Iz dež. zbora v Gradci. Zadnje seje dež. zbora v Gradci so bile y preteklem tednu bolj zanimive, kakor druge poprej. Dež. glavar je v seji dne 19. novembra naznanil zboru, da je dobil pismo, ki ga ne zna ni on, ni kateri zapisnikar brati. Pooblaščeni tolmač, prof. Hubad, še mu je le razodel, kaj da pomeni piamo — slov. interpelacija je poalanca dr. Dečko do c. kr. nameatnika. Na to poslanec dr. Dečko prebere interpelacijo v slov. jeziku, poalanec Proboacht pa nje nemško prestavo. Dr. Dečko vpraaa v njej cea. nameatnika, ali mu je znano, da se od večih c. kr. okr. glavarstev ne odgovarja na alov. prošnje in aploh ne posluje sloveuaki in če ga je volja to razvado odpraviti. Čudno je to, da se pri napravi, ki je iz iu za ljudstvo, za vse, torej tudi za alovenako Ijudstvo — v dež. zboru more prigoditi kaj tacega t. j. da ne zna izmed vseh, kar jih atoji na čelu dež. zbora, nihče brati slovenski. Iz tega se vidi lehko, kaj da velja slov. Ijudstvo pri tej gospodi, kjer gre za pravice, drugače pa je že pri dolžnostih. Zatem ae je vzprejel predlog poalanca Fiirata, naj se pregleda zemIjišni davek in prevdarekza-nj. Enako so vzprejeli predlog obč. odaeka, naj se ame brez legalizovanja vpisati v zemljišno knjigo dolg ali pravica, ki ne preseže 100 gld. — Precej napeta je bila potem razprava o poročilu dež. odbora gledč na obč. in okr. posle dežele. Poslanec dr. Sernec je grajal to poročilo z ozirom na južnoštajarako hranilnico, iatotako poslanec dr. Dečko, dež. odbor je zagovarjal poslanec baron Berg jako mlačno, ces. namestnik baron Kiibeck pa je povdarjal, da obstoji južnoštajarska hranilnica na podlagi poatave. Naj ae opustč lovake karte brez plaSila, za to je predlagal grof Kotulinsky poaebno postavo, pa mu ni obveljalo, ampak se je naročilo, naj še celo stvar dež. odbor na novo prevdarja. Vzprejeli so na to predlog, da ai na- vzame dežela komiaarja za vinaratvo in če treba še tudi trstovnikarjev. O deželni višji realki v Gradci in višji gimnaziji v Ljubaem ni bilo pritožbe, pač pa o dež. nižji gimnaziji na Ptuji. Poslanec dr. Jurtela in M. Vošnjak ata razodela občno nezadovoljnost alov. ljudstva zoper tamošnjega ravnatelja, vendar pa je ae imel poslanec dr. Starkel arca, da ga je zagovarjal in izrekel željo, naj ostaue tudi naprej ta šola na dež. stroške, češ, da ostane tako — nemška. Pri obravnavi atroškov gled6 na ljudake šole se nemški konservativci podajo iz deželae hiše, alov. poalanci pa ostanejo ter razodejo žeIje avojib. volilcev prav možato, izlaati gg. dr. Lipold in dr. Dečko. oba sta zoper dež. odbor, ki gleda le na to, da ae v šolah nemčuri, manj pa mu je mar za pravo napredovanje. Brž, ko dobimo zapisnik, objavimo nju govor po njem na tanko, kolikor mogoče do beaede. V aeji dne 20 novembra omenja poalanec Robič nekaterih nepriličnosti pri železnici in njenem redu ter predlaga, naj dež. odbor dela na to, da pripravi železnica zvezo vlakov y Mariboru tako, da bode bolj po volji prebivalcev. Poslanec M. Vošnjak je na to govoril o potrebi kmetijskib. zbornic, enacih tem, ki že živž za trgovino. — Za šole plačuje dežela 1,313.800 fl., teh. odpade na ljudske šole 910 546 fl. V tej seji ni bilo poaebno živo, bolj pa je bilo potlej v seji dne 21. novembra. Ces. namestnik baron Kiibeck je odgovoril na interpelacijo dr. Dečko glede na slov. uradovanje pri c. kr. okr. glavarstvib. Kolikor je njemu znauo, odpiauje ae pri tet uradih po n&tgdi vaelej v redu, t. j. slovenaki na alovehske uloge; ako pa ae to ne izgodi vselej, hoče za faaprej akrbeti, da ae izgodi to vselej v redu. Gledž na žalostni dogodek v Rožnem dolu pri Mali nedelji pa miali g. ces. namestnik, da ga ni c. kr. okr. glavarstvo krivo, ampak drugi uzroki, najbolj nemirna kri vnetih mladeničev. Gled6 na nemške pridige pri Šentilji v slov. goricah pa pravi baron Kiibeck, da to ne apada v njegovo pod- rocje, sicer pa je to že preč. knezoškofijatvo odredilo, ne da bi bilo eakalo še le na interpelacijo dr. Starkelna. Tu jo je torej g. doktor ataknil in brž bode poslej pustil reči, ki ne skrbč ne njega ne — ,,barona" Piatorja, nju vsaki je v tem pravi ,,nepridiprav". 0 atavljenji novib železnic ata govorila poalanec dr. Kokoachinegg in M. Vošnjak za to, da ae stavi brž ko brž železnica iz Celja skozi Velenje do Sp. Dravberka, če ne gre drugače, na podlagi postave z dne 11. februvarija 1890. Blizo enako ae aklene glede na železnico iz Poličan v Konjice. Zatem je prišel na vrsto predlog poslanca Jermana. naj se prenaredi upravilni red zbora v nekaterib reččb iu mu je predlog tudi obveljal, tokrat nekaj na korist slov. poalancem. H koncu te aeje še poroča posl. Sutter o dež. sadjarski in vinaraki šoli v Mariboru in je pri tetn poslanec M Vošnjak grajal deželni odbor, da je nastavil na tej šoli učitelja, ki ne zna jezika vei-ine svojih učencev. V redu to pač ni, toda kaj skrbi to nemško goapodo v Gradci! Ce ni vse nemško, bej, kako vam je v nevarnosti država!