BSSS^p Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, lihajn vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA 4 List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. «mra* pisarite: mm oortlandt. -Class Hatter, September 21, 1903, aft tka Post Office at New York, H. T, mnder tka Act of Congress of Marck S, 1879. telefon pisarne: 4687 coktiafdi. NO. 72. — ŠTEV. 72. new york, saturday, march 27, 1909. — sobota, 27. stjšca, 1909. vol um xvil — una im I i delavskih krogov. Premogarski praznik. DNE 1. APRILA BODO PREMO-OARJI PRAZNOVALI V SPOMIN UVEDBE OSEMUR-NEGA DNEVNEGA DELA. Atanjk pri uličnej železnici v Manili na Filipinih je sedaj končan. MOCERIJSKI VSLUŽBENCI V CHICAOU. Indi&nap^-hs, Ind., 26. marca. •Predsednik Lewis od premogarske organizacije je izdelal adreso, na-iilovlje.io premogarjem, ktere poživlja, naj dne 1. aprila praznujejo v proslavo in spomin u pel j a ve osemur-uega dnevnega dela v premogovih rovih. Pri tem tudi povdarja, da o*wimuruo dnevno delo še ni uvedeno po T»eli rovih, da .-so pa za to premogarji sanu krivi, ker se premalo *me-aijo /a svojo organizacijo. Poslovanje kongresa. Revizija tarifa. VARNOSTNA CARINA POSTANE NAJBRŽE ŠE VEČJA KAKOR JE BILA D O S E D A J. Nekteri zastopniki obsojajo predloge Paynovega predloga. PREENAČENJA vse Washington, 26. marca. V kongresu >e nalaljujejo posvetovanja o reviziji tarifa, toda v kolikor je mogoče dosedaj razvideti s tako revizijo. kakoršnjo je zastopnik Payne iz New Yorka predlagal, ni nihče zadovoljen. Trgovci in odjemalci so si po og-romnej večini jedini v tem, da revizija tarifa ne bode mnogo koristila trgovcem, dočim bode odjemalcem direktno škodovala. Ako bode novi tarif končno sprejet, bode pa tudi škodoval inozemstvu, zlasti pa onim deželam, ktere so z na^o republiko v Pennsylvanski premogarji in lastniki rovov. X ® LASTNIKI ROVOV SO ŽE IZJAVILI, DA BODO ODKLONILI DELAVSKE ZAHTEVE. Pred vsem se bode vršila še jedna skupna konferenca. PRIPOZNANJE UNIJE? Scranton, Pa., 26. marca. Trije iz-vrševalni odbori organizacije pre-mogarjev iz okrajev trdega premoga, so včeraj popoludne priredili skupno posvetovanje, pri kterem so razmo-trivali o načrtih glede povečanja organizacije in ravnanja v bodočnosti. Razmotrivali so tudi o politiki, s ktero naj prične organizacija v slučaju, da delodajalci ne privolijo v delavske zahteve. Pri tem «e je sklenilo, da se pošlje pokrajinske predsednike premogarske organizacije v Tndianapolis, Ind., da predlože tam .»/jej trgovinski zvezi. K tem deže- j -lučaj premogarjev trdega premoga, tfcfamla, 26 marca. Vodje štrajka iarn ^paijata pred vsem Francija m j nacijonalnemu odboru premogarske in bojkota proti tuk. ulični železnici. ; Nemčija. j organizacije. Pred-sedniki so . takoj no »čaraj proglasili štrajk končanim, j Seveda >e gre sedaj le še za pred- zvečer odpotovali v Indiano. Tje je Šfcrajk at a it i malo vpljival na druž- ! kton se Pa zarr.ore tekom časa j odpotoval tudi predsednik Lewis, bo ali&M železnice in le s bojkotom j ™v«*>m premamiti. Vendar^bi pa na- ! Tukaj se splošno trdi, da deloda-je nekaj doseglo. Unija, ki je vo- T>™vil mnogo gorja v vseh krogih i jalci nečejo odstopiti od svoje za-dila ftlrajk, as namerava sedaj reor- j našega prebivalstva, ako bi bil potr-gaaisovati. T mestu vlada sedaj ao- j j®n »P^jet tak, kakoršen je sedaj, pet mir ia aovik nemirov »i priča- ______ Zopet jednega dečka v Pennsylvaniji odvedli. ROPARJI SEDAJ ZAHTEVAJO OD STARIŠEV DEČKA $15,000 ODKUPNINE. Sedaj so pričeli poslovati v Pittsburgh Pa.; odvedeni deček je star 14 let. PISMO ROPARJEV. kovati. Chicago, 111-, 2b. aiartu. Se»tsto v«l>xžbeMev Ink. grocerij na debelo jo sklenilo, da bodo dne 1. aprila poWi s fttnjkom. Oni zahtevajo, da m fim »krajša delavni Čas od 00 na SO todsaskib ar, dočim naj plača o-neapremaajena. Zveza voani-k«v jn sedaj sklicala posebno sejo, da se pri tem določi, naj se H v ala-čafn potrebe podpira št raj k groeer-ukili vahižb—aev. j hteve vsled ktere naj se sedanja po-i godba tned njimi in premogarji podaljša za dobo nadaljnih treh let. Nekdo, ki je v ožji dotiki z delodajalci. je izjavil, da ni treba niti dvomiti, da bi delodajalci privolili v kake konicesije. Med tukajšnjimi pre-j mogarji je pa tudi nekoliko takih, ki trdijo, da so delodajalci z nekteri-Washington, 26 marca. Mrs j mi izJemaiIli pripravljeni premogar-Pierre Lorillard je včeraj izvršila sa. j ™ijo Pri poznati, tako, da bodo momor s tem, da se je zastrupila s; predsedniku Lewisu dovolili podpi-plinom v svojej lastnej hiši.. Njen satl nada J™ pogodbo m sicer kot mož kontrolira skoraj vso tobačno P^^mku premogarske organiza- obrt v republiki in njegovo premo- Ak° J* ^ Z^°dil<>' P°tem ni niti malo dvomiti, da pride do SAMOMOR MILIJONARKE. Mrs. Lorillard se je zastrupila s plinom. OBILO NASELJENCEV. lis Islandn izkrcalo 8786 naseljencev. zenje anasa najmanj $40,000,000. Sa- . , • - , . ,. , I sklenitve pogodbe i momor je izvršila baje radi tega. ker ^ se je naveličala vedno veselega in Dt>?<^aJ" skupna konferenca med brezposlenega življenja v takozvanih I ieladaJalci in premogarji še ni dolo-- I višjih krogih. Dasiravno je coroner j '"ena.In Se 7jB ajo ^ ni *»*esar pri- včerajšnjega dne se je na B-I takoj izjavil, da je izvršila samomor. Pravil°- Vsekako se pa ta konferen- trdijo člani njene rodbine, da temu i CS ™ pnhodn"'i teden v P^ladel-ni tako in da je bila že dalj časa I phlJ1 ah pa T New Yorku" bolna na srcu. Te trditve naravno _o_ niso resnične, kajti še predvčeraj- i Pittsburg, Pa., 26. marca. Nepoznani roparji so včeraj odvedli 14 let starega dečka Lawrence Gibsona, ki je stanoval pri svojih stariših 7943 Tioga St. v Pittsburgh 0 tem je bila policija takoj obveščen^. Kmalo za tem je dečkov oce dobil od roparjev pismo, s kterim roparji zahtevajo od njega, naj jim plača odkupnino v znesku $15,000. Oče je takoj odšel k policiji, kterej je izročil pismo, ki se glasi: Pittsburg, Penn.. 26. marca. Mr. L. A. Gibson:— Mi imamo Vašega sina in ako že- i lite, da se srečno vrne domov, morate zanj plačati $15,000. Ako ste zadovoljni plačati imenovano odkupnino, potem objavite v listu Pittsburg Dispatch inserut, da ste zadovoljni to storiti. Inserat objavite pod črkami "J. M. P." in sneg na zapadu in jugu. ZADNJI VIHAR JE V DRŽAVI GEORGIJI NAPRAVIL NAJMANJ ZA 1.000.000 DO-LAEJEV ŠKO-feE. V zapadnih pokrajinah države New York je divjal izreden snežni vihar. V NOVI ANGLIJI. Položaj na Balkanu zopet boljši. MED RUSIJO IN AVSTRIJO PRIDE BAJE DO SPORAZUMA GLEDE PREPOZNANJA A N E K-SIJE. Prestolonasledstvo v Srbiji sprejme princ Aleksander; zahvala princa Gjorgja. GJ ORG JE V RUSIJO. Razne novosti iz inozemstva, v MED JAPONSKO IN KITAJSKO JE ZOPET PRIŠLO DO NESPORAZUMA Stališče nemškega državnega kanclerja je dokaj omajano in bode najbrže odstopil. —^ ' J RAZNOTEROSTI. Atlanta, Ga., 27. marca. Predvčerajšnjim po noči je v raznih krajih Georgije divjal izreden vihar, ki je zlasti v countyjih Barto, Campbell, Elbert, Banks, DeKalb, Jackson, ijilton, Fulton, Richmond, Newton in Butts napravil dokaj škode, ktero cenijo na skupno svoto $1.000.000-Vihar je med drugim podrl tudi štiri cerkve, šest šolskih poslopij in 20 zasebnih hiš. Velika je škoda, ktero je napravil vihar v gozdih. V Nease, Ga., je bila neka zamorka s svojim otrokom ubita. Iioche-ster. N. Y.. 27. marca. Povo- Carigrad, 27. marca. V turških, kakor tudi inostranih krogih se zatr-juj'e, da bode morda prišlo med Avstrijo in Rusijo do sporazuma, tako, da bode končno mogoče rešiti tudi takozvano srbsko vprašanje. Tukaj mislijo, da bode Rusija pripoznala aneksijo Hereeg - Bosne ako pride do mednarodne konference, dočim se mora Avstrija zavezati, da bode v kolikor mogoče ugodila vsem ostalim srbskim zahtevam. Petrograd, 27. marca. V minister- stvu inostranih del potrjujejo ve-t, dom zadnjega snežnega viharja, je i da , je. *U*ija sk!eniIa pripoznati V a SIJO - Bosne pod g gotovimi pogoji, ktere mora Avstrija izpolniti. Dosedaj pa med Avstrijo in lezni.Ški promet je bil tukaj dokaj oviran in to velja tudi o uličnem, ka- . „ .. „ kor tudi o brzojavnem prometu i Ru?,J° Se vedno ni Prišlf> do P<>P<>lne-Old Orchards Beach. Me., 27. mar- ?a "P°ra7Uma' tako- da se še vsi raz- Deeek, kterega so .odvedli, je delal pri odvetniku Jos. S. Campbellu v Bergerjevem poslopju. Ker se pa ni vrnil z dela, kakor druge dneve, je pričel njegov oče takoj skrbeti in je odšel k policiji ter zadevo javiL Policija je dečka iskala po vseh bolnicah in tudi v imenovanem poslopju, toda o njem niso nikjer našli niti najmanjšega sledu. Ob 11:30 po noči je prišlo special delivery pismo v Gibsonovo hišo in s tem pismom se jc oče takoj zopet podal na policijo. Detektivi so >panenja, da je deček sam kam odšel in potem s pomočjo kakega prijatelja pisal očetu pismo, samo. da se malo pošali. o a. Vihar, ki je tukaj divjal predvčerajšnjim je napravil izdatno škodo. Morje je bilo pri tem tako valovito, da je valovje podrlo najlepši tukajšnji pomol, zajedno z vsemi poslopji, ktera so bila zgrajena na pomolu. Samo na pomolu je napravil vihar najmanj za $20.000 škode. SRBSKI SE prestolonaslednik je odpovedal prestolu. Prestolonasledstvo prevzame njegov mlajši brat Aleksander. lahko včeraj bolj Tekom včerajšnjega dneva se je na | ^ Z^er je bUa pri nekem baD" ZA REVOLUCIJO V VENEZUELI. popolnoma zdrava in vesela. Mogoče je pa tu kaj druzega po sre- i ^ di in pokojnica je odšla raje v smrt, j Bivši predsednik Castro prične z re-kakor da bi se ločila. Saj tako se volucijo, ko se vrne v do- pričakujejo, da se število naseljencev j V omen^ih Parasitskih v kratkem pomnoži, ker je pričako- f r<>S1 ' _ __j naselniškem otoku Ellis Islands v newyorikej luki izkrcalo 8786 naseljencev, kterib večina prihaja iz južne Evrope. Na imenovanem otoku movino. vati, da ee kmalo^prične delati tudi j v onih tovarnah, ki so dosedaj že nad leto dni počivale. NA ELEKTRIČEN STOL Morilka Farmer mora umreti. Albany, N. Y., 26. marea. V ponedeljek zjutraj bodo v zaporih v Au-bnrnu, N. Y., elektrokueijonirali morilko Mary Farmer. Toda predno odide v smrt, jej bodo dali priliko, da ae poslovi od svojega moža, ki je tudi obsojen v smrt. Soba, v kterej je sedaj zaprta, se nahaja le par korakov daleč od one, v kterej je električen stoL Nazadovanje svetovnega prometa. Washington, 27. marca. Statistični urad trgovinskega oddelka zverine vlade naznanja, da je bil svetovni promet v letu 1908 izdatno manjši, kakor v letu 1907. Uvozna trgovina Anglije je lani v primeri s predlanskim letoan nazadovala za 266 mili-jonov dolarjev. Tudi o uvozne j trgovini Nemčije se poroča, da je nazadovala za nekaj nad 100 milijonov dolarjev. Izvozna trgovina se še vedno ni popravila. Znižanje plaže. Toungstown, Ohio, 27. marea. Re-poblis Iron A Steel Co. naznanja, da |» sklenila svojim delavcem znižati aa 10 odstotkov. Pri imenovarano* dražbi dela 10,000 tštkjž*iL 9EL&««. JU'».sdsk 1'auilhif, Pruiu-ija. 27. marca. Bivši venezuelski predsednik se je včeraj popoludne zajedno s svojo družbo odpeljal s parnikom Guad^oupe v Port of Spain na ctoku Trinidad. klavnicah so bili včeraj štirje delavci j J™"?*' 2?" f^" ~ , , . . . . ... I Bivšemu predsedniku republike Ve- S TIR JE UBITI. Osodepolna nezgoda v Chicagu. Chicago, 111., 26. marea. V velikih ubiti, ker se je na nje podrla velika stena. Takoj po nesreči so prinesli izpod razvalin tri trupla nesrečnih delavcev. Nedavno je tamkaj gorelo in delavci so bili zaposleni s tem, da so odstranjevali ostalo steno. Pri nezgodi je bilo tudi več delaveev več ali manj ranjenih. Slednje so odpeljali v bolnice. Rekord pri železnižkej vožnjL Cleveland, Ohio, 26. marca. Geo. W. Perkins, ki je takorekoč desna roka E. P. Morgana, je dosegel rekord železniške vožnje iz Floride do canadskih velikih jezer. V Stuartu, Fla., je dobil včeraj zvečer brzojavno poročilo, da je njegova žena nevarno zbolela. Vsled tega si je najel poseben vlak, s kterim je prišel popoludne ob 4. uri v Cincinnati. Od tam se je peljal v Cleveland in je za razdaljo 263 milj potreboval 288 minut. Svojega brata umoril. Dallas, Texas, 27. marca. Roy H. Terry se je včeraj javil tukajšnjim oblastim in naznanil, da je umiral svojega lastnega brata- dr. Hugh F. Terryja. Dejal je, da je to storil v silobranu. Na truplu njegovega brata so našteli 67 ubodljajev in 6 ran od krogelj iz revolverja. Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši Jnev ni Ust t ✓ nezuele. Ciprianu Castru, so včeraj, predno se je vkrcal na parnik Guadeloupe, naznanili agentje družbe, ki je lastnica imenovanega parnika, da mora parnik ostaviti, predno pride na venezuelsko vodovje. Castro se je zelo jezil, ko so mu to naznanili in se je takoj odpeljal v glavni urad parobrodne družbe, kjer je med drugim dejal: "Ako sem zločinec, čemu se potem moji tožitelji ne upajo zabraniti mi povratek v Venezuelo, da se zamorem braniti f Jaz sem povsem pripravljen mirno čakati n^ izid take obravnave. Ker se sedanji predsednik Gomez boji prepovedati mi povratek v Venezuelo, dokazuje s tem, da nima ničesar proti meni. Toda on je uvidel, da je njegova igra -končana, kakor hitro pridem jaz v Venezuelo.'' Vsi Castrovi protesti so pa bili zaman in končno se je moral zadovoljiti z vožnjim listkom do Port of Spain na otoku Trinidadu. Iz vseh njegovih govoric je bilo prav lahko razvideti, da bode takojr ko se vrne v Južno Ameriko, orgjjpizoval revolucijo proti sedanjemu predsedniku Gomezu. Revolucija mu bode brez-dvomno uspela, kajti v Venezueli ima mnogo več pristašev, kakor sedanji predsednik, ki si je predšedni-štvo samolastno potom prevare prilastil. Tukaj se je dalj časa posvetoval z agentom neke tovarne orožja, ktero se baje v kratkem pošlje v, Ameriko. j ROPAR OTROK BOYLE V PENNSYLVANIJI. Se boji iti v Sharon, kjer mn preti linčanje. Pittsburg, Pa., 26. marca. Velika porota v Clevelandu je vložila proti roparju James Boyleju in Helen Bovle. ktera sta odvedla dečka \Vhit-Ia. in dobila za to odkupnino v znesku $10.000, tožbo radi izsiljevanja. Jedva, da se je to zgodilo, je pa prišel k sodišču polieijski šef mesta Sharon, Pa., kakor tudi več detektivov iz Pittsburga, da bi pridobili sodišče za to, da^ ohijske oblasti izroče jetnika pennsylvanski policiji. Jetnika sta takoj izjavila, da sta pripravljena vrniti se v Penn:ylvanijo, ne da bi bilo treba čakati na potreb-fne listine. Zahtevala sta pa da se ju odvede v Pittsburg, kajti v Mercier county se ne upata iti, ker se bojita tamošnj« vsej Kitajski agitacija proti Japonski. Me.l obema vladama se više že po več mesecev razna posvetovanja glede železniških koncesij, toda Kitajska d« sedaj še ni hotela privoliti v nijedno japonsko željo. Berolin, 26. marca. Stališče nem~ \ "kega državnega kanclerja Ruelowa je dokaj omajano, kajti med njim in konservati.-ti je prišlo dt. ne>porazu-n a in to velja tudi o vseh liberalnih in radikalnih strankah. Konservativci namreč niso zadovoljni s predlaganim povišanjem davkov, ktere pa mora vlada uvesti, ako hoče po-« krivati svoje vsakoletne velikanske primanjkljaje. Pariz, 26. marca. Poslanska zbornica je včeraj jednoglasno sprejel« Delcassejev predlog glede reform* vojne mornarice. Vsled tega se ustanovi posebna parlamentarna komisija, ktera mora izdelati vse tozadevne^ načrte. Amsterdam. Nizozemska, 26. mxf* ea. Nizozemsko prebivalstvo zopeč pričakuje prestolonaslednika in na; takozvanem dvoru so že vse pripravili, da te dni naznanijo ljudstva veselo norico. Tudi topničarji so pripravljeni noč in dan, da pozdravijo s streli najnovejšega Mijnherja, ko pride te dni na svet. Teheran, Perzija, 26. marca. N®-cijonalisti, kteri so se nedavno prilastili oblasti v Bender Abasu in Bu-šire, so si včeraj pridobili tudi kontrolo v mestu Širas, ki je glavno mesto pokrajine Fars. Tudi mesti Irak Ajemi in Jask sta prešli v oblast nacijonalistov. Varšava, 27. marca. Ueka Visla je vsled dolgotrajnega deževja izstopila iz svoje struge in preplavila vso o-kolico. V kolikor je dosedaj znano, je že trinajst vasi pod vodo. Pri De-blinu v radovskej guberniji se je podrl jez, vsled česar je voda razdejala tri vasi in železniški tir. Marseille, Francija, 27. marca. Vojvoda Abruški je odpotoval danes s parnikom Oceania v Bombay, od kjer namerava potovati na Himalajsko gorovje. Z njim potuje marki Negretto - Sella in njegov zasebni tajnik Filippi. o Štirje otroci zgoreli V Forsterju, Que., je zgorela hiša George Everetta, kteremu pri poža^ ru ni bilo mogoče rešiti svoje štiri otroke, kteri so vsi zgoreli. Nesrežni-otroci so bili stari od 2 do 7 let. Vulkan Salco preti. - San Salvador, Salvador, 26. marca. Vulkan Salco. ki se nahaja 10 milj severno od Sonsonate, je pričel zopet delovati. Iz odprtine prihaja gost dim in podzemske razstrelbe se sedaj redno pojavljajo. Parnik Minto, kteri vzdržuje zajedno s parnikom Stanley promet med Prince Edward Islandom in ameriško eelino, je na Northumberlandskej ožini obtičal v ledu. Na parniku je 44 potnikov. Koliko časa bode moral parnik ostati med ledom, se ne more izračuniti. Tudi parnik Stanley je obtičal v ledu, ko je bil na potu v Georgetown. v Roparji na kolodvoru. Denver, Colo., 26. marca. Dva oborožena roparja sta včeraj zjutraj na kolodvoru Denver & Rio Grande železnici v West Denverju izvršila drzen čin. Prišla sta nepričakovano v nek Pullmanov voz, kjer sta prestrašene potnike z revolverji prisilila, da so jima izročili ves denar in vse vrednostne predmete, ktere so imeli pri sebi. Na ta način sta dobila nekaj nad $400 in sta brez sledu ušla. Star denar. V Kingstonu, N. Y., so našli v kleti nedavno umrlega Abram Krowsa zakopan velik lonec, ki je bil poln starega denarja, v skupnej vrednosti 1600. ca sa za sa Denarje v staro domovino pošiljamo: ! 10 35 .....................so krou^ 20-65 ........................100 kron- 41-10 ........................200 kron. 102 75 ........................500 kron. 205-00 ........................1000 kron. 1020.00 ........................5ooo kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj* c. kr. poštni hranilni urad v 11 do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje •neske po Domestic Postal Money Ordar ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO « Oertlandt St., New York, N Y «104 St. Olair Ave, N X.. Okie *eiftS NARODA' hr ▼ALJaViBO, Secretary. >ik, ~ i ifrii^iinM rt* - i —J i oi Sbove offlcoa: 83! Cortiandt .............erfi ifMimli^f Nsv Tofk RVi__ Ve tate valja lat ma Ameriko in .Oknado/........»00 „ pal lata....... • • i-50 „ Sou maato New Tork ... 4.00 . »* lata aamaeto New Tort . 2.00 it Sro^aaveeleto.....4.60 .. „ poilf..... „ M detet lata . . . . 1.» 7 Msampe poiiijamo gkopoo tri iterilke. QH&8 K1B0DA" vsak dan nmmM nedelj in prmamkov. "GLAS NARODA" ("Yatea of the People") •»••d «t«7 dar, eocoept Bnnday and Boli days. tabwripiioD yearly $8.00. uAivtrtiMMnt oahgmffieal. .Dopisi bm podpiaa in oaobnoati aa ne UtiBBfjD. Denar naj m blagovoli pošiljati po 4on«f Order. Pij ■ premem bi kraja naročnikov iiotim«, da m oam fcndi prejšnj« bivališč« a a. mani, da hitreje naj-lamo nasioTarka. Oooisom in poeiljatvam naredite naslov: "GLAS NAHODA" <1 Oortlandl Street, New Yoik City. * Telefon: 4687 Cortland t Pogodbeni delavci. V '•Gla^u Naroda" smo se že večkrat bavili s pogodbenimi delavci, oziroma z onimi naseljenci, ki prihajajo v Ameriko tako, da imajo tukaj delo že zagotovljeno, še predno o&tavijo Evropo in se podajo na pot. Kakor je vsakomur znano, je te vrste naseljevanje po naših zakonih kar najstrožje zabranjeno in nasel-niška oblast pošlje vsakega takega naseljenca, nemudoma nazaj, ne da bi st- o£T»'l na solncu ameriške svobode. Oni, kedoi se bavi z importom takih naseljencev, zapade najstrožjej denaroej kazni, ker greši proti zvezi nitu zakonom, kajti lopovščina je import i rat i delavce iz starega kraja na škodo domačim, kar velja posebno še .sedaj, ko živimo v slabih časih. Kljub temu pa,, da se je naše slovensko časopisje s tem vprašanjem žt neštetokrat bavilo, tako, da je povsem izključeno, da bi naši rojaki o tem zakonu ničesar ne vedeli, se pri nas dogaja še vedno taka nezakonitost in sieer baš v onih krogih, kteri bi morali najbolje vedeti za te zakone. Tako čitamo med drugim v ljubljanskem "Slovencu" St. 53 od 6. marca t. 1. oglas, s kterim išče nek poznani "nekdo" — urednika za nek slovenski klerikalni list, ki izhaja v Zjedinjenih državah in sicer po dvakrat na teden. Dotični kandidat mora imeti zmožnost orga-nizovati naše ljudi po načinu iz mi-nolih stoletij in za to se mu javno v inseratu obljubuje plača in stalna služba pri dotičnem listu. Kteri je oni slovenski list iu kedo je odgovoren za to, da se je storila navedena nezakonitost, ne bodemo preiskovali, ker je itak jasno, toda pribiti moramo, da je iskanje urednika potom inseratov v sta rej domovini skrajna drznost, ki dokaj diši po greenhornstvu dotičnika, ki je ta inserat poslal v Evropo. Pred vsem bi moral dotičnik vedeti, da ga bode tukajšnjim oblastim prav lahko najti in da bode tudi pogodbenega in im-portiranega urednika lahko izslediti, pa naj že prihaja v Ameriko sam ali pa v spremstvu kake osobe, ktera mu je ponudila službo, oziroma poslala dotični inserat v staro domovino. Kak utis napravil časopis, ki išče urednika potom inserata, nam tudi ni potreba posebej povdarjati, kajti že inserat sam dokaže, kako žalostno ulogo mora tak časopis igrati v javnosti, niti najnava dne j&h zakonov ne pozna, kar inaše bi jih prav gotovo ne kršil na tako smešen način. — Vendar nam pa dotični inserat dokazuje nekaj, kar smo že p ar krat v našem listu povdarjali, namreč, da ■dto ameriški rojaki dobro vedo, da žive v dvajsetem stoletju, in sicer tako dobro, da je onim ljudem, ki so še vedno v prejšnjih stoletjih, nemogoče najti v Ameriki urednika, ki bi zamogel za par pogodbenih dolarjev zamenjavati sedanjo dobo napredka z dobo, ki je že davno mi-nola in ki bi zajedno tudi pomagal pri ustanovljanju organizacij, kterih namen končno ni nič druzega, kakor k večjem prirejati avtomobilske parade z godbami na čelu in se pri tem nesmrtno blamirati, kakor se je to med našim narodom nekoč že pripetilo. Da se pa vsa naša slovenska javnost v Ameriki ne izpostavi smešno-sti in biamaži pred oblastmi, bilo bi dobro dotični list podučiti o naših zakonih in vsled tega upamo, da se bode to v najkrajšem času zgodilo, To bode tem ložje, ker imamo na naselniškem otoku slovenskega duhovna, kteremu so zakoni znani in ki prav lahko prepreči take ia jedil ake nezakonitosti- Ako živimo v Ameriki, se moramo ravnati po tukajšnjih zakonih, kteri nas silijo, da ostavimo marsikako starokrajsko idejo, ktera, ako pravilno o njej raz-motrivamo, ni nič druzega, nego smešna in otročja, toda kljub temu taka, da nas v javnosti osmeši. Iskanje tečajev. Nek pustolovski Anglež, poročnik angleške vojne mornarice imenom Shakleton, se ravnokar vrača v svojo domovino dokaj iznenaden in razočaran, ker se mu ni posrečilo najti južnega tečaja, kteremu se je približal tako, da je bil od njega oddaljen le sto in jednajst milj. Za to je moral tvegati svoje lastno življenje, kakor tudi ono svojih tovarišev, kteri so ga na drznem potovanju spremljevali. Pri tem so se morali preživljati z mesom onih ponyjev, kteri so jim pomagali potovati preko nepoznanih ledenih pokrajin v bližini južnega tečaja. Ekspedicija je poleg tega veljala velikansko svo-to denarja, kajti potovanje v nepoznane pokrajine je vedno drražje, kakor v one kraje, ki so že poznani. Kljub vsem naporom in mnogim mukam na svojem polu pa ni prišel do svojega cilja, oziroma do zaželje-nega južnega tečaja, vsled česar se čuti nezadovoljnega in dokaj nesrečnega. Niti malo ne dvomimo, da južni tečaj, oziroma kraji, kteri ga obdajajo, niso zanimivi, kajti na površini naše zemlje ni niti najmanjše točke, ktera bi ne bila zanimiva in ktera bi ljudi ne dovajala do tega, da razmišljajo. Toda tvegati življenje in trositi velike svote denarja, kakor tudi podati se v velike nevarnosti samo za to, da se pronajde kaka s snegom pokrita, dosedaj še nepoznana pokrajina, ki je prav taka, kakor vse s snegom pokrite pokrajine, ktere so nam mnogo bližje, je ravno toliko koristno, kakor potapljati se samo v to s vrh o, da se dožene, kako globoko se zamore človek podati v vodo. da ne utone. * * • Mr. Peary, izboren in priljubljen častnik naše vojne mornarice, se sedaj mudi na skrajnem severu, kjer skuša priti na severni tečaj, kamor dosedaj tudi še nihče ni prišel. Mogoče je, da ga bode našel in da se potem vrne v domovino z nepopisnim veseljem radi svojega uspeha. Vendar se nam pa dozdeva, da se bode vrnil v domovino ravno tako praznih rok, kakor se je vrnil njegov angleški tovariš, poročnik &hakleton, namreč v kolikor pride severni tečaj v poštev. Potem bode žaloval za svojim tečajem toliko časa, dokler se ga kak usmiljen milijonar zopet ne usmili in mu dš potrebni denar za novo ekspedicijo na severni tečaj. Iskanje obeh tečajev nam pa naravno tudi dokazuje, da ljudje ne bodo preje mirovali dokler jim vse površje naše zemlje ne bode znano. Toda odkar je vsakomur znano, kje se nahajata oba tečaja in kje bo-deta stala, dokler bode naša zemlja obstala; in odkar je bil odkrit mag-netični tečaj, ki je za mornarje velike vrednosti, iskanje ostalih dveh tečajev nič druzega ne pomenja, nego izgubo časa in denarja. Iskanje še nepoznanih izvorov bolezni, ktere pomore vsako leto na ti-soSfe ljudi, je mnogo večje vrednosti, kakor iskanje tečajev. Znanstveni boj proti moritvi otrok potom zastrupljene hrane in stanovanja v okuženih tenementmh hišah je mnogo večje vrednosti za človeštvo, kakor iskanje tečajev, kajti ni j eden drzen potnik si ne bode za človeštvo pridobil toliko zaslug, kakor oni zdravstveni raziskovalec, ki izumi način, po kterem je mogoče odpraviti ali aaj omiliti kako bolezen. V Svet potrebuje eneržijo ljudi, kajti na svetu je še vse polno stvari, koje so nam še nepoznane in ki še niso odkrite. Toda pri tem ne smemo nikdar poaabiti mi ono, kar je koristno. Ako bi se porabilo le polovico one eneržije, kojo je porabil poročnik Shakleton za to, da se je približal južnemu tečaju za 111 milj, in polovico onega denarja, kterega je potrošil na svojem potovanju, za kak drug namen, potem bi se dalo n. pr. v Londonu zgraditi celo vrsto marmorastih hiš. v kterih bi lahko stanovali londonski siromaki, kteri itak ne bodo nikdar vedeli o Shakletonovem potovanju. Četrtina onega denarja, kterega potroši naš Peary na svojem potovanju proti severnemu tečaju, bi zadostovalo za to, da bi se prihodnje po- letje poslalo 1600 siromašnih otrok na počlt&ioe na monfco obrstge, kar bi gotovo pomagalo njihovemu zdravju. — La ako M se ta denar psrahil za vzgojo ljudi, kteri five še vedno v srednjem veku in temi, bi se s tam doseglo gotovo več koristi, kakor z iskanjem severnega tečaja. Denai izdan v to svrhe bi ne bil izgubljen, kajti baš na tem polju je treba v Ameriki še mnogo delati. Pravda proti "veleizdaj-nikom" v Zagreba. Dne 3. marca je začela v Zagrebu žalostna sodna historija — politična pravda. Pravda proti Srbom, ki so prebili celih 8 mesecev v preiskovalnem zaporu. Smelo trdimo, da zgodovina ne pozna temu podobnega dogodka, ko bode ne samo slovansko, ampak časopisje celega sveta priča nesramnega nasilstva in kršenja veljavnih zakonov od strani madjarske vlade. Hrvatski vladi je bilo naročeno naj inscenira in z izzivanji in ovadbami srbskega prebivalstva podpre pojave tobožne veleizdaje. Mogoče je, da se je hotelo na ta način utemeljiti signatarnim velesilam aneksi j o Bosne in Hercegovine, prav gotovo so pa Mad j ari hoteli zlomiti moč hrvatsko-srbske koalicije, ki je važen faktor pri končni državno-pravni ureditvi priklopljenih dežel. Hrvatski in srbski narod sta danes hvaležna ministru vnanjih reči j, da je podal svetovnemu časopisju priliko, da se prepriča, kaj vse je počela hrvatska vlada na jugu monarhije, da bi ustregla trenutnemu položaju. Tem interesom je bila žrtvovana ustavnost na Hrvatskem; madjarizaciji so bila odprta duri in vrata, ustanovljale so se madjarske šole kakor za stavo in pozaprlo se jc 53 Srbov pod pretvezo takozvane "veleizdaje". Te ljudi so držali v zaporu, ne da bi je sodišča zaslišala. Končno so pa jetniki z vprizoritvijo "gladovke" oblast va prisilili, da so se s pravdo malo požurila. Tem interesom ]>oložaja je bila žrtvovana pravičnost in je vsled tega nastalo pri hrvatskih sodiščih stanje, ki stavi osobno prostost in gmotno eksistenco posameznikov v nevarnost. "Vele-izdajska" pravda je prinesla že vidne dokaze za to, kako se z ovadu-štvom in z zlorabo uradne moči ustvarja splošna pravna nesigurnost, iz ktere se bode rodilo gospodarsko nezaupanje in nesigurnost, kteri bo sledila težka gospodarska in finančna kriza v deželi. Evropsko javno mnenje se lahko prepriča že na temelju obtožnice same in ne samo po načinu preiskava-nja, da je bil kazenski red mnogokrat grobo prekršen. Preiskovalni sodniki in državni pravdniki so gazili vsak pravni čut s tem, da so vodili preiskave in dolžili 53 Srbov veleizdaje na temelju ničevih sredstev in vsled ovadb prič — plačanih ovaduhov in agentov provokatorjev. — "Pester Lloyd", list, ki je Hrvatom prav gotovo sovražen, je napisal že dne 24. januarja t. 1. v svoji kritiki o obtožnem spisu med drugim: "Obtožnica, v kteri so zbrane prav same ničevosti in malenkosti, nam jasno priča, da je vsa stvar tako naperjena, da bi se ponudila baronu Aelirenthalu pretveza za aneksijo." Ogrski ministerski predsednik We-kerle je imenoval barona Raucha za hrvatskega bana s tem pogojem, da razbije hrvatsko-srbsko koalicijo. Rauch je prevzel to dolžnost in je prisilil hrvatska sodišča in hrvatske državne pravnike, da so začeli preganjati vsakega, ki priznava svojo srbsko narodnost, čeprav je bila do sedaj tudi po zakonu na Hrvatskem srbska narodnost priznavana. Rauch je uvedel sistematično' svojevoljnost od zgoraj, da bi tako izzval revolucijo spodaj ter z njo opravičil vse protizakonitosti in nasilnosti, ki so bile upotrebljene za udušitev "upora" na Hrvatskem. Hrvatje in Srbi se pa niso vsedli Rauchu na limanice, čeprav mu je na vso moč pomagal in mu še pomaga hrvatski Azev-Frank. Ljudstvo je ostalo mirno, m se dalo zapeljati, marveč je dostojno čakalo današnje pravde, ki bode sigurno razkrila vso gnilobo, na ktero je Rauch naslanjal dvignenje ustavnosti, zlorabo volilne svobode, odstranitev svobode trnka in poleg drugih mnogoštevilnih prekr-šenj ustavnih zakonov fudi uničenje osobne prostosti, kakor se kažč v današnji " veleizdajski " pravdi. Zašli bi že danes predaleč, ako bi pretresali vse trditve državnega pravdnika in" vse korake sodišč, s ko-jimi so kopičila materijal za veleiz-dajo. To prizadevanje sodišč, da bi ra Rauchovo povelje stikala po vele-i/.dajskih simptomih, je posebno karakteristično v začetku. Že 1. julija 1908 je bilo v Kostajnici, v mestu z ogromno čisto hrvatsko večino prebivalstva, zaprtih 5 osob, osumljenih veleizdaje. Dr. Frank je trdil v svojem listu, da so to dokazi o grozni revolueijonarni organizaciji ter je ščuval celo hrvatsko javnost, naj zahteva, 4a izve polno resnico. Po mnogih kiinib preiskavah se je začelo tajno aasliševanje, zagovornikom je bilo prepovedane pogledati v sodne spise in po preteku en pol meseca je bilo izpuščenih iz zapora vseh 5 zaradi veleizdaje osumljenih 080b. Celo to Rauchovo sodišče se je prepričalo, da so ovadbe Franka in njegovih pristašev o kostajniški zaroti presmešne in preprozorne, da bi mogle služiti za dokaz o veleizdaji. To sodišče pa ni izpolnilo svoje dolžnosti, da bi prišlo ovaduhu na sled, ki je zakrivil zločin ovaduštva, ter ga izročilo kazni. Dandanes more in mora sodnik na Hrvatskem na višje povelje zakon ignorirati, da, naravnost kršiti, če treba zaslediti srbsko veleizdajo. Tako je dne 9. julija m. 1 zaprl upravitelj okrajnega glavarstva v Rakovici srbskega upokojenega učitelja, ki je prišel tja v interesu nekega dobrodelnega srbskega društva, ktero je podpiral sam patriarh Bogdanovič. Učitelj ni sicer prav nič zakrivil, adjanktu pri glavarstvu pa je bilo dovolj, da je bil učitelj Srb in ga je zato takoj odposlal kot tobožnega zarotnika pod orožniškim varstvom .v Zagreb, kamor so imeli poldrugi dan hoda, ter so ga tam izročili nadžupanu, kterega uradna moč je pa omejena seveda samo na Zagreb. Učitelj Mandič je torej potoval od ječe do ječe, iz ječe v bolnico in od tod v blaznico. Po štirih mesecih je bil popolnoma oproščen ter je bilo postopanje proti njemu ustavljeno. Takih pripetljajev zlorabe uradne oblasti je v današnji veleizdajniški pravdi veliko. V Cr-venem Boku je nekdo kričal: "Ži-vio kralj Petar!'' Župan in občinski tajnik sta v strahu, da bi se jim ne moglo očitati, da sta trpela take " veleizdajske" vsklike, ne da bi krivca kaznovala, dotičnika zaprla in stvar naznanila sodišču. Preiskovalni sodnik je prišel od daleč, preiskoval je vso stvar pol ure, izpustil jetnika iz zapora ter je dal zapreti župana in tajnika, ki sta slučajno oba Srba. Ta dva moža sedita danes oba na obtožni klopi, osumljena zaradi veleizdaje! Ze ti posamezni pripetljaji jasno kažejo, v kaki smeri se je vršil lov na tobožne veleizdajalce. Temu primerna je cela obtožnica, v kteri se ne navajajo dejstva, ne imenujejo priče, ktere bi s svojimi izpovedbami dokazale "opravičenost osumljenja zaradi veleizdaje". Že samo to osum-ljenje je bilo dovolj, da so vrgli v ječe in okove in držali v 8mesečnem preiskovalnem zaporu meščane, pope, trgovce, deželne in občinske uradnike, učitelje, profesorje — ter da se je za nje predlagala smrtna kazen. Nad grobom. Črta. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska. (Nadaljevanje.) Durim naproti, med malimi okni, je ležala na visokih belih parah mrtva starka, pokrita z belo prozorno zastero. Lice mrliča se je odbijala od belega ozadja po svoji beli, voščeni barvi; na njej ni bilo opaziti niti sledi kake agonije; bilo je nekako gladko, skoro zaokrogljeno, kakor lica večine mrličev takoj v prvih urah po smrti. Izraz lica se ni spremenil — da, izgledalo je še bolj izrazito, nego poprej v življenju. Po tem najpomenljivejšem trenotku, po borbi s smrtjo, ko je že izraz očes zatisnjen na veke, kakor bi jim bile trepalnice okamenele, ko je usmev, ki v življenju skriva za seboj tako mnogo bolestnega, trpkega, zamrl, kakor da je odpadla krinka: s tega lica z zatisnjenimi očmi, z ostrim, koničastim nosom in brezbarvnimi ustnicami, neopisno pomembno zaprtimi, je bilo možno razbirati vse tisto duševno snovanje, ki v življenju ostaja tako pogostoma zagonetka. Vse trpljenje, vsa bolečina, ki se v življenju skriva tako globoko v duši in počiva v najtajnešem kotičku i ca, je izražena sedaj t tej voščeni barva. Skozi majhno stransko okno je za-blodil v hišo solneni žarek; naj poprej je sel na grmič muškata, ki je stal na oknu, se poigral na belkasti mrežasti zavesi ter padtel z jasnim prodom* na tla. Vsa hiša je bila svetla, prijetna; stene v njej so bile bele kakor novo padli sneg; vrste skled in vrčev so se kar svetile od čistote — povsod si opažal najlepši red. Na postelji je bilo nakopičeno nekoliko pernic, v kotu pod pečjo je stala preslica, omot an a z belim trakom, na oknu odprta knjiga in na njej očala, obrobljena s koščenim robom — vse to je kazalo na življenje; samo ona je ležala tukaj mrtva! Pač kaj ganljiv kontrast vsega tega. kar jo je obkoljevalo v življenju. Juriček je vzdihnil na lahno ter nekako tesnobno pristopil k postelji; neka čudna moč je neodvratno vlekla njegov pogled k mrliču. Bil je ves raz vnet od občutka ki ga je prevzel takoj, ko je prekoračil prag te dobro mu znane ' sobice, kterega sam ni umel— — Stoječ sklonjen naprej, dotikajoč se s tresočo se roko roba mrliškega pokrivala ter uporno zroč v obraz mrliča, mu je hipoma spre-letela v mislih pred očmi vsa njegova mladost, na ktere poslednjo se je spominjal le nekako megleno — kakor vseh onih občutkov, ki jih je negoval tačas. Ona, ki je delila z njim te občutke, ki jih je ponavljala, je ležala sedaj tukaj mrtva. Nad štirideset let je že prešumelo od tega časa; iz njega je postal mož žene, ktere ni mogel nikdar v resnici ljubiti. Ona pa je ostala zvesta prvi ljubezni: ni se cmožila nikdar. Videla sta se pogosteje, toda njemu se je zdelo, kakor da jo je tedaj, ko sta se skupaj razjokala, videl poslednjikrat. Videl jo je pogostoma v cerkvi, na pogrebih; toda sčasoma pogled na njo ni vzbujal v njem globejših občutkov, ki so se dotikali že umolknivših strun njegovega srca. Občutki, ki so zaman vzplapolali ter zavzemali svoje dni vse bitje mladeniča, so se pred dolžnostjo moža, imajočega Juričkov značaj, skromno skrili v najtajnejše kotičke srca. Strasti življenja so jih zagladile, da so ostali na pol pozabljeni. Toda včasih se dogaja vendar, da ena edina okoliščina, ena beseda. en sam pogled kliče nazaj v dušo vse to, kar jo je pred desetletji razdiralo, povzdigalo, ter da hipoma s spominom v srcu — bodisi le za trenotek — zažiga mladostni ogenj. Jurička, starca z golo glavo, z u-gaslo vnemo in pod vplivom različnih trpkosti otrpnelih občutkov, je v prvem hipu ganil pogled na mrtvo truplo one, okolo ktere se je vrtela svoj čas poezija iz tiste dobe njegovega življenja, v kteri je sleherni pesnik po prirodi. Prestopivši prag tc hišice, ki je skrivala svoje dni predmet njegovih najtoplejših občutkov, se je znovič vzbudilo v spominu ganutje iz mladostL. Jasno je opazil. da se v tej hiši, eije ozračje ga je svoje dni omamljalo, ai spremenilo ničesar. Saj še o onem muškatu na oknu, vsajenem v preprost lončič, se ti je zdelo, da je bil še oni isti, od kterega so mu spletale njene roke vsako nedeljo svežo kitico. Samo ona se je spremenila. Videl jo je sicer že zred dvema desetletjema z upadlim licem, povsem ozkim, z ustnicama skoro brez barve — toda tu, v tej hišici, je kar okamenel zbog te spremembe. Koliko je ona vendar prebila duševno, predno so te gube razrile to njeno sveže, gladko licef Koliko vzdihljajev se je izvilo iz teh ust, predno je izgubila svojo zalo, vzbo-čeno obliko t Koliko solz so prelile te zale, plave zamišljene oči, predno so izgubile nekdanji lesk in ona glo-bel, v kteri je videval on ves svoj blagor t! Le s težavo se je mogla kedaj imenovati srečno. On, ki bi jo bil nemara mogel napraviti srečno, ni imel moči, da bi jej napravil tir v bodočnost. Povsem drugače bi bilo izgledalo njegovo dosedanje življenje, ko bi bila ona zavzela mesto te druge, s m M %Jsdln|ene države 8s*crnr .A r^r -w^r^" Sedež: Forest Qtv. Pa » o- ODBOBNXKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVEBL, P. O. Box 374, Fereet Otty, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West m*— L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okle. Blagajnik: MARTIN MtJHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KARO L ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Al dock, Pa. FRAN ŠUNK. HL nadzornik, 50 MU1 Si., Luzerne, Pa POROTNI IN PRIZTVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik poiwtnega odbora, Weir, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Bor 622, Forest City, Pa» Dopisi naj se psšiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. Društveno glaaflo je "GLAS NARODA.' ktero se ni mogel razumeti nikdar. Gotovo bi ne bil danes tako zapuščen. Kajti težko, da bi se bila rodila misel v njem, naj napravi sina "gospoda", misel., ki ga je stala tak mnogo — tako bolestno drago..... Ona bi bila mogla biti njegova pomožna roka. njegov angelj-varuh. Lepa svojstva, ki zamorejo oblaže-j vati moža njegovega značaja, bile bi ; sc še lepše razvile, ko bi imele polje za svoje delovanje. Tako pa je po-kojnici ostajal le tih kotiček, igla, preslica, molitev in — solze, tisti vsiljivi spomini na jasne trenotke njunega tihega, nesebičnega, tako kmalo propalega blagra! Sedaj mu je bilo žal za vso nepo-vrnljivo mladostjo. Videl je, da življenje na strani te druge je bilo tako prazno in tudi brez pomena, četudi si je izredil sina l Sin je odšel v tuji svet, prodal tujcu-židu rojstno grudo, da, tudi govorico svojega očeta — on pa je ostal zapuščen, sam in sam... Vse, česar se je lotil, da si zagotovi starost — je bilo brezuspešno ___ Juričku se je podaljšalo lice kakor otroku, kadar se hoče razjokati na vso moč; toda namesto, da mu je solza dala olajšanja, se mu je le stisnilo srce, zaustavljala se mu je sapa, prsa so mu plula bolj in bolj in polastil se ga je hripav kašelj, ki ga je pogostoma napadal zadnje dni. Zavlekel se je h klopi, sedel ter se ob slehernem novem napadu kašlja prijemal za prsi. (Dalje prihodnjič.) PROTEST. Društvo sv. Jožefa št. 12 K. S. K, Jednote v Forest City, Pa^ prots-stuje proti nakupu zemljišča, tudi proti zidanju Jednotinega do* ma z Jednotinim denarjem. Društvo sv. Jožefa št. 12 zahteva, d« ves glavni odbor odstopi od te namere, ali pa naj se izklice izvanred-na konvencija radi sledečih točk: 1. Jednota že stoji petnajsto leto in je vedno delovala v zadovoljstvo članov in tudi gg. glavni uradniki so bili vedno zadovoljni z izidom konvencije. Zakaj se ni nič omenilo pri zadnji konvenciji* 2. Čudno se nam zdi, kako je mogoče gg. glavnim uradnikom ukrepati stvari, ktere so gotovo na kvar članov Jednote. 3. Če je naša slavna Jednota tako premožna, da se denar uporablja sa Jednotin dom, zakaj pa ste pri zadnji konvenciji povišali asesment za 101 mesečno, ker je potreba "htr-vala, sedaj je pa zadosti denarja sa vaše namere t Ta protest je bil sklenjen na redni mesečni seji drnštva sv. Jožefa it. 12 K. S. K. Jednote v Forest City, Pa., 14. marca 1909. Odbor: Ivan Telban, Josip Bučeneli, Anton Pod bor, Ivan Dečman. Potrjen od vseh navzočih udov. Bratski pozdrav vsem društvo« K. S. K. Jednote. Z velespoštovanjem Karol Zalar, tajnik. AVSTR0=AMER1KANSKA ČR t (preje bratje Cosulich.) ^ Hajpripravnejsa in najcenejša parobrodna Ma za Slovence In Hrvati r. Novi parnik na dva vijaka "Maktha Washington". 8TOULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM iN Rfig&a >st«FO*aJ reten' mori parabrod J daOaM Uriti? ta MFYNU s fL snfln *: ▲BSiNTESrA. V Msesolb me$a in juniju se bodete Bavedeaemu brodovjn prt- 1 i« Iti draga nova pottHH | Phelps Bros, ft ms KAJftLOVCA..... TRSTA all R2JK S. TL BuAZBtED dO --------------$50.00, IK.00 ia »60 9f 2 Washkigtoa Strict. NEW YORf Jugoslovanski Katol. Jednota. fekorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- UBADNIKJ: ffSAHK MEDOQ, predsednik, M83 Ewing Ars., So. Chicago, HL CYAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Brsddoek, Pa. OS*. L. HBOZXCH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Mina. KiaŽlSNIK, pomožni tajnik, L. Box 583, Rook Springs, Wyo. FY AN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Maxm. NADZORNIKI: ALOJZIJ V33LA1NT, predsednik nadsoraega odbora, Cor. 10th Ave. • Ooke St., 80. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Box «41 Eveleth, Mian. MIHAEL KLOBUCAJt, tretji nadsoruik, 115 — 7th St., Calamet, POROTNI ODBOR: CYAN KU2RŽI6N3K, Predsednik porotnefa odbora, P. 0. Box 138, Pa. IVAN N. G06AR, dragi porotnik, 6313 Butler St., Pittsbua*, Pa. . (TAN MBRHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Minn. Yefcevsl sdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chieagu, St Joliet, HL -0—0—■ - Krajovma draitva naj blagovolijo pošiljati vse dooise, premembe vdov a draga listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 434, Mirm., po »rojem tajnika in nobeoem drugem. Denarne pofcljatv« naj po&iljajo krajerrx draitva na blagajnika: 90HN GOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zaaUpnikn in nobe-Ma dragem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duphkat vsake foiitjatva tudi na glavnega tajnika Jednote. Tac pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov eoj ss pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KE&KI8NIK, •ex 188, Bardiae, Pa. Pridejaei morajo biti natanšai podatki vsake Drdttveao glasilo je "GLAS NARODA.' Drobnosti. KRANJSKE KOVICE. V Ameriko. Dne 5. marea se je z >ofcnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov in 2 Slovenca. TJmrl j s 2. marca Aleksander Žgnr, poeeetcik iz Podrage pri Vipavi, atar 79 let. Postojnsko jamo je obiskalo v aaeeecu svečanu 64 tujcev. Jama je odprta in razsvetljena vsak dan ob pola 11. ari dop. in ob poln 4. ari pop. Vstopnina ob delavnikih 6 K, ob nedeljah in praznikih 3 krone za V konknrz je prišel Jožef Umrek, trgovec s mešanim blagom v Koeta-sjeviei. Umrla je Antonija Polak, soproga Joe. Polaka, posestnika in usnjarja v Kamniku. Nove podružnice družbe sr. Cirila la Metoda se snujejo v Grosupljem, Radečah, Bučki in Št. Jerneju na Dolenjskem, nadalje v Loč ah na Koroškem. Zopet oživite pa so podružnici v Kostanjevici na Dolenjskem in v Apačah na Koroškem. Poskušen samomor. Na potu za Kosi e rje vo pivovarno v Ljubljani je našel žel. inženir pisarniškega pomočnika Vekoslava Železniki iz Radovljice vsega okrvavljenega v snegu. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer ae je dokazalo, da si je Železnik pre rezal z žepnim nožem «dvodne žile na zapestju leve roke. Vzrok samomora, ktrega je pred kratkim poskusil že tudi v Radovlji-«i e tem, da se je vrgel pod vlak, je neznan. Is Žirovnice se poroča vesela vest. da ao bili pri ondotni železniški postaji na čakalnici, ki je last občine, nameščeni samoalo venski napisi. Razvoj eele zadeve je zelo zanimiv in zato ga naj na kratko orišemo: Po znanih septemberskih dogodkih v Ljubljani je ukazal tudi brezniški župan A. Kržišnik nemški napis na čakalnici počrniti, radi česar je pa i-a[>erilo drž. pravdništvo proti njemu tožbo! Ker je pa ravnal župan v smislu sklepa obč. odbora, da morajo biti vsi napisi v občini samoslo-veneki, mu niti aodnija, niti glavarstvo nista mogla do živega. Nato je hotela železniška uprava na zvijačen način ujeti župana. Pripeljala sta se namreč dva gospoda ljubljanske sekcije, poklicala župana n& lice mesta in ga vprašala, koliko odškodnine sahteva občina za ponesnaženje napisnih desk, ako as izsledi pravi krivec. Vrli mož je na to odgovoril, da se je to izvršilo ns njegov lasten tozadevni ukaz. Ves pogovor se je moral vršiti seveda v blaženi nemščini, ker uradnika druzega jezika nista bila zrro^na. Ker sta gospoda trdovratno v eno mer trdila, da morajo vsekakor napisi biti dvojezični, ju je župan ugnal popolnoma v kozji rog s vprašanjem: "zakaj da pač železnica ne nastavlja pri nas tudi dvojezičnih inženirjev?" Z dolgimi nosovi sredi kislih obrazov sta jo nato odkurila s prvih vlakom. Skoraj nato je pa dala železnica samolastno prebarva!: deske (seveda je namestila ia prvem mestu nemški napis) ga je pa poslala račun za prenovlje-nje desk občini. Občina je račun hvaležno vrnila, a istočasno vročila o-ster protest proti takemu postopanju tržaški direkciji ter naznanila, da se po preteku enega meseca namestijo samoslovenski napisi, v slučaju, da železnica ne prevzame čakalnice v svojo upravo, ali pa ne dokaže s pravo močnim re verzom, da ima pravico svojevoljno obešati napise na občinski čakalnici. Rok je pretekel brezuspešno in župan je dosledno razobesil samoslovenske napise, stare deske je pa pustil pomotoma v čakalnici. Ali glej! Že drugi dan, t. j. 4. marca, je prišel železniškemu čuvaju ukaz, da se morajo namestiti stari napisi, a samoslovenski odstraniti. Toda zadela je kosa na kamen. Župan je zopet takoj dal odtrgati dvojezične deske, ktere je nato shranil v občinski pisarni, da ne bodo delale dalje skušnjav železnici in namestil slovenske napise, o-benem pa zažugal direkciji s tožbo radi motenja posesti, ako se drzne še nadalje vtikati v to zadevo. Umevno je, da bodejo napisi v oči raznim železničarjem nemške ali pse-udonemške narodnosti, ker so napravljeni v slovenskih barvah: deske imajo širok višnjev rob in v sredi je na belem polju z rdečimi črkami zapisano ime: "Žerovnica". Že pred letom je bil naš župan — širom slovenske domovine znani *'Trebušni -kov stric" — strah nemških napisnih desk na Triglavu, a sedaj se je zopet pokazal kot mož na svojem mestu, ki noče biti poslušen nepo-stavni, paševski komandi ultrager-manov pri železnici. To je sedaj prva postaja s samo-slovenskim napisom, a v kratkem upamo, da se število takih postaj pomnoži. PRIMORSKE NOVICE. Izpred sodni je v Gorici Pred sodnike je bila klicana že poštama Ro-zalija Prinčič, rojena Koršič, iz Gor. Cerovega. Dne 29. nov. lani so izročili Pirhovi svojega otroka v varstv° omenjeni PrinČiČevi. Stariši Pirhovi so šli delat v vinograd in na polje. Ali Prinčičeva je pustila otroka nekaj Časa samega ter šla k sosedi. Ko se je vrnila, je videla vsega otroka v plamenu. Tačas je bil namreč prišel otrok preblizu ognjišča pa se um je imela obleka in tako se je opekel, da je kmalu na to umrL Prinčičeva je obsojena na 3 dni strogega zapora. ŠTAJERSKE NOVICE. Izsilba. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se imeli zagovarjati Katarina Plavčak, rojena na Ptujski gori in Ivana Gaiser, rojena na Slatini pri Rogatcu, radi hudodelstva izsilbe. Marija Flakuš je služila pri posestniku Fr. Oničn v Hočah in ker je bil ž njo zelo zadovoljen, ji je vknjižil za slučaj svoje smrti na svoje posestvo 12.000 K dedščine. To je Flakuš zapeljalo, da si je želela smrti Oniča. Plavčak ji je obljubila od nekega Hrvata čar za smrt in ji je res dala tudi neko steklenioo z brezbarvno tekočino, ktere pa Flakuš vendar ni porabila. Plavčak je nato pripovedovala Flakuševi, da je stvar prišla na dan in da je Hrvat zato v Celju zaprt. Tudi ona sama Flakuševe pa ni izdala, temveč je imenovala neko drugo oeebo, ki je dobila 4 mesece ječe. Z vednim pre-tenjem, da bode celo stvar ovadila, je iasilila iz lahkoverne Flakuš nad 2000 kron, pri čemur ji je tudi pomagala Ivana Gaiser, ki je dobila od svega plena kakih 200 kron. V zadnjem pismu je zopet zahtevala 540 K. To pismo pa je prišlo v roke Oničn, ki je premeteni tiči ovadil. Med obema zatoženkama pride med obravnavo večkrat do hudih nastopov, ker druga drugo dolžita. Sodišče ju obsodi radi hudodelstva izsilbe; Plavčak, ki je že lOkrat predkazno-vana, na 15 mesecev, Gaiser, ki je bila šele enkrat kaznovana, na 3 mesece ječe. Samomor vsled bede. V Kapfen-bergu se je obesil krojač Peter Kost ek, rodom Poljak iz Javorov. Vzrok samomora je beda. Ženo in otroke je zapustil v veliki revščini. Umrla je na Bregu pri Celju Josi-pina Jan, stara 38 let. Premog. Na Lisici blizu Celja so našli premog. Lastnica rudosleda je družba, ki je do nedavno kopala premog v Pečovniku. Novice iz Trbovelj. Dne 24. svečana t. 1. ponoči je zmrznila tukajšnjega rudarja žena Antonija Kolar. Bila je stara pijanka. Tudi omenjeni dan se je žganja tako napila, da je potem zunaj obležala in zmrznila. — Dne 28. svečana t. I. prerezal si je nalašč z britvijo vrat bivši rudar Alojzij Hiršberger. sedaj stanujoč na Bevškem pri Trbovljah. Ranil se je smrtno nevarno, tako, da je malo upanja, da ozdravi. Vzrok poskuše-nemu samomoru še ni natančno znan — Dne 22. svečana so tukajšnji o-rožniki aretirali znanega igralca vseh prepovedanih iger in že večkrat kaznovanega Vikt. Kneza in brezposelnega postopača, tudi že večkrat kaznovanega Alojzija Razpotnika. Imenovana sta, kakor je bilo že povedano, storila javno nasilstvo proti obč. stražniku Francu Eržena v Hrastniku. Sedaj sta se zbala zaslužene kazni za svoje junaško dejanje in sta jo hotela popihati v Ameriko. Toda roka pravice je navihanih ptičkov skrivni namen pravočasno izvedela in ju omenjeni dan spravila za vrata okrožnega sodišča v Celju, kjer bosta v kratkem času dobila plačilo, ktero jima gre. HRVATSKE NOVICE. Bjornson za Hrvate. Veliki norveški pesnik, poseben prijatelj Slovanov, Bjijrnstjerne Bjornson se je obrnil na nekega hrvaškega rodoljuba s prošnjo, naj bi ga hrvatski publicisti obširno, stvarno in objektivno in čimpreje informirali o hrvatskem vprašanju, o položaju na Hrvatskem in o aktuelnem stanja hrvatske politike. Samomor vojaka. V varaždinski domobranski vojašnici se je ustrelil rekrut Izidor Briški. Vzrok je baje ljubosumnost. BALKANSKE NOVICE. V Bosni iščejo "veleizdajalce". — Iz Sanskegamosta poročajo, da se je vršila pri predsedniku srbsko - pravoslavnega cerkvenega in šolskega odseka S. Zurniču hišna preiskava ter da so bili aretirani trgoveci Po-povič, Lazar in Jovo MilinkoviČ, ker se jih sumi veleizdaje! Najdba mamutovega ogrodja ▼ Bosni. V Lamincih pri Bos. Gradiški so našli popolnoma nepoškodovano ogrodje predzgodovinskega velikana mamuta. Na to dragoceno najdbo so naleteli pri nasipnih delih ob Savi. Sicer so ondi že večkrat našli kake ostanke mamuta, zlasti zobe, a zadnja najdba je popolnoma cela in nepoškodovana. Vlada je odposlala v Lamince Curčiča, ki bo vodil izkopavanje. Ogrodje prepeljejo v deželni muzej v Sarajevo. vrst, če bodo železne prevodne žice po bakrenih prevodnih žicah pa na razdaljo 1800 vrt. Preizkusila sta aparat na progi mednarodnega telefona med Petrogradom in Moskvo, kteri poskus se je izvrstno obnesel. Ta iznajdba bode znatno dvignila uspešno in hitro delovanje mednarodnega telefona. Nova svila. V gozdih na otoku Madagaskar so našli pajka, ki prede najlepši svili podobne niti. — Na Francoskem se je že ustanovila družba, ki bo izrabila pajke v dobavo nove svile. VAZVAIXU). V zalogi imamo sledeče knjige: GROF MONTE CRISTO, svetovna knjižnica v dveh fino vosa nih knjigah, cena $4JM>. GROFICA BERAČJICA, 100 zvezkov, cena $6.50. MALI VITEZ, 3 zvezki, cena $2.25. RODBINA POLANEdKIH, S zvezki, cena $2.50. TISOČ IN ENA NOO, 51 zvezkov, cena $6.50. TRIJE MUŠKETERJI, svetovna knjižnica, broširana £L88. lino vezana $3.00. Z OGNJEM IN MEČEM, cena $2.50. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam iz New Yorka vse moje prijatelje v Johns townu, Pa., posebno Ivan Kukenbergerja in njegovo soprogo, Fr. Ojsteršeka in vse druge, ki tam stanujejo, kakor tudi one, ki so me spremili na kolodvor. Vsem skupaj kličem: Na svidenje! Alojzij Cvelfer. SLUŽBO IŠČE! Čvrst mesarski pomočnik, sposoben za vsako delo, želi dobiti službo. Govori slovensko, nemško in angleško. Oglasite se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (26-29—3) Vse te knjige je dobiti za ceno poštnine proste pri: SLOVENIC PUBLISHING COM 82 Cortlandt St., New York, N. Y MLADENIČI. VOJAKI, POZOR! Bliža se pomlad in z njo orožne vaje. Da ste prosti vseh skrbij, ds se bodete vračali v domovino a lahkim srcem, da se vam ne bode treba prišedši v svoj dom, seznaniti s trdo "prično", vam svetujemo, da se obrnete na nas, proti mali odškodnini vam preskrbimo vse, napravimo prošnjo, odpošljemo na pristojno mesto in skrbi ne bodete imeH! Da ne bode nepotrebnega pasare nja, vas prosimo, da nam poiljet« svojo vojaško knjižico in nam nave dete, kedaj želite zadostiti svoji vo jaški dolžnosti. Vse drugo je aaš» stvar. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York, N. T POZOR SLOVENCI IN HRVATI! Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HI. in okolici svoj dobro urejeni SALOON. Na razpolago imaim tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače V190, razne likerje ter prodaj um fins auut-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pe-robrodne listke za vse prekoenoroke črte po izvirnih ©enah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivi*« potom po dnevnem kurzu. Y zveni sem z banko Frank Sakser Ca v New Yorku. Svoji k svojim! JOSIP KOMPASE, 8908 Greenbay Av„ 80. Chicago, HL Pozor t Slovensko Zdravilfe proslavlja v tem leto deset-m ob ui Prilik bode »lavni zdrav« i k Dr. J. E. THOMPSON med Slovence porazdelil 19.000 krasnih srebrnih uiigalnikov v spomin. Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko sa poitnino potrebnih snamk (Itcmpsov) dobi takoj ta lep sposaio v dar. Pilite takoj danes v materinem jezika, ter naslajajte: Slovensko Zdraviščo, Dr. d. E. Thompson, t 27th Street, New York. Velika zaloga vina in žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po .............50c. " Drotnik 4 galone za....................$11.00 Brinjevec 12 steklenic ia...............$12.00 ali 4 gaL (sodček) za..................«16.00 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA QRILL, 5308 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O. CompagniB Generale Iransaiianiwi. (Francoska parobrodna družba.] r? NAZNANILO. Dobili smo še več ducatov pratlk; prodajamo jih po 10^ komad, dokler nam zaloga ne poide. Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slovensko-AmerikanaM Koledar že razprodat. SLOVENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. RAZNOTEROSTI. Ruski izum novega telefona. Ruski dijak elektrotehničnega zavoda R. K Trehcynski in inžrner A. Ku-zecov iz Petrograda sta izumila nov telefonski aparat, s kterim oe bo možno popolnoma jasno in razločno razgovaijati na razdaljo 900 ruskih HARMONIKE bodisi kakoitncketi vrste isdelafoM t* popravljam po naj a it jih conah, a dai< trpetno is zanesljivo. V popravo m nosi j i vo vsakdo polije, ker som le aar It lot Čakaj v tem posta ia sedaj v svo jasa lastnem domu. V popravek vsa mam kranjske kakor vse drage hanao aike te raeaaam po dola kakorino fcdc zaktevm kres nadatinih npraiaa}. JOHN WENZEL, 1017 E. 62ad Str.. Omland. O Knajpova zdravila! Sedaj smo priprav ljeni vsako v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako si prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Kiajpovik zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEWTORK, N. T. mtm CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INGMOSTA IN LJUBIM^ Poštni parnild ao:] "La Protrence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 VnnfTktb »oa 'La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ "La Lorraine** „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 «La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 •«La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 r tfLa Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 . Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW Y0RH corner Pearl Street, Chesebrough Building. ?armiki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob tO. itMladne iz pristanišča št. North River, ob Morton St., H. 13. •LA TOURAINB •LA LORAINE m_*t •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE II. 2«. 27. 3. junija 1900. 199t. L aprila IBM S. aprila LWi IA. apr. lMt H aprila lit« t* apt 1H* POSEBNA P LOVTTBA. Parnik Chicago na 2 vijaka odpluje 27. marca. Samo II. in TTTr razred. drarms* v uidamovant imaj« pe trs rf|— M. W. Kozminski, generalni agent 71 OeaSjorn St., Ch KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj ae »godi. Le ▼ sludajin nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vam o, da POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in eolobradce, od ktere ga v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Revmatizcm ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge, kuric očesa, bradovice in ozebline Vam v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $500. Upraiajte sc pri — JAKOB VAHCIC, P. O.Bex 69, CLEVELAND, O. ZA KADILCE! 11 Prodajam cigaretni tobak poštnine prosto po sledečih cenah: Mittelfeiner Tur-kisenor 26 h (drajcener) po 13 ct. Foiner Herzegovina 84 h. (zipcener) po 17ct Po* sebne cene sa prodajalce. Zaloga avstnj. bosnis. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St, New York. Važno« Važno, Važno Važno. 0 C s > ra srn gospode (18 aize) 20 let j»mč«nii dvojnim pokrovom (ftrfd)^ x zlatom prevlečena qq i 17 kamen!....... ...............$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size €) z 15 kameni as^ rv^ kolesorjem Elgin ali Waltham . -. SpIOo^FVJ Za t>lasro jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekqj časa. /VI. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, lit Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. JOSEPH TBIHBa'S Trinerjevo ameriško elixir grenko vino aCOlSTCREO je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejna apJI*e na Živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da ae uporabi vsak del hrane ter spremeni ▼ zdravo kri; zajedno odatranja is telesa nepotrebne delaš Kadarkoli je slast do jedij slaba so čutite trudne je Tale spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda ja peiiel čaa, da rabite IPEBJEVO mvSI0 EUHH GRENKO fllO, kar nredi res prebavljalai sistem. Trinerjevo vino ura barvo zdravo, močno telo In energično mišljenje. Babita ga pri vseli težavah prebavljen ja. prenavljanje, dala kri čiato, Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 "Scheramiitz - 2e^ov'u;a',; vrhute-1 jp bojda dobila en teden zapora, VaŽHO. VaŽHO, VaŽnO* VaŽOO, Joseph Triner, South Ashland Avenue, CHICAGO, 111. Neprecenljiva je Trinerjeva slivovica in borovička. Vprašajte pri va£h ■ TCTKT A V padlšahovej Spisal Karal May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) "Toda oni ne poznajo izlama in pravih Turkov. Izlam ni zapreka aapredka kulture, toda moč, ktero daje izlam, je prišla v neprave roke. IWi Turki to dobri. Oni so bili in so se dobri ter ©ednostni in pošteni. Ako pa so drugačni, kedo jih je do tega pripravil?" Nehote sem se moral čuditi, ko sem slišal take besede od povsem na-vatoaga vaškega kovača. Kjer je prišel do tega prepričanja? Je li to sad premišljevanja, ali je pa občeval z možmi, pri kterih se je mogel kaj nsefcttif " Na ajepovo vprašanje mu ne odgovorim, in vsled tega nadaljuje: "Tarki so to deželo osvojili. In naj li bode to vzrok, da se ga prežen^ iz deielef Odgovori mi, efendi!" "Ali aiso Angleži, Rusi in Francozje ter vsi drugi, njihovo deželo tudi osvojili? Ali ni bila še nedavno tudi Pruska le mala deželica in je sedaj tdika, da šteje milijone prebivalcev? Čemu se je povečala? S smodnikom, bajoneti, meči in peresi diplomatov. Kaj bi dejali Amerika nI i, ako bi prišli k njim Turki in dejali: vi morate iti iz vaše dežele, kajti te dežele so bile last Indijancev. Amerikanli bi ?e Turkom smejali. Čemu naj se te preteče? V tej deželi so preje živeli ljudje, ki so bili po narodu veliki, toda ravno tako veliki po svojih grehih. Potem so prišli Turki in ti so jih kaznovali, kakor je kaznoval svoječasno Jošua ljudstva dežele Kanaan. To j« bila božja volja. Toda premagani so ostali v deželi in proti tem so bili zmagovalci v manjšini. Ti so zmagali s svojim junaštvom, toda polagoma so bili vendarle premagani s pomočjo zvijače. Oglej se malo po de-ieli in štej zločine, ki se tu dogajajo; zberi vse obrekovaiee, goljufe in vse one, ki kljubujejo zakonom, ki so pa preveč zvijačni, da bi se jih zamo-glo prijeti; pojdi v hiše, kjer vsled razuzdanosti kar smrdi — in kedo so ti ljudje ter od kje prihajajo, ktere bodeš tu naštel. Koliko pravih Turkov bodeš med njimi našel? Ali se ne razprostira po vsej Aziji le jedna velikanska tatvina, ktero izvršujejo Angleži in Rusi. Ali ne najdeš tu neprestane boje in klanje onih ljudstev, ktera pridejo med ta dva velikana. Tako počenjajo kristjani; Turki so pa veseli, ako se jih pusti v miru!" Pri svojem govoru je postal tako navdušen, da je pozabil na lulo, v kterej jo tobak ugasnil. Prižgem toraj žveplenko in mu jo dam. On prižge tobak in reče: • * Vidiš, da >em celo na džebeli pozabil: toda imam li prav ali ne?'' "V marsičem bi ti lahko ugovarjal.'* "Toraj skušaj!" "Za to nimam ("asa.'' "Taki ste kristjani. Vsi nas obsojate, ne da bi nas hoteli podučiti in ravno tako nas tudi napadate, ne da bi nas vprašali. Kedo ima najboljše službe v dežel i ? Kedo ima največji vpljiv? Kedo postaja vedno bolj bogat? Armenci, čifuti, Grki, brezsrčni Angleži in nad vse ponosni Rusi-Kedo vživa meso našega ljudstva in kedo srka sok našega življenja? Kedo gloda na naših kosteh? Kedo vzgaja nezadovoljstvo in nezaupnost ter nepokoi-ščiuo med podaniki? Kedo neprestano ščuva jednega proti drugemu. Nekoč smo bili zdravi, toda kedo nas je oskrunil?" "Šimin, v marsičem ti moram pritrditi, toda povej mi, kako si pri- fel do teb nazorov?" "Te nazore sem si poiskal s svojimi očmi in všesi. Postopal sem tako, kakor delajo pri vas rokodelci, ko gredo po svetu, da se več nauče, kakor bi ee zamogli naučiti doma. Delal sem na Dunaju, v Budimpešti in v Belgrade Tam sem dovolj videl, tako, da sem se naučil tudi misliti. Ali mi jsamoreš oporekati? " "Da, prav lahko, kajti ti zamenjaš vedno vero s politiko. Ti iščeš vzroke vaše bolezni izven vaše države, toda izvor bolezni je vendarle pri vaa-'f { "Ali mi zamoreš to dokazati?" "Da." "Potem stori to. Ne, počakaj!" Iz daljave se začuje peket konjskih kopit. "Slišiš?" me vpraša Simin. "Da." "Morda je on!" "Najbrže." "Žal mi je, kajti najpreje bi te rad poslušal." "Dokaze ti povem, ko sva z njim gotova." '1 Česa naj pa sedaj počneva?" --"On me ne sme takoj videti, ker me lahko spozna. Ti pa skušaj, da ga spraviš v hišo." "To bode lahko, samo, ako ne jezdi memo." "Tega ne sme na nikak način. Sed^ je dovolj temno. Jaz grem na sredo cest-e. Ako hoče jezdeti memo, potem primem njegovega konja. Ako pa razjaši, potem pridem takoj za vama v hišo." "In ako ni pravi?" "Potem se mu nič zalega ne zgodi." Jezdec prihaja vedno bližje in prav lahko je bilo razločiti, da prihaja peket le od jednega konja. Takoj na to odidem na sredo ceste, kjer se sklonim in čepe pričakujem. Jezdec pride in se ustavi baš v svetlobi, kojo je razširjal kovačev ogenj, vendar pa ne morem prav dobro spoznati došlečevega obraza. "Bak savul — hej, Čujete!" zakriči tujec. Ker se pa na vratih takoj ni nihče pojavil, obnovi svoje klicanje. Sedaj pride kovač na vrata in vpraša: "Kedo je?" "Jaz sem tujec. Kedo biva tukaj?" "Jaz", odvrne Šimin ne baš duhovito. "Kedo si ti?" "Lastnik te hiše." "Kaj tacega si lahko mislim, osel! Povej mi tvoje ime." "Ime mi je Šimin." "Kaj pa si?" "Kovač. Ali nimaš oči, da ne moreš tega spoznati že po ognju, kteri sveti na te?" ''Jaz ne spoznam nič druzega, nego da si ti osel in poleg tega še dokaj surov! Pojdi sem, ker te imam nekaj vprašati!" 1 'Mar misliš, da sem tvoj sluga ali suženj, da bo dem k tebi prihajal. Kedor hoče z menoj govoriti, naj pride k meni." "Jaz sem na konju!" "Potem razjaši in pridi k meni v hišo!" "To ni potrebno!" "Jaz sem prehlajen in imam nahod. Naj se li radi tebe še bolj pre-hladim. tako. da bodem bolan, mesto, da bi delal?" reče Šimin in stopi v hišo. Jezdec parkrat zakolne, toda kljub temu odide bližje. ^ Do sedaj nisem vedel, je li ta oni, kterega pričakujem. Sedaj pa, ko je bil v bližini kovaenice sem prav dobro spoznal, da je bil konj rujave boje. Jezdec je imel na glavi rudeč fes, dočim je bil oblečen v dolgej suknji. Njegove brke so bile le majhne. Ko je potem razjašil, ugledam tudi rudeča obuvala. Ta je toraj pravi. Jezdec priveze konja k vratim kovačniee in odide potem v hišo. Jaz odidem za njim. Kovač je odšel v večji predel njegove hiše, kjer je ležala njegova žena. Ker mu tudi tujec sledi tjekaj, zamorem vstopiti in — skrit za pleteno steno zamorem tudi vse slišati, kaj govorita. Tujec stoji obrnjen z hrbtom proti meni, kovač pa okrenjen proti njemu, držeč v roki svojo bakljo. Kovačeva žena je dokaj okrevala, kajti njene oči so bile odprte. Naslonila je glavo na dlan in poslušala. Tujec očita najpreje kovaču, 'da ni uljuden, kar si je za naprej prepovedal. To je kovača vjezilo, tako, da je bil tako nepreviden, da je dejal: "Le proti poštenim ljudem sem uljuden." "Kaj morda misliš, da jaz nisem pošten?" "Da, baš to mislim" "Ti si surovina, kakoršnje sploh ni na svetu! Kako pa veš, sem li pošten človek ali ne? Ali me poznaš?" "Da, poznam te," / ''Kje si me videl?" "Videl te še nisem, toda slišal sem 2e o tebi." "Kje in od koga?" "Tukaj m sicer od nekega tujega efendija, ki prav dobro ve, da si lopov." "Kedaj?" "Danes in sicer pned prav kratkim časom" "Lažeš!" "Ne lažem, temveč govorim resnico in to ti jo lahko dokažem. Tako na primer vem prav natanko, kaj bi ti rad pri meni zvedel." "Tega ne moreš vedeti!" '' Toda prav gotovo vem!'' "Povej toraj!" "Ti bi rad zvedel kaj o Manah el Barši in Barud el Amazatu." Tujec se je nehote sklonil, tako se prestraši in potem vpraša: "Kako pa to v«eš?" "Oni efendi mi je povedal." "Kedo pa je ta efendi?" "Tega ti ni treba vedeti. Ako bode njemu drago, potem boš že zvedel.1' "Kje pa je?" "Tega ti ne povem." "Misliš? Kaj pa ako te prisilim?" "Se ne bojim." "Tudi tega ne?" On potegne izza pasa bodalo in mu je pokaže. "Ne, tudi tega se ne bojim, kajti vedeti moraš, da nisem sam." Pri tem stopim v odprtino pletene stene in pri teh besedah me pokaže kovač tujcu. Slednji se okrene in ko me ugleda, zakriči: "Vraga!" Tujec se nepopisno prestraši, kajti v njem sem spoznal onega človeka, ki me je tako pazljivo ogledoval, ko sem šel po drinopoljskih ulicah tedaj, ko sem vodil vjetega derviša. V prvič je vskliknil v romunskem jeziku. Jeli bil Rumunec? V takih trenotkih se namreč vsakdo, ki se prestraši, poslužuje skoraj izključno le svoje materinščine. Ono, kar je kovač pokvaril, sem moral zopet popraviti. On bi namreč ne smel povedati ničesar. "To je resnica", odvrnem mu v mmunskem jeziku, "ti si vražji!" Pri tem se prične zopet zavedati, spravi bodalo, koje je kazal kovaču, in reče: "Česa želiš? Tebe ne poznam!" "Tega tudi ni potreba, kajti glavna stvar je, da te jaz poznam, ; dečko!" Prične se zopet čuditi in reče: "Jaz tebe ne poznam, sam bog mi bodi svedokom!" (Dalje prihodnjič.) KRETANJE PARNIM*. Sledeči parniki od plujejo is NEW YORKA : V HAVRE, (francoska proga) 1 aprila ............ La Tosxaia* 8 aprila..............La Lorraine 15 aprila ............ La Pmmiee 22 aprila .............. La Sevat« 29 aprila............ La Tonrain« 6 maja .............. La Loziains 13 maja..............La Proveno* 20 maja .............. La Savoi« 27 maja ............. La Touraina 3 junija ............- La Lorraine 10 junija ............ La Piwcdm 17 junija .............. La Savoie 24 junija ............ La Lorraine- V BREMEN, (aeveronemiki Lloyd.) 30 marca .. ..Kais. Wilh. der Grom* 1 aprila......Prinz Fried. WMbelm o aprila........Kaiser Wilhekn IL 13 aprila......Bbnoaprinz Wilbedm 20 aprila----Kronprinzesin CeeOie 27......Kaiser Wilbelm der Gi Štev. 1005. — Jamčeno po W. P. Severa Co., ▼ smislu vladinega sklepa jedilnih in zdravilnih priprav z dne 30. rož. 1906. NEČISTA KRI. Nečista kri oslabi vse oddelke po kterih se pretaka; nareja nekake priščke po telesu. Ko izprevidite, da je Vaša kri nečista, takrat vedite, da je skrajni čas, da začnete rabiti SEVEROV KRIČISTILEC. Vekko pomaga v mnogih slučajih, ker je naj bolj i lek za vse krvne bolezni. Okrepča bledo kri, potom čistenja krvi ozdravi vsak s slabo krvjo obdan organ telesa. Daje novo življenje žilam in To je "res pravo" zdravilo za 8pomladne bolezni in nerede. Cena fl.«>. Zabasanost. neprebavnost, oba emoglost, neredi drob.-mračnost, bolezni v jetrih, ter vseh neredov ki delajo človeka pot rtega je najbolje zdravilo SEVEROV ZIVLJENSKI BALZAM, To j-e prijazno zdravilo, ker je prijetno za rabljen/,<-. To zdravilo ne dela nobene premembe v prebavnih organ n prinese novo veselje do in okrepča okus iih ker delujejo po časi Ir-ljenja v telo. Cena 75 centov. Priljubljeno zdravilo. Zoper prehlad, kašelj, hripo, oslovski kašelj in vse druge bolezni dihalnika in prs, ki se p)javijo v spomladni sozoni, rabite zdravilo, ki mu smete zaupati, in to je SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA. Delovanje tega zdravila je najbolje, najhitreje in najvarneje. To je popolnoma čisto zdravilo bez kakih škodljivih tvarin. Lahko se rabi pri mladih ni stari!i od starca do vnuka. Vsak bode hvalil prijetnost in dobrodelnost tega zdravila. Cena 25 in 50ct. JOHN KRAKER EUCUD, O. Prodajajo ee v vseh lekarnah. NE JEMLJITE PONAREDKOV. Vprašajte samo sa "8EVEBOVA". Nasvet o rabljeniu damo brezplačno. - W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Priporoča rojakom svoja izvrsta* VINA, ktera v kakovosti nadkrilj* jejo vsa draga ameriška vina. Badeče vino (Concord) predates po 50 centov galono. Belo viae (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NASOČILO SA T) NO JB SO &-VLON. BMNJEVEC, za kterega '-em im-portiral brinje iz Kranjske, velja lt sioklenie sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galoua. DROŽNTK fl.7l g-Jona. — Najmanje posode aa nje so gakme. Naročilom Je pritožiti tear. Za obila naročila se pripwjis JOHN TTTtATTKR, SadU, Otte. [toš.Ijajo naši rojaki r::di STojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to seveda naj raj še v g g. tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St, New York, N. Y. -P odružnica :- 6104 St. Clair Av., N. EL, _ Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako YaJh Tag rojak najbolj&e postreže t Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.55 & poštnino vred. ■Vir V HAMBURG. (Hamburg Am. Una.) 27 marca..........Graf Waldenee 10 aprila ................. Amerika 17 aprila ............... Cleveland 21 aprila .........President 24 aprila Kaiserin Augusta Victoria 29 aprila ............ Deuteohland 13 marca............. Philadelphia V SOUTHAMPTON. (American Line.) 3 aprila ................St. Lovna 10 aprila ............ Philadelphia 17 aprila ................ St PaJ 24 aprila .............. New York 1 maja ................. St. Louis 8 maja .............. Philadelphia V ANTVEBPEN (Eed Star proga) 3 aprila .............. Vaderiaa* 10 aprila ................ 7inl«ai 17 aprila .............. Kroonland 24 aprila ................ L«pla*4 WHITE STAB. LUTE 31 marca ................ Adziatis 7 aprila ............... 14 aprila ............... 21 aprila ............... 28 aprila ............... 12 maja ............... 19 maja ................ 26 maja ................ ▼ 30 marea..... d aprila ..... 13 aprila 20 aprila ..... 27 aprila..... Zdravju najprimernejša pijača je »»LE1SY PIVO^ ktero jc varjeno iz najboljšega impertiranega češkega nmcla. tc^a. naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, k^kor luui v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. l_eisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh Doljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G-o. Trs>uika;-j;« >«0Z St. Ciair Ave VE. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. i t N« Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW ^modernim koglji^6em. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah te druge raznovrstne pijače ter imfjskifi smodke.* Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izfeoma. Vsem Slovencem in drugim Slininw ee toplo priporoča Martin Potokar 664 So. Center Ave. Chicago, lr* Kje je najbolj varno naložen denar ?? Slovencem in Hrvatom pn- g Zf poročam svoj I SALOON M obilen pese t. Točim vedno ^ iivc-.ž2 pivo, dobra f? -.Tu« whiskey ter Š ruam w nalogi ze o fine Kirodke. koiatrom txrf'liamdenar* ^ jts v dturoUoinovino iuuo in poceni. Pobiram naročnino sa -'Glas Naroda". V rvez; seir. L gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovaniem Ivan Govzc, --- • Ely, Minn. JWMlilili^. Hranilnih ulog je: f niilijnnov kron. Kezervnega zaklada je: 800.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejemu uloge in jih obrestuje • Keiitni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je n-ijvarnt je naložen denar. Za varnost vseli nlog jamf-i r.jr-n l>og:it zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svoji?« premoženjem in z vso svojo davouo mo^jo. Varnost je toraj toiika, da viagatelji nt moivju nikdar imeti nobene iz-gube. To prij.oznava država bnu.u, s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denur maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker j«' le hianilniea, a ne posojilnica, pupilarno var< n denarni zavod. Rojaki v Ameriki; ^Testna hranilnica ljubljanska vam daje trdno vai nost za vaš denar. iVlESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH NaS zaupsik v Združenih državah je že več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK, K. Y. 6104 Saint Clair Ave. N CLEVELAND, O. - i it if t