narodskih reci Odgovorni vrednik Ur. «Jatte« Mlieitveis. Te ča j saboto augusta (poznoletna) 1852. List a:t ¥ Hebrejske melodije Po angleškem L. Bvron-a, poslovenil Je ris a I. Ona. V krasoti veje, kakor noć Zvezdita južna nebeza; Divoto tmin i bleška moc Oko i obraz sjedinjata y Stopljene v milozarnem sviti Ki dan sra nima bleskoviti. y Le tenjco vec, mànj žarček le Miloto že kalilo bi y K sapljá skoz temne pramene i Raz čélo divno jej bliščí Kjer misii govoré prejasno, Kak drago jim je stanje krasno 1 glej ! na lícili. nad bervmi, y Tak tiho y pa y a zgovorno lé Nasmehljej vabi, cvet zarí Od blažih dnov ti govoré Zgol serce y mirno z vsakom žije y Ki v ljubavi nedolžni bije! Nfaznanílo pripomoékor zoper grojztlno plesnóbo. Bazglašeno po c. k. ministerstvu kmetijstva. Dunajskim vradnim časniku od razglasilo c . m. je ministerstvo kmetijstva pripomočke zoper grojzdno plesnóbo, kakor mu jih je razodel vitez Heufler, vinorejic v Rasen-u, kterimu je ministerstvo narocilo , naj prevdarja in skuša zve diti : bi se v cem ta neznana bolezin obstojí dvernil Gosp. Heufler ? cem in ter 1 naznani ministerstvu, da svojiga preiskovanja se ni popolnoma dokončal, da se mu * Te »melodij al da po našem imenujem, te »vize« je visoki pesmenik za glasbo složil; torej naj nikdo ne išče v njih doveršenih pesniških obrazín , ker bode le čertice nasel. Vsaka »viza« za se je cvetlica, ta mila vijola ali tiha spominčica, ona ponosna solnčnica ali bleskosijajna po- tonka, — le ako vse vkup povezeš, dobiš krásen venec. One so čutljeji i posamni vzďihi nesrečnoga naroda čiste kaplje, v kterih se odraza zdaj bleda zarja miiejih časov zdaj radostiv lem svojivci y nada y di B krajnoga V • tu serd v oho iz celoga pravičnost ali Božje Veličanstvo pa veje strah B y vdanost v Nje živa ljubezen do Njega: do zgublj do porazu govo voljo movine. Toliko Kar p noga merila deržal; le ondi, kjer bi bil čudovitni kratkoti angleškoga jezika marsikako lepoto v dar prinesti moral utiče, sim se kolikor mogoče izvir sim merilo nekoliko rahljal in V * •čitatelja ne bode prevec motilo raztegnul y kar, mislim Prevoditelj. y y vendar potrebno zdí, to kar je zvedil, berž na znanje dati, ker v ti nevarni kugi ni noben dan za muditi. Heufler piše takole: 5? Natanjčno preiskovanje bolnih grojzdov, ki sim jih iz Gorice dobil, je poterdilo, da grojzdna kteri ima bolezin v nekim plesnjivcu obstojí 5 pravo plodno seme v sebi, po kterim se ta kužna bolezin razširja Ko sim bil tega do gotoviga prepričan 5 sim vprašal dva v rastljinoznanstvu nar bolj zvedena vertnarja: kteri pomoček je zoper plesnjive sa deže ali rastljine sploh nar bolj poterjen? Obámi rečeta, da je žvepleni cvét (Schwefelblûthe) nar bolji. To so skusili vinorejci tudi na Angleškim in Francoskim. Vertnar Tuker iz Margata na Angleškim, ki je pervi to grojzdno bolezinzapa zil (po njem se tudiTuker je va bolezin imenuje) je škropil grojzde z žvepleno vodo, kteri je ne koliko a pna primešal; dobro se mu je obneslo. Vertnarji scer na Francoskim so poskušali umiva 5 grojzde s čisto, apnéno in galunovo vodo jih kadili s tobakam, so porezovali perje itd. vse drugo ni nič pomagalo, kakor sama čista žve plena voda. so ali Žveplena voda je dober kup. En lot žveple , r A i • • * v niga cveta veljá 1 krajcar; z enim lotám se ze da veliko vode rumeno pobarvati, in taka po žve plu rumena voda je nar bolji pripomoček ples njivca na grojzdih pokončati. Plesnjive grojzde s to vodo škropiti pa tudi ni težavno. En delavec napolne ž njo golido, ki jo lahko v eni roki nese, in vzame morsko gobo saboj. Tako se podá v nograd. Ko pride k ples njivi terti, postavi golido pod terto, pomoci gobo v vodo, jo nad plesnjivim grojzdam izžme tako, da voda spet nazaj v posodo têce. Golido napolne veckrat z novo vodo. Tako se ravná pri ples nj i vi h grojzdih. Kako se pa plesnôba zabrani? To se do seže na dvojno vižo: i) da se že v terti nagnjenje k tej kužni bo lezni odvèrne 5 in a) da se kužni na (plesnjína) pokončá. Kako se pervo doseže, se učimo nar bolj iz , kako se je ta bolezin zaplodila. Plesnjivec kjer in 5 tega (Schimmel) se je izperviga začel na vertih, na mnoge viže rastljine in sadové mehkužijo jih s i lij o, da hitrejši, lepši in rodovitniši rastejo. Iz teh silnic (Treibhâuser) se je zaplodila bolezin na vertne terte, od tod v nograde. Treba je kar terte k tedaj y da od nogradov vse odvernemo 5 preveliki rodovitnosti sili 5 to je 5 da jim celô nic ali le malo gnojimo. Tišti pregovor, ki pravi: 250 5) a tert ajčjek (zajčji gnoj) nar bolj :íi riti f nam kaže o ti bolezni pot, da imamo tertam celo obraćamo. ki jo lahko in za prihodnji čbelarski prid malo ali nic gnojiti. Tudi nograde p v r « • /* i * * i i* m cit Veselje, presercno veselje imam, da sim jo (vode preveć v nograde napeljavati) ni dobro, znajdel čbelarjem prav dobro novico, posebno pa Kar pokonćanje k v * ................ je séme píesnjivca tako majčk *---7 ........"J-------J ~----" ^LVT.V/V, |yVOV»/UW p» vtiče, je res, da že zato, ker se đandanasnji po vsih kersanskih ne vidi uu v mi, nji/i ga je malo, rvj jc; pa vtnivu, oc iii/Riv/iu utuc , ivi u i oi jih o avuju lluvu rav" vidi in tudi odúha. Treba je tedaj, ako hoćemo navo s čbelami na vrat navleči utegnil, bi slednje ? da se posamno deržavah milost do živalic priporoča kjer ga je pa veliko, se Nektere oćite ? ki- ši jih s svojo novo rav kuznino pokončati, da vse plesnj listj pokoncam 5 Je ? da tersje in grojzdj dobriga znale biti 5 to to vse goce 9 naj se vse zakoplj gem Kj jame, i. To delo je za kmeta premudno. Kmet nevgasenim apnam napolnj to celô ni mo- nima casa se s cbelami predolgo vkvarjati, ima več in skerbí v gla vi, ko se s čbelami motiti; posebno v ki so z vodo 'iiaiu ua^řujujnit« jeseni , nauti uvouniai je tako plesnjivo šaro na gnoj me- mu glava stojí. Povém 1 v « # t / f f i N tati kader dostikrat od delà in zmote ne vé. kje pa gnoji se kužno seme živo ohrani 5 da to delo ni nika Potrebno je tudi Benjamin Bouchardt svetoval), da se v jeseni je že izvedeni vinorejic lahko tudi hitro odpravis. kor tako zamudno, kakor si kdo domišluje, ker ga ali ko je listje odpadlo, pa tudi spomladi, preden zelenéti začne, cela terta dob plesnobniga sémena očisti. Tudi za to po lahkama 15 do <20 panjev podreš. «T • V V % 1 V Vi vecerih prav 2. Ker je več čebel, več živeža gré 5 mije, in tako vsiga bo kdo drug rekel. Ali to je pri drugi živali res j pi voda posebno dobra" Tako se glasi naznanilo kmetijskiga minister- tri roje umivanje je pri čbelah pa ne. Prav dober panj sim z 10 funti stèrdi lepo ohranil, ga prezimil in dal mi je cele Ko me skusnja ne bila prepričala stva, ktero brez pomude naznanimo vinorejcam na Slovenskim 9 ki utegnili pomoći potrebovati bi nasvetovani pripomočki tudi got Naj te morebiti debelo gledati in ti verjeti utegnil skušnja mi je bolji učitelj , kakor kak besedač. 5 bi ali bili 1JCA 1**1 j vy MUIJ1 UVIWVIJ ^ 3. Nekteri panjiči so žé v jeseni slabi Me kaj ébelarjem v o pom zaloge imajo, potrošile, in ko y malo jim se cbel dal, bi jo hitro zna rêci tretji. Kader panj (Konec.) kteriga razdréti mislim, izulnika Prav slabih ali sebkih panjev tako za prezirno šparati ne gré. Kdor iz nic kaj storiti misli, bi mogel ali Bog ali pa norec biti. Će pa dvomim, da vzamem 5 ci J/mi j , fticiiva idAuitu iii loti ni, i fj uiuitva ---» --------i—------ ----- — i— -----1 — ga nekoliko proč od ulnika na stol na- bi mi kak panjičik zime ne prebil, mu kake kose O 1 B»J+*1V+»1* 1 • 1 v ♦ i • i 1 1 I • 1 • i i m * m t^w I w\ « r*» ^Tk n n f tt^ m ■ I /\ nr ■ «vk n li A n i ai n j 4 ni vr A n /\ robe položim, to je tako, da spodnj din 5 po kteri bele vùn in noter letajo, na verh pride. Mu od j da zadej skoncnico proc vzamem in ga odprem ga dobro pokaditi zamorem. Kader čbele začutij da je treba bežati, in se za prid in pot pred di mam jokati, jo naglo naprej pobašejo, in veselj j polniga satovja priložim, in ohranim ga, da sim vesel. Kako se čbele pozimi prav dobro in zdrave obraniti dajo, me boste drugikrat slišali. Za zdaj vas lepo pozdravim. M d. ratnikam se boriti, popolnama zgubé prednj 5 / s svojim za\ Kader ćutim, da so se čbele že bi skoncnice preselile, jim se le leteníco (Flugbret) z dlétam odbolgnem in jih do dobriga odkrijem in se enkrat tako pokadim, da posluh, vid in pamet zgubé, in jih popolnama mik zapustí, še komu se led kmetijstva na Angleškim (Dalje.) Drenaža. Glinjene ceví ali rore po grabnih v zemljo po v lase spustiti Potem še le pričnem z nožem ali spodrezalni kam satovje spodrezovati, in ga vùn jemati, in če se ga še ktera presilna čbelica derží, jo z gosjim wv/ ^M» MV «»»VE VUI1I1IV v M\. X1VI* VtVA Cil ^ J VJ JLA ^VOJIIU peresam k drugim spřed na kup pomedem. To delo s pičlim dimam in spodrezovanjem tako dolgo terpí, da naposled same čbelice polně tuge in obupa spřed na dilji obvisé. Potem pa pražen panj z obropa nimi cbelami od stola vzdignem in ga v ulnik nesem ulniku odprem nektere tri ali štiri za pre kladati, da skozi nje preobilna mokrota odteka in se zemlja tako osuší in rodovitniši napravi, se pravi v angleškim jeziku zemljo dre na žiti. Zemljo po različno napravljenih vodotokih na suho devati, je že stara reé, — to pa je nova znajdba, da se posebne ceví ali rori v ta namen «uujumi. ^ ť v u u » " u vyv/ . x .v.. * —— " pod zemljo pokladajo. Ta naprava je dandanašnji zimo pripravlj panjove ? in denem vsaciga na Angleškem zlo navadna in tudi potrebna, ker je zemlja po večjim delu ravna, se tedaj voda od tekati lahko ne more, in tudi zavoljo tega ne, ker je večidel il o vn at a ali celo močirna in šotasta; verh vsiga tega se, kakor srno že slišali, tudi po leti malo osuší.. F8 kaj takošnih beračic. Zato delo je penjanica ali Iz tega se razvidi da je drenaža, ktera s e gosje pero nar bolj ljem te zivalice tukej s kakšnim usmiljenjem jih ptujke sprejmejo kakošnim groznim vese svojim sosedinjam gredó, in se sel lesem berač pa pisati ne dá. Obropane panjih s ptujimi čbelami čica obropanca, kamor pride še tisto , naj bi ivic učiti, kar se po J i.v/»«/» , ivui ow j/v juuuu un xiu^ii/Oiv čbelice se zdej v druzih pridelujejo. Na Irskim vsaki i lovna ti in bolj mokr o tni zemlji kaj dobro prileže,na Angleškim še posebno potrebna. Lan. Land na Angleškim in v Škocii sila malo .. O — - m v . -m - A KJ V 111 VVt 11J ■ 111 14« t/V f JL 111« J/ JI f skozi ktere se sopúh pelje, da vodo v ka Poldruffo déh greje uro, ali 7 milj od Tern je v silno rodo-vitnim kraji majhno mestice, ki ne šteje čez 5000 duš prek visociga hriba z lepim terdnim gradam. To me- 9 Po Kl a us no vim se pa lan kuha nar poprej stiče so Rimljani v starodavnih časih „Nequinum a skozi 3 ure v nekim nemoćnim lugu (pol funta in pozneje Nar nia imenovali, dandanašnji se mu pa sode (lugaste soli) na 100 funtih vode), po tem Narni pravi. — Še 10 milj dalje se pride unikraj hri-se enmalo namaka v neki kisljati vodi (*1 funt bov v velik, pa zlo vmazan in reven terg, kigaOtri- žveplene kisline ali hudičeviga olja na 100 funtih ko li kličejo. Leži verh griča in steje do blizo 4000 VOde) ^ Jufli f OV/IU l/VUl OV Uli J/V/O UUIK1 ili l/l Vit J/V IJU — vadnim. Tak lan je bel kot sneg in se sveti kot svila. Po tem ravnanji pričakujejo Angleži iz lano reje veliko dobička. po vsem tem se da posušiti in tréti po na (Dalje sledi.) Potovanje po Mjaskim Spisal M. Verne. 8. pismo Dragi prijatel ! V Otrikolu Drugo jutro, 17. rožnika, sim jo naprej odrinil. Spet se gré 18 milj delječ med visocimi gorami v Tern e (Terni), majhno mestice, ki so ga Rimljani Med vo- dam i kaj pa de ! ne med vodami, temuc Inter am nia imenovali. Kako hitro jo vender človek zarobi ! Iz tega mesta, ki steje dandanašnji kakih 7000 dus, ki je bil slavni Tacit domá, neumerjoč izgled vsim > hočejo dogodivscino pisati t Tù se velika , rodovitna in prijazna dolina odpre. Okoli mesta, ki ga reka Nera, razdvoji vši se, kar lepo objema, je velika zala loza ali gojzdič oljk, iz kterih mnogo dobriga olja pridelajo. Terniančani pridelujejo tudi veliko vina in sadja ; žita pa mende ne zadosti pa za potrebo. Mestnjani so ravno obletnico povzdignjenja papeža Pija IX. na Petrov stol praznovali, in mestna gospoda . ravno ko sim došel, z muziko v stolno cerkev se je, peîjala. Šel sirn v cerkev tudi jez, pa precej sim vidil, de so se tudi tù le zato zbrali, ker mora tako biti. Kako čudno je vender, de ljudjé povsod nar raji z Bo-gam norčujejo ! Kar precej se poberem in napravim svoja tovarša, de grémo Vel ino v slap (Wasserfall) ogledat. Skoraj dvé uri je delječ od mesta na jutrovo stran; tode cesta, ki so jo, še ni davno, od mesta čez silno visok hrib na Neapolitansko naredili, in sèmtertjè prav iz žive skale izsekali, je dobra, de se lahko hitro potuje. Tudi prek hriba je vse polno oljkiniga drevja. Velin, bistra reka, přiteče iz Neapolitanskiga in se izverh hriba naravnost dol, cez 200 čevljev globoko, izliva, ter se peni in šumí, de je groza. — Od tod je le se dvé uri do Riet (nekdanje Reate) pri neapoli- t an ski m ej i Rad bi bil tje šel, lepe kraje okrog me sta ogledat, ki so jih Rimljani „regio rosea" imenovali, ali tovarša ništa bila moje misli. Zato sim hotel pa saj to, kar sim ravno pred seboj imel, od vsih straní viditi, in nisim bil zadovoljen, slap le od zgoraj viditi temuč sim poleg njega dol po hřibu v dolino lezil, ga 9 tudi od spodaj, kjer se se lepši vidi, skerbno ogledat. Lahi Ve lino v slap tako povzdigujejo, de terdijo, de razun Niagarskiga v Ameriki mu ga ni para na svetu. nevem ; to pa vém, de se slap naše 9 Ali je to res ali ne, S a více, desiravno ga je někdo Rajnovimu přiměřil ne more z Velínovim slapam meriti. V dolini smo osle, ki so nam jih naproti prignali, zajahali in poleg Nere, s ktero se Velín precej pri dus. je til Nekdaj je bil mende lepo, bogato mesto, ker se že mnogo lepih, veliko čislanih starovín izkopalo. Od O trikoi a naprej proti Rimu ni več visocih hribov 9 pot pelje le še čez prijazne griče. Po poti iz Otrikola, kjer sim prenočil, sim vidil spet mnog-o ti suč prav lepe živine, tode večidel le drobnice. Ravno so namreč ovce in koze, ki jih pozimi in spomladi na širocim polji okrog Rima pasejo, na hřibe gnali. Toliko jih je bilo, de v nekterih krajih se ni moglo z vozam naprej. Za čedami po več tisuč glav so šle druge trume mezgov in kónj, ki so pastirjem posodo in hrano tovo- Celo uro sim jih srečeval, kar me je silno vese- rili. lilo; posebno so večidel vse bele. pa so mi zale everste koze dopadle 9 ki Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Ceguar. Po naznanilu Dunajskih časnikov je ar & minister podúka gosp. prof. Miklošiča povabil: naj spiše zgodovino slovenskega slovstva za berílo višjim gimnazialnim šolam slovenskim. Gosp. profesor se je temu povabilu udal, ter se zamoremo izverstnega delà kmalo nadjati. * Nek Rečan je poslal društvu za povestnico jugoslavensko 100 cesarskih cekinov, ki se imajo tistemu v dar dati, ki bo naj bolji zgodovino člo-veštva v horvaškem jeziku s posebnim ozirom na Slavene spisal. Odbor društva je toraj poziv o tej zadevi na slavenske pisatelje razglasil. y«. V „srbské novine" piše někdo iz Ruskega „písma o slavenskih zadevah". V vvodu govori o raznih slavenskih rodovih. Celi slavenski narod primeri z ma-terj o, ki ima mnogo hcerk in sinov itd., in njih vsak ima odločen prostor v hiši, ki eden druzega ne poznajo, in govori nadalje: „Razna plemena tako velicega naroda toliko ali še manj poznajo eden druzega, kakor na priliko Eskimati afrikanske zamorce; in samo, kadar kaka europejska vesoljna vojska ali kaka druga dogodba vse narode pripelje na bojno polje, samo takrat vidimo 9 da da nas je dovolj jednokervnih bratov, in naravno je, prašamo eden druzega : kdo je kdo, od kod je in za kaj nismo eden druzega poznali". V Budimu je přisel na svitlo pervi zvezek „prostonárodné biblioteke" od dr. Radlinskega in Jožefa Pohradskega; veljá 12 grošev. c (svet in njegova Čada) knjižica bolj za prosto ljudstvo namenjena, ktero je spi- & „Svet a jeho divy sal Mal y, je ravno na svitlo prišla, v kterej so raz ložene vse natorne močí in čuda. v v»/ Ceski časopis „Škola44 za učitelje narod nih in nižjih realnih soi je ravno na svitlo přišel. * Rusko vseučelišče v Petrogradu je imelo tega leta 48 profesorjev in 406 poslušavcev. 'i* Profesor Smetana je izdal matematiko za tretji in četerti gimnazialni razred, zdelano po materna tiki gosp. Moćnika v Ljubljani. Slovensko slovstvo. Spisje za slovensko mladino. Spisal Andrej Pra- protnik, učenik. V Ljubljani 1852. Založil in ima na prodaj Matija Gerber, bukvovéz. Natisnil J. Blaznik. Pod omenjenim naslovam je spisal po Slovenskim dobro znani verli učitelj Andrej Praprotnik šolske bukvice , kterih smo zares že zdavnej potřebovali. Veseli nas, da smo jih dobili in da so tako dobro v čisti Iz Ljubljane. Prihodnje leto bo vender resnica z napravo cele nižje realne sole v Ljubljani. V vrad nim Đunajskim časniku 4. t. m. beremo z veseljem, da je c. k. ministerstvo poduka dva nova učitelja in tudi vodja izvolilo, namreč g. Raimunda Pir- zacasniga ker-ja, ki je zacasni učitelj te sole že zdaj bil, in gosp. Mihata Peternel-a, sedaj kaplana v Vodícah 5 . y J slovenšini izdelane. Priporočimo jih tedaj prav iz gosp. Peternel-u, v umetniskih recéh posebno bistro umnimu možu je izročeno tudi začasno vodstvo realne sole. V dobrih rokah je, ker gosp. Peternel, kolikor je serca ne le vsim ljudskim solam in slovenski mladini sploh temuč tudi starejim ljudém, ki bi se radí nam znano, je moz praktike in ves vnet za blagor domovine. naučili mnogoverstne pisma spodobno pisati. V 2. delu teh bukvic najdejo prav razumljivo in po domaće vse, cesar potrebujejo, se vaditi dobriga spisova- Voviéar mnogih krajev Tudi Seklarji so sprejemali cesarja z velicimi slo Razun pravil (regelc), kako se mnogoverstne vesnostmi. Po nar viksim ukasu od 24. p. m. se imajo pisma imajo pisati, so pridjani izgledi naznanivnih, c. k. policije, ki so se nekaj časa c. k. „mestne gla-prosivnih, zahvalnih, vošilnih, tolaživnih, povabivnih, varstva" imenovale, prihodnjič spet le po starim c. k. |IIUUMIIIHJ "*•» ' """" 7 ' ? ---------5 ----*-----7 *---' ^p^v .v JI.Í Diui Uli V. n. posvetovavnih, opomnih, naročivnih, odgovorivnih pišem, „policijske vodije" imenovati. — Za gotovo se sliši, da in razun teh tudi izgledi gospodarskih in gospodinskih se bojo mornarske (nautiške) sole, po potrebah seda listov, izpiskov ali kont, plačivnih, prejemnih, vozuih njiga časa popravljene, vTerstu, Benedkah, Reki listov spričál > prošinj in oporók ali testamentov. Vse Dobrovniku, Kotoru, Spletu, Zadru in Ro vinu osnovale. — Na Dunaj poklicani predsedniki zem kratko in dobro in prav po domaće. Naj bi bile te bukvice kmalo v rokah mladih in ljiša oprostijočih komisij so se pri gosp. ministru notra- starih, kterim je na tem ležeče, da je lepo in spodobno njih oprav že večkrat posvetovali zastran gojzdnihin pisano, kar pišejo. Priporočiti zamoremo hvale vredno paš nih služnost (servitutov). — Maršal Ra dečki knjižico še posebno za šolske dařila. Natis je lep in tudi za bolj slabe oci pripraven se bo 20. t. m. iz Verone v Pordenon podal, po tem pa v Gorico v vojasko taborisče. zraj ta l ? da škoda, ki jo gosence in drugi Nekdo je škodljivi mer- Novicar iz slovanskih krajev. Af Postojne 4. aug m Pri nas je bila le cesi vsako leto po austrianskih deželah napravijo, znese gotovo za 60 milionov. Iz tos daritev šolskih daril posebno slovesno obhajana; kar tega ■ I I BI t Teržaškiga kupčijskiga mesca zvémo, da je cena kave se nam pa posebne hvale vredno zdí 5 je to da po na naznaníla od 1. enmalo padla, sladkora je bila pri starim, pa vol a svetu šolniga ogleda fr osp Gottsbergerja in verliga sol niga vodja gosp. Potočnika so otroci revnih starsev za darila bukvice hranilnične (Sparkasse-Buchel) pře- je bila za 1 — 2 olje je bilo za 1 5 ktere jim bojo, ko dorasejo, prejetin in gotov spo- 3. dan t. m. seje grozna jeli minek njih šolske pridnosti. dražji, žitna cena je odjenjevala, dražji. — Po Dalmatinskim je grojzdna plesnoba zmiraj huji; v nekterih krajih Na Angleškim so- ni nograda, da bi je ne bilo. pet v nekterih zahodnih in severnih krajih krompir nesreća pripetila. Ob hudim vremenu se je tù 13 kôs- cov pod edino drevó na senožeti vstopilo; strela vdari v drevo ter je eniga ubila, ženo njegovo in 3 druge je na obrazu zlo gnjije Kolera se iz Poljskiga zmiraj bolj proti Pruskim vleče ; v Varěavi jih zbolí vsak dan po 60 do 70. Neka Angleška družba bo kakor se sliši i persih i trebuhu in stegnu, 4 druge pa le zidala železnico med B e 1 igra dam in Cari na plečih in po nogah hudo posmodila; vunder je upa nje, da se bojo vsi ozdravili. Zalostno je, da vsi pod uki in vsakoletne nesreće nič ne pomagajo ljudi spa gr a d a m. minghamu vati kteriga je Prof. Neils on Hancok je dal v Bir (na Angleškim") izgled nekiga denarja ko- ponudil vsim vladarjem celiga sveta z metovati: da nikar ob hudim vremenu pod dre vesi, sosebno pod samotnimi, ne vedriti! Opomniti moram še ene nesreće, ktera se je zgol po nevédnosti pripetila. Ce pri nas kteriga gad piči, imajo nespamotno navado: ud nad rano z motózam ter do prevezati; ravno to se je zgodilo unidan pri neki ženski v Zagorji; na to je pa noga po zaliti kervi vsa černa postala in tako zatekla, da je bilo komaj mo- nasvetam : naj bi vsi tak denar kovali, ki bi po celim svetu edino veljavnost imel; velikosti je tolarja in obstojí iz 37 delov srebra in 3 delov kotlovine ; na eni strani je teža (1 unca} zaznamovana, na drugi pa, kolikové lja v primeri denarja. druziga po mnogih deržavah navadniga Napoleon je 2 nova ministra in 3 der žavne svetovavce izvoli! ; ker pa je Napoleon sam glava vsiga je vse eno: ali je Peter ali Pavel minister. goče prevezo odrezati; kaj bo dalje z nogo, se še ne vć! Kdo pameten zamore misliti, da se s takozadèrgo ubrani serkanje strupa po notranjih sila majhnih žilicah, ktere se nikakor prevezati ne morejo, če je ud od zunaj še tako močno zadergnjen! Ali ste kaj slišali v Ljubljani od neke grozno neumne pripovedke, ktero pri nas nekteri verjamejo (!!), da je v Colu blizo Vipave nekimu člověku gad skozi usta v želodec zlezel, kteriga so v Idrii, kamor je šel pomoci iskat, na glavo postavili in pod usta škaf mleka, da bi bili gada na dan přivábili; res se je prikazal gad pri ustih, pa seje spet nazaj vernul in zdaj že mož vsaki dan smerti pri-čakuje! Tako pripovedujejo in take pravlice verjamejo nekteri ljudje. Bog daj norcam pamet ! Ker bo Napoleon potoval kmalo po južnim Francoskim, so dobili predstojniki (prefekti) že povelje, naj si na vso moč prizadevajo, da ga bo ljudstvo z velicimi slo-vesnostmi sprejemalo in želje po „cesarstvu" razodevalo. Tista „skrivna pogodba med austrianskim in ruskim cesarjem in kraljem pruskim zoper Napoleona so časniki toliko pisali, je prazna laž. žavni zbor v Londonu se bo nek vici mesca oktobra začel. a y se le v o kteri Novi der- polo- drugi Xahvala V imenu revežev v moji fari strašno po toči poškodovanih se zahvalim presercno za prejetih 10 gold., ki so Teršćani darovali, ter prosim: naj bi se še ktero obernilo na moje nesrečne farmane. h dobrotlj BI. Womberarer. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.