St. 38 V Trstu, v saboto 12. avguste 1882. Tefeaj VIL EDINOST • « "f Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iV edinottl J« moB«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in aaboto o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ft. gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo nri opravniStvu in v trafikah v Tratil po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po 6 kr, — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »via Zonta 5«, Vsi dopisi se poSiljajo Uredništvu »vla S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti franlciran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi frlfami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Iredenta in poitalijančevanje na Goriškem. Znano Vam je, da sem ves unet za »Narodni dom«. Tedaj se zanašam, da ne bo letel kak sum na mć; po tein takem sem vse drugo, nego razdružnik. A vendar »recimo koju«, dejal bi Kurelac, ter odkre-nimo se za zdaj od »Narodnega doma«, ki nam je Eotreben, kakor siromaku kos kruha. Ne moremo po-valiti vsega, kar je bilo o svojem času v »Politik« gledć »Narodnega doma« zapisano, a kar se tiče opazk I;led6 mej naše domovine, takoj podpišemo. Na mejah e za naš narod istinita nevarščina. Dva sovraga, pola-ičevanje i iredentarstvo nam kljubujeta. Naj o tem nekoliko izpregovorim. Primorsko je zadobila Avstrija kot dedščino i po prostovoljnej podvržbi. To je pravno stališče. Avstrija je toraj v opravičenem posestvu »i Italia iredenta« stoji, vsaj tukaj, na črvivib nogah. Ustavljajo se zgodovina, enakotežje, narodnje i naturno pravo, nazori todišnjega prebivalstva i celo narava sama. Ni nemogoče, temveč zelo verjetno je, da tudi italijanska vlada iredentarstvo goji. Vede se pa — to se ve, — da je nedolžna. A mislecu ne uide tuka komedija. Pendant k temu se prav sedaj snuje mej turškim sultanom i Arabije m. V pričo diplomatov i velevlastij grozitev, skrivaj pa porazumljenje. Dvoje pa je mogoče: ali avstrijski državnik v Rimu malo vidi, ali {>a naši višji krogi ne udostojajo stanu reči. Da utegne talijanska vlada iredentarstvo podpirati, v to nam po nikakem ni treba daleč segati. General Avezzana, toraj vladin mož, bil je strasten iredentar, i o nje- Sovem pogrebu je ital. vlada igrala zelo dvoumno rolo. lej dvema stoloma je bila, to se ve. Da je bil tudi italijanski minister Depretis iredentar, dokazuje to, da so mu i reden ta rji sami očitali, da jim je nezvest. O raznih prilikah — pri obletnici V. Emanuela, Maz-zinija itd., so iredentarji velikanske demonstracije uprizorili proti potrpežljivej Avstriji. Macbiavelli, presl. flor. tajnik, veliki literat i še večji zgodovinar i politik, (menda največji izmej bivših i sedanjih; kajti razvpiti makiavelizem se je vpričo mislecev osmešil koti hudobno izmišljena kimftra. Gledi preučene razprave bivšega ministra Tschabuschnigg-a v »Ost u. West«), Machiavelli, pravim, bil bi človek, ki bi Italiji v lice, da-si sam največji italijanski patrijot, ire-dentarstva nemisel z grozovito poniževalnim, zgodo-vinsko-sarkastičnim, tedaj svetim nezadovoljstvom; »Fi te bodi, Italijal vrgel kot omikane države i italjl Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske Črtice, spisujo M. Skalovič.) (Dalje.) Tržačani so v svojih statutih 1. 1319 potrdili davek na vina beneškemu dožetu, vendar so vedno hrepeneli po večej svobodi v trgovstvu zlasti, da bi jim prosto bilo sol prodajati, kajti od soli so imeli Benečani samoprodajo (monopol) in glavno skladišče soli v Kopru. To je jadilo Tržačane in zaprli so pot s Kranjskega v Koper, a Benečani zasedejo Breg (žaveljsko dolino), da so bili prisiljeni mira prositi 1. 1334. Uživali so vendar neodvisnost od beneškega leva, ker 1. 1J34S so Benečani jih prosili, naj nikar ne podpirajo Koprčanov, ki so se bili »puntali; tudi ko je bil nek Benečan 1. 1350 župan tržaški in je popravil mestne statute, vzvi-ševal mestno svobodo In samoupravo. Glede omenjenega vinskega davka in podložništva v pomorskih zadevah so Tržačani večkrat slovesno potrdili zvestobo Benečanom, a zahtevo, da se zastava (bandera) sv. Marka na glavnem trgu razobesi, krepko in stanovitno so odbijali. Davno bi Venecija bila Trst uničila, da ni toliko vojn imela z mnogimi deželami v svojej okolici, a ko je s temi dovoljno se pomirila, plane zopet na Trst. Povod tej vojni je bil dvojen: L. 1368 so Benečani zopet ostro zahtevali, naj se na tržaškem trgu razvije zastava sv. Marka, a meščani tepa niso dopustili, in prav takrat je beneška (Usta £— hvasta — opazovalna ladija) ugrabila z soljo naloženo tržaško ladijo, ter jo po sili hotela peljati v Benedke na odgovor zaradi solnega kontrabanda. Mesto v Benedke, vrne se tržaška ladija v tržaško luko, kamor s pomočjo domačih ladij zavlečejo tudi beneško fusto, kapitana ubijejo in nekaj mornarjev osle- skega dostojanstva nevredno zahtevo. Naspočital bi menda tudi druge usurpacije, dosežene brez prava, i še manj z junaštvom. Glavni noseč ideje zedinjene Italijo (»Italiu unita«) je bil Ženijaini piemontežki minister Gavour (Jaz ne omenjam glav po barvi, objektivno, ne relativno.) i »Italia iredenta« se je izcimila po prislovici: »Pusti muho na dlan, brž ti pod nos poskoči!« Da ni diplomacija žrtvovala vsled čisto nerazumljivih nagibljajev avstrijske strane v Italiji, gotovo ne bi se bila Iredenta porodila. Saj je nezaslišano, da v vojnah tepena država, kakor je sedaj na Italija, pridobiva, brez prava i krepkega orožja. Vendar je nemogoče, da je diplomacija več skrbela za »edinjeno Italijo«, nego kde drugde skrbi, da bi se sorodni (sedaj upravno razkosani) deli vsredotočili z naravnim sedežem. Misel na zedinjeno Italijo je toplega občudovanja vredna; a pri vsem tem se ne mogo sprijazniti ž njo ljudje, ki imajo vrhu glave še srce i pravico-ljubje. (Gledi papeževih i drugih dežel v Italiji.) Stari Rimljani so res napredovali; ali so bili s prva državniki i junaci, to pa — poprek vzeto — Italijani niso, vsaj junaci ne; »Italia unita« se je sponesla, ker jej je diplomacija babi čila pri porodu; a »iredenta« je slab spoČetek. Znano je, da se Iredentarji dele a) v pod- { omike i b) v može dejanja. Teh poslednjih imamo udi mi sosebno v Trstu; a ker so brez prava, zato strašijo, oglašajo se, i celo ubijajo s6 satanskim strojem, z bombami. Zali gospodovalci bi nam bili (Bog nas varuj!) ti politični razbojniki! Ta žlota dela brez prepričbe ali navdušja; kajti za prvo nema hladnega uma, za drugo nema srca. Narodnjaka, ki na svojih tleh kljubuje ptujemu despotu, zagovarjajo še okoliščine, denimo videz samopomoči; a taka drhal, ki na ptujem mori (z bombami, kakor zadnjič v Trstu 1) je i ostane krdelo prokletih razbojnikov i umoroželnlh zasedr.lkov. Zgodnja smrt ubozega mladeniča Forti-ja jim je užgala za vselej na nesramno njihovo Čelo naj-sramotivniše znamenje, stoki po nedolžnem ranjenih so glasne i celo v nebo upijoče tožbe i obsodbe bresrtnik rotorjev i ubijalcev. Iz Fortijeve nedolžne krvi ustanejo svoječasno oboroženi velikani, ki bodo Iredentarje ko toliko razjarjenih furij pred sabo gnali v pošastnem diru! Vendar — naravno ali zgodovinsko maščevanje, ali ne — našej vladi je vpričo njih vsega pozora i ener-iije treba. Pozor, i nobene milosti 1 Širjenja Iredente na tukajšnjej goriškej meji je krivo tudi prodiranja laškega elementa. Ne tiščimo si več oči, to niso prazna mamila, laščevanje je žali-bog istinito. Zadnje števenje je pokazalo, da nas je menj. Pripuščam, da so se komisije tu pa tam de- pijo. Benečani hočejo imeti strogo zadoščenje, da se ponove iste pogodbe, kakor 1. 1285 in 1291, in da Tržačani plačajo 1000 mark. V dveh tednih naj vsi Tržačani zapušte Benečijo, in zveza mej obema mestoma naj se popolnem pretrga. Od tržaškega mesta se naposled odpošljeta dva odbornika: Jarnej Stojanov in Franjo Bon6mo, ki potrdita trde mirovne pogodbe 1. 1363, a doma so razkačeni ter se za vojno pripravljajo. Ko Benečani zved6, da Tržačani niso zadovoljni s temi pogodbami, pošljejo 12 ladij in močno vojsko pod poveljništvom Dominika Michiela proti Trstu. Sredi zime dne 15. decembra naskočijo mestne zidove, a pogumni Tržačani hrabro braneči svoj dom, njih napade odbijajo, ter si prizadevajo, da bi vojno zaulekli in Benečane z lepa odpravili, zatega del pošljejo tudi poslance k papežu in k cesarju. A zaman, Benečani se ne dadć preprositi, vzamejo grad Mo-kolsin (pri Kontevelju) in ko pri jako utrjenem mestnem zidovji nič ne opravijo, gredo oblegat Muhov grad v Breg. Nova pomoč še bolj osrČi Be-čane in silno stiskajo Trst, kt v tej velikej zadregi išče pomočnikov in se obrne najprej k patrijarhu Markvardu, in k cesarju Karolu IV. in k Ludo-viku ogrskemu kralju, in naposled k avstrijskima vojvodoma Albertu in Leopoldu, ki sta vsled pogodbe s patriarhom Ludovikom uže 1.1362 dobila vsa patri|arhova posestva na Kranjskem, Stirskem, v slovenskej marki, in na Krasu. V pogodbi 31. avgusta 1369 se mesto nepogojno predii vojvodom avstrijskim, in vojvoda Albert odgovori, da prevzame mesto, a ob enem tudi jim odpušča odpad, ker so uže pred se udali bili, in vendar so iskali pomoči pri patrijarhu oglejskem in pri cesarju. Vojvoda Leopold zbere vojsko 10.000 mož in hiti proti Trstu, pridobi Muhov grad in z vso silo napade Benečane, ki se uže umikajo, a čiii mornarji jim pridejo na pomoč še o pravem času, s koji mi združeni upehano Leopoldovo vojno nazaj belo uštele, a trdim, da laški element prodira čedalje bolj, i naša meja je v največjej nevarnosti k ljubu vsem parlamentarnim bitkam i ministerstve-nim izjavam. To ni iz rokava iztreseno. Laščitev se v sosedskih naših krajih vrši uže mnoga stoletja, dosl6 se je vršila počasi; a sedaj napreduje kaj na^lo. Mnofra stoletja i počasi: Navedem naj nekoliko krajnihimen: Gradišče, Zagraj (Sagrado), Farra (fara), Šdraussina (ZdravŠčina), Majnizza (Gmajnica), Ludnico (Ločnik) itd. Laščevanje pa proti temu pro-spešujejo todišnje tovarne, sosebno v Stračicah iStrazig — StražiŠče). Mislite si. Komaj se izšola tmečki deček ali deklica ubožniše hiše, hoj i smuk v Stračiče ali Podgoro s trebuhom za kruhom!! — Marsikatere družine imajo po 3, 4 i še več tacih kruhoborcev. Po mirenskej, Šenpeterskej i solkanskej cesti vidiš lahko zvečer i zjutraj cele sprevode obojega spola. V tovarnah je pa mnogo Furlanov. Ta dotik je narodnokužen. Posledica: »Jolilajfa — fa l'amor!« pa ptuje Štuljenjo i čedalje zdatnejše odte-govanje od narodnega duha. V malo letih se zanese tudi v naše vasi ves furlanski spak, (kdor ima ušesa i sredstva v pomoč, naj se jih za dobe poslužuje. da ne bo prepozno), vgnjezdi se ptujščina, ako se kakov jez ne postavi. Za to ni treba navdahnenega proroka, stvar uže sama preveč v oči bode. Slabo bi bil podučen, ki bi menil, da je tod le iredentarstvo nevarno, ne, bodite marveč prepričani, da je furlanski pozoj, ki se je izvalil v teh krajih, Še nevarnejši. Uboštvo pa kruŠi moštvo. To je ona tiha voda, ki nam naše bregove melini in izpodjeda. V to potovar-nlčno kruhoborstvo imejmo oči, poprijeti se nam je dela z vsem mogočim podvizotn. V tem smo »per-sona privata,« 1 moramo si sami pomoči. Treba pa prijeti stvar za toporišče praktično, da ne bomo, kakor se pravi, za rep vola vpregali. Kako pa naj bi si s tem pomogli ? Kakor sedaj reči stoje, tako je naša stvar čedalje več ostrokrožna. Ćim bolj se sreda vzdiguje, tem bolj se manjša spoiinja ploščad, ki bodi v tej priliki naša domovina po površini i duhu, a v našem slučaji ne krči se podloga, ker se sreda dviga, teinveč zato, ker jo na krajeh podplavlja čedalje nevarnejša ptujŠina. Tukaj je treba trdnih zasipov, narodnih šol, slovenskih časopisov, bralnic. Za knjige i časnike manjka mnogim denarja, pa tudi požrtvovalnega duha. Ti pomočki so premalo razširjeni v naših krajih, sosehno v Brdih, kder je več vasi brez časopisa, razen da ga ima duhovnik. Mladina, to vem, pa hi vendar le čitala. In treba narodnega zaloga, ki potisnejo. K malu na to Benečani hujše napadejo Trst, ter ga užugajo in v IS. dan novembra 1369 gredo v mesto, a mej Tržačani se je skazal podžupan Henrik Repič (Rapicius), ki je rajši odšel kot pregnanec na otok nego da bi klical bil: «Viva san Marcol« (Scussa p. 73.) Poseben oddelek beneške vojske se je zval »1 gnastatorim (uničevalci), ki so sekali oljke in trte in sadno drevje — sploh na polju veliko kvara na-pravljali. Tudi okolo Trsta so beneški uničevalci veliko škode provzročili, vsled česa nastane lakota, vendar so Benečani posodili mestu 20.000 lir za prve potrebe. Potem zgradijo dve trdnjavici, da bi lažje zaprečili vedno se ponavljajoče puntanje: eno pri morju, in drugo na višavi sv. Justa. Z vojvodoma Albertom in Leopoldom se Benečani pogode za 75.090 cekinov, da se odpoved6 vsem zahtevam in pravicam, katere sta imela do Trsta. Ta pogodba je bila podpisana dne 13. novembra 1370 v Šiški pri Ljubljani. (Key*sach, sclavonico Chis-schia«.) Muhov grad nai Zabrežcem in onega pri Kontovelu (Mokolan) utrde Benečani in z močno posadko zavarujejo. Najhujše nasprotnike izpode, svoje privržence nagradijo, duhovništvo skušajo za se pridobiti. Cerkev sv. Marije, zunaj mestnega zidovja z dotičnim pokopališčem, razdrto v po-slednjej vojski, dozvolć, da se zopet sezida, kajti škofu in kapitulu je zaradi pobožnosti ljudstva (slovanskih kmetovtj mnogo donodkov dajala; (»ma-gnam utilitatem recipiebant«, Gesca s. c. p. 213.). Vendar je sovraštvo vedno tlelo proti Benečanir a vskipelo je o priliki, ko so Genoveži Benečanom nekatera istrska mesta do U.na^a vzeli. Tržačani spode beneško posadko in hočejo razrušiti njih. trdnjavici 1. 1379. (Dalje prihodnjiJ.) EDINOST. bi utegnol pomagati tej duševnej jeŠčnosti. Jaz svetujem, na) se iz narodnega zaloga, katerega ustanovi ▼ »Edinosti« obijubljeno osrednje društvo v Ljubljani, ustanove i vzdržavajo bralnice na našej meji. Tu je treba dejanj, i to takoj/) Tržaška razstava. Uže v gtev. 21. smo priobčili zalo podobo in opis razstavnih poslopij. Danes, ko se lotimo popisa razstave, ponavljamo n.ijpred občni prtgled poslopij, Ko stopimo skoz vrata pri morju v ograjeni park pri sv. Andreju, zajjeiiamo najprvo lepo dolgo poslopje, katero ima napis: »Aguarium«. Nekoliko korakov za njim pridemo k hrvaškemu paviljonu, katerega okusno podobo naši bi alci uže poznajo. Dalje stoji paviljon pivarne Dreher, kder se toči najboljše pivo. Za tem zagledamo veličastno, v najlepšem slogu zidano fasado poslopja št. 1; tukaj je glavni vhod v razstavne prostore, v katerih vidimo razstavo mornarice in potem bogato zbirko iz Bosne in Hercegovine. Dalje pri morju stoji palača en miniature — cesarski paviljon, odličen po krasnem slogu. In zdaj dospemo v osredje razstave, v ogromno poslopje it. 2, v katerem je na razgled postavljen cvet avstrijske in ogrske obrtnije, kmetijstva in rudarstva. Ce se vrnemo iz tega poslopja, nas vede pot strani od morja navzgor pod senčnate drevorede; na desnej in lavej se nam pasejo oči na krasnih južnih rastlinah — bodimo po divnom vrtu; mimo umetne »grote«, pridemo do kioska, pivovarne Steinfeld in potem do visokega železnega paviljona, (poslopja 6t. d); v njem so razpostavljeni umotvori dunajskih zbirk in orijentalskega muzeja. Za njim proti mestu stoji ličen paviljon fabrikantov sladkorja. Na na-sprotnej strani od železnega paviljona zagledamo pavitjon pivovarne Schreinerjeve, dalje paviljon pivovarne Puntigam, potem kiosk za soda-vodo. Zdaj pridemo do pokuSevališča (Kostballe), kder se točijo vina in razna pivo, in mimo umetnega stava iz cementa dospemo k pilzenskemu paviljonu in k ogrskej iardi, kder se toči izvrstno vino in igra ciganska godba. Tukaj so vrata za izstop — in vabi nas sosedna tovarna »Stabilimento tecnico« — in dalje velikanski Lloydov arzenal. Mej vsemi temi poslopji je še vse polno malih kioskov, ki sramežljivo gledajo izmej drevja; v vseh teh se prodajajo: pijača, jedila, časopisi, knjige, malenkosti itd. Vse skupaj je kaj za oko neizmerno lepega in popolnoma harmoničnega. Pred razstavo na morju pa stoje 3 morski velikani, to je velike vojne ladije, mej njimi pa razne manjše ladije, čolniči itd., tako, da imaš, dragi obiskovalec, pred seboj lepote kopnega in morja. Evo zdaj popis razstavljenih predmetov: Vodnjak ali akvarij se nahaja precej pri vhodu v razstavo. Kakor stopiš v to poslopje, misliš, da si v kakej vilenici, vsi vodnjaki so iz stekla in umetno obdani s kameni iz vilenice. Pred vbodom je majhen basin, v katerem vidiš dva majhna aligatorja, — nič posebnega, v enej kleti so tudi 3 opice in v nekaterih drugih manjših kletih je nekoliko amerikanskih tičev in lepa papiga, potem je še kakih 5 zabojev, v katerih so dobro zaprti navadni kuščarji, gadje in druga strupena, deželanom dobro znana golazen. Zanimivejši je akvarij sam, ki je sestavljen iz 12 steklenih stirivoglalih večih posod. V 1. posodi so želve iz sladke vode, pa samo majhne, v 2. posodi se vidi takozvani Proteus, več salamandrov in drugih povodnih reptilij, v 3. in 4. so različne le bolj navadne morske ribe od sardele, morske jegulje do lokarde, brancina itd.; v 5. se nahajajo mnogovrstni polipi različhih barv, najživahnejše ži-venje pa je gotovo v 6. posodi, kder se nahajajo morski raki, pajki, polži in različne druge take živali, ki mej kamenjem in morskim mahom skačejo in se tako urno prekucavajo, kakor bi bili sami morski sokoli. Kdor vidi to živad na ribjem trgu, nikoli ne bi sodil, da je v vodi tako gibčna in hitra; v 7. posodi, kije največja, nahajajo se mej majhnimi školi, mej mahom in drugimi morskimi rastlinami večje ribe, kakor rombi, velike jegulje, pašere itd.; v 8. posodi so razne školke. morski konjiči, korali in drugi morski prebivalci, ki kažejo prelaz od mineralij v živalstvo; v 9. in 10. posodi so razne sipe, liganji in druge tem enake mo-luske, morske go-enice; v 11. posodi je posebno zanimljivo morsko živenje, tam je kakor majhen gozdič, vidi se, kakor bi bile s ime rastline, majhne palme in druga drevesa, a vse to so neke vrste korali, iz katerih se zdaj prikažejo, zdaj zginejo oni živalski deli te rastline, in se vidijo kakor perje dreves, palm itd., naposled se nahajajo v 12. posodi navadne zlate in srebrne ribice. — Mora se reči, da so nekatero dobre in vida vredne stvari v tem vodnjaku, ali kedor je videl vodnjak na Dunaji, bode vse to malo cenil; za Trst je Waldeckov akvarij premajhen in premalo zanimiv. Pričakovali smo mi po reklami, katero delajo podplačani listi, vse kaj druzega. Zanimivo je to le za take ljudi, kateri niso Še sploh nikoli videli in v naravi opaževali morskega živenja, za one pa, ki bi hoteli kaj posebnega videti in se kaj naučiti, ta akvarij *) Dopisniku iz Komna v »Narodu« od 10. t. m. svetujemo, naj naš dopis o »Narodnem domu« šo enkrat pazljivo Čita, da se prepriča, da mi z vso močjo podpiramo • Narodni dom« in da smo tudi v onem dopisu polemizirali proti znanemu članku v »Politiki«. — Nagibi, zakaj smo to storili, bili so popolnoma opravičeni v zmislu »Narodnega doma«, tega naj bode dopisnik prepričan. čte so bili z našim člankom zadovoljni osnovatelji »Narodnega doma«, zares ne vemo. kako more gosp. dopisnika -v oči bOstl. — To pa ne izključuje, da se potezamo za občno slovensko politično društvo v Ljubljani v zmislu dopisa iz Ljubljano v 26. št. letošnje »Edinosti«. — Dobrega središča je treba in podpore tudi tu pa tam na moji, vsaj toliko, da se morejo nekaterim društvom in ljudem ilovenski listi pošiljati brezplačno. ima prav malo vrednosti. Slabo je tudi, da gospod Waldf ck nema niti enega kataloga. Zvonarstvo. Blizu akvarija je razstavil Samassa iz Ljubljane več zvonov različne velikosti, kateri, kar se tiče glasu in harmoničnega ubranja, menimo bodo najboljši v razstavi; sicer pa je v tej stroki edini gospod Samassa kaj več razstavil, in znano je, da Sa-massova livarna dela Čast Ljubljani, ona konkurira zdaj z največimi livarnami Avstrije in Italije. Politični pregled. Notranje dežele. Naš cesar i nemški sta sc 9 t. m. seSla v Išlu. Pozdravila sta so prav srčno; 10. t. m. sta se dolgo sama pogovaijala in po obedu, kateri je napravil naš cesar nemškemu, enako srčno poslovila. Rednih in izvenrednih davkov so je vplačalo letos v prvem poluletji 127.419.392 gld. za 5.843.908 gld. vež, nego v istej dobi lanskega leta. Redni davki so znašali skupaj 44.422.746 gld. tedaj 574.065 gld. več nego lani v prvem poluletji. Hišni davek so je pomnožil za 460.032, pridobninski za 359.153 gld. zemljiški davek pa je padel za 299.563 gld. tudi so se zmanjšalo eksekutivne dražbe, ker eksekutivne pristojbino znašajo 4.610 gld. manj, nego v istej dobi lanskega leta. Izvenredni dohodki so znašali 82.996.646 gld. toraj 5.269.843 gld. več, nego lansko leto. Davka na žganje se jo vplačalo več za 196.688 gld., na pivo 666.327 gld. na tobak 2.514.329 gld. na kolek 1.091.640 gld. od pravnih pristojbin 1.530.583 gld. Posebnega davka pri prodaji na drobno in točenju žganih pijač je več za 776.393 gld. Vlada namerjava izdati naredbo, da bo moral vsak, ki bo prosil državne službe na Češkem in Moravskem, dokazati znanje Češkega jezika. To je gotovo pravično, Če se zahteva od češkega uradnika na Češkem znanje nemškega jezika, mora tudi Nemec, ki uradnje na češkej zemlji, znati češčino. »Pokroku« se piše z Dunaja, da se bo vlada v prihodnje v Trstu i njego vej okolici določno vpirala na Slovane. To bi gotovo dobro bilo i mi bi zelo želeli, a vere nam manjka, ker dokler ne bo radikalnih promemb, tudi boljše ne bo. Na Češkem so začeli mladi Cehi zopet hudo razsajati. Povod k temu jim jo dala naučnega ministra naredba gledć nemškega jezika na češkem vseučilišči. Zoper hude napade »Narodnih Ljstov«, organa mladih Čehov, oglasil se je sam dr. Rieger. Ta prepir je obžalovanja vreden, ker ne bo rodil dobrega sadii, ter le našim nasprotnikom poda orožje v roke. V Črnovicah v Bukovini jo bil ta teden prvi grško-orijentaUki cerkveni shod, ki je določil v 30 paragrafih pravila glede njegovih pravic in samostojnega upravljanja in vrejanja zadev grško-orijentalske vrhovno škofije v Bukovini. Hrvatski lan se zdaj mudi v Peštu ter ogersko vlado priganja, naj predloži hrvatskemu deželnemu zboru volilni red za vojaško granico. Ogerska vlada to stvar zavlačuje, kolikor le more. Mnogo Krivošjanov je iz Črnegore pobegnolo in ker so meje v Krivošje zaprte, šli so v Hr-cegovino, kder so se razdelili v majhne trope po gorah. Od tod so poslali pretilna pisma liokeljcem, ki so bili proti uporu, i ti so zdaj v strahu, da jih utegno Krivošjani napasti, ako otidđ vojaki iz onih krajev. Iz toga se vidi, da je tam doli še velike previdnosti in krepkega postopanja treba. Vnanje dežele. Srlski kralj je 9. t. m. Belgrad zapustil ter se napotil na Dunaj, od kodar pojde v kako ne še določeno kopel, ker je bolehen. Na Dunaji popraša zdravnike za sv&t. Ni še gotovo, ali se snide z našim cesaijem. V kopeli ostane šest tednov, mej tem bo kraljestvo vladal mi-nisterski sv&t. Srlskej vladi protivna stranka jo sklicala narodni shod v Kragujevac, a prišlo je tako malo ljudstva, da sc ni moglo taborovati. Moldavsko-vlaški ministri so 9. t. m. v ministerskem zboru dali svojo ostavko minister- skemu prvosedniku. To ni prišlo nenadejno, ker v ministerstvu ni bilo prave zložnosti i se je uže več govorilo o njih odstopu. Na Irskem preti Angležem nova nevarnost. Policijski in sodnijski služabniki so se začeli upirati in odpovedavati pokorščino svojim višjim. Oni zahtevajo, naj so jim poviša plača in zlajša služba, ter se vedejo sploh tako, da se gosposko ne morejo več nanjo zanašati. Mej Angleli in Egipčani so bile uže nekatere praske. Prvi se utrjujejo pri Ramleh in so podrti most Čez Mahmudje kanal popravili. O bitki pri tem mestu je izdal Arabi paša poročilo, v katerem pravi, da so Angleži bili hudo tepeni. Poročilo jo tedaj angleškemu popolnoma nasprotno. Turška vlada pošlje v Egipt le 6.200 mož, in vojaki, ki se imajo tja poslati, proslavljajo Arabi pašo; zelo dvomljivo je tedaj, kako se bodo oni vedli v vojni zoper njega. Angleli so vendar turškega sultana prisilili, da jo izdal proklamacijo, v katerej obsoja vedenja Arabi paše, katerega je poprej odlikoval, in druzih poveljnikov egiptovske vojske. Proklamacija naglaša tudi prijateljsko razmere mej Turčijo in Angleško ter podpira avtoriteto egiptovskega namestnega kralja. Če bodo pa muhamodani s tako proklamacijo zadovoljni in se bo turška vojska hotela bojevati zoper egiptovsko, to je šeprašanje. VBerntu so kristijani v nevarnosti, mnogo jih je zbežalo v gore, ker jim Turki pret6, da jih pomorć. Čujejo so vskliki: »Smrt kristija-noml« Dopisi. Iz sežanskega okraj« dne 9. avgusta, Odkar nas je c. k. sodnijski pristav g. B. T., sedaj c. k. sodnik v Vodnjanu, zapustil, ne slišimo ni ene prave od našega sodišča. Ker je ule tako, dovoli mi, draga »Edinost«, da spregovorim par besedic: Sedanji c. k. sodnijski pristav, g. N. ni niti slovenskega jezika zmožen. G. c. k. pristav sicer govori slovensko, ali kak jeziki nobena branjevka ne pači tako našega lepega, milodonečega jezika, kakor sodnji pristav g. N. Se meni to pačenje naše predrage materinščine ne ugaja, kaj bi pa bilo, ko bi ga slišal kdo, ki je vsestransko vešč našega lepoglasečega se jezika? Potem ni čudo in mislim, da ne bode nobenemu neverjetno, ako naš c. k. sod. pristav ne umeje ljudi, koji dohajajo k sodniji. G. N. pa tudi z siromašnim kmetom, če ta le umeje, govori zveličavin italijanski jezik. Će pa pride trd Kraševec, ali Brkin, ki ne umeje italijanskega, mora um g. L. tolmačiti;, vsak pa ve, da tolmačenje nema mnogo veljave, kakor tudi nema več take veljave prevod, kakor izvirnik. In še to! to! K malu bi bil pozabil: čujtel čujtel c. k. sodnji pristav ima tudi to slabo lastnost, da ljudi ne posluša. Ako se hoče zatoženec braniti, ali kaj oporekati, česar pa on ne umeje, pravi moškim: »Petega vdn ste ga odpravla«. Naša vlada in presvitli cesar izdelavata postave za vse ljudstvo enake, tedaj so tudi vsi enaki, naj si bode plemenitaš, kakor veleposestnik, do najnižjega berača. Mislim, če prav naučena glava o tej stroki, da je c. k. sodnji pristav radi ljudi, ne ljudje radi njega na svetu. L,a9t izrekam pa g. c. k. okrajnemu sodniku B., koji z ljudmi ravna, kakor oče z svojimi otroci. Daleč si prišla lepa Sežana; mesto vrlega slavoznanega rodoljuba in celo slovenskega pesnika, imaš sedaj »Petega von». Satis 1 Će se kedo oglasi, brzojavim Brenceljnu v belo Ljubljano, da mi kupi v Ribnici par finih rešet. Rodoljub. Ifoper, 10. avgusta. Da je bil zadnjo sredo v Kopru izvoljen gospod Spinčič kot deželni poslanec koperskega okraja, znamenje je, da se ie narodna zavest v omenjenem okraju jako okrepila in da dolinski tabor ni ostal brez sadu. — A tudi tega ne bi bilo, da v omenjenem okraju duhovščina naroda ne spomina na sklepe onega tabora in da vsega tega dela ne vodi vrli iu obče spoštovani dekan iz Doline, velečestlti gospod Jurij Jan, ki je tudi odbornik »Edinosti« in tega društva narodne težnje pri vsakej priliki podpira z vso močjo in gotovo tudi z dobrim vspehorn. Bog živi njega in drugo vrlo duhovščino koperskega okraja. Take duhovščine je želeti tudi drugod, potem bo naša stvar povsod dobro napredovala. Zadnja volitev in pa zadnji dogodki v Trstu pa so kažipot društvu »Edinost«, da ono namreč začne z večjo eneržijo delati tudi za Istro in da prej ko prej osnuje en tabor tam kde blizo Pazina. V Istri je Irredenta Še bolj vdomačena, nego v Trstu, tam so ljudje, ki smatrajo svoje podaništvo pod Avstrijo le za provizorno stvar. — V Istri nas mora tudi vlada podpirati na vso moč, ker baš iz Beča je došlo povelje v Trst, da se ima v Trstu slovanski element podpirati na vse le mogoče načine. In to mora storiti naša vlada v lastnem interesu. Da pa se to zgodi, treba je v Istri v prvej vrsti Eromeniti nekatere glavarje, pa tudi druge uradnike, aterih mnogi nam delajo v Istri Še večo kvaro, nego pravi lahoni; torej če hočete Istro iztrebiti la-honskih agitatorjev, pred vsem začnite pometati v EDINOST. nekaterih uradih, kakor je to vrla »Edinost« glede uradov tržaških uže večkrat n »svetovala. Kar se tiče sedanjega koperskega glavarja, moramo biti ž njim zadovoljni; on se trudi, da je nam Slovencem pravičen, a pri nekaterih drugih glavarstvih, sodnijah itd., bi bila pa silno potrebna piena-redba; — v Istri je treba slovanskih uradnikov, pa ti uradniki morajo biti inožje, pa ne —, drugače se s Karnieli ne opravi nič. Dakle visoko namestništvo 1 videat oonsules, ako hočete, da v Istri ne tJoživimo še slabšega, nego v Trstu. X Notranjskega, 7. avgusta. Lepo je bilo meseca marci,ja cvetoče sadno drevje, katero je obečalo našemu kmetu dati marsi-kareri krajcar — ali kar se le prerado zgodi — zgodilo se je tudi letos, da je up goljufal našega ubo-zega kmeta. Pomladansko neugodno vreme je zakrivilo, da so se Češplje spremenile v tako imenovane »rožice« ali »kilovce«. Po izreku učenjakov je temu uzrok neka gljiva, vsled katere je tudi perje uže orujaveio. Tako imenovanim češpljevcem pi ta gliva ne škoduje, ker bode jih povsod veliko, koder je le kako drevo, in tudi perju je še vedno lepo zeleno. Jabelk in hrušk bode srednjo mero, grozdja obeča tudi še precej, ako ga ne uniči Še vedno trajajoča suša ali pa toča. Da se naš ubogi kmet letos Šo bolj živine iz-nebi, to je gotovo, ker sena se je pridelalo tako malo, da enako slabe senenske letine uže stari ljudje ne pomnijo. Žito se je obneslo še precej dobro, ali kaj pomaga, ker se ga v nekaterih krajin Notranjske {vzlasti v bistriškem okraji) premalo seje. Od poznejših poljskih sadežev: krompirja, fižola, repe, zelja, turšico itd., tudi ni upati — niti srednjega pridelka rte — ker silna susa uže dalj časa strašno pritiska, katere kvar se na poljskih pridelkih uže precej pozna. Razvidno je tedaj, da za notranjskega kmeta letošnje leto ne obeča biti eno najboljših, in v mnogih krajih bodo zopet let03 neljubi gost — glad — trkal na vrata. Temu neljubemu gostu se pridruži še drugi: nikdar zadovoljeni davkar. Komentara tedaj res ni treba, da je kmet istinito največji revež na svetu, in resničen je kmečki pregovor, kateri kmetovo stanje v pravej luči kaže, veleč: »v cerkvi mi pravijo: hudič te bo vzei, zunaj cerkve pa upije biric: grunte ti bom prodal.« Zalibog, da imamo tu istinito prežilostuo sliko (propadajočega kmetiškega stanu pred seboj, Čemur e treba Še za časa odpomagati, ako nečemo dočakati najžalostnejših prizorov. Zaniuiivanje za tržaško razstavo je tudi mej našim ljudstvom živo in mnogo jih obeča, nekoliko pozneje (sredi septembra) obiskati jo. V poslednjem Času je Trst tudi našega ubogega kmeta čedalje bolj začel zanimati, kar je naravna posledica, pri katerej priliki naj povemo, da Be tržaški in drugi irredentarji gotovo jako motijo, ako menijo, da se od Bazovico naprej ni kdo več ne zanima za slovenski Trst. Barona Rodiča pa Kuhnovce v Trst, pa irredenta k malu z^ine — tako govori uie naše preprosto ljudstvo — in ne laže se. Vzlasti bi smeli Tržačanje po vsej pravici prositi za Kuhnovce, ker ti iinajo za vzdržanje reda in ukrotitev razdraženi a irredeotar-sklh Živcev čudotvorno moč v sebi. List »Edinost« se pri nas jako dopada, želno ga čakajo ob četrtkih in nedeljah; a zdi se mi, da je premalo dvakrat na teden; na noge tedaj: vsaj trikrat na teden naj izhaja v sedanjej obliki! Podpore ne bode manjkalo I *) Ž. Domače in razne vesti. Na predvečer rojstnega dneva nadeva cesarja 17. t. m. veterani napravijo ba-klado z velikim obhodom. Mnogi Tržiča ni pa rat-svete okna in kakor se sliši, okoličani tudi napravijo trese in razsveto svoje hiše v okolici. Tako je prav. Iredentarji naj škripljejo ko zobmi. Nadvojvoda Ljudevit, razstavi pokrovitelj, je pisal jako srčno pismo gosp. deželnemu namestniku. V tem pisinu hvali on udauost in zvestobo prebivalstva mesta Trsta in onih krajev, v katerih se je na popotovanji dotaknol, do cesarja in cesarske hiše, in se spomina patrijotičnih izjav, ter posebno zadovoljstvo izreka o slavnostih pri priliki odprtja lepe razstave. Na veliki Šmaren, prihodnji torek bode mil. škof Jane\ Glavina inštaliran tudi na škofovski sedež v Kopru. V to svriio se delajo tam neki velike priprave. O priliki vmeščenja mil. škofa so izdali nekateri gospo ije slavnostno knjižico, v katerej pozdravljajo višj^a pastirja z lepimi poezijami v latinskem, grškem, hebrejskem, slovenskem, hrvatskem, nemškem in laškem jeziku. — Ker nekoliko roditeljev po-prašuje, kedaj bode sv. birma, poizvedeli smo, da bode v nekaterih okoliških župnijau in tudi v mestu prihodnji mesec. Zgodovinska opomba. Minolo sredo, 9. avgusta, je bilo 500 let, kar so »sodniiti in opravniki ♦) To je vse prav ln lepo; gledć dobrega gradiva ne bi bili v zadregi; a cena se listu ne d& zvišati, ker narod je ubog in ne more vzdrževati dragih listov; za 6 gold. pa nI mogoče dajati lista, ki izhaja vsak drugi dan, ker tak list bi stal najmanj 9000 gold. na leto za 1000 lztiskov; morala bi se torej listu postaviti najmanj cena na 9 gold., — ali pa, kar bi bilo še boljše, dobiti bi nam morali rodo-ljubji šo 500 stalnih, dobrih naročnikov, note m bi lehko ostala cena 0 gold. in list bi bil morda eaen najcenejših v Avstriji. Mi sami čutimo potrebo, da, ali obliko listu zvečamo, ali pa izdajemo list po trikrat na teden, ker dobrega, posebno gospodarskega gradiva nam mnogo zaostaja; a ultra posse nemo tenetur, in zatorej vabimo naše prijatelje, naj nam nabirajo še naročnikov, pa se vse napravi, — dobre volje ne manjka. Ured. starešinstvo in občina tržaška« sklenoli, v lastno varnost in korist podati se Leopoldu III., vojvodi avstrijskemu, kakor »pravemu in naravnemu vladarju«. Razstava. Na Lloydovih parnikih, ki občujejo na hrvatBkej progi mej Zadrom in Reko, uvedene so zarad tržaške razstave znižane vozne karte I. in II. razreda za potovanje do Reke, od kodar more vsak potnik po svojej volji pot do Trsta nadaljevati zopet s patnikom ali pa z železnico. Voznina je znižana za 33 odstotkov; karte veljajo tri tedne. — Dalmacija je na razstavi najbolj zastopana z raznimi vini. Razstavljenih je 153 vrst, poslanih po 65 razstaviteljev, mej katerimi so bile one dr. L. Dojma z Visa odlikovane z veliko zlato svetinjo na pariškej razstavi. Najobilniše je zastopana hiša Didoliča z Brača. Kakih petnajst niš je vložilo svoje olje. Tudi druzih stvari je iz Dalmacijo nekoliko, vendar je Dalmacija z ozirom na priročno lego in nje natorne pridelke premalo zastopana. Tržaške bomatlje so popolnoma potlh-nole, ljudstvo mirno dela, a jadi se, da ni zaslužka, in da je Irredenta vsaj začasno oplašila obiskovalce razstave; zadnje dni je resnično došlo prav malo tujcev. Gotovi pa smo, da jlu bode v kratkem veliko, največji drćn bode pa gotovo v septembru. — Razstava tudi še ni dovršena, še vedno dohaja razno blago za razstavo. — Ker pa se je pomirilo ljudstvo, menda zato so začeli zopet rogoviliti »za kuliso« na velikem trgu. — Za Bredo je bila napovedana seja starešinstva, a baš v sredo je bila tudi odpovedana, Sliši se, da so hoteli nekateri konservativci predlagati, naj se podeli hrabremu Racke-ju častno ob-čanstvo in zato preklic seje. Ni še ne konec komedije, stvar postaja čedalje zanimivejša. Kak bo konec? Eni trdijo, da v zadnjem aktu nastopi kak Filipo-vič. — Progresovcl po svojem organu »L'Indepen-dente« protestnjejo proti temu, ker jih svet dolži, da so oni krivi zadnjiu homatij, precej za njimi |>a protestuje tudi odbor »Inedente«;— v Benetkah je mehda prišel na dan obširen protest Inedente, češ, da ona ni kriva napada z bombo v Trstu. — Kdor veruje, bode zveličan. Mi pa ostanemo trdovratni Tomaži. — »L'Independente« podaje tudi »Tagblatt«, ker je zamolčal Žide in se lotil mestnih starešin. — »Tagblatt« odgovarja mlahovo, zarad Židov se izgovarja, da je bil naprošen po nekaterih bogatih Židih, naj molči o tem, da je ljudstvo šlo na Žide. — oment! to pa je odgovor. — Cesar je nekda o trža-škej bombi zvedel še le 16 ur potem, vsled česar je nekda izrazil svojo uejevoljo zoper to, da se mu važni dogodki v njegovej lastnej hiši toliko Časa prikrivajo. Živio naš dobri očel — Zločinca, kateri je vrgel bombo, pa še niso dobili, k ljubu vsem pre* naglim vestim nekaterih časnikov, pa ga tudi teško dob6. Mesarji, katere je nek list dolžil, zapretili so nekemu uredniku, da mu dajo dober spominek. — Zatorej previdnosti Pri „Pester Llo>du" so nstavoverci našli odvetnika, kateri je navalil vso krivdo zarad zadnjih zmešnjav na grota Taaffe-ja in njegovo vlado. Te dni pa je prišel v omenjenem listu oficijozen članek, ki pravi, da grof Taafle se ne upira na ustavoverce, Srbe, Italijane in Rusine, ti niso zanesljivi; ampak na Čehe, Poljake, Slovence, Hrvate in konservativne Nemce. Čehi, Slovenci, Hrvatje so naravno primorani, da so najboljši Avstrijci, ker ako Avstrija razpade, tedaj so oni v nevarnosti, da se pogreznejo v nemško in italijansko morje. — Sedanje ministerstvo protežuje v Trstu nemški element in tudi slovenski, katerega ne pusti več zatirati po Italijanih. — V tem zmislu je pisan oni članek. — Mi pa le to dostavljamo: Kako bode mogoče podpirati oni lahonom servilni nemški element, ki je lahonom toliko krat pomagal do zmage ? Poštenih Nemcev se mi prav nič ne strašimo, a kaj piše goriški dopisnik v »Novice«, kaj smo mi pisali in dokazali o Vdlklih, Mauserjih, Galringerjih itd.? — Od druge strani pa se sliši, da je prišel v Trst strog ukaz od zgoraj, da je treba v Primorju Slovanstvo na vso moč podpirati. — Če je to res, potem je treba stvar vse pri drugej strani poprijeti. Bomo videli 1 — Toda nič prav nam ne diši po dobrem. Kdo je bombo vrgel f O tem še vedno vse poprašuje in ugiblje. Imenovali so se uže mnogi, zdaj ta, zdiij oni; cele romane smo o tem uže čuli, a nazadnje se je pokazalo, da je bilo vse izmišljeno; sliši se še vedno: policija je na sledu, policija ga uže ima, a to mora tajno ostati, da se preiskava ne moti. Zaprtih je res več, ali je pa mej njimi tudi zločinec, tega menda še nobeden ne ve. Mi menimo, da je hudodelec uže davno čez gore i doline, a bolje rečeno, čez morje petč odnesel. Zelo bi želeti bilo, da policija res pride na pravi sled, da se hudodelstvo kaznuje i pravici zadosti. Tudi bi to jako dobro vplivalo na ljudstvo, ker bi se s tem prej pomirilo, Iredento pa budo zadelo, ker bi se jej s tem pori-nol meč v njeni drob. Biskup Strossinajer obišče tržaško razstavo skoro gotovo zadnje dni septembra, ko bode potoval v Rim. Nesreča. V nedeljo 6. t. m. popoludne je povozil voznik Miha Vikjet 5 letnega otroka blizu cerkve sv. Jakoba na novej Meni tako, da je otrok vsled tega po dveh dneh umrl. Voznik je koj po tej nesreči po-begnol, a policija ^a je zasačila in se bode zdaj pokoril za njegovo hitro vozarjenje brez premisleka. Naj bode to tudi drugim v svarilo, da bi vendar enkrat nehalo naglo vozarjenje v bližavi cerkve sv. Jakoba po takozvanem »Campo S. Giacomo«, ker tamkej je vedno dosto otrok, ki brezskrbno križem letajo. Povoženi deček, ubozih roditeljev sin, ki stanujejo na Reni in zelo za njim žaljujejo, imenuje se Jože Mam. Vožnja v IBenedke po morji. Jutri ob 6. uri rano odrine parnik »Albtom, ki sprejme popotnike v Benedke. Vožnja tja in nazaj (vtorek) stane 4 gold. V prihodnje se bode isti parnik vsak teden po 2krat v Benedke in nazaj vozi). Telefbnlčno podjetje v Trstu je začelo včeraj svoje delovanje. Prva poskušnja vpričo številne gospode se je popolnoma posrečila. Človek kar strmi, ko sliši iz velike daljave po svilu tako razločno in jasno govorjenje. Dozdaj je dalo 34 firm telefon v svoje pisarnice napeljati. Suda zopet na vsem Primorskem silno pritiska. Ako k malu ne dobomo zdatnega oživljajočepa dežja, slabi bodo poljski pridelki, koruza, krompir fižol. itd. Parkrat je sicer poškropilo, a to ne zadostuje. Hudo pa bode tudi za vinograde, ki so obče tako lepo kazali. Cirkus Subr se jutri pripelje v Trst iz južne Italije. Obsega 120 osob in 70 konj, ter bode dajal predstave v gledišču »Fenice«. Varujte se potepinov. Dne 6. t. m. se je priklatil na Prosek nek Italijan iz Firence doma. Semkaj je prišel iskat dveh sob za par mesecev v najem. Popraševal je na več krajih, naposled se mu je vendar posrečilo, dobil je soui pri vdovi Prešan. Za ceno stanovanja sta se k inalu pogodila. Dalje je prašal, ali bi se dobil mož, ki bi šel z njim v Trst po blago. Tudi mož je bil k malu pri roki. Predno pa sta odpotovala, prosil je zvitec, naj mu vdova Prešan posodi 5 ali 6 for in tov, da plati spremlja lca. Ona mu ustreže, ali ni bil dovolj denar, še solnčnik je odvaldl od nje. Kadar je vse to imel v krempljin, šol je z spremljalcem proti Trstu. Ko sta dospela v Barkovlje, imela sta suha usta, in tudi tukaj iskala sobe, ter jo dobila pri nekem krčmarju za par litrov vina. — iz Barkovelj sta prišla v Trst. Lahon povabi svojega spremljalca v gostilno, pokliče liter vina, spije svoj kozarec, vstane od mize. rekoč spremljalcu, naj ga počaka, in ta bi ga čakal še danes, da se mu ni pamet razvedrila. — 7. t. m. je prišel nek krojač iz Trsta na Kontovel, in ker je začelo malo rositi, začel je ou tako preklinjati dež in roge kazati v zrak, da je bilo strah. Ker je tukaj huda suša, sme vesel biti ta iz Vidma prlklateni nesramnež, da ga noben kmet ni slišal. Istrski deželni zbor je sklican za 20. t. m. v Poreč. Srednje dole v Dalmaciji pod neumornim nadzorniŠtvom gosp. Šolarja, kakor poroča »Narodni list«, lepo napredujejo, o čemer se je prepričal tudi državni poslanec dr. KlaiČ; narodni jezik, brez škode v napredku, Ima uže v Splitu, Dubrovniku in Kotoru ono prvo mesto, katero mu pristaja. ZadUje »Kovice« imajo iz Gorice jako zanimiv dopis, v katerem dopisnik po vsej pravici ošteva »Sempeterce«, ako je resnično, da so nadvojvodi Ka-rolu Ljudevitu klicali »Evviva« namesto »Zlvio«, čemur pa se čudom čudimo. Nadalje ošteva Ritterjevo rodbino, katera rajši podpira Irredentarje, nego pa Slovence, ker »Ščavi« so tej mogočnej rodbini, ako-prera jo njihovi žulji bogate prav trn v peti in ko-nefino pravi, da so pri sprejemu, banketu itd. Slovencev popolnoma pozabili. Žalostno! Na tak način se ne ustreza namenom in nameram presvitlega ce-sarja in njegovega ministerstva. ljubljanski „Sokol" izjavlja, da je ostal pri svojem sklepu in se v kolikor mogoče mnogobrojnom številu vdeleži slavnosti blagoslovenja zastave delalskega podpornega društva v Trstu. Tako je prav 1 Zdaj še le je treba v Trst. Gosp. S. Gregorčič je priredil od svoje v »Ljubljanskem Zvonu« natlsnene »Obrambe« poseben natisek. Knjižica velja 20 kr. in je čisti dohodek namenjen »Narodnemu domu«. Narodna slavnost v spomin pokojnega slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Jurčiča vršila se bode 15. avgusta 1882 na Muljavi in v Zatičini. Slavnostni odbor je izdal gledć te vabilo in ta le program: I. Slavnostni grstje, pevski zbor ljubljanske čitalnice, »Sokol« in mestna godba se zbero v Ljubljani na cesarja Jožeja trgu pred staro hrsnilnico, od koder se točno ob V«5- uri zjutraj za Gradom odpeljejo na dolenjsko cesto. II. V Smariji se Ljubljančanom pridruži Imarijsko gasilno društvo s svojim načelnikom g. županom V. Ogorilcem. III. Ob l/tl. url z&jtrek pri g. županu Fr. Koščaču na Grosupijem. IV. Točno ob l/*8. uri odhod po novej cesti skoz Krko na Muljavo. V. Slavnost na Muljavi: 1. Ob 10. uri velika peta maša, katero služi s pomočjo domačih gg. duhovnikov ces. kr. profesor in alojzijeviški vodja g. T. Zupan. Pri maši poje pevski zbor ljubljanske čitalnice. 2. Odkritje spominske plošče na Jurčičevim domu. Slavnostni govor govori g. notar Janko Kers-uik. Pevci po govoru zapojć Jenkovo »Molitev«. VI. Po svečanosti odhod v Zatičino, kder bode obed ob 1. uri. Po obedu narodna veselica, pri katerej poj6 Sevci, telovadi »Sokol«, ter gode godba 1H mož. VII. d) 6. uri odhod v Višnjo Goro. Pod mestom stopi vse društvo z voz, ter gre peš z godbo in petjem skozi mesto. VIII. Zvečer mal počitek pri KošČaku na Grosupljem. Opomnja. Ob neugodnem vremenu odkrije se spominska plošča brez posebne slovesnosti. K obilnej udeležbi vabi podp^ani odbor vse domoljube in vsa narodna društva. Želeti je, da bi se narodna društva udeležila slavnosti in corpore z svojimi zastavami, ali pa da bi poslala vsaj svoje deputacije. Tatico v moške j obleki so zasačili ta teden na kolodvoru v Ljubljani. Pripeljala se je iz Trsta, kder je služila za hišino pri nekem zobnem zdravniku. Temu je ukradla 400 yold. in potem v njegovej opravi zbežala. V »narodnem domu« v Ptuji napravijo jutri mariborski abiturijenti veselico z govorom, petjem in igro na klavirju. Enake vesti dohajajo iz Štajerskega v vsacih počitnicah. Prašamo: Kaj pa je z dijaki na Primorskem? Vidi se nam, da so za sveto Da-rodno stvar zelo malo uneti. EDINOST. Gg. odbornike vabi podpisano predsedništvo k odborovej seji, katera bode vtorek 15. t. m. v gostilni »pri Frankobrodu« (»zur Stadt Frankfurt«) I. nadst. ob 5. uri popoludne, ker so na dnevnem redu važne stvari, želi, da bi se te seje vsi gg. odborniki udeležili. Gg. društvenikom pak naznanja, da obleke dela g. Fran Goraiselj, krojač na Belve-de u in ob jednem priporoča, da bi si jo v obilnem številu omislili. Predsedništvo. Velik požar je bil te dni v Moskvi, pet glavnih |n več postranskih ulic je neki zgorelo, Škoda je ne-'zmerna. Trije telegrami. Mlad grof, ki se je utrudil pozimi na plesih, čutil je po leti potrebo morske kopel ji, da se spočije. Njegova mati mu da listnico a 2000 gold. za stroške. Prišedši v...... gre grof zvečer v kazino in zaigra 2000 gold. Drugo jutro brzojavi materi: »Listnico zgubil, denarja potrebujem.« Lmerno stopa proti kazini brez okroglega v žepu. Na poti sreča prijatelja, od katerega si 50 gold. izposodi, ter se vrne v kazino, sede k igri, ter priigra 5000 gold. Potem zopet brzojavi materi: »Listnico našel, denarja ne potrebujem.« Ali zvečer je imel pri igri zopet smolo, zaigral je vseh 5000 gold. Tretja poslanica materi: »Denarja potrebujem, listnica je bila prazna.« Boj mej gosmi (n orlom. V nekej vodi v Arkan-sasu v Ameriki je mirno plavalo več gosi, ko naglo kakor blisk trešči velik orel mej nje. V istem trenutku pa se vse gosi potope in orel je moral brez plena odfrčati. Po večkratnem napadu pi se mu je posrečilo zasačenje ene gosi in hotel je svoj plen odnesti, ali zdaj planejo gosi k njemu, primejo ga za peresa in ulečejo pod vodo, da ni mogel odfrčati, če tndi je s klunom na vse strani kavsal. Nazadnje je moral orel odleteti brez plena po trdem polu ure trajajočem boj u. Reka je bila s krvjo pobarvana in brez števila peres je plavalo po njej; nobena gos pa ni bila hudo ranjena. Gospodarske in trgovinske stvari, Potrjena postava. Cesar je potrdil v istrskem deželnem zboru skleneno postavo, po katerej se ima zgraditi, oziroma popraviti cesta od Sv. Nedelje skoi Eržišče do Kršan. Pomnožitev finančne straže. Vsled povišanja carine se naravno množi tudi tihotapstvo, zato pa je treba pomnožiti tudi finančno stražo. Dotično predlogo poda finančni minister državnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Novi tisočaki pridejo 1. septembra v promet; oni so za tretjino večji od novih stotakov in tudi modre barve, okrašeni z novimi lepimi podobami in emblemi Železnica Trst-Hrpelje se k malu začne delati. Trgovinsko ministerstvo je uže poslalo tržaškemu namestnistvu dotične načrte glede mesta Trsta, da jih kakor hitro mogoče pregleda. S tem se je začelo vresničevati to, za kar se je naš poslanec, g. Naber-goj, v državnem zboru tako krepko potezal. katerega podjetja se je vlada poprijela in za zdaj 3,340.000 gl. za dela določila. Poštne hranilnice. Zadnji teden je bila v trgovinskem ministerstvu seja, v katerej se je dogovarjalo o poštnih hranilnicah, ter se je določil izvrše-valni ukaz, ki ima pojasniti dotični' zakon i določiti pogoje pri vlaganju denarjev v te hranilnice. Trgovino s koreničastimi trtami vsake vrste je prepovedalo poljedelsko ministerstvo zarad tega, ker se trtna uŠ po raznih krajih prikazuje i se s tako trgovino prav lahko zanese v kraje, kder te bolezni še m. Trgovinske razmere v Egiptu. V Aleksandriji so evropske banke zopet svoje podružnice odprle. To se je zgodilo po prizadevanji Angležev, ker Žele, da se trgovinska zveza z Egiptom kakor hitro mogoče, zopet ponovi. Samo ob sebi pa se umeje, da pri zdanjih razmerah ni mogoče redno trgovinsko občevanje z Egiptom; banke hočejo le dober izgled dati drugim trgovcem, da se zaupanje prej povrne. Zelo pa je želeti, da se trgovina z Egiptom k malu odpre, ker naša trgovina, vzlasti z lesom, hudo trpi, in ker bi sedanja tržaška razstava brez dvoma močno vplivala na trgovino z Egiptom. Resolucija kranjskega obrtnega društva v javnem zborovanju dne 23. julija 1882. 1. Obligatorične zadruge naj se v smislu 7. pogl. obrt. reda od leta 1859 obdržijo in reorganizirajo, in sicer samo za samostalne obrtnike. 2. Kdor hoče pričeti obrtnijo, mora na postavno določeni način dokazati, da se je iste redno izučil in kot delalec več let praktično izkusil. 3. Urejenje reda in pogodeb mej obrtnimi učenci naj se popolnoma prepušča zadrugam. Prepiri mej delodajalcem in delalcem naj se poravnajo v razsodiščih, katere enako volijo obe stranke. 4. Kdor izdeluje obrtna dela, naj bode postavno zavezan, svoje izdelke pripoznati, in na tiste, če le mogoče, svoje ime in naslov dajati. 5. KroŠnjarstvo (havzi-ranje) naj se po mestih in trgih popolnoma odpravi, dopušča samo za oddaliene samotne kraje. Potovne kupčije z obrtnimi izdelki, naj si bodo pod katerim koli imenom, naj se strogo prepovedo. 6. Delo po kaznilnicah, katero krati zaslužek obrtnikom, naj se popolnoma odpravi. 7. Za razdelitev davka naj se napravijo paritetične komisije, v katerih bode erar kakor davkoplačevalec enakomerno zastopan. Potrebno pa je za povzdigo obrtnije, da se temu stanu bremena zlajšajo in primerno razdelč po načelu rastočega dohodninskega davka onim, kateri imajo večje dohodke. 8. Priporoča se osnovanje bolniških invalidnih, kakor tudi udovskih in sirotnih blagajnic z nadzorstvom |n podporo države. 9. Volilna pravica naj se razširi na vse davkoplačevalce. 10. SI. vlada se prosi, da državnemu zboru prej ko mogoče predloži novo obrtno postavo in se o njej ozira na dotično prošnjo obrtnikov. Petrolje v sodih iz papirja. Te dni so vkrcali v Novem Yorku 30tM> sodov iz papirja polnih petrolja, kateri so odšli v Evropo. Papirnati sodi so nekda če-neji, ker stanejo 2•/ qld. eden, potem so bolj elastični in tako hitro ne puščajo. Le se ta nova obrtnija vdo-mači, potem leseni sodi postanejo ceneji, ker se bodo sploh taki sodi rabili tudi za druge tekočine; zopet konkurenca lesu. Filoksera se v vinogradih okoli Pirana straino hitro Uri; vse dozdanje poskušnje, zatreti jo, spodletele so. Ako ne pride pomoč, preti vsej Istri ogromna škoda. Zoper plesnobo, katera se na mokrotnih mestih hitro nasede, in dosti kvara stori, rabi se z dobrim uspehom žveplo. Najpred se plesnoba pobriše, in potem se prinese na črepanji žarečega oglja, na katero se potrosi žvepla. To se pusti 1—2 uri v dobro zaprtem mokrotnem prostoru. Žveplena kislina pokonča vso trohnobo. Tako se stori po 5—6 krat vsakih 8 ali 10 dni. Posebno se priporoča to sredstvo za kleti, kder hoče krompir gnjiti. (D. L. Z.) Proti Stenicam se rabi to-le sredstvo: V polu litra alkohola se raztopi 5 gramov aloja; in s tem se pokončajo zalege in gnezda. — Drugo cenejše sredstvo je: V dobrej mjilovnej vodi se gosto soli raztopi, to se zavre, in dokler je še toplo, poliva se zalega. (G. L.) Odbor .,Podporiega delalakega druitva" pod pokroviteljstvom Ni. Visokosti Cesarjeviča Rudolfa v Trstu. Vabilo. Ker bode slavnost blagoslovenja zastave stala blizo 1400 gl. in ker je mogoče, da čisti dohodek veselice isti večer ne pokrije tega stroška, in ker naposled odbor ne bi se rad dotaknil rednih dohodkov društvenih, prosi omenjeni odbor vse družabnike in druge rodoljube, da darujejo po svojej moči za stroške slavnosti. Darila se prijavijo v »Edinosti«. Dosedaj došli darovi: Zbirka gosp. Schmidt-a: gg. F. Mahorič 50 kr„ J. Friškovlc 50 kr., Pogačnik 2 gl., J. Mahorčlč 50 kr., N. N. 1 gl., Ehrllch 50 kr., Votrll 50 kr., N. N. 1 gl., Anonymus F. H. 2 pl , Anony-mus J. M. 50 kr., Minussi 5 gl., Gollvitze* M. 50 kr., Pertout M. 50 kr., Močnik M. 50 kr., Schmidt D. 50 kr., Glavič A.. 50 kr.f Pečenko J. 50 kr., Umek J. 50 kr., Agazzi A. 50 kr., Koffer M. 40 kr., Mazzuchin 40 kr., Rutter D. 50 kr., Lenaršlč a. 40 kr., Kerma J. 50 kr., Lakovič A. 40 kr., Kalser J. 50 kr., Cebulz M. 50 kr., Wldmar J. 50 kr., Krebel J. 50 kr., Pirmnn F. 50 kr., GergiS L. 30 kr., Svvoboda F. 50 kr, Marklč M. 50 kr., Jernejčlč T. 50 kr., Widmar M. 50 kr., Stanič J. 50 kr., Lešnjsk J. 50 kr , Schwarz M. 50 kr., Albrecht A. 40 kr Pressen J. 50 kr., Počkaj J. 20 kr., Semič L 40 kr, Medved J. 50 kr.. Renčel F. 30 kr., Gašpari A. 1 crold Urši5 B. 50 kr., N. N. 50 kr., Intlhar T. 50 kr„ Spacau M. 25 kr . Dolenc S. 40 kr., Soihuber J. 20 kr . N. N. 20 kr., Komptner 20 kr, Zbona And. 2 gold. Po udu Jajčlč-u nabranih: Kg. Zlvič 2 gld., v. č. g §nst .T. 3gld., Gomilšak 1 gold , dr. Pertot 2eold., Srebotnjak 50 kr V zadnjfij odborovej seji: gg. Polič M. 15 gld^, N. N. 15 gld., dr. Mandič 10 pold.. Stori« G. 10 gold., Zltko F. 10 gld., Bespk Jos. 1 gold., Maurič Ant. 1 gold.. Ster Val. 1 gld.', Gulin Ivan 1 gQ,'d., Schmidt Dragotin 5 gold., Hajn Lavo-slav 2 gold.. Zivlc M. 5 goid., Starć Martin 1 gold., Muha Ant. 1 pold. Skupaj 121 eold. 45 kr. — Prosimo, da vsi oni udje, ki so dobili pdle. zadoredoroa pobirajo in prinesć zneske g. denarničarju Schmidtu. Tržno porodilo. Kava. — Gene so bile zadnje dni prav trdne z nagibom, da še poskočijo, ker kupčija v tem blagu se je nekoliko oživela. Prodalo se je zadnje dni 600 vreč kave Rio po gl. 38 do 60„ 700 vreč fine oprane kave Rio (lave) po gl. 80 do 91., 300 vreč kav« Snntos gl. 40 do 58.. 300 kvintalov kave Cevlon plant. po gl. 78 do 130. Sladkor — se drži prav dobro, cene jako trdne. Prodalo se je 8000 kvintalov ali metr. stotov sladkorja v kosih po gl. S\l/t do 35*/4. Olje. — Zarad pičle prodaje so cene obtičale. Prodalo se je malo blaga finega namiznesra po gl. 52 do 62., In nekaj jedilnega po gl. 40 do 42. Riž. — Malo kupčije — cene nespremenjene. Italijanski gl. 13»/4 do 21'/,.. indiški gl. 12 do 131/,. Petrolje. — Tukaj jako mlahovo. akoprem so v Ameriki cene trdne. Prodalo se je 2000 sodov po gl. 9., na drobno do gl. 9'A. Za kesnejo dobo more se zdaj kupiti po srl. 9.30 do 9.40, ta cena je vabljiva. DomaČi pridelki — v slabem ohrajtu. Tudi maslo je postalo ceneje; prodajalo se je od gl. 70 do 94. Speh — se'je podražal in stane denes ogrski gl. 79 do 82., most ocrrska pa po gl. 83 do 84. Žito. — Pšenica drži se še precej, koruza pa kar ne gre. Pšenice je bilo te dni prodane prav mnogo po gl 11.20 do 11.30. Koruze pa je šlo nekoliko po gl. 7.60 do 8.10. „ v Let. — Nespremenjena tendenca. Štajerske in kranjske deske colarce gl. 64 do 70., Skurete gl. 40 do 42. Seno — novo po gl. 1 do 1.25, staro gl. 1.40 do 1.70. Borsno poročilo. Borsa je^ jako mirna; kurzi državnih papirjev se še precej drže, a nekateri privatni papirji so zgubili neliko na vrednosti. Tendenca ni slaba; toda promet je mlahov. Valute tudi prav mlahove. Dunajska borsa dne 11. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 65 » Zlata renta..........95 » 35 » 1860 državni zajem.......130 ■ 25 » Delnice narodne banke..... 825 » — » Kreditne delnice........316 • 50 » London 10 lir sterlin......119 » 80 » Napoleon...........9 » 51 » C. kr. cekini.........5 » 65 » 100 državnih mark.......58 » 55 » 91 Gostilna „zur STADT WIEN via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje __lppe prostore po nizkej ceni. 21—8 Sveže mineralne vode vsake vrste na izbiro. Zaloga oljnih barv, šopkov (pinzelnov); razne baze lak itd. pri 8—6 GIOVANNI GILLIA Via alle poste, in via Dogana na oglju. Tr«t. Lekarna Josipa Udovicich a v Trstu Via Parneto in 8. Olacomo in Monte. Pripoznani uspeh po ve» tl«o2 ljudeh, katori so rabili mojo nodosoffljivo, po monl samemu m izdelano eterično tinkturo iz rastlin proti kurjim oSe.om, l>ra>tkom in trd.j ko« m| (lajn povod, da Javim. da nonena druga /inWnf», katere koli ba«c n* vtort proutrotiti t'olikeaa Uiptha, kakor prav moja. — Na vnaki stokinnlca Jo inol podrli. . „G'"v"* ""l0** " TRST * lastnih lekarnah, Via Karneto in 8. Olacomo Z^SKhliVV lel?a,rtnlJfhB- ^raboschl na komi. V drugih ino.tah domaČih In inoatranskih dobiva se v vsih veClh lekarnah. „ .... Pofllf« •• le upoBtnim povintjem. 24—4 Cene steklenice g navodom »a rabo «0 soldov; zunaj Trsta pa •• »oldor. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo (C3T eden goldinar dobi se Originalni Singer -jev šivalni stroj, in in hl'B7 nnriSil ni'i Hana in to brez povišanja cene Poroštvo so daj« za pet le«, poduk n« domu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve Šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. 13—13 Kava iz datljev. To kavo gorko priporočajo vse zdravniške avtoritete, zvedeni kemikaiji in vse praktične gospodinje in je uže poznana po vsem svetil kakor izvrstna pijača Oni kateri rabyo, to kavo, hvalć jo zarad aromatiSnega oknsa, zdravniki po zarad tega, ker ne vzmlruje krvi ni Živcev. Kava iz datljev nema lastnosti surogatov, ona je prava kava nove baže. V škatijah po >/a, l/4 in l/t kilograma dobiva so po 40 soldov kilogram. V zalogi na debelo in drobno pri (5~4) Gerolamo Hirsch drogheria via Ghega blizu železnidne postaje. Važno za kmetovalce! Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znane Lanz>ovc ročne mlatilnice, slamoreznice itd. katerih «e je v malo letih izpcČalo ogromno število 98 tlao5 komadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na nogel Združite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača. Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja. ■•-zastopstvo in zaloga pri iDetora-«« _v LJubljani, Rimska cesta št. 19. 12—9 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejiiA p moft in ni treba mnopih benedi. da se dokaže njihova Čudovita in B. na le rabijo nekoliko dni, olajšajo in prožennjo pr»v kmalu najtrdom.tn He italodene bolesti. Prav izvrstno vstrezajo z< t>or bomorojde, pr^ti buloznim 11* jetrih in na vranici, proti Bravećim boleznim in proti blistam p-i Hunskih mlottnih nadleinoBtih, zopor beli tok, botj'ist, zoper srcopok tor Bistiio pokvarjen( kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, au.pak ima obvarujejo tud. pred viako boleznijo. Prodajejo su v vaoh plavnih lokurnicnh na svotu ; z t naroSbo in poSi-ljatve pa odino v lek.irnici Orittafolttti v Gorici, v Tr§tu v lekarni O Zanttti i O. B. l{ovit. Ena steklenica stane 30 novnev. ?10—S) 500 mark! Prevažna iznajdba se je posrečila kemiku Legrand. To je tinktura proti kurjim očesom, katera v 3 dneh brez najmanjše bolečine vsako kurje oko s korenino za vselej odpravi. Iznajdnik za to daje s tem poroštvo, da vsakemu, ki še po rabi te tinkture ima kurja očesa, izplača premijo 500 mark. Po vsej pravici se sme trditi, da je to edino sredstvo, katero ima gotov uspeh. Cena steklenice s Šopkom in navodom za rabo in frankirano pošiljavo {?!