Naše borbe. Bredhodnik slovenskih učiteljskih orgas nteacij k bil pravzaprav »Učiteljs':i Tova» riš«, ki mu letos potcka 69. letnik. Svojc sile je začetkoma posvečal stanovski in na* rodni naobrazbi, razvoju šolstva, a deloma jc zastopal tudi st.tnovs^e pravnc intcrcse, ne da bi se mogul naslanjati na kakršnokoli organizirano skupino. Kcr sc tcdanja jav= nost ni mogla prilagoditi <prcporodu šolstva, jc tudi »Tovariš« capljal po 'konservativnih ipotih svojih pclitičnih sodobnikov, naj* energičneje branil cerkveno šo!!sko nadzor* stvo in ingerenco, ccenjtval gibanje učitelj« stva, med katerim so »;¦ pojavili prvi zmiki združevanja. Z ustanovitvijo Vclilkovškega učiteljskcga društva lcta 1866. je bila po« dana csnova organrziranju slovens-kega učU teljstva. Minilo je še nekaj let, da se je o.r» ganizacija o&repila v združenju okrajnih učiteljskih društev v podeželske in teh V vseslovensko zvezo, ki je po državnem pre* vratu dak iniciativo za ustainovitev UJU. Organizacije sa-me niso odtujevale slo= ven&kega učiteljstva narodu'in njegovim težnjam, kar spričuje naša zgodovinsku sta* novska literatura. Učitelj je živdl z duhom časa, zato se je vrgel z vso vnemo v vrtinec javnega živlJLnja, tiako Jružabnega, dru« štvenega, ka'AOr pditionega. Brcz njega ni bilo čitalnic, izobraževal* nih i.n tclovadnih društcv, duša je bil za* dnjg'.".m. kmetijskim podružnicam i-n druge* mu javncmu žJvljenjiu. Da jc pa njegova v.nema poj-enjala, so krivi politični viharji, ki so ga zanesli daleč na odpirto razbur.bano morje, 2vjer je v silo= branu za^počel borbo z vsemi elcmenti, 'ki so ogrožali njegov obstoj. Učitelj — že po svojem značaju napre= den idealist, se je ob preporodu slovenskega macionalizma okknil sfrarih in mladih do« moljubov in z njimi zagazil v borbo, "ki jc razdvojila slovensko 'tf-nteligenco, tudi du» hovščino, dccim je narod apatično, n>eza? vedno stal ob strani. Dočim sc je duhovščis na polagoma pirilagodila nasprotnim nazira= njcm na verski osnovi, je ostal učitclj krep= ka cpora narodni — nacionalni — stranki. Medsebojni boji so naraščali. Nacionailni in versiki pokret sta si lj'uto tkrižala meče, za= •vfekla s ;seboj vse javno življenje, prosveto in aTrrodno gospodaTstvo in se neokrepljena ipirerila do svetovnega 'klanja. Kakor vojna v mnogočem dvigne vedo, tudi narodni boji niso ostali brez uspehov, kljub mnogim žrtvam, ki so podlegle vplivu bratCimornega boja. Po državnem prevrutu jc slovensko uči* teljstvo uvidelo, da predivojne borbe niso dovolj dvignile narodnc zavesti in da jl- slo^ vcnsko ljudstvo- doseglo narodne svoboščine nrav t<i'ko nepripravljcno .kakor lcta 18481 Da doscžc popoin;1 narodno cdinstvo, je iiči.tcljtstvo hotclo liikvidirati svojc stanov* slv. spore in z ujedinjcno organizaciji) usta= noviti temelj..' fdinstvj naroda in mladi na« rod duš. vno povcsti v enotno nacionalno državo. Pivi posKusi vzpričo pcvojnih poHtičnih razmcr niso doccla uspcli. Nasprotno! Po^ j. čalc so se pr^dvojne mržnje, pričelo se jc obračunavanje zdaj 5 te, zdaj z ora strani, režimsko se je prckladala kuratela na.d ucu tcljstvom od enj na drugc str^nko, nnoraila v naših vrstah jc padala in propadala, ztui* čaji so se izgubljaH, kar je žc ogrož.:lo vzgojo naše mladinc. Da zaustavimo ta nemo.ralni tc:k in usmerimo organizacijo takc, da bi odgovar« jala necbhodnim potrebam istanu, mladc držav? in narcda, smo s celjs>ko dcklaracijo odstr.nili iz svojih stakitov vse ovire, ki bi utegrKlle ogrožati istanovslko^ edinstvo, od« pravili parti/anska gesla in uvedli popokio ipolitično ncvtralnost, priznavajoč vsakomur popolno duhovno svobodo. Ponosni smo na to, da smo prvi v strs njeniih vrst.:h stopili nevstrašc-no pred jav» nost z obsodbo rcžimskih nasilnosti in z za» htcvo, da sc posveča zakonu neomejcno ¦vdjavo. Ponosni smo, da sj je današnji učitelj opogumil v svojih strankah zagovarjati iru terese šolstva in celoikupnega stanu nc glede na politične in zasebne interese. Obžaluje« mo 'pa, da je del učiteljstva ostal izven bor^ bcnih vrst zgolj iz političnoostrankarskih ozirov. Zavedajoč se svojfh vzvišenih nalog v bodočem zgodovinsikem razvoju inaše mlade države, želimo, da. se celokupno učiteljstvo odzovc •manifcstu Nj. Veličanstva tcr z udruženjcm v Skupni državni organizaciji uveljavi visoko poslanstvo v narodu. Ne v besedah, .v dcjanju se zrcali piatriotična dclžnost. Ker je naša organizacija iz.razito nepo» litičnega in le stanovskega značaja, upamo, da bo zakcnodajna oblast upoštevala njeno mnenje tako, kaikor je to storil& v drugih gospodarskih ozirih. Organizirano učitedjstvo je iproučevalo dosedanje osnutke šol* s!;ih zakoncv in izrazilo svoje mnenje ta'ko, kakor to odgovarja potrebam splošne na» rodme prosvete in interesom učiteljstva. Nalogc, ki si jih jc nadelo zlasti slos vensko učiteljstvo>, so ogromne. Niso siccr nove, toda pomlajene .so. Z združenimi močmi nam je uspeh tako na prosvetnem, kakor sock.ilnem torišču — zasiguran. Tre« ba samo dohre rvolje, več požrtvovalnosti in smisla skupnosti. J. L.