UNION DRIVE IS ON
Rep John E. Rankin, Mississippi Democrat, is the sponsor of a dangerous and elever plan to pit vvar veterans against American vvorkers. In effect, it is a acheme to divide and conquer the vvorking eless and, as sueh, vvill merit thet approval and support of thc big business interesu vvho are spending millions of dollars to advance their
plan for postvvar clas control.
The Rankin bili vvould make it possible for vvar veterans to get Job« in any plant vvithout Joining a union or paying dues., despite a closed shop or a maintenonce of membership contract — even if the latter has been ordered by the National War Labor Board.
Designed deliberately to create a »plit betvveen the vvorker and tfie ex-serviceman, the measure provides that "not vvithstanding any other provision of lavv or any contract or agreement, no veteran .... shall be required as a condition of employment, to be or become a member of, or to maintain membership in. any labor organization, club, association, or other organization, or, as a non-member thereof, to make any payments thereto in the form of dues, asses3ments, charges, contributions or other payments."
Any veteran, under the bill's provisions, could obtain an injunc-tton from a federal court to enforce the union-busting provisions. The bili vvould nullify much of the Wagner labor relations act.
Whatever aetion Congress may Uke on the Rankin measure, vvorkers had better understand that this attack upon organised labor is onlv the beginning of a campaign that is certain to be intensified after the vvar ends and vvhen Jobs become a pressing personal problem vvith maxty veterans and stay-at-home vvorkers.
We believe that ali vvorkers, vvhether union or non-union, should try to understand the real significance of the Rankin bili and take steps to make postvvar America a nation of producers vvho are united, secure and free. And vve can offer no better defense against the attack vvhich lies ahead than political organization of vvorkers in a party of their ovvn vvith a program, not of class collaboration, but of united attack against the capitalist private-profit system.
Surely, most Americans vvant to be free. But capitalism cannot live unless vvorkers are subdued to the vvill of the employing class and moulded to the pattem of human exloitation. The big danger of the Rankin proposal is that it fits vvell vvith the needs of capitalism. Amer-
California, EvenTng^Outlo^k'"fJr j lct,'8 "orkers fan ?Jec\ Socia,i*m and conform to the pro£it T™^ June 12: "Racketeers Plan to Milch y by ^earing the chains that Rankin and other. are forglng for
Public - Better Business Bureau lhcm noW ~Reading ^^ Advocate..
Leads in Campaign.'
^^■■^^■^BIERAL IKE" SAID IT
We offer for the record some very important vvords uttered by General Eisenhovver on June 19, in thc course of a vvelcome-home celebration in Nevv York City. Said "General Ike":
"If vve are going to live the years of peace, we must be strong and ure must be ready to cooperate in the špirit of tolerance aad for-fearance. It isn*t enough that we deviee every kind of iuternatioiial machinerv to keep the peaee. We must also be strong ourselves. Weak-ness cannot cooperate vvith anything. OiiIy strength can cooperate."
vvhat do those vvords mean? And vvhat do they imply as to the past as vvell as to the future?
They mean, do they not, that WE are largely to blame for the fact that World War I vvas follovved by jealousy, economic rivalry, treaty-breaking and World War n?
For vvere nt vve Americans the strongest people on earth vvhen the first World War ended? And if only the strong have the POVVER to cooperate and build for peace, isnt that also the task and the RES PONSIBILITY of the strong?
Yes, it mattered vvhat vve did ali anong the line that lead from slaughter to slaughter. What VVE did is vvhat caused strife betvveen nations and brought calamity to millions of people. We vvrote the rules—vve and the fevv other peoples vvho boast of their "democracy" and "fairness." We vvere the only people strong enough to vvrite them.
Back in the year 1919 vve had our chance to "cooperate" and te "devise international machinerj to keep the peace. But vve mu f fed that chance because vve Just wouldn't do the things that "cooperatiou" aad "peace" mean. We muffed it because vre rejeeted democratic Socialism and insisted upon marching forvrard into history under the baaner of a class society and a profit economy.
We Socialista vvere among those vvho vvarned at that time that vvorld capitalism vvould destroy human liberty and again dreneh the earth vvith blood. But vvorld capitalism it had to be. And so we had to pay the penalty. So, too. it vvas and is that vve cannot escape the burden of blame that must fall only upon those vvho vvere strong enough to head the vvorld tovvard eooperation and peace.
Soon vve and the other vietors of this vvar vvill again have our opportunity. War vvill end and strong nations again vvill draw the line that the vvorld must take. What vvill that line be?
If it is the line of class exploitation, private profit and international injustice, then vve, the strong, vvill be responsible vvhen. in another generation or less, millions of little people again vvill be forced to fight and die.
Hovv many of those cheered "General Ike" understood his message? Pcrhaps he himself, did not fully realize its implications What it mean t vvas that, If ncvv dietators arise to destroy liberty and
Legislativo memo: H. R. 776, vvhich vvould make it possible for Filipinos to become American eiti-zens, has been passed by the House and is novv in the Senate Committee on Immigration, headed by VValter Franklin George of Georgia.
A soldier just in from Italy bnngs this story. Thc American ambassador. Alexander C. Kirk, gave a reception in Rome for members of, the staffs of Yank Starš and Stripes, and the Airfer-ican Expeditionary (radio) Sta-tion. He told a soldier connected vvith the station, ' Broadcasting is one of thc things that vvill survive the vvar." Thc soldier said, "Soap opera vvill die vvith us." and the Ambassador replied, "I manufacture soap."
• ! The famous Anglo-Egyptian cen-sorship is stili doing the things that made it famous. There are «ome of the instructions it irnued o thc Egyptian press on June 4: It is forbidden: (1) to mention Mve vbit of the Minister of the U. S. S. R. to the Egyptian Prime Minister and the note relative to the Russian point of view on the questions of Syria nad the Leba-
against vvorkers.	____„ „,„
"AH vvorkers, vvhether they come from the farm or not, appreciatc	nonI----mention any sUte-
Ihe problems of the former," the document poinU out. "They knou	^ent attributed to General Paget;
that vvhen they can t buy food. the farmer suffers; and that vvhen thc	<5> relative to the declaration
farmers suffers, they can t buy the products they make.	made on thc lhird of thi» nvonth
• • •	by thc president of the Syrian
A graphic account is also carried of hovv the ' labor unions vvork Chamber to the Journalists gather-for the South"—in seeking to bring more industries to Dixie; in trying ®d at the Lebanese Legation in '.o raise vvages so as to boost the standards of ali; in opposing freight | Cairo« to mention (a) that the tate diseriminations against the South, in struggling for better schools.1 British have given 5,000 rifles to for decent housing, adequate hospitals and health centers.	lhe Syrians and (b) that they have
000	given 35,000 tons of vvheat to the
Also, unions are pietured as in the forefront of the battle to reducr Syrians ..
*xpioitation of young children in Southern factorirs.	if there is sufficient demand, the pcace, those vvho are strong today vvill be resnon.ihln n,,i'ii Vi^ L^l
children vvho have been exploited, vvho aro stili exploitcd, are their; grcs3 W||| publish the official do-?hlldrcn. There are tens of thousands of Southern childrcn vvho havc cumentation of thc San Francisco too little school and no play. ♦ ♦ • Labor unions are champions of the conferencc The documents vvill cause of cquat edueational opportunities for ali childrcn.	fm 12 0oo pages, and it is planned
to publish them in eight volumes. "The objeetives of our leading labor unions and their elected Inquirle9 should ^ addresaed to
leaders are the objeetives of nearly ali good Americans," the pamphlet thc gecretary General, United Na-
are responsible for the present waste of life and treasure. And that means—US1 — Reading Labor Advocate.
tions Information Office, 610 Fifth Avenue, Nevv York 20, N. Y.
roncludes.
"Tomorrow's vvorld—the vvorld of our children — vvill depend in !argc measure on oUr proteetion of the rights of labor organizations in pursuit of our common goals."
"If you are a vvorker, join the union. Unions vvork for you and 5UGARLESS DAYS AHEAD your children, too."	, t	The sugar shorUge is novv mov-
» a	, . ,	. „ ^ .	.	..... ing in on us and vvill reduce net
LABOR congratulates the Southern Conference of Human VVelfare toU1 1949 §UKHr gupply for Amori-
for a Job vvell done. IU pamphlet should^be read far and^vvjde, abovc cj|n fam!lieg u54fooo tons under
the supply for 1944, according to a 1 '■ i statement by RepresenUtlve An-
and belovv the Mason-Dixic line.—LABOR, VVashington, D. C.
DIE NATURALLT
An English tourtst traveling ln the north of Scotland, far away fTom anywhere, exciaimod to ooo of the residenta:
"Why, vvhat do you do vrhen any of you ar« ill? You can never get
• doetor."
"Nae, tlrr replied 8andy. "W«f. ve Just to dee a natural death."
VVHAT ABOUT PRICES OF OF FURNITURE AND CLOTHING?
During the heat of Congressional oratory on the food situation Rep. Charles LaFollette (R , Ind.) gained the floor to remlnd his
backs. vvhich have gone out of line	th«	»Pointed Soc co m pa red vvith any cost of food."^0' Agriculture, who h.. __ _____ direeted the House committee s
investigation into the sugar short WILLOW RUN-	age and the OPA's lnefficiency as
VVHAT TO DO	regards sugar control
UAW-CIO Local 50 has a plan. That's a lot of sugar? It was The fabulously expensive Willow scarce enough in 1944, but this
colleagues that food vvas not the	u8cd for I y"T ^ wU1	to"r »P00"'
only prlce gouge that vvas taking the nation's mlliUry deployment fuls vvhere vve had five last year
toll of the public purse. LaFol- I problem, for railroad equipment lette pointed out that thc prices of «nd *oun\ng. It •nsvvers Henry
had gone Ford's statement that WHlow Run and that caa ** considered expendable.
cIcAhing and furniture up "away out of line' nothing had been done about it "It has been the pollcy to talk about food'., he asserted "I vvant to knovv vvhat has happened to the
and vve have g^r«ady eaten and used up more than half of the scant supplv available for 1945
The plan vvas drafted by Walter P. Ruether, vice president of the union vvho declared that use of former vvartime facilities under retall priče and the vvholesale priče the proposal vvould provide a min-
oi clothing that people put on t!ielr imum of six million jobs.
HAPPT VOTAGE
Nevv Mlsionary—Can you teli me vvhat became of my predeees-sor?
Cannlbol Chief—He mado ■ trlp Into the interior.
IEALTORS BLOCK SLUM CLEARANCE PROGRAM
For half a century vve havc been forvently debating thc disirability of vviping out the slum areas vvhich disfigurc our citics, small as vvell as large. Unfortunately, vve have tone precious little to solve thc problem.
And yct slum clearancc should be one of the cornerstones of our program for full cmploymcnt after the vvar.
Replacing our s'ums vvith houses fit for human habitation vvould guarantee a Job to every building tradesman ln the country and vvould stimulatc business and em-ployment in every other industry.
The real estatc dealcr—he general^ calls himself a realtor—is mainly responsible for our failure to lntclligcntly handle this vital reform. Of course. he is backed by the landovvner. They seem determined that nothing shall be done unless they are permltted to supervise the Job and collect ex orbitant profiU. If they have their way. the slums vvill remain vvith us and building vvill be conflned to suburban "developments" vvhich afford thc realtor and the landovvner the best opportunlty to
satisfy their greed. — The Union Leader, Chicago.
DRUG FROM GRASS IS CALLED A "MIRACLE"
Another medical "mlracle" has been developed out of vvartime ne-cessity. A young doetor at Winter General Army Hospital,. Philadelphia, is reported by the Kansas Medical Socicty to have obtalned from euttings from the hospiUl lswn a drug vvhich "is one of the most potent cvcr diseovered in the hoaling of vvounds."
"From aH indications," the report added, "It vvill cause a sen-sation in the medical profession vvhen It has been perfected. The doetor is novv preparing an article about it for medical magazines and it is rcheduled for publication in thc ncar future.
THE PURPOSE
We are blind unUl we ___ That in the universal plan Nothing is vvorth the making If It does not make the man.
Why build these cities glortous If man unbuilded goes? In vain vve builh th« vvorld Unless th« bulld«r also grows.
—Edvvin Markham