avgust 17 P Hijaclnl 18 T Helena 19 S T.udovik, Skof 20 C Bernard 21 P Ivana Fran«. + 22 S Timotej M N 12. poblnk. 24 P Jernej 25 T Ludovik, kralj J 26 S Genezij, mud. 27 C Jožef Kal. 28 P Auguštin + 29 S Janez Obglav. 3« N 13. pobink. 31 P Rajmond PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ca pravico in resnico ~ od boja do zmage I, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) g? - NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 167. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 22, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Incident ob španski obali utegne biti prvi začetek za resne v dogodke. — Španska bojna ladja preiskala neki nemški parnik in mu prepovedala vstop v pristanišče. — Protest nazijev in svarilo španske vlade. — Obdolži-tev. proti Italiji. t London, Anglija. — Kakor se v sedanjem napetem političnem) ozračju v Evropi sumi o vsakem malenkostnem dogodku, ki bi v normalnih časih He vzbujal nikake pozornosti, da vsebuje v sebi iskro, ki Utegne povzročiti vojno eksplozijo, tako je tudi incident, ki se je pripetil preteklo sredo ob španski obali, povod za hajresnejši strah. Dogodek obstoji v tem, da so španske po-friorske čete ustavile neki hemški parnik in izvršile njem' preiskavo. na Vlogo v tem incidentu je igral nemški parnik Kamerun. Kakor se iz nazijskih krogov trdi, je bil parnik namenjen v Genovo, v Italijo. Med potjo je hotel napraviti postanek v španskem mestu Cadiz, ki ga irnajo v posesti uporniki, da PRIZNAVAJO OBDOLŽSE Obtoženci priznavajo proti Stalinu. zaroto Moskva, Rusija. — Glavni obtoženci pri obravnavi, ki se je otvorila preteklo sredo proti zarotnikom, mirno priznavajo resničnost obdolžitev, ki se mečejo proti njim. Na zatožni klopi je 16 oseb in med njima sta glavna Zinoviev in Kamenev. Prvi priznava, da je podvzej vse mogoče nakane, da bi spravil Stalina z vlade; končno, da se je skušal poslužiti celo fašizma. Kamenov isto tako trdi, da je stregel na konec Stalinu. Ker je njegova skupina v letu 1932 videla, da ga zlepa ne ZA SPRAVO _Z_NEMCl Upa, da bo prišlo do ugodnejših odnošajev z Nemčijo. Praga, Čehoslovaška. — Predsednik Čehoslovaške, dr. E. Beneš, je v sredo izrazil upanje, da bo to jesen prišlo do bolj prijateljskih odnoša-jev z Nemčijo, ko bodo velesile sestavile kak načrt za Splošno evropsko sodelovanje. Govor je imel Beneš v mestu Reichenberg, ki leži v sredi ozemlja, na katerem prebivajo češki Nemci. Tej nemški manjšini je obljubil, da se bo v naprej bolje ravnalo z njo, toda istočasno je povdaril, da Češka ne bo trpela fašizma, enako, kakor tudi ne komunizma. je bil uspešen v svojih načrtih, se je skušala poslužiti terorizma. OBRAT VLADNEGA PODJETJA SKUŠAJO USTAVITI .vzame tam nekaj tujezemskih >bo mogla spraviti z vlade, ker ubežnikov. To namero pa mu h iu-fep»ečila neka spanska bojna ladja, ki stoji na strani vlade. Oddala je, kakor pravi nemško poročilo, preko par-nika tri strele in nato poslala oddelek moštva nanj. ki je izvršilo preiskavo, in končno prepovedalo parniku vstop v Pristanišče v Cadizu. Na ta dogodek je nemški Poslanik v Madridu vložil pri španski vladi oster protest in istočasno je v imenu svoje vlade zagrozil, da bo španska vlada odgovorna za posledice, Z REVOLVERJEM SI IZSILILA VOŽNJO ODPRAVITI HOČEJO ŽENSKE OD BAR New York, N. Y. — Zveza lastnikov salunov je pričela s kampanjo, da se odpravi navada, da ženske sede pri bari, češ, da to ogroža moralnost in lepoto, predvsem pa, da tvori nevarnost, da se ponovno vrne prohibicija v Ameriko. KOT PRED ŠT I RIMI LETI Napovedujejo polomijo pod Rooseveltom. — Republikanski voditelji jih sami pobijajo. Cicero 111. - Pod policij-. Q sko zasliševanje je bila po-1 stavljena v četrtek neka Miss Jean St. Clair pod obdolžbo napada z orožjem, katero je vložil proti njej neki taksi voznik. Dekle, ki je staro 23 let, si je namreč z orožjem v roki hotelo priboriti vožnjo s Skupi- taksijem. Pretekli torek zve- Knoxville, Tenn. -na 19 privatnih družb za pro-jčer je imela sestanek 'z nekim izvajanje električne sile skuša jmoškim v Bloomingtonu in za na vsak način preprečiti obrat to daljnjo vožnjo si je vzela obsežnega vladnega podjetja v dolini reke Tennessee. Vložile so tožbo proti njemu, češ, da je neustavno; tudi zahtevajo od sodnije, naj ta- jkoj prepove vsakoršni obrat ako se bodo taki incidenti po.jtemu podjetju, kakor sklepati pogodbe z mesti za zalaganje novili. Odgovor španske vlade na z električno silo, elektrifikaci- ta protest je bil v obliki sva- j0 podeželskih kraiev, postavala. rekoč, naj nemške ladje ijanje transmisijskih He skušajo pluti v pristanišča, ki jih imajo v kontroli uporniki ter povdarila, da so ta pristanišča, kakor Cadiz v Španiji sami, ali pa Ceuta in Mel-'ila v španskem Moroku, blokirana od bojnih ladij španske vlade. Posebni podmornik bo sledil vsaki nemški ladji, fla bo pazil na upoštevanje tega opozorila. Španska vlada Namreč sumi, da nemški par-liki tihotapijo vojne potrebščine v pomoč .upornikom. V angleških uradnih krogih se smatra ta incident kot zelo '"esen. Pričakuje se namreč, da bo španska mornarica storila lsto tudi še s kakim drugim Nemškim parnikom, kajti skopaj neverjetno je, da bi se Nemčija pokoravala svarilu ln držala svoje ladje proč od šPanske obale. Ponovni inci- linij. taksi: Namesto denarja pa je potegnila iz torbice samokres in tako jo je moral voznik peljati, kamor je zahtevala. V bližini Bloomingtona pa jo je voznik vendarle prevaril. De- KRIZEMJVETA — Šangaj, Kitajska. — Objavlja se, da bo tukajšnja vlada v kratkem sklenila trgovinski pakt s sovjetsko Rusijo, s čimer bo med obema deželama prišlo do znatno bolj prijateljskih stikov. Vzrok za to je, ker trgovina Anglije s Kitajsko pada in se obrača proti Japonski. — Rim, Italija. — Vlada je proglasila velike vojaške manevre, ki ge bodo vršili v okolici mesta Avellino in v katerih bo udeleženih okrog mož. Preizkusila se bo v njej predvsem nova vrsta bojevanja, ki zahteva hitro premikanje čet. — Rio de Janeiro. Brazilija. — Tukajšnja vlada je obvestila TjTruguaj, da ii ni mogoče, sodelovati z njim pri posredovanju v španski civilni vojni. Enak odgovor je poslala tudi država Peru IJruguaju na njegovo tozadevno noto, predloženo vsem ameriškim državam. (z Jugoslavije« Dve hudi nesreči v Prekmurju: V Adrijancih je granata skoro do smrti raztrgala desetletnega fantka, v Filov-cih je pa mlatilnica odtrgala nogo 24 letnemu Alojziju Ošlaju. — Smrtna kosa in drugo. New York, N. Y. — Že v letu 1932 so med volilno kampanjo republikanci strašili ameriško prebivalstvo, kaka strahovita polomija bo sledila, ako bo Roosevelt izvoljen, da bo trava rastla po mestnih ulicah in podobno, in iste metode se poslušujejo tudi v letošnji kampanji. Na te republikanske storije o strahovih ie odgovoril demokratski načelnik, J. A. Farley, in povdarjal, da se republikanci motijo, ako mislijo. da so ameriški volilci tako malo razumni, da bi se dali prestrašiti. Da ustrahujejo vo-lilce, je delal Farley, povdar-jajo republikanci predvsem dve stvari: Prvič, da bodo javni dolgovi upropastili deželo, in drugič da bodo sile, ki stoje za Rooseveltom, oslabile ustavo. Govornik je povdarjal. da je na oba očitka prišel odgovor naravnost iz republikanskih vrst sam'ih. Republikanski senator Couzens iz Michi-gana se je namreč izrazil, da ni nobene nevarnosti glede bankrota in da se mu že naravnost gabi to vedno govotv jenje o izenačenju proračuna. GOVERNER OLSON NEVAR- Na drugi očitek frlede ustave ■ in borec za pravice našega naro-!da. — V Loperšicah pri Ormožu je umrl Peter Sadraveč, posestnik in mlinar ter član pariške akademije znanosti, star 86 let. -— V Celju je umrla Marija Zupan, učiteljica na meščanski šoli, stara 57 let. Dr. Ivan Tomažič, lavantinski škof Žrtev ročne granate Murska Sobota. 31. julija. — Razburljiv dogodek se je pripetil te dni v Adrijancih. 'Ko so Žižkovi orali na polju, ■je po njivi hodil tudi desetletji sinček Kalman. Nenadoma pa je našel med razori železen predmet jajčaste oblike. Radovedno ga je ogledoval in skušal odpreti, kar pa se mu ni posrečilo. Zato je tekel domov se vsedel na hišni prag in začel s kladivom razbijati po železju. Nihče ni opazil 'njegovega početja. Zdajci pa se je predmet razletel s strahovitim pokom in deček je obležal ves krvav ha zemlji. Predmet, ki ga je ^ožu. Gimnazijske študije je našel, je bila ročna granata., dovršil v Ljubljani, nato se Seveda so domači zaradi sil-[posvetil duhovskemu poklicu Maribor, 1. augusta. • — Danes obhaja mariborski škof dr. Ivan Tomažič. ki slovi po ljubeznivosti in priljubljenosti daleč čez meje škofije, 60 letni jubilej svojega rojstva. — Rodil se je 1. augusta leta 1876 pri Sv Miklavžu pri Or- nega poka prihiteli domov in so zagledali nevarno ranjene-iga dečka, ki so ga takoj od- in nadaljeval bogoslovne študije v Mariboru. V mašnika je bil posvečen leta 1898. peljali v bolnišnico v Murski ^Kaplanoval je pri Sv. Juriju Soboti, kjer mu zdaj izkušajo 'ob Ščavnici, nato v Celju, odrešiti življenje. Deček .je do- koder je šel študirat univerzo bil poškodbe po vsem- telesu. Ihomost, kjer je bil leta NO BOLAN Rochester, Minn. — kajšnji Mayo kliniki V leži tu- že jal ji je, da mu je zmanjkalo "gasolina, na kar mu je dovolila, da je šel ponj. Vrnil pa se je z^ nekim policistom, ki je jneki želodčni bolezni. Zdrav-in [izvršil aretacijo. Pri preiskavi niki pa se izražajo, da je nje-podobnega. Povod za to tožbo [se je ugotovilo, da je bila de- 'govo stanje skrajno opasno in je seveda navadna umazana jklina nedavno izpuščena i z jda iim ni mogoče napovedati, ie pa odgovoril bivši republikanski governer iz MichiVana, rekoč: "To govoričenje, da ie Sreča v nesreči je bila, da |radovednega fanta ni eksplozija raztrgala na mestu. Kako je prišla granata na njivo, ie še uganka. Nekateri pravilo, da je tamkaj ležala še iz tistih časov, ko so tolpe Bele Kuna divjale po naših krajih. Za zadevo se (zanimajo tudi oblastva. par dni F. E. Olson, governer ]ustava v nevarnosti, je prava države Minnesota, ki trpi na sebičnost, češ, da to njim jemlje biznes. ■-o- podjetje zapora. ikako se -o--- ENA NOVE CESTNE KARE DELAJO ZA CHICAGO Chicago, 111. — Za tukajšnjo družbo cestnih železnic SAMA PRIČA ZADOSTOVALA bo izteklo, je. prejel Pretekli pacijent neumnost." Tako republikanci izpodbijajo sami svoje obdolžitve. ■-o-- DOLOČITEV PLAČ RFMF-NIM USLUŽBENCEM Chicago, 111. — Mestni svet ^nt hi dal Nemčiji povod za ivrsti le ,in"a na Madison st. °boroženi nastop ponedeljek jtransfuziio krvi, kar mu je|je preteklo sredo odobri! zne (stanje nekoliko olajšalo. Pred 'sek $1,705,880 za administra-Berlin, Nemčija. — Kadar .mesecem dni se ie v izvršila Jtivne stroške mestnega relifa. se v Nemčiji obravnava kaka |nad niini operacija, da so mu od tega bo šlo $345,900 za obtožba proti žalitvi Hitlerja, |V mal° črevesje vtaknili cev, pisarniške ( potrebščine ostalo se točasno izdeluje v tovarni v ;je obsodba skoraj neizogibna. iskozi katero se mu vliva hra- pa za plače; znesek bo moral St. Louisu 83 cestnih kar, ki ^ako je bila preteklo sredo ,na- 'zadostovati za dobo od 1. .iu- bodo izročene' prometu pozno obsojena 60 letna baronica |—--- lija, odkar mora vsako mesto v jeseni. Kare, kakor se napo- Lucie von Rothkirchen na ;ba na obdolžbo samo enega skrbeti za svoj lastni relif, do veduje, bodo do skrajnosti moderne in bo z njimi odpravljen strahovit trušč in hrup, katerega delajo kare, ki so zdaj v obratu. Ta tihota se bo dosegla na ta način, da bodo kolesa in vzmeti izdelani iz neke zmesi kateri ie dodanega velik odstotek gumija. Deležna pa bo teh kar v prvi samo osem mesecev zapora, češ, da moškega in je obtoženka za- konca decembra. se je žaljivo izrazila proti nikala krivdo, ,češ, da jo je - Hitlerju. Izrekla se je obsod- moški ovadil le iz maščevanja. ^MI-" c; nV^NCA* TUDI ŽENSKE V ŠPANSKI ARMADI ------r proti špan- "ki vladi. Tega pa Francija s°veda bi ne mogla mirno gle-in spopad bi bil tu. v ka-Je,,ega bi kaj hitro posegle še i Italija in druge države. Angleški krogi obdolžujejo ido žp drugič jalijo, da je edino ona vzrok, kom ene,?a a taka nevarnost visi nad /vr°p°. in sicer s svojim obo-avUanjem, p - - ko ne sprejme edloga za nevtralnostni pakt Rlede gpan rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ; Za cclo leto ........................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ........................................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Evropa sedi na vulkanu Kakor je Evropa teritorijalno skupna celina, je ravno tako več ali manj v političnem oziru nekaka celina, ki je odvisna od dobrega ali pa slabega političnega stanja v njenih posameznih celicah — to je državah. Ni ostalim evropskim državam vseeno, ako se v kateri izmed njih spremeni politični položaj, ali pa ako se spremene ekonomske in socialne smernice. Sprememba teh silno upliva na vso ostalo Evropo. Zato je tudi več in manj vsa Evropa ob vsakem takem slučaju interesirana, kako se take spremembe ustalijo in končajo. Ob sedanjem puču na Španskem vlada po vseh evropskih prestolnicah silno veliko zanimanje. Vsem državam gre zato, kako bo ta puč izpadel. Ako zmagajo rebeli — uporniki, se bo dvignil na Španskem fašizem in Hitler in Mussolini bota imela v deželi za Pireneji svoje zaveznike. Ako zmaga levičarska vlada, bo dobil v Španiji moč franko-ruski upliv in z njim tudi Anglija. Posebno Moskva bo dobila lojalno oporo v Španiji, če vlada zmaga. Poraz ene ali druge fronte v Španiji pomeni poraz ene ali druge politične fronte v Evropi, to je na eni strani fronte fašizma in na drugi strani fronte radikalno-de-mokratskih in komunističnih sil. Zato pa obe omenjene fronte pridno zalagajo svoje izvoljence v Španiji. Nemčija in Italija zalagate pučiste, druga fronta, to je Francija, Anglija in Rusija pa vlado. Pri tem pa Evropa pozablja, da se s tr/n zalaganjem igra s silno nevarnim smodnikom. Gibraltarske ožine so vitalnega pomena za Anglijo in zato njej ni in ne sme biti vseeno kdo sedi na vladi v Madridu. Zato bo slednja storila vse, da zabrani fašizmu pot v Španiji. In tako vidimo na frontah za enkrat stati s puškami v rokah španske pučiste in španske levičarje. Za njimi pa stoje za kulisami v nevidnih pozah velikani: John Bull, Leo Blum, Jože Stalin in na drugi strani Hitler in Mussolini. Vsi pa sedijo na vulkanu, ki zna morda začeti vsak čas bruhati in z ognjeno vojno lavo zaliti nesrečno Evropo. Zdaj pa vprašamo, če taka nečloveška ravnanja in grozodejstva spadajo tudi v čednosti in lastnosti njihovega naprednjaštva. Naj nam povedo na Lawndale, če tudi to smatrajo za naprednjaštvo ? Kdo more pojasniti to? Ako se kdo, pa bodisi to v katerikoli deželi na svetu, spusti v debato ali polemiko z socialisti in komunisti, je najprvo, kar mu prileti v obraz očitek, da je "nazadnjak". Kajpada, vsak socialist ali komunist pa je velik "napred-njak" — pa magari je še tako duševno zagaman in ako tudi ne zna šteti do pet. Pri njem je uveljavljena resnica, da vsak, ki socialističnim in komunističnim naukom ugovarja, je kratko malo velik "nazadnjak", ki nič ne ve in sploh ni vreden, da živi. Zlasti se ti takozvani "naprednjaki" postavljajo s kulturo, znanjem in spjoh vsem. Vso vedo imajo v mezincu. Razne teorije, ki so podprte z dokazi, so jim nič. Kako je nastalo vsemirje, svet, človek in sploh ves razvoj življenja v taki ali taki obliki, je za nje kaj lahko vprašanje. Najmanj pa jih sme kdo opozoriti, da za vsem življenjem le stoji neka vse to vladajoča in vodeča Mogočnost — kak Stvarnik. Kadar jih kdo na to spomni, takrat pa je vsak tak proglašen za največjga tepca pod tem božjim solncem. Ampak, če bi jim človek že pustil vse to neumno veselje, bi na drugi strani pričakoval, da so taki "naprednjaki" tudi res neke vrste naprednjaki v vseh ozirih. Da so civilizirani, da so bolj humanitarni kakor pa mi. Saj imajo Vendar sami sebe za take prosvitljence, nas vse druge pa za same bedake in tepce. In vendar, kaki prosvitljenci so to? Poglejmo! V Rusiji so hoteli vse svoje nasprotnike poklati. V Španiji koljejo, streljajo in ubijajo duhovnike na cestah. Redovnice nune vlačijo iz samostanov, vse vrste grdobije z njimi počenjajo, nazadnje jih pobijejo, kakor živali. Ali je to človeško? Je to napredno? Je to civilizirano? / In naši slovenski naprednjaki, ki se proglašajo, da so od vseh nas vsaj za tisoč let naprej, na vse to molče, teh grozodejstev ne obsojajo. To kaže, da se z vsem tem Strinjajo in da v srcih vsemu temu pritrjujejo. Ali ne? Še eno pismo Dolenjcem! Pred dobrim mesecem smo naslovili na vse Dolenjce, pa tudi na vsa druga slovenska srca posebno prošnjo za zbirko za Sirotišnico v Šmihelu na Dolenjskem, kjer letos slavijo tamošnje "Notre Dame" šolske sestre petdesetletnico ustanovitve svojega samostana, pa tudi petdesetletnico velikega vzgojnega delovanja s svojo osem razredno dekliško šolo. Svoj zlati jubilej obstanka in delovanja bodo slavili ob sv. Mihaelu letos, tamkajšnjem farnem patronu. Zbiranje prispevkov bomo zaključili, kakor smo že napovedali z dnem 10. septembrom t. 1. ter bomo nabrani znesek poslali na določeno mesto, da bo tam ob proslavi 50 letnice. Skoro je nam žal, da smo tedaj zapisali, da je na deset in deset tisoče Dolenjcev v Ameriki vse križem dežele. In na tisoče in tisoče bivših učenk imenovanega šolskega zavoda, kjer so se učile in vzgajale. Zakaj je nam žal? Zato, ker odziv vseh teh tisočev je tako pičel, kakor da bi se mi prav debelo zlagali s svojo trditvijo — kar pa te bo. Ali veste koliko se jih je tekom celega meseca priglasilo? Samo 21 Dolenjcev. Ne radi to le omenjamo, toda v današnji številki bote čitali dopis zavedne slovenske žene iz So. Chicage, ki je prinesla baš včeraj zbirko $35.00 v naš urad in nas vse Dolenjce prav upravičeno okregala rekoč: Kje pa ste vendar Dolenjci, ko pravite, da ste tako fajn ljudje — pa vas taka potrebna stvar ne more prav nič predramiti? Malo težko je nam bilo in smo tisti upravičeni očitek morali lepo v žep utakniti. Res je, naj bo tako ali tako, malo več srca za svojo staro domovino bi v takem slučaju že res morali imeti. Kdor res ne more, je vse prav, tak ne more pomagati in se oprosti, ampak, da bi bilo pa samo 21 Dolenjcev, ki imajo malo zmisla za to reč, je pa zopet zelo čudno in mi sami ne vemo, kako si naj to pasivnost tolmačimo. Ne prosimo zase. Prosimo za potrebno ustanovo, ki je Dolenjski zelo potrebna. Ta zavod bo mnoge sirote dvignil v življenje in jim pomagal, ko bodo podpore najbolj potrebni. In mi, tu v Ameriki smo, pa da ne bi imeli, kake desetice, ali kvoderčka za tako le prošnjo, je pa zopet malo čudno. Well, mi smo storili s tem, da smo objavili prošnjo dobrim srcem, svojo dolžnost. Tisti, katerim je ta prošnja namenjena naj skušajo pa še te dni storiti, kar morejo. Na vsak način pa kdor misli kaj prispevati, naj to stori v času, da bomo mi vse take prispevke gotovo prejeli pred 10. septembrom 1936, ker s tem dnem bo zbiranje prispevkov od naše strani zaključeno. Vsem onim, ki so se pa odzvali, tako društvom in posameznikom pa prav iskrena zahvala v imenu vseh onih, katerim je ta zbirka namenjena. PRESIDENT ROOSEVELT OBISKAL JOHNSTOWN Johnstown, Pa. V četrtek 13. avg. je bil vesel dan za ves Johnstown in okolico. Predsednik Roosevelt je bil med nami sedem ur. Dospel je s posebnim vlakom iz Washingtona ob petih popoldne s svojimi spremljevalci. Svirala je godba in na tisoče ljudstva ga je pozdravilo pred kolodvorom, ko se je peljal z avtom in ž njim go-verner iz Harrisburga, z našim županom in drugimi veljaki po določenih ulicah po mestu. V Central parku so ga pozdravljali dijaki in učenci, ki so po po-vodnji mu pisali 16,000 pisem, da bi prišel v Johnstown. Skupina 21 avtomobilov je nadaljevala vožnjo iz mesta po dolini potoka, ki je na Patrikov dan poplavil mesto in povzročil ogromno škodo. Nazaj 'grede se je vsa skupina s prezidentom ustavila v Roxbury parku, kjer se je zbrala nad 20,000 broječa množica. Tam je imel kratek govor na radio. Povdaril je veliko junaštvo meščanov za časa nepozabne katastrofe in pohvalil njihovo veliko požrtvovalnost, ki jih krasi kot dobre državljane. Prišel sem, je rekel, da z lastnimi očmi vidim vaše prizadeto mesto in okolico ter se prepričam o vaši potrebi in o načrtih, ki bodo preprečili prihodnje take nezgode. Te očetovske tolažilne besede našega prezidenta in njegov vedni smehljaj ko je odzdrav-ljal 1 j udom vozeč se po mestu so z veseljem in velikim zadovoljstvom sprejeli vsi v trdni nadi, da pridejo boljši časi za tako prizadeti Johnstown. Po polnoči je prezident Roosevelt s svojim spremstvom nadaljeval pot v Cleveland. Zastopnik -o- ŠE O MOHORJEVEM PIKNIKU Chicago, 111. Drugi poziv na piknik Družbe sv. Mohorja je sledeči: Prihodnjo nedeljo, 23. augusta se odpeljemo s truki točno ob 11. uri od sv. Štefana in 22nd Place. — Vse cenjeno članstvo prosim, da se držijo i*eda. Prav tako pa tudi vse ostale cenjene udeležence. Bratje in sosestre, delajmo vsi. Povabimo svoje prijatelje, da se vsi še enkrat poveselimo v prosti naravi. Veselja ter smeha bo toliko, da ne bo nobenemu žal, ki se bo udeležil, "to vam že v naprej povem. Veliko darov je že pripravljenih za razne športne tekme. — Sezona piknikov za to poletje, gre s poletjem vred h koncu. Izrabimo še ta kratek čas ki nam je na razpolago, da se še enkrat pred zimo zberemo skupaj v prosti naravi, si podamo roke in se prijateljsko pogovorimo. Torej, v nedeljo vsi v Willow Springs. na Kegljeve prostore. — Na svidenje. Leo Mladič, preds. P. S. Največja družina zbrana na pikniku bo dobila nagrado in sicer malo pred tretjo uro popoldne, pri plesišču. Takrat bo tudi dano več pojasnila glede dirk. -o- PISMO JUGOSLOVANSKE ŽENE ČČ. SESTRAM V ŠMIHELU PRI NOVEM MESTU Chicago, 111. Častite sestre! Glavni odbor društva "Jugoslovanska žena" v Chicagi, Illinois, USA. Vam poklanja v pomoč za jugoslovansko deco, kateri gradite dom pod pokroviteljstvom naše mile Jugoslovanske Kraljice Marije, vsoto $25.00 in d d naše podružnice v So. Chicagi $10.00. Zal nam je, da nam ni mogoče več prispevati temu plemenitemu namenu. Želimo Vam najlepši uspeh in kličemo živel Dom za sirote Jugoslavije ! s spoštovanjem, Danica J. Simich, predsednica Margareta Cherne, tajnica. DOLENJEC IZ INDIANE PIŠE Morgantown, Ind. Ker sem tudi jaz sin prelepe Dolenjske, doma od Šent Jerneja, o čemer že stara pesem poje: Ni lepše fare kakor je Šent Jernej — in ni lepšega ptiča, kakor je petelin... Ker sem bral o zbirki za sirotišnico na Dolenjskem v Šmihelu, vam tukaj pošiljam $1.00. Rad bi več poslal pa smo farmarji letos udarjeni kar z dvema hudima šibama. Že sem dvajset let na farmah pa še ni bilo tako hudo, kakor je letos. Prvič je bila zima prehuda, da je vse sadno drevje zmrznilo, zdaj pa suša da se vse suši. Tako bo lotos prav slabo za farmarje. Pozdrav vsem naročnikom tega lista širom Amerike in stare domovine! John Zupančič. List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. NOTRANJKA KLIČE SINO-1 VOM IN HČERAM LEPE DOLENJSKE! So. Chicago, 111. Cenjeni g. urednik: — Sprejela sem Vaše cenjeno pismo s prošnjo za pomoč Sirotišnici v Šmihelu na Dolenjskem pri Novem mestu v Jugoslaviji. Prošnjo sem prinesla na sejo Jugoslovanske žene, ter razložila, kako potrebno je, da se pomaga častitim sestram, da še pred zimo postavijo Dom sirotam. Na moj apel so vse članice enoglasno pristale ter darovale $25.00 v ta namen. Pomagale bi rSde bolj in več, pa imamo na več krajev za pomagati. Naša zavedna glavna tajnica, ga. Margareta Cherne, nas je povabila na svoj krasni dom ter nas lepo pogostila in je tam sporožila željo, da bi tudi naša podružnica štev. 6. Jugoslovanske žene prispevala v ta namen $10.00. kar je bilo zopet enoglasno sklenjeno in odobreno. Tako torej Vam tu izročam svoto $35.00 od naše dobrodelne organizacije za pomoč sirotam. Dolenjci! Sinovi in hčere lepe Dolenjske. Nabirajte med seboj male prispevke ter položite vsaj mali dar domovini na altar! Častitim in zaslužnim sestram pa naše iskrene čestitke k petdeseti letnici samaritan-skega in vzgojnega dela za vzgojo slovenskih deklet v Šmihelu pri Novem mestu! Pozdrav vsem! Mrs. Rose Ziherle, II. preds. -o- MUSSOLINI JEVA VOJNA MOČ Zdaj, ko zopet obstoji možnost, da bo Mussolinijeva armada aktivno nastopila, in sicer to pot v Španiji, je zanimivo vedeti, kolika je oborožena moč, ki jo ima Mussolini za seboj. V redni armadi je v Italiji točasno 1,200,000 mož. Prva rezerve šteje 5,800,000 mož in nadaljna rezerva 2,500,000 mož, sestoje-ča iz dijakov v vojaških vež-bališčih. K temu pride 1,500 bojnih aeroplanov s potrebnim moštvom seveda, in končno še 180 bojnih ladij. «DOGODKI" med Slovenci po Ameriki >iaša zastopnica se ponesrečila Mrs. Kastelic, v Rockdale, 111., se je vsled vročine že dne 13. julija onesvestila in pri' tem padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Nahaja se še pod zdravniško oskrbo: — Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Povožen rojak Cleveland, O. — Ta teden je bil tukaj povožen od nekega avtomobila rojak John Anžlovar. Hotel je ravno stopiti na voz poulične železnice, ko ga je zadel avto in mu pri tem zlomil nogo. Rojak Anžlovar je bil pripeljan v Charity bolnišnico. Rojak prizadet po požaru Sheldon, Wis. — Tukajšnjemu rojaku-farmarju Jožetu Plahuti je gozdni požar uničil velik pašnik in veliko lesa. — Vsled silne vročine in suše so požari zelo številni in nevarni ter je silna težava pri gašenju. Strupeni mrčes Milwaukee, Wis. — Velikokrat ne vemo, kolike nevarnosti je razni mrčes, ki nas obletava. Da ni, ta na videz nedolžni mrčes samo siten, je razvidno iz tega, ker je piku nekega mrčesa podlegel slovenski družini Steinbergerjevi devetletni sinček. Vročina in suša Eily, Minn. — Tudi naša, vedno tako lepo zelena okolica, je letos vsa rujava od suše in žgočega sonca. Krompir, ki je bil ravno na tem, da začne cvesti, je bil od vročine opa-ljen in tako je naš glavni pridelek uničen; še za seme ga ne bo. S strahom gledamo v bodočnost, ker že sedaj se dvigajo cene raznim živilom. V večnost so odšli — V Rockdale, 111. je po kratki bolezni preminul Anton Anzelc, star 62 let. Bil je dober naročnik Amerikanskega Slovenca in večkrat društveni odbornik roekdalskih društev. — V Jolietu, 111., je umrl starejši sin rojaka Franka Raciča, v starosti komaj 18 let. Zapušča poleg žalostnih staršev še več bratov in sester. — V Colorado Springs, Colo, je umrl Anton Russ. sin znane družine Franka in Rose Russ, ki živita v Clevelandu. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Cleveland, kjer je bil tudi pokopan. PORAST CEN FARMARSKIH PRODUKTOV Chicago, 111. — Že skozi par tednov se cene farmarskim produktom rapidno višajo, čemur je seveda vzrok letošnja suša. Tako je preteklo sredo dosegla cena koruzi tako višino, kakor jo že ni imela celih 10 let, namreč $1.37 za bušelj. V podobnem razmerju rastejo cene tudi drugim produktom, pšenici, ovsu in rži. TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (98) (Metropolitan Newspaper Servic*, Napisal: Edgar Rice Burroughs Vedno višje se je pomikal ob robu in pazno motril v globino pod seboj. Ni preteklo dolgo, ko je opazil precej daleč od smrtnega stebra, h kateremu so vlekli Lady Beth, Arbelo in dr. Jone-sa, štiri močne može ob primitivnem vretenu na katerega se je navijala vrv, ki je vlekla žrtve. Vsak trenutek je bil dragocen in Tarzan se ni mogel dolgo pomišljati, kaj naj stori. Prva stvar je bila, da ustavi navijanje močne vrvi. Hitro, kot je bil le on vajen, je snel lok z rame, naravnal pšico, nategnil tetivo in pšica je zletela kot strela in kot vselej, tudi zadela. Še trikrat je Tarzan pomeril s svojimi smrtonosni.ni pfcicami. Nobena ni zgrešila cilja, vsaka je zadela svoj cilj. Pri vsaki pšici se je vreteno počasneje vrtelo in se končno popolnoma ustavilo. Jerry Jones, Lady Beth in Arbe-la, so v svoje veliko iznenadenje začutili, da vrv več ne vleče. Takoj potem je zadonel nekje z višav močan glas v angleškem jeziku, ki ie velel; "Ne kažite nobenega strahu!" Po teh besedah se je Tarzan spustil po pečinah v dolino in ne dolgo potem je že korakal po preddvoru templja v vsej_ svoji ponosni postavi pred očmi vsega ljudstva. Sobota, 22. augusta 193G AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 PRILIKA 0 TOPOLU NA KRATKEM POČITKU P. Hugo. Sloviti danski pisatelj J. Joer-gensen je zapisal sledečo pomenljivo priliko: Sredi prostranega koruznega polja je stal kot otok gozdiček z mogočnimi hrasti in drugim stoletnim drevjem obra-ščen. Med njimi je sameval tudi vitek topol. Prešerno je gledal preko drugih dreves valujoče koruzno morje naokrog. Nekega dne se takole oglasi: "Sestre in bratje! Nam s častjo in slavo kronanemu rodu rastlinstva sliši zemlja. Kar je na njej, je od nas odvisno in na nas navezano, žival in človek se od nas redita in oblačita. Celo zemlja sama se hrani od našega odpadajočega listja in dobiva hrano za svojo rast. Le ena sila je baje, od ka-(tere smo tudi mi odvisni. To je sonce. Baje pravim. Kajti po mojem prepričanju temu ni tako. Nauk, da je sonce predpogoj naše rasti je prazna vera, s katero mora naša prosveta končno Vendar enkrat temeljito obračunati." Tu je topol nekoliko postal. Kajti iz kroga hrastov in drugih stoletnih dreves so se začu-li nevoljni protesti, češ, kaj veš ti, ki si v primeri z nami še nebogljeni otrok samosrajčnik. Morda bi bili ti protesti oholemu topolu zamašili široka usta, ko bi mu ne bilo enoletno rastlinje pod drevjem in koruzno morje naokrog ne bilo navdušeno zaploskalo in zaorilo: "Bra-vo, tako je!" Zato je opogumljen nadaljeval: "Znano mi je, da je med nami še starinska stranka, ki trdovratno vztraja na nazadnjaškem konservativnem stališču. A jaz zaupam v mlajši napredni rastlinski rod, ki za to poniževavno praznoverje nima več smisla in se mu hoče svobode ter neodvisnosti, ki Hiu gre. Mi se moramo za vsako ceno osvoboditi. Za svobodo, ne-°maj*iiio svobodo smo rojeni. Zato moramo tudi jarem sonca, ki nas je doslej še žulil, zlomiti. Šele potem bomo res svoboden rod in si uredili svoj raj na zemlji." Še burnejše odobravanje je sledilo od strani enoletnega rastlinstva, tako, da se protesti stoletnega preizkušenega drevja sploh niso slišali. Takoj je izbruhnila med eno-letniki revolucija proti tiranu soncu. Zjutraj, ko je sonce vstalo in razlilo svoje žarke preko Polj, travnikov in gozdov so vse cvetlice zaprle »svoje čašice in žito ni maralo, da bi mu obrisali roso. Na večer pa ko je sonce zašlo je vse cvetje razpihnilo Svoje čašice. Koruza, ki je šla *"avno v cvet se je samozavestno Ravnala ter luni in zvezdam Ptožila zavezniško roko k vzajemnemu boju za svobodo izpod •'arma sonca. Toda neizkušeni ^Volucijonarji so kmalu začutili Posledice tega upora. Cvetlice so Načele bledeti in veneti. Koruzi •l(! začela prej tako ponosna gla-va lezti v naiočje kot starki. 2e ^ se začeli kesati, da so se dali ^okoustnemu topolu zapeljati, "ridko so se pritožili pri njem, jih je za nos potegnil. Toda "fi Jih je s svojim namazanim jezikom in blestečimi frazami kmalu pomiril, dasi je tudi sam Začel rumeneti . "Sestre in bratje," tako jih •l0 miril, "kako ste vendar pri-JJfosti! Ne čutite li diha svobo-e> ki ga vam tiransko sonce ni l)l>ivoščilo. Svoboda, božanska Svoboda, ki jo zdaj uživate je Vl'edna vsake žrtve. Vi ste le še l^eveč polni prejšnjega suženj-kega duha. Ko se tega otresete, °te šele vedeli, kaj se pravi bi-l t----jotrpite, , svoboden. Le malo ,°te pozneje govorili, če sem ^ prav ali ne!" In zopet je v*Grtto naokrog: "Svobodni ho-J'0tllo biti za vsako ceno! Živel ** voditelj in osvoboditelj!" ^a zdaj je padla ta, zdaj dru-cvetka po tleh in še umirajo-klicala: "Živela svoboda!" i koruza je začela predčasno je Gneti iu se 8uSiti- Nazadnje Sftm° topol še stal sredi svoje mrtve revolucijonarne armade in sipal osuhlo perje na grobove svojih bojevnikov za svobodo, dokler še on ni postal stoječ skelet. Kmetje pa so tisto leto tarnali o slabi letini kot je zgodovina ne pomni. Morda mi bo kdo z Gospodovimi učenci v sv. pismu dejal: "Razloži nam to priliko!" Prav rad. V kratkem je njen pomen ta-le: Sonce je vera. Topol je predstavnik brezverske in proti-verske znanosti. Hrasti in druga stoletna drevesa predstavljajo od vere ožarjeno resnično znanost. Koruza in drugo enoletno rastlinje je neuka ljudska masa, ki več verjame oholi brezver-ski in protiverski laži-znanosti kot res mični, globoki od vere ožarjeni. Kmetje smo pa mi vsi, ki smo priča, kaj je rodila od vere ločena in proti njej naperjena znanost. A oglejmo si pomen te prilike malo podrobneje, da nam bo njen globok pomen jasnejši. Vera je sonce znanosti. Ob njegovem jasnem svitu, ob nepremakljivi ograji njenih verskih resnic znanost varno hodi in procvita. Razum s svojo naravno lučjo, pomnoženo z nadnaravno razodetja s sigurnim korakom prodira v tajinstveno kraljestvo resnice, naravno in nadnaravno. Znanost ločena od vere," zlasti sovražno ločena od vere, ki namenoma zakriva oči pred njenim soncem je majnar-ska luč v primeri s soncem. Ob njenem motnem svitu se nesi-gurnih korakov poglablja v tajne naravne resnice, v vedni nevarnosti, da ji ne spodleti in ne strmoglavi v prepad kake zmote. Največji duhovi kot Haton in Aristotel, ki so brez sončne luči razodete vere iskali resnice, so bili slepe kure, ki so našli nekaj njenih zrn, a celotne naravne resnice nobeden. Pred nadnaravno pa jim je zastal korak, oko duha jim je popolnoma oslepelo. Resnični znanstveniki, hrasti znanstva recimo v smislu prilike, katerim je resnica nad vse, so se kot slepec vedno koprneče ozirali v sonce vere iti ob njegovem žarkem svitu odkrivali čudo za čudom naravnih resnic. Čim globlje so prodrli, tem bolj jasno jim je bilo, da imata dva toka resnice, vera in znanost en skupni izvor Praresnico, ki si tedaj ne moreta biti v nasprotju. Zato jim znanost ni omajala vere, ampak jim jo je poglobila in o-krepila. V dokaz temu naj navedem samo enega, ki nam sve-doči za mnoge druge, ki jih je bolj poznal kot nas eden. Ta je veliki matematik A. L. Cauchy. Tako-le piše: "Sem kristjan, to je, verujem v božanstvo Jezusa Kristusa s Tycho Brahejem, Descartom, Newtonom, Fermatom, Leibni-zem, Pascalom, Grirnalidijem, Eulerjem, Guldinom, Boscovi-chem, Gerdilom z vsemi velikimi astronomi, z vsemi slavnimi fiziki in z vsemi priznanimi matematiki prošlih stoletij. Katoličan sem z večino njih. In če me vprašate za vzroke, sem radevo-Ije pripravljen jih navesti. Videli bi, da moje prepričanje ni sad predsodkov, ampak globokih raziskavanj. Prepričan katoličan sem kol Corneille, Racine, La Bruyere, Bourdalou, Fenelon in kot je bilo in je velko najod-ličnejših mož našega časa, ki so eksaktnim vedam, modroslovju, leposlovju v najvišjo čast, in našim znanstvenim akademijam v upravičen ponos. "Ni čuda, da so ti mogočni znanstveniki hrasti nevoljno zamrmrali in odločno protestirali ko je topol enoletno rastlinje snubil za revolucijo proti soncu vere. Topol, kot rečeno, je repre-zentant plehke, površne znanosti, ki se ji radi svoje plitvosti, a zato tem večje oholosti zdi, da je z vero nezdružljiva in ji tedaj ne kaže drugega kot ločiti se od nje in hoditi svoja avtonom- ZBIRKA za Dolenjsko sirotišnico Šmihelu Trije člani španskih uporniških čet, ko so si v zakopih privoščili kratek počitek. V. IZKAZ: Gl. urad "Jugoslovanske Zene" v Chicagi, 111.....$25.00 Podr. štev. 6, Jugoslov. Zene, So. Chicago, 111... 10.00 Martin Tomec, Palo Alto, Calf............. 2.00 J. Zupančič, Morgantown, Ind......... 1.00 John & Mary Tanko, Chisholm, Minn.......... 1.00 Skupaj to pot ..............$39.00 Zadnji izkaz ................ 44.20 na pota. Rajši ob leščerbi razuma sama, kot ob sončnem svitu z vero.! Armada je takih, večja kot onih. A ko bi kemično razkrojil njih znanost in njih revo-lucijonarne odnošaje do vere, bi se pokazalo, da se njih revolucija proti soncu vere, pod krinko avtonomije znanosti končno ni rodila v njih glavah, ampak v njih srcih. Zaključek je njih logike srca, ne duha. Njih življenje je v nasprotju z etičnimi in moralnimi načeli, zato se boje sonca vete kot krt naravnega sonca. Iz tega že vsak lahko spozna, koliko je takim iskate-Ijem resnice verjeti. Pilati so, ki vprašujejo: Kaj je resnica, kje je? Ko jim jo pa hočeš pokazati, gredo ven in namenoma zatisne-jo oči, da je ne vidijo in jim je ni treba priznati. Eden takih topolov je tudi naš Mr. Molek. On je sicer le en skromen frajtar v armadi teh laži-znanstvenikov. Meščansko šolo in vinarski kurz ima za seboj. To pač dosti slab fundament za znanstvenika. Duševna hrana, ki jo je pozneje na debelo požiral, da se je vsposobil do sedanjega revolverskega žurnali-sta, ravno prikladnega za naše napredujake, je obstojala izključno v pogreti pamflestični meneštri. A taki frajtarji so navadno bolj oholi, mogočni in surovi kot kaki generali. Pred njih edino koščeno zvezdo zatemnijo vse zlate generalske zvezde in porte. Bolj zaničljivo vam ta topol, recte Toelpel (tepček) govori o soncu vere kot njegovi generali. Žal, da je dosti še bolj omejenih in zagamanih, ki igrajo vlogo koruze enoletnice in enoletnega rastlinja in mu ž njimi ploskajo k njegovim revolucijonar-nim govorom proti soncu vere. In to kljub temu, da čutijo, kaj so z vero vse zgubili, največjo oporo življenja in najslajše tipanje onstranske sreče. Saj večina njih je bila versko vzgojena, kot on sam. V globini src, najbrž tudi v njegovem, se od časa do časa otožno-sladko oglasi zvon potopljene vere. Na ti hem morda brundajo z E. Gang-lom: PROBLEM PRISELJENCA Spominjam se nekdanjih dni, ki tema krije jih sedaj! A moje si srce želi teh srečnih dni nazaj. A ko jim zopet zapoje pesem o božanski znanosti, ki bo v do-gledni bodočnosti razvozljala vse gordijske vozle življenja, posadila križ na grob vere in potem sama ustvarila na zemlji nov raj, brez takih to in onstranskih strašil, tedaj zopet pozabijo na vse domotožje po veri, presliši-jo proteste mogočnih, preizkušenih hrastov, da je znanost brez vere slepa kura in majnarska svetilka. Znova mu zaorijo: Živel naš voditelj in naš osvoboditelj izpod suženjskega jarma sonca vere! Živela avtonomna znanost! V resnici pomilovanja vredna masa, ki se da takim topolom, recte Toelpelnom voditi. Seve, če ni sonca je slaba letina, še slabša kot če ga je preveč. Prav tako če ni sonca vere, ampak samo motna leščerba znanosti. Mar ne gledamo na lastne oči, kaj je od sonca vere osamosvojena znanost rodila. Kljub njenemu tolikemu napredku na vseh poljih je svet danes večji babilon in večja dolina ne samo solza temveč tudi krvi, kot je bil kdaj prej. In če bo ohola znanost še nadalje tako revolucij oni rala proti veri, bo grob človeštva ali pod razvalinami njenega babilonskega stolpa ali pa v do vrha zaliti dolini krvi iz katere se niti skelet topola ne bo več videl. To pomeni prilika o topolu. -o- ANEKDOTA Berlinski kirurg Wilhelm Mal-deyer je nekoč pojasnjeval svojim študentom neko operacijo, pa je med drugim dejal: "Gospodje, anatomija je za zdravnika temelj njegove znanosti. Zdravnik, ki ne obvlada anatomije, je podoben krtu . .." Napravil je premor, vse je čakalo, kaj bo povedal. Maldeyer pa je nadalje* val: "Oba delata v temi in uspeh njunega dela je kup zemlje!" -o- Poleg vašega naslova in imena je datum, kedaj vam na očnina poteče. Obnovite naročnino pravočasno. Skupaj do 20. av. 1936....$83,20 * * * V zadnjem poročilu z dne 15 avgusta je tiskarski škrat naredil pomoto. Poročano je bilo, da je zbirka do tedaj znašala $44.29, kar je pa bila pomota in je bilo le $44.20. V današnjem poročilu se je posebno izkazala Jugoslovanska žena v Chicagi in Podružnica Jugoslovanske žene štev. 6, iz So. Chicage. Vrlim uradnicam naj bo izrečena najlepša zahvala v imenu te akcije. Bog plačaj vsem, ki so podprle prošnjo za ta namen. Lepo bi bilo, ko bi se za ta namen zavzele tudi druge ženske organizacije ali ženska društva. Naj bo dar še takoj majhen, dobrodošel bo in hvaležni Vam bodo za istega. Kdor more torej, naj v ta namen kaj pomaga. To velja vsem, ki se za to zanimajo in imajo za to reč kaj srca. TO INONO LIST BLAZNEŽEV Blaznica v Leicestru ki jfe u-rejena samo za ženske paciente, izdaja poseben list, ki ga od začetka do konca urejajo, tiskajo in ekspedirajo same bolnice. List ima mnogo rednih naročnikov in čitateljev po vsem Angleškem. Po mnenju zdravniških in časnikarskih strokovnjakov dokazuje ta list prav posebno nadarjenost blaznikov za časnikarsko delo. To bi se dalo razlagati z njihovim izredno tenkim čutom. List izhaja brez kontrole in brez cenzure, in vsebuje znanstvene članke, stalen roman, majhne podlistke in izredno mnogo pesmi, ki kažejo globlji občutek nego povprečne moderne angleške lirike. 'ravila za starostno pokojnino VPRAŠANJE: Kakor pravijo, je bila minimalna starost prosilca za starostno pokojnino državi New York znižana na 65 let, da bo v skladu s federalnim Social Security Act. Kaki so drugi pogoji? Ali je vsakdo, ki je dosegel starost 65 let, vpra-vičen do pokojnine? ODGOVOR: Prosilec za starostno pokojnino v državi New York mora biti 65 let star ali več in mora biti državljan Zdru ženih držav. Prosilec je moral živeti v sami državi vsaj pet izmed zadnjih 9 let in od teh 5 let je moral vsaj leto dni pred vložitvijo prošnje živeti v sami državi. Prosilec je vpravičen do penzije pa le tedaj, ako ni v stanu vzdrževati samega sebe, popolnoma ali deloma, in nima otrok ali drugih oseb, odgovornih za njegovo vzdrževanje, ki so v stanu vzdrževati ga. Dasi se penzije tem osebam ne bodo podelile do 1. oktobra 1936, vendarle New York Department of Public Welfare, 902 Broadway, New York City, sprejema že sedaj prošnje, priposlane po pošti. Pr-hod nepismenega očeta VPRAŠANJE: Moj oče je 60 let star in nepismen. Ali ga lahko spravim v Združene države? Jaz sem zakonito v tej deželi. ODGOVOR: Vsi nepismeni moški v starosti med 16. in 55. letom so izključeni iz Združenih držav, ali državljan ali zakonito bivajoči inozemec sme privesti očeta ali starega očeta, dasi nepismenega, ako je več kot 55 let star. Določbe za nepismene ženske so bolj liberalne. Žena, mati, stara mati ali neporočena oziroma obvdovela hčerka ameriškega državljana ali zakonito bivaj očega inozemca morejo biti pripuščene brez ozira na starost. DENARNE P0SILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $ 7.20.................... 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $ 9.55.................... 400 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $11.70.................... 500 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $23.00....................1000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00....................500 lir Iver se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ODKOD KOKOŠI? Kokoši so, kakor znano, prvotno tropske ptice. Izvirajo menda iz Indije. Šele v 1. stoletju po našem štetju so prišle v Evropo. V starem Rimu so jih spočetka smatrali za izredno dragocenost; le najimovitejši Rimljani so si jih lahko privoščili. Rimski svečeniki so imeli navado, da so iz načina, kako so kokoši pobirale zrna, prerokovali bodočnost. Predpogoji za povratni permit VPRAŠANJE: Nameravam iti v inozemstvo in hočem dobiti povratno dovoljenje (permit). Prišel sem v Ameriko kot otrok, ne spominjam pa se kedaj. Dokazati pa morem, da sem stanoval v tej deželi vsaj od 29. junija 1906 naprej. Ali morem dobiti permit na podlagi teh dokazov? ODGOVOR: Povratni permit se izda osebi, za katero se more najti zapis prihoda. Ako pa se ta ne more najti, mora podati nepobiten dokaz, da je dotičnik tukaj stanoval pred dnem 29. junija 1906 in da je od tedaj tukaj bil neprestano. Zaprisežene izjave (affidavits) državljanov v tem pogledu niso zadost-le. Dokaz mora biti direkten, kakor potom osebnih spričeval (poročnega lista, smrtnih in rojstnih listov itd.), šolskih spričeval, datiranih pismov ali kuvert, pobotnic, pismenih pogodb, bančnih knjižic, delavskih potrdil itd. Glede naturalizacijskih prič VPRAŠANJE: Ko sem dobil svoj "prvi papir", sem stanoval Detroitu, Mich., ali pred kakim poldrugim letom sem se priselil v New York. Hočem sedaj vložiti prošnjo za "drugi papir". Nimam v New Yorku prijateljev, ki bi bili ameriški državljani in me poznali-tudi v Michi-ganu. Kaj naj storim? ODGOVOR: Ko Vas pozovejo na Vaše prvo zaslišanje, morate privesti s seboj dva ameriška državljana, ki sta Vas poznala ves čas, odkar živite v New Yorku, t. j. za zadnje poldrugo leto, in ki moreta jamčiti za Vaš dobri moralni značaj. Ob tem zaslišanju Vas bodo vprašali za ime in naslov dveh prič — ameriških državljanov — v Detroitu, ki moreta in sta voljna sve-dočiti za Vaše bivanje tam in dobro moralno vedenje. To je vse, kar je treba storiti v tem pogledu. Naturalizacij ski izpra-ševatelj v Detroit pride sam v stik s tema dvema pričama in si priskrbi od njih zapriseženo izjavo glede Vas. Naturalizacijsko postopanje za inozemsko vdovo ameriškega državljana VPRAŠANJE: Moj prvi soprog je umrl pred šestimi leti. Bil je ameriški državljan; natu-raliziran je bil 1. 1924. Lani sem se zopet poročila in moj sedanji soprog je inozemec. Rada bi postala državljanka. Nekdo mi je rekel, da ne potrebujem "prvega papirja", ker prvi mož je bil državljan, in da lahko zaprosim takoj za državljanstvo. Kaj je res na tem? ODGOVOR: To je zares pravilo v newyorskem naturalizacij skem okraju in menda v večini okrajev širom dežele. Vdova po ameriškem državljanu more vsak čas po smrti moža zahtevati iste pravice glede poenostavljenega naturalizacij ske-ga postopanja, do katerega so vpravičene inozemske žene ameriških državljanvo. Nič zato, da ni več vdova, marveč da se zopet poročila. To dejstvo ne dela nikake razlike.. UTRINKI V solzah krasne ženske se stopi še volja. tako krepka moška Sramotneje je ne zaupati prijateljem, kakor biti varan od njih. DR. H. M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALIN ŠEK x " SLOVENSKA' KUHARICA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CENA $5.00 Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 22. augusta 1936 »Wf»f»»»»»»»»»fff»»»»»»tWWf»»t»t»W ...................... ii'ii'ii'u'H'ii'ti'n'ti'ii'ii'w'u'u'ii'i I'll'U'tl'lI'M'U'll'll'lI'll.'M'll'll USODNA ZENA Ivan Slivnik. PISANO POLJE J. M. Trunk Bo mnogo slin. Zakaj vedi, da ne kopičim v puhli lakomnosti zakladov, s katerimi bi si hotela povečati imetje, marveč sem šele pravkar izpolnila svoje zadnje obveznosti: vse svoje premoženje sem dala, da sem ohranila tvrdko in očetovo dobro ime. In najsi se vam je zdelo to, kar sem vam dajala, še tako malo, je bilo vendar vse, kar sem mogla pogrešati. Rajši sem pritr-gala sebi nego vam. A tudi zdaj, ko vidim spet prosto pot pred seboj, bom nasprotovala razsipnosti tvoje matere, kjerkoli bom vedela in znala, da nas ne požene spet v propast. Svojo obljubo pa bom izpolnjevala tudi v bodoče ter vas varovala pomanjkanja in stiske. Tvoja mati in sestra naj ne zvesta, da sem jaz tista, ki ju vzdržuje, in da je tudi hiša, kjer stanujemo, moja last, ker sem jo podedovala po svoji materi; moj oče je le v preveliki ljubezni zamolčal tvoji mami, da je moja. Tako, ljubi Janko, zdaj so ti oči odprte. Zdaj veš, da ne grebem skopo in tesnosrčno za denarjem in ne sedim od zore do mraka pri knjigah, da bi se obogatela, marveč zgolj zato, ker moram delati, da zagotovim uspeh tovarni, od katere živimo vsi. In verjemi, da ne sega moje varčevanje niti za ped preko tiste pametne meje, ki jo moram imeti pred očmi, da ne pridemo lepega dne vsi skupaj na beraško palico. Naj me imenujeta tvoja mati in sestra, kakorkoli jima drago — mene to ne zadene. Pač pa sem hotela, da me ti bolje poznaš, ker želim, da bi me spoštoval: ne zaradi mene, ampak zato, ker potrebuješ človeka, do katerega moreš gojiti spoštovanje in zaupanje. Povej mi, Janko, ali sem govorila zaman ? Ali me imaš še vedno za odurno in lakomno skopuljo?" Janko je sedel ves nem in bled ter z ža-rečimi očmi strmel v Romano. Obraz se mu je krčil in drgetal od notranjega boja. Nekaj ga je davilo v grlu. Upiral se je z vso močjo, toda zaman. "Nemoška slabost" se topot ni dala potlačiti. Še hip, in vrgel je roke po mizi ter skrčil obličje mednje. "Kako me je sram, Romana — kako me je sram! V tla bi se vgreznil od sramu!" je bruhnilo iz njegovih prsi kakor vzkrik. Z zobmi je škripal od gneva, ker njegov deški ponos ni mogel ukrotiti solz. Lile so s pranaravno silo, zoper katero ni bilo pomoči. Romana je vstala in stopila k njemu. Ljubeče mu je položila roko okrog ramen. "Ali sem te dobila, ti moj trmasti, u-porni Janko? Raniti sem te morala — tega ti nisem mogla prihraniti. Vem, da ti je spoznanje grenko, zakaj v globini svojega srca si vendar pošten in spodoben človek. Naj ti moje razodetje ne bo v poniževanje; le odreši naj te in te osvobodi brezumnega in brezciljnega življenja, kateremu si bil vdan doslej. Bodi za-naprej res moj brat, prosim te! Stori mi veselje in poizkusi vsaj enkrat pogledati na življenje z mojega vidika. Ali boš? Prijel jo je za roke in položil svoje dr-gečoče obličje mednje. "Romana — zdaj me bo sram pred teboj in pred seboj, dokler ne postanem koristen človek. In to ti obljubim v tej uri. Ne oddahnem se in ne bom miroval dokler ne postanem vreden tebe. Izkušal bom biti tako dober in velikodušen človek, kakor si ti. In še to ti moram povedati: kakorkoli se sramujem, vendar je lepo, da te zdaj poznam, kakršna si v resnici. Zdaj imam vzor, h kateremu morem stremiti, in vem, da so res plemeniti ljudje. Da, imponirala si mi, Romana. V tvojem bistvu je tiha veličina, ki srcu tako dobro de — tako dobro! Zdi se mi, kakor bi bilo odplavalo iz moje duše nekaj grdega in ostudnega. Ne, zdaj se ne boš mogla nikoli več pritoževati o meni. In tudi tega ne bom trpel, da bi rekli mama ali Bea-trika o tebi le eno zlo besedico." Ves se je tresla od razburjenja. Romana pa je zmajala z glavo. "Obljubi mi, Janko, da me ne boš branil niti posredno niti neposredno. Nočem, slišiš? Tvoja mati in Beatrika bi poizvedovali, zakaj se zavzemaš zame, jaz pa sem obljubila očetu, da jima hočem prihraniti poniževalno odkritje, dokler bo le količkaj v mojih močeh. Molči o tem, kar zdaj veš, ter pusti mamo in sestro, n^j govorita, kar jima drago. Ne moreta me žaliti. Le to, da si me ti po krivem sodil, me je časih zabolelo. In tebi nisem hotela delj ostati nespoznana — saj je bilo tudi v tvoj lastni blagor." Janko se je obvladal. Njegov prijetni obraz, s katerega je bila prejšnja narejena prenasičenost kakor izbrisana, je bil resnoben in bled. Gledal je Romano, kakor bi bil našel v nji novo bitje. In ko je pogreznil svoj pogled v njene zveste, dobrotne oči, je bruhnilo iz njega toplo in pošteno čuvstvo, kakor plane solnčni žarek izza temnih oblakov. Burno je objel Romano in jo srčno poljubil. "Sijajen človek si, Romana! Zdaj poj-dem zate v ogenj — samo povej mi, kadar bo treba!" Oči so se ji zarosile. Ljubeče mu je pogladila lase, in poreden smehljaj, kakršnega ni bil videl pri nji še nikoli, ji je zletel po resnem, mladostnem obličju. "Ne bo ti treba hoditi v ogenj zame, Janko! Toda zvesta si hočeva ostati kakor verna tovariša in prava brat in sestra. Pri meni najdeš umevanje za vse, kar te bo težilo in veselilo. Ne boj se, da bi hotela izpodvezati življenjsko radost. Naučiti te hočem, da si človek lahko najde plemenitejše radosti in žlahtnejšega užitka. Poslej morava govoriti večkrat nego dozdaj, zakaj mnogo si bova še imela povedati. Morda me posetiš katerikrat zunaj, v tovarni. V mojem zasebnem kontorju bova nemotena in tudi cigarete bodo zmerom pripravljene zate." Pobožal ji je roko, kakor bi jo prosil oproščenja. "Strašna sirovina sem bil s teboj, Romana, in čudim se ti, da moreš biti še tako dobra do mene. Ali te smem res posetiti, kadarkoli hočem?" "Kadarkoli hočeš, Janko; vedno me bo veselilo." (Dalje) Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ara, Slovenec!" TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec Judje nimajo države, pa so po vsem svetu in, dasi tudi preganjeni, pridobivajo povsod. Njih glavno mesto je zdaj — Moskva. Kar delajo leftisti v Španiji, ali kar se godi zdaj v Parizu, vse to prihaja iz Moskve, in še marsikaj prihaja iz Moskve, kar se dela tudi pri nas v Ameriki. Rusko je ostalo le im'e, kakor je ime tam, kjer bi ime le malo vleklo. Hollywood ima svojega — Rusa, lepo rusko ime je Karloff, ampak nosi-telj imena je Abrahamov, ki sicer dobro igra, pa ga izdaja nos. Trdijo, da poleg trebuha ni ničesar v človeku, toraj bi ničesar ne bilo v narodih, ampak že judovsko ljudstvo je dokaz, da je še nekaj in še precej poleg- kakih ust. Judje so vrlo talentirani, o tem ni dvoma, tudi hudo pre-frigani, malo izbirčni v sredstvih, ako jim kaže. V Moskvi smo, in Moskva je zdaj povsod na vsem svetu, do kamor pride rubelj. Saj niste na glavo padli. Pa ne taka le rubelj. Moskva se razume tudi na dušeslovje, razpoloženje v masah. Pomislite. Povsod samo le stiska, morda pomanjkanje, ker brez dela morda tudi brez jela. In pri takem razpoloženju širših mas vsepovsod prihaja iz Moskve vest: "Šampanjec za delavce." Hardinoha-mol, ako kaj takega ne elek-trizira vsakega delavca, mora biti ta neumna klada. Toliko in toliko miljonov litrov mora biti narejenega zdaj šampanjca v Rusiji in kdo ga bo pil kakor delavec in kmet ali vsaj mužik, ker kmetov ni več? Slin je bilo že dozdaj dosti, ako so se neki "delavci" le spomnili Rusije, in zdaj prihaja še — šampanjec, orka, slin bo cele potoke. Da ne bo kletev. Nekdo lah ko poreče: glejte farja, zabavlja, ko prihaja vest iz Moskve, da bo tam za delavce šampanjec, toraj ne privošči šampanjca delavcem. Holt. Bog mi je priča, da privoščim šampanjca in vseh drugih dobrin vsakemu delavcu, ako hrepeni po njem. Da pa pišem-o tem ruskem šampanjcu, je razlog, ker sem prepričan, da sodo morda res naredili nekaj te sampanjske robe v Rusiji, ampak ob enem sem prepričan, da vsaj za pravega delavca ne bo dosti šampanjca, pač pa utegne ostati pri slinah, in sline dela Moskva že zdaj in teh slin je in bo mnogo, in to je tudi namen teh prefriganih Moskovčanov. Stavim, da bomo mnogo slin videli tudi med našimi Slovenci, ki gledajo v Moskvo, in sem prepričan da bo v dopisih citati: poglejte v Rusijo, delavci bodo pili — šampanjca, In tako bo za zdaj dosti tudi slovenskih slin. in Moskva bo uspela s slinami tudi v slovenskih krogih, in v vseh drugih krotrih. Smart fantje tam v — ruski Moskvi, se razumejo na psihologijo. ZDRA VZTVO. POLETJE IN VASE DETE Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Vsako dete treba držati v dobrem zdravju, ne le poleti, marveč skozi vse leto. Ali ravno poletna doba je taka, ko je zdravje deteta bolj kočljivo in treba paziti nanj bolj kot po navadi. Poleti je čas, ko morete dajati detetu popolnejšo solnčno kopel kot v drugih letnih časih. Zapomnite si, da vsako dete potrebuje oživljajoče ultra-violetne žarke. V prejšnjih časih je nastop poletja, zlasti drugega poletja, vzbujal strah za zdravje deteta. Vsaka mati je trepetala pred nevarnostjo detinske kolere, kajti na tisoče dojenčkov je vsako poletje pomiralo vsled te strašne bolezni. Ali s prihodom pasteuriziranega mleka in z boljšo vzgojo mater o oskrbi otrok je ta poprej navadna bolezen začela izginjati, pa se danes pojavlja le redkoma. Srečno je dete, ki mu mati more dajati prirodno hrano — materino mleko, ali tudi dete prehranjeno s steklenico ima dandanes mnogo večje šanse kot poprej. Kajti ne le more dobivati pasteurizirao mleko, marveč v mnogih mestih more dobiti to mleko presolnčeno. In dete, ki dobiva pravilno mleko in pravo oskrbo ter polno solnca in svežega zraka, bo zdravo. , Vsaj tekom svojega prvega leta bi moralo vsako dete biti 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4011 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmer •t?" pod oskrbo družinskega zdravnika in,kjer to ni mogoče, naj ga mati prinaša v kliniko ali di-spensarij vsaj po enkrat na mesec. Na tak način bo dete ostalo zdravo, ako se mati ravna po navodilih zdravnika. Ta bo pod-učeval mater, kako naj se mu daje solnčna kopel, in ji bo na-svetoval glede prehrane deteta, kako da se preprečijo diareje in druge bolezni itd. Obilo mleka in solncne svetlobe pomaga k vzgradnji deteto-vih kosti in zob, pomaga k njegovi rasti in ga drži v zdravju. Tekom poletja naj dete ima na sebi kolikor mogoče manj o-blačila — dostikrat diaper zadostuje. Najboljši čas za solnčno kopel je sredi jutra ali sredi popoldne in treba paziti na dolgost kopeli, da ne bo solnčnih opeklin. Tekom ostalih ur dneva naj dete ostane v hladni senci in naj se obvaruje pred muhami in drugimi insekti. 17. DOMOVINE. Težka prometna nesreča Ko je 26 letna učiteljica Danica Jesihova, ki službuje V Trebeljnem na Dolenjskem, dne 11. julija prihajala čez tilico na svoj dom v Ljubljani, je istočasno pridrvel po jlici neki voz. Na še nepojasnjen način je Jesihova prišla pod konje in voz, da so ji ko-esa šla čez vrat in trebuh; poleg tega ji je še konj prizadejal hud udarec v život. Nevarno poškodovano so pripeljali od tam v bolnico. --o- Izginil je Pred kratkim je v Metliki otvoril mesarijo Jože Kraševec. Nekega večera proti koncu julija se je pa odpravil v Karlovac, da nakupi živino. Od tedaj je za njim izginila vsaka sled in vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. -o- Tilnik si je zlomil V Bačvicah pri Splitu se je šel kopat 60 letni Roko Šegota, kuhar vagon-restavranta, doma iz Istre, a nastanjen v Zagrebu. Pognal se je z glavo v morje, ki pa je tam zelo plitko in si zlomil tilnik. Utonil V Vidmu ob Savi se je blizu krškega mostu /'v Savi kopal med drugimi tudi 13 letni Ferdinand Poznič, uslužben pri čevljarju Zdovcu. Tam je pa polno nevarnih tolmunov in fant je najbrže v enega teh zašel, kajti grozeči savski valovi so ga potegnili vase. Njegovega trupla kljub iskanju niso mogli najti. --o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA PRIDITE V JUGOSLAVIJO 7dni do vaše domovine, če potujete na ekspresnih parnikih BREMEN EUROPA OSEBNO VODENI IZLET ODPLUJTE IZ NEW YORK A 3. SEPTEMBRA Na znanem parniku HANSA Izborne železniške zveze od Chcrbourga in Hamburga HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD 130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, ohio Telefon: Henderson 2088 3£3 ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. ' 152 str. Povesti iz Kobariške doline ............................................. 75c ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .............................................. 35c ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................... 60c ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50 ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga- borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25 ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščino ...................... 75c ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25 ZVONARJEVA HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja .............................. 65c ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ........................................ 50c ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................ 50c ZA MLADINO. ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj ........................ 35c BELOKRANJSKE OTROŠKE PESMI. Božo Radič.................... 35c BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino ............ 30c BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice .......................... 25c DANE. A. Rape. Mična povestica 45c DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr. Iv. Robida. Poučne povesti ............................................ 10c DIVJI MOŽ. Koroška pravljica.. 50c KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni .............. 20c KOLAČKI. Z risbami .................... 20c KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin. Pravljica .......................... 40c LECTOV GRAD. Juš Kozak...... 50c LEŠNIKI. Jos Stritar. Knjiga za odrastlo mladino .......................... 45c MALI AVE MARIA. List za slovensko ameriško mladino ........$1.00 MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice .......................................... 60C MIHČEV MIHEC. J. Korban.... 60c MLADIM SRCEM. Ks. Meško. Zbirka povesti, 2. in 3. zv. Vsak po ...................................................... 25c OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami........ 75c ORLIČ. Mladinski list .................. Se PRIGODE ČEBELICE MAJE. W. Bonsels. Roman za deco...... 75e ROBINSON CRUSOE. Daniel De Foe. Povest za mladino $1.00 ROBINSON (STARŠI. Povest z barvanimi slikami ........................ 40c SLIKE IZ PRIRODE. Nande Vcrbcnjakov .................................. 60c VITOMILOVA ŽELEZNICA. Još. Korban. Povest .................... 45« VOLK SPOKORNIK. Ks. Meško. Povesti ................................... 85« VRTEC. Časopis s podobami za slov. mladino ................................ 75" ZGLEDI BOGOLJUBNIH O-TROK. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po .................................. 4S< Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poit-nine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS