■ itu,	hi 6
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 54	Ljubljana 28. decembra 1972 Cena 7 dinarjev	Leto XXIX
398.
Ker so bili izpolnjeni pogoji iz X. amandmaja in LIH. amandmaja k ustavi SR Slovenije, je sprejel republiški zbor na podlagi 3. točke X. amandmaja k ustavi SR Slovenije na seji dne 27. decembra 1972
ODLOK
o razglasitvi ustavnega zakona o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije
Razglaša, sd ustavni zakon o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV- do Lil k ustavi SR Slovenije, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije na sejah republiškega zbora, gospodarskega zbora, prosvetno-kulturnega zbora in socialno-zdrav-stvehega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 011-33/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
USTAVNI ZAKON
o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije
._-	1. člen .
V ustavnem zakonu za izvedbo ustavnih .amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) se v prvem odstavku 11. člena, 12. členu, prvem odstavku 13. člena in v 19. členu besede »do 31. decembra 1972« nadomestijo z besedami »do 31. decembra 1973«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati, ko ga razglasi republiški zbor skupščine SR Sipvenije.
399.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Sovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Razglaša ,se zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela skupščina Socialistične
republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 191-27/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.	,
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Prvi del	,
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje V SR Sloveniji urejajo zakpn o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35-343/72 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), ta zakon, statut 'in drugi splošni akti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter družbeni dogovori.
2.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osebne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Te pravice tudi ne morejo zastarati.
3.	člen ,
Denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo.
Na denarne prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče poseči z izvršbo in v zavarovanje na tretjino, za preživninske, s sodno odločbo ali poravnavo ugotovljene terjatve pa na polovico prejemkov.
Drugi del
ZAVAROVANCI •	4. člen
Poleg oseb, ki se obvezno zavarujejo po zveznem zakonu, so zavarovanci tudi osebe, Iji se obvezno zavarujejo po določbah tega zakona.
5.	člen
Za zavarovance — delavce, ki se obvezno zavarujejo, se štejejo tudi osebe, ki so v SR Sloveniji po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, če delajo poln delovni čas in če prejemajo nagrado za to delo.
6.	člen
Obvezno se zavarujejo osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost v SR Sloveniji, če opravljajo svojo dejavnost kot glavni ali edini poklic.
. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) sklepa z združenji oziroma s predstavniki oseb iz prejšnjega odstavka pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu, v katerih se določijo zlasti osnove za odmerjanje pravic in za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna osnova), način prijavljanja v zavarovanje in plačevanja prispevkov ter način ugotavljanja lastnosti zavarovanca po prejšnjem odstavku.
7.	člen
Oseba, ki opravlja z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa ni obvezno zavarovana po kakšni drugi osnovi, se lahka zavaruje v obsegu kot oseba v delovnem razmerju po določbah tega zakona če:
—	združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela in
*	• I	(
—	dosega v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom oziroma s predpisom določen kot najnižji oseb-ni'sdohodek delavca v združenem delu, ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in stabilnost.
Izvajanje zavarovanja kmetov- po prejšnjem odstavku se uredi s pogodbo, ki jo , skleneta skupnost in zadružna1 zveza. SR Slovenije in v kateri uredita vprašanja, določena v drugem odstavku 6. člena tega zakona.
8.	člen
Po prenehanju delovnega razmerja so zavarovani, vendar največ za eno leto, tudi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zato, ker zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v organizaciji ni več potrebno.
Delavci iz prejšnjega odstavka so obvezno zavarovani v času, ko so prijavljeni pristojni službi za zaposlovanje, če so se prijavili v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja.
Služba za zaposlovanje v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom za delo v vsakem posameznem primeru ugotovi, ali gre za prenehanje dela po prvem odstavku tega člena.
Osebe iz prvega odstavka tega člena so zavarovane, če so bile neposredno, preden so postale nezaposlene, vsaj eno leto neprekinjeno v delovnem razmerju ali 18 mesecev s prekinitvami V zadnjih dveh letih.
Prenehanje dela po končani sezonski zaposlitvi se ne šteje za prenehanje dela po prvem Odstavku tega členg.	. ,
*	9. člen
Za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro, ne glede na njen vzrok, se obvezno zavarujejo osebe na mladinskih delovnih akcijah v SR Sloveniji, in sicer če vzrok nastane v času, ko so na taki akciji.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije s predpisom določi, za katere mladinske delovne akcije velja določba prejšnjega odstavka.
10.	člen
Samo za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se zavarujejo:
1.	delavci, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
2.	jugoslovanski državljani s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
3.	tuji državljani, zaposleni v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
4.	vajenci in učenci , strokovnih šol s praktičnim poukom;
5.	študenti visokošolskih zavodov, učenci strokovnih šol. otroci in mladostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno habilitacijo, ter učenci na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali ka,dar so na praktičnem delu pri delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih;
6.	otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih za ve-denjSKo in osebnostno motene.
11.	člen
Osebe, ki niso zavarovanci po 4. do 8. členu tega zakona ali jim ni zagotovljeno varstvo za primer invalidnosti in telesne okvare po drugih predpisih, stalno pa prebivajo na območju SR Slovenije, so zavarovane samo za primer invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče, ki jih zadene.:
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri teševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
. 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in mira, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj:
4.	ko opravljajo haloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
6.	ko so kot vojni ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
7.	ko kot športniki v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije s predpisom določi, kdaj so izpolnjeni pogoji iz 2., 5. in 7. točke prejšnjegh odstavka.
Določba 2. točke prvega odstavka tega člena velja tudi za tuje državljane.
12.	člen
Osebe iz 4. do 8. člena tega zakona so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni
ali poškodbe izven dela — razen če nastane invalidnost ali telesna okvara zaradi poškodbe pri opravljanju samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti — še tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane:
1.	dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju;
2.	dokler dobivajo oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3.	dokler prejemajo invalidsko pokojnino;
4.	dokler so v redu prijavljene pri službi za zaposlovanje, če so se prijavile v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem zakonu;
5.	dokler so v Jugoslovanski ljudski armadi na vojaških vajah ali na odslužitvi vojaškega roka, če so odšle k vojakom v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma podzgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem zakonu;
6.	dokler uživajo starostno pokojnino;
7.	dokler imajo zavarovanci, ki so zaradi nege otroka prekinili delovno razmerje, otroka, ki še ni star 15 let, ali starejšega otroka, ki' mu je zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo potrebna tudi stalna postrežba in pomoč, ali zavarovanka, dokler ima 3 otroke, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev in uživanje družinske pokojnine.
Osebe iz prejšnjega odstavka so zavarovane, čeprav niso podane okoliščine iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za pridobitev pravic.
Tretji del
DOLOČBE O PRAVICAH
f	I. poglavje
IZRAČUNAVANJE POKOJNINSKE OSNOVE IN ODMERA POKOJNINE
13.	člen j
Pri izračunavanju pokojninske osnove se poleg valofizlfanega poprečnega mesečnega osebnega dohodila zavarovanca'— delavca iz 10. člena zveznega zakona uporabljajo tudi korektivi, ki zagotavljajo,, da, pokojnina čimbolj izraža skupni delovni prispevek zavarovanca,-ki ga je le-ta ustvaril s svojim tekočim in minulim delom, in da se upoštevajo načela družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Za izračunavanje pokojninske osnove se zavaro-vanci-delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na. zahtevnost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega'dela, na katerih so zavarovanci delali.
Skupnost določi za vsako skupino zavarovancev-delavcev v skladu s 'prečIpTsf’a usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov za vsako leto najvišji oseb-ni dohodek, ki ga je mogoče všteti v poKojninsKO dsno-vo, in "hajmzjl zftešek, ki se štefe kot osebni dohodek.
za to skupino zavarovancev. Pri tem skupnost upošteva poprečne osebne dohodke posameznih skupin v preteklem letu in zaščito življenjskega minimuma zavarovancev z najnižjimi osebnimi dohodki.
Od pokojninske osnove, izračunane, po prejšnjem odstavku, se starostna pokojnina odmeri po enotni lestvici, po kateri pokojnina za-40 oziroma 35 let pokojninske dobe znaša 85 %> pokojninske osnove.
14.	člen
Skupnost določa lestvico odstotkov za odmero' pokojnine, pri čemer upošteva polno leto pokojninske dobe in ostanek najmanj šest mesecev.
Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 — 35 oziroma 30 let), ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, se -pokojnina poveča za y vsako< leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za odstotek, ki. ga ■ določi skupnost. Skupnost določi tudi najvišji odstotek povečanja.
II. poglavje
OBVEZNOSTI DO DELOVNIH INVALIDOV
15.	člen
Skupnost skrbi za uresničevanje pravice do poklicne rehabilitacije in pravice do zaposlitve delovnih invalidov na ustreznem delu, pri tem pa sodeluje s strokovnimi organizacijami za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, z organi družbenopolitičnih skupnosti, ' z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami ter s službo za zaposlovanje.
Za izvajanje poklicne rehabilitacije in za zaposlovanje delovnih invalidov sklepa skupnost z organizacijami in organi iz prejšnjega odstavka pogodbe, s katerimi se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Skupnost spremlja izvajanje rehabilitacije in zaposlitve po sklenjenih pogodbah in v ta namen lahko zahteva ustrezna sporočila in podatke. .
16.	člen
Organizacije in delodajalci morajo obdržati ha delu . oziroma po končani poklicni rehabilitaciji znova sprejeti na delo delovnega invalida, če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni; če pa je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba izven dela, so ga dolžni obdržati na delu oziroma sprejeti na delo, če je bil pri njih pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju vsaj eno leto.
Če zaradi narave njene dejavnosti pri organizaciji ali delodajalcu ni delovnega mesta, na katero bi mogla razporediti takega delovnega invalida, mu mora organizacija oziroma delodajalec zagotoviti zaposlitev pri drugi organizaciji oziroma delodajalcu na ta način, da se z njo neposredno dogovori o zaposlitvi delovnega invalida, ali da z drugo organizacijo ali delodajalcem skupaj ustanovi novo organizacijo, v kateri je zagotovljena zaposlitev delovnim invalidom.
V spornih primerih imenuje za delo pristpjni občinski upravni organ na predlog delovnega invalida in
njegove sindikalne organizacije, službe za zaposlovanje ali skupnosti komisijo, ki ugotovi, ali pri organizaciji (3. točka 48. člena), v kateri je bil zavarovanec — delovni invalid v delovnem razmerju, ni ustreznega delovnega mesta za zaposlitev takega delovnega invalida. V komisijo imenujejo po eAega predstavnika organizacije, skupnost in občinske skupščine. Komisija si priskrbi po potrebi strokovno mnenje zavodov, ki se ukvarjajo z organizacijo dela in tehnologijo proizvodnje in poslovanja, z varnostjo pri delu, z rehabilitacijo invalidov in podobno. Odločitev komisije je obvezna; če se člani te komisije ne morejo sporazumeti, odloči svet občinske skupščine, pristojen za delo.
17.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi zainteresiranimi organizacijami pri izvajanju preventivnih ukrepov in akcij pri odpravljanju vzrokov in posledic nesreč pri delu, poklicnih obolenj in nastajanja invalidnosti.
Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka^ sklepa skupnost družbene dogovore z organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami, z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi o programih preventivnih ukrepov, o pogojih za uveljavljanje ih napredek prevencije invalidnosti ter o medsebojnih dolžnostih in obveznostih, v tej zvezi.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnost lahko sklepajo samoupravne sporazume za opravljanje nalog iz prvega odstavka.
III.	poglavje .
VARSTVENI DODATEK
18.	člen
Starostni, invalidski in družinski upokojenci imajo pravico do varstvenega dodatka, če odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov in če niti upokojenec niti člani njegovega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med zneskom odmerjene pokojnine in mejnim zneskom naj nižjih pokojninskih prejemkov.
Pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in za uživanje varstvenega dodatka, merila za odmero varstvenega dodatka in višino mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov določi skupnost.
19.	člen
Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine in upokojenci-zavarovanci iz 6. in 7. člena tega zakona. IV.
IV.	poglavje
UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
20.	člen
Zavarovani osebi gre na njeno zahtevo pravica od dneva, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev pravice, če ni s tem zakonom ali s statutom skupmpsti izrecno drugače določeno.
Pokojnina se izplačuje zavarovancu, ki je ob vložitvi zahteve v delovnem razmerju ali opravlja kakšno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti.
Zavarovancu, ki ob vložitvi zahteve ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in. še za šest mesecev nazaj; ne izplača pa se za tisti čas, ko je bil v tem obdobju v delovnem razmerju oziroma je opravljal dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan.
21.	člen
Če je zavarovanec po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine še naprej v delovnem razmerju oziroma še naprej opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, in še mu zaradi tega ne izplačuje pokojnina, lahko zahteva, da se mu čas takšnega delovnega razmerja oziroma opravljanja-takšne dejavnosti upošteva za odstotno povečanje že priznane pokojnine, lahko pa tudi zahteva, da se mu čas takšnega zavarovanja in osebni dohodek dosežen v tem času, upoštevata za novo odmero pokojnine. Z odločbo, izdano po novi zahtevi, se razveljavi prejšnja neizvršena odločba.
. 22. člen
Upokojencu, ki le uveljavil starostno pokojnino pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 let (moški) ozi-
merje, v katerem dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa, ali je začel opravljati dejav-riSšTTna podlagi katere je zavarovan, se za ta čas ae. izplačuje pokojnina; ta čas zavarovanja pa"se mu šte-Je-z« '■OdStOtHtf^ovecan j e že uveljavljene pokojnine ali ža novo odmero pokojnine.
Ne . glede na določbo prejšnjega odstavka ukvarjanje s samostojno umetniško dejavnostjo po uveljavitvi pravice do pokojnine ne vpliva na njeno izplačevanje, vendar pa se ta čas ne všteva v zavarovalno dobo za povečanje oziroma novo odmero pokojnine.
Družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine, se pokojnina ne izplačuje, dokler je v delovnem razmerju in dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan.
23.	člen
Upo’kojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (žen-, ska), pa je ponovno stopil v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi pogodbe o delu, se pokojnina izplačuje nezmanj,-šana, če_ njegova pokojnina ip dodatni dohodek skupaj ne ' presegata dvojnega zneska poprečnega osebnega čfoKodka yseh zaposlenih iz prejšnjega' leta v SR Sloveniji. Če presegata to mejo, se za ta čas izplačuje le čfel'pokojnine, ki je odvisen od višine skupnega dohoda ka upokojenca in od razmerja med višifto pokojnine in višino dodatnega dohodka, vendar pokojnina ne sme biti zmanjšana za več kot 50 %>. družbenim doaovo-rom, ki ga sklenejo skupnost, izvršni svet skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiška skupnost za zaposlovanje, se določi način zmanjševanja pokojnin.
3>{U(^At''!oTiv 4c
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let, in tudi za upoko-jenca, ki je uveljavil starostno poktfimno nrea aopol-"nitvljb pekojninške dobe 40 ogiroma 35.lgi.in za uživalci družinske pokojnine, če se zaposli z manj. kot, polovico flfijtfvngga časa nzirnma. če opravlja to delo na podlagi pogodbe o delu.
24.	člen
Starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, ne oživi' svojstvo zavarovanca, iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za upokojenca, ki je kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let.
25.	člen
Če invalidski upokojenec znova stopi v delovno razmerje in dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, se mu med tako zaposlitvijo oziroma med opravljanjem take dejavnosti invalidska pokojnina ne izplačuje.
Če invalidski upokojenec znova stopi v delovno razmerje, v katerem dela manj kot polovico polnega delovnega časa, ali začne delati na podlagi pogodbe o delu, se zartj uporabljajo določbe 23. člena tega zakona.
26.	člen
S sklenitvijo zakona izgubijo pravico do družinske pokojnine:
1.	vdova, ki še ni stara 45 let, razen če je to pravico pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti za delo;
2.	otroci, ne glede na to, ali so sklenili zakon pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po njegovi smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popblne in trajne nezmožnosti za delo, ali če sta oba zakonca redna študenta.
Vdovi, ki je. s sklenitvijo novega zakona izgubila pravico do družinske pokojnine, po možu iz novega zakona pa družinske pokojnine ni pridobila, oživi pravica dp prejšnje družinske pokojnine:
1.	če so po prenehanju novega zakona še otroci iz prvega zakona, ki uživajo družinsko pokojnino;
2.	če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima vdova glede na svojo starost oziroma število otrok pravico do družinske pokojnine.
27.	člen
Pri uveljavitvi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki gre zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero ie plačan prispevek.
28.	člen
Ob zavarovančevi smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine tudi bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal.
Skupnost določi natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane iz prejšnjega odstavka.	^
29.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz invalidskega zavarovanja od dneva, ko je postal invalid, oziroma od dneva, ko je nastala telesna okvara, če ni izrecno drugače določeno.
Zavarovancu, ki ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja več dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, invalidnost oziroma telesna okvara pa je obstajala pred vložitvijo zahteve, gre invalidska pokojnina oziroma invalidnina od dneva, ko je nastala invalidnost oziroma telesna okvara, vendar največ do * prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; drugi prejemki gredo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če ni izrecno drugače določeno.
Zavarovancu, ki mu je bil po dnevu, od katerega ima pravico do invalidske pokojnine, izplačan osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, se izplačuje pokojnina od prvega naslednjega dne po dnevu, s katerim se mu je nehal izplačevati osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka.
30.	člen
Pravico do invalidnine imajo zavarovanci ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali pridobi in uživa tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu.
31.	člen
Na podlagi invalidnosti ali telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma dokler je podana stopnja telesne okvare, po kateri je bila priznana pravica.
Če nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma v stopnji telesne okvare spremembe, zaradi katerih se določena pravica izgubi ali spremeni ali zaradi katerih so izpolnjeni pogoji za pridobitev kakšne druge pravice, se pravica izgubi ali spremeni oziroma se nova pravica pridobi od prvega dneva naslednjega meseca po nastanku spremembe.
32.	člen
Upokojencu oziroma delovnemu invalidu, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, še izplačuje pokojnina ali invalidnina v tujini, če je z zadevno državo sklenjen sporazum o plačevanju pokojnin v tujini ali če zadevna država priznava takšno pravico jugoslovanskim državljanom.	-
Uživalcu pravic — našemu državljanu, ki se izseli, se pokojnina izplačuje v tujini po odobritvi skupnosti.
, 33. člen
Če ni v mednarodnih’pogodbah drugače določeno, nimajo pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu:
1.	upokojenci, katerim se pokojnina izplačuje v tujini;
2.	upokojenci, katerim še ne izplačuje pokojnina v tujini, ves čas, dokler prebivajo v tujini, če traja njihovo prebivanje v tujini dalj kot šest mesecev.
34.	člen
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če je vedoma povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi prišel do pravic po tem zakonu.
35.	člen
Pokojnina se odmerja v mesečnem znesku in izplačuje vsak mesec vnaprej.
Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, katere je. povzročil upokojenec, se izplačajo pozneje največ za tri leta nazaj, računano od dneva, ko po prenehanju takih okoliščin upokojenec vloži zahtevo za izplačilo.
36.	člen
UžiValec pravic..mora naznaniti skupnosti vsako
spremembo o osebnostnih in dejanskih okoliščinah oziroma vsako zaposlitev ali opravljanje dela, ki vpliva na pravico, njen'obseg ali izplačevanje pokojnine.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora uživalec vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
Organizacija in delodajalec sta dolžna prijaviti
pogođbe’o delu z uživalcem pokojnine.
Četrti del
DOLOČBE Ć PRAVICAH 1 BČRCEV NOV
37.	člen
Določbe 35. člena zveznega zakona veljajo tudi za osebe, ki so pridobile jugoslovansko državljanstvo z naturalizacijo.
38.	člen
Pri odmeri pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame najmanj pokojninska osnova, ki ustreza poprečju osebnih dohodkov delavcev v Jugoslaviji v zadnjem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za razliko do poprečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji.
Kot najnižja pokojninska osnova, po kateri se vsako leto usklajujejo pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame poprečje osebnih dohodkov delavcev v Jugoslaviji v prejšnjem letu, povečano za razliko do poprečnega osebnega 'dohodka delavcev v SR Sloveniji v,prejšnjem letu.
Peti del
POKOJNINSKA DOBA
39.	člen
Poleg zavarovalne dobe, določene z zveznim zakonom se všteva v pokojninsko dobo tudi doba, določena s ,tem zakonom.
40.	člen
V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec med trajanjem dela prebil:
1.	na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu;
2.	v preiskovalnem zaporu, ki je' trajal do 30 dni, če je bil obsojen;
'3. na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni.
(	41. člen
Oseba, ki je bila neopravičeno obsojena in, je bilo to dejstvo v poznejšem postopku pravnomočno ugotovljeno, prostostna kazen pa se je deloma ali v celoti izvršila, in oseba, ki ji je bila brez podlage vzeta prostost, lahko v postopku za priznanje odškodnine uveljavlja kot del odškodnine, naj se ji čas prestajanja prostostne kazni oziroma čas brez podlage odvzete prostosti in čas brezposelnosti po odpustu s prestajanja kazni, ki je v zvezi z neopravičeno obsodbo in ni nastala po krivdi oškodovanca, všteva v zavarovalno dobo.
Za vsak primer iz prejšnjega odstavka SR Slovenija plača skupnosti prispevek v višini, ki ustreza všteti zavarovalni dobi.
42.	člen
V	pokojninsko dobo se zavarovancem — delavcem všteva tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti, za katere je bila sklenjena pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev, pred, vključitvijo v organizacijo združenega dela, če za kritje obveznosti, nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in na način, kot ga določi skupnost.
V	pokojninsko dobo zavezancem-kmetom iz 7. člena tega zakona se všteva tudi čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti, če za kritje obveznosti nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v' obsegu in na način, kot ea določi skupnost.
43.	člen
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospo-, darska zbornica SR Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije in skupnost sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o ukrepih in dejavnostih v zvezi z delovnimi mesti, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Z družbenim dogovorom se opredelijo kriteriji in osnove postopka za določanje takih delovnih mest, osnove za sklenitev dogovorov o načinu in rokih za odpravljanje posebne težavnosti dela in škodljivosti dela za zdravje ter o kriterijih, s katerimi se ugotovi, katere organizacije v celoti plačujejo večje stroške in katere organizacije prispevajo le del stroškov, nastalih zaradi povečanja zavarovalne dobe in zaradi znižanja starostnih mej za pridobitev pravice.
Z družbenim dogovorom se dogovorijo tudi o svojih nalogah v zvezi z obveznim strokovnim usposabljanjem delavcev na takih delovnih mestih za dodatni poklic, z načinom občasnega premeščanja delavcev s takih delovnih mest, s prepovedjo dela prek polnega delovnega časa, z dolžino delovnega časa, z dnevno, tedensko in letno rekreacijo delavcev ter s stalno ali občasno revizijo delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
44.	člen
Preden skupnost določi, na katerih delovnih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, si mora priskrbeti strokovno mnenje ustreznih strokovnih zavodov
in organizacij o težavnosti in škodljivosti dela na teh delovnih mestih, o možnosti uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov in rokih, v katerih je možno te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost in škodljivost delovnih mest.
Skupnost si je dolžna pred odločitvijo priskrbeti mnenje republiškega sveta zveze sindikatov SR Slovenije, gospodarske 'zbornice SR Slovenije in republiškega sekretariata za delo.
45.	člen
Pooblaščenim uradnim osebam službe javne in državne varnosti oziroma delavcem na določenih dolžnostih v kazenskih poboljševalnih zavodih in zaporih se vsakih 12 mesecev dejanskega opravljanja take dolžnosti šteje, za 16 mesecev zavarovanja.
Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve oziroma republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo določi pooblaščene uradne osebe oziroma delavce na določenih dolžnostih, ki se jim po prejšnjem odstavku zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Če pooblaščena uradna oseba oziroma delavec iz prvega odstavka tega člena uveljavi pokojnino po splošnih pogojih, se predpisana starostna meja zmanjša za eno leto na vsaka štiri leta dejanskega opravljanja take dolžnosti. :
Sesti del
♦
FINANCIRA M JE I. * 3 4 5 6
I.	poglavje
.NAČELA O FINANCIRANJU
46.	člen
Financiranje temelji na načelu vzajemnosti in so-.lidarnosti zavarovancev pri zagotavljanju sredstev in na načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom oziroma ekonomsko močjo zavarovancev, ki ne prejemajo osebnega dohodka.
m
47.	člen
Obveznosti organizacij združenega dela in drugih s tem zakonom določenih organizacij izvirajo iz pravic, priznanih določenim skupinam zavarovancev, iz minulega dela upokojencev in iz vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem ter iz obveznosti za primer nesreče p.ri delu in poklicne bolezni.
48.	člen
Sredstva za financiranje zagotavljajo:
1. zavarovanci, ki prejemajo osebni, dohodek — s prispevkom iz osebnega dohodka;
• 2. zavarovanci, ki ne prejemajo osebnega dohodka — s prispevkom iz lastnih sredstev; ,
3.	temeljne in druge organizacije združenega dela, državni organi, zadruge, družbene in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije) — s prispevkom za zavarovalno dpbo s povečanjem;
4.	organizacije — s prispevkom za posebne primere zavdrovanja;
5.	organizacije in delodajalci — s prispevkom iz
minulega dela;	■ /	-
6.	organizacije — s prispevkom za začasno nezaposlene delavce;
7.	organizacije in delodajalci — s prispevkom za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni;
8.	federacija za večje pravice nekaterih skupin zavarovancev;
9.	SR Slovenija za pravice, ki jih daje borcem NOV in drugim skupinam zavarovancev pod ugodnejšimi pogoji ter za druge obveznosti, ki jih republika prevzema s tem ali z drugim zakonom;
10.	občine v primerih, ki jih določa odlok občinske skupščine.
49.	člen
Skupnost na podlagi družbenega dogovora in v skladu z zakonom določa stopnje prispevkov.
Skupnost v soglasju z republiškim sekretariatom za financer posebnim pravilnikom določi način obračunavanja in plačevanja prispevkov.
50.	člen
Prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem je namenjen za kritje večjih obveznosti skupnosti, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne dobe s , povečanjem in zaradi znižanja starostne 'meje.
Prispevek iz minulega dela je namenjen predvsem za usklajevanje pokojnin po gibanju osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev, za odpravljanje razlik med poprej in pozneje odmerjenimi pokojninami in za dopolnjevanje varnostne rezerve.
Prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni je namenjen za kritje stroškov, nastalih zaradi priznanja pravic iz teh zavarovalnih primerov.
II.	poglavje
PRISPEVKI IN POVRAČILA 1. Prispevek zavarovancev
i '
51.	člen
Prispevek zavarovancev se plačuje in obračunava v določenem odstotku od osnove. Za posamezne- skupine zavarovancev lahko skupnost določi prispevek v stalnem znesku.1
52.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka zavarovancev:
1.	ki prejemajo osebni dohodek, je njihov osebni dohodek;
2.	ki ne prejemajo osebnega dohodka, je zavarovalna osnova.
Za posamezne skupine zavarovancev skupnost lahko določi minimalno zavarovalno osnovo.
53.	člen
Prispevek zavarovancev obračunavajo in odvajajo (v nadaljnjem besedilu: zavezanci prispevka):
1.	za zavarovance, ki prejemajo osebni dohodek — organizacije in delodajalci;
2.	za zavarovance, ki ne prejemaj o ^osebnega dohodka — zavezanci, določeni s pogodbami o izvajanju zavarovanja;
3.	sami zavarovanci:
—	prispevek za podaljšano zavarovanje,
—	v primerih, ko zavezanec prispevka ni določen po prejšnjih tačkah.
2.	Prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem
54.	člen
Prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem, plačujejo organizacije iz poslovnih stroškov za delavce na delovnih mestih, za katera je določeno, da se delavcem čas takega dela všteva v zavarovalno dobo s povečanjem.
3.	Prispevek za začasno nezaposlene delavce
55.	člen
Prispevek za začasno nezaposlene delavce (8. člen) plačujejo organizacije iz svojih sredstev.
Ce organizacija, ki je zavezanec za prjspevek za začasno nezaposlene delavce, preneha z delom, plačuje ta prispevek za njene delavce služba za zaposlovanje.
4.	Prispevek iz minulega dela
56.	člen
Zavezance prispevka iz minulega dela, osnove za odmero in način obračunavanja in plačevanja tega prispevka določi posebni zakon.
5. Prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne
bolezni
57.	člen
Prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni (7. točka 48. člena) plačujejo organizacije in delodajalci in sicer organizacije iz poslovnih stroškov, delodajalci pa iz svojih sredstev za pri njih zaposlene delavce in zase, če so zavarovani kot osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ter zavarovanci, ki sami plačujejo prispevke.
6.	Prispevek za posebne primere zavarovanja /	58. člen
Prispevek za posebne primere zavarovanja (4. točka 48. člena) plačujejo:
1.	za osebe iz 9. člena 4n iz 1. do 5. točke in 7. točke 11. člena tega zakona'— organizator akcije oziroma javnega dela;
2.	za osebe iz 4., 5. in 6. točke 10. člena tega zakona — strokovne šole s praktičnim poukom, zavodi za vedenjsko in osebnostno motene in šole, kadar so te osebe na praktičnem pouku v šolskih učilnicah ali delavnicah oziroma organizacije (3. točka 48. člena), kadar so te osebe pri njih na delu;
3.	za osebe iz 6. točke 11. člena tega zakona — organizacija, pri kateri je invalid na praktičnem delu /ali vajah.
7.	Povračila družbenopolitičnih skupnosti
59.	člen
SR Slovenija prispeva sredstva za obveznosti skupnosti, ki nastajajo s priznavanjem in odmerjanjem pokojnin pod ugodnejšimi pogoji, določenimi s tem zakonom in z drugimi republiškimi predpisi.
Ta prispevek je razlika med dajatvijo, priznano in odmerjeno po splošnih predpisih, ter dajatvijo, priznano in odmerjeno po posebnih oziroma ugodnejših pogojih; v to razliko se vštevajo tudi vsi prispevki od teh dajatev in sorazmerni del. stroškov odmere in izplačevanja dajatev.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije in skupnost skleneta pogodbo, v kateri se ugotovijo obveznosti SR Slovenije iz tega naslova ter način in rok izpolnitve teh obveznosti. Pogodba se sklene za naslednje leto ali za več let naprej.
60.	člen
Skupnost opravlja naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki jih občinske skupščine s svojimi .odloki zagotove’ osebam, ki niso zavarovane po tem zakonu ali po statutu skupnosti, če se tako odloči občinska skupščina; pri tem občinske skupščine zagotove sredstva za kritje stroškov teh pravic.
Skupnost in. občinska skupščina se sporazumeta o izvajanju teh nalog, o višini prispevka, ki ga mora zagotoviti občinska skupščina, in o načinu plačevanja tega prispevka.
III.	poglavje *
DOSPELOST, IZTERJAVA IN ZASTARANJE PRISPEVKOV
61.	člen
Prispevki zapadejo v plačilo:
1.	za zavarovance, ki prejemajo osebni dohodek — na dan, ko se dvignejo sredstva za -osebne dohodke;;
2.	za vse druge zavezance prispevka — zadnji dan1 v mesecu za nazaj.
Prispevki se plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan zapadlosti.
62.	člen
Zavezanec prispevka, ki ne plača prispevka ob zapadlosti, mora plačati kazenske obresti po obrestni meri 0,1 %> na dan/
63.	člen
Zavezancu prispevka, ki ne plača zapadlih prispevkov v predpisanem roku ali ne plača vseh prispevkov, izda skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve vplačati zapadle prispevke z zamudnimi obrestmi.
Zavezanec ima proti plačilnemu nalogu pravico ugovora v osmih dneh; ugovor se vloži pri skupnosti.
Ce je ugovor vložen pravočasno, skupnost lahko uveljavlja svojo terjatev samo s tožbo pri pristojnem sodišču.
Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni pravočasno ugovarjal, postane izvršilni- naslov.
64.	člen
Služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na zahtevo skupnosti na podlagi izvršljivega plačilnega naloga skupnosti ali sodišča oziroma na podlagi izvršljive odločbe sodišče izterja neplačane prispevke z zamudnimi obrestmi tako, da prenese znesek z računa zavezanca prispevka na račun skupnosti.
Ce prispevkov ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega odstavka, se na zahtevo skupnosti izterjajo po predpisih o prisilni izterjavi.
65.	člen
Terjatev prispevkov zastara v petih letih, računano od konca leta, v, katerem so prispevki dospeli v plačilo.
Zastaranje ustavi vsako dejanje skupnosti, ki ima namen, da se ugotovi obveznost plačila prispevkov ali namen izterjave, in je na predpisan način naznanjeno zavarovancu. Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov petletni zastaralni rok. Terjatev pa je v vsakem primeru zastarana, ko preteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči.
66 člen
Služba skupnosti ima pravico pregledovati knjige in evidence pri organizacijah in delodajalcih zaradi kontrole pravilnosti obračunavanja in plačevanja prispevkov ter zaradi uveljavljanja pravic zavarovancev.
Sedmi del
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
I.	poglavje
POSTOPEK PRI SKUPNOSTI
67.	člen
Pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uveljavi oseba, ki ima lastnost zavarovanca po tem zakonu.
Lastnost zavarovanca ugotavlja na podlagi prijave o zavarovanju, vložene po predpisih o evidenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
1.	organ, ki ga določi skupnost ali '
2.	organ, ki je za to pooblaščen po pogodbi (drugi odstavek 6. člena in drugi odstavek 7. člena).
Tisti, za katerega organizacija ali delodajalec ne vloži prijave o zavarovanju, lahko zahteva, da mu organ iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero mu prizna lastnost zavarovanca.
68.	člen
Ce organ iz prejšnjega člena osebi, za katero je vložena prijava oziroma, ki zahteva priznanje lastnosti zavarovanca, odreče lastnost zavarovanca ali ji to lastnost prizna na kakšni drugi podlagi, ji izda o tem pismeno odločbo, in to čimprej, najkasneje pa v dveh mesecih po vložitvi prijave.
Ce organ v dveh mesecih ne izda odločbe, s katero odreče lastnost zavarovanca, se šteje, da je osebi priznana lastnost zavarovanca, dokler o tem ni izdana dokončna odločba. Ce je poteklo 5 let od dneva vložene prijave oziroma zahteve, se lastnost zavarovanca ne more odreči za nazaj.
Zoper odločbo organa pc prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba na organ skupnosti, ki je po statutu skupnosti pristojen za reševanje pritožb. Njegova odločba je dokončna.
69.	člen
Organ skupnosti druge stopnje odloča o pritožbah, opravlja revizijo odločb prve stopnje ter odloča o pra-
vicah zavarovancev, ki se uveljavljajo na podlagi mednarodnih pogodb.
Pritožba in revizija ne zadržita izvršitve odločbe.
70.	člen
Dokončna odločba se sme razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo:
1.	če se zve za dejstva* ki vplivajo na pravico stranke, ta dejstva pa so nastala po izdaji odločbe;
2.	če je bilo v kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za stranko;
3.	če je bil s prvo odločbo prekršen materialni zakon v škodo stranke.
71.	člen
Obstoj invalidnosti in telesne okvare ugotovi skupnost po izvidu in mnenju, ki ju dobi od invalidske komisije.
72.	člen
Invalidska komisija ba v postopku na prvi stopnji svoj izvid in mnenje na podlagi neposrednega pregleda zavarovanca oziroma delovnega invalida in na podlagi medicinske ter druge dokumentacije o dejstvih, ki vplivajo na ugotovitev: invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, nevarnosti za invalidnost, telesne okvare ali potrebe po pomoči in postrežbi drugega.
V postopku na drugi stopnji da invalidska komisija izvid in mnenje praviloma na podlagi dokumentacije, ki je bila zbrana na prvi stopnji, če spozna, da je to potrebno, pa tudi na podlagi neposrednega pregleda zavarovahca oziroma delovnega invalida. Ce komisija spozna, da so dokumentacija, izvidi in mnenje invalidske komisije v postopku na prvi stopnji nepopolni, jih lahko dopolni neposredno ali pa po invalidski komisiji, ki je dala izvid in mnenje v postopku na prvi stopnji.
Invalidske komisije dajejo mnenja in izvide tudi, kadar je treba za odločanje o pravici iz pokojninskega zavarovanja ugotoviti nezmožnost za samostojno življenje in delo ter nezmožnost za delo.
73.	člen
Postopek za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovane osebe.
Postopek za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, ali na podlagi mnenja zdravnika, ki,je zavarovanca zdravil, oziroma mnenja zdravniške komisije o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti.
74.	člen
Skupnost mora izdati odločbo o pravici iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v dveh mesecih od dneva sprejete zahteve. V zadevah invalidskega zavarovanja teče ta rok od dneva, ko je pristojni zdravnik dal mnenje o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče izdati odločbe v roku iz prejšnjega odstavka, mora skupnost, ki vodi postopek, zavarovano osebo obvestiti o vzroku, zaradi katerega ni mogoče izdati odločbe, in o roku, v katerem bo o zadevi odločeno.
Odločba, izdana v postopku o stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se vroči zavarovani osebi, ki je dala pobudo za uvedbo postopka,
odločba, izdana v postopku o stvareh iz invalidskega zavarovanja, pa se vroči tudi organizaciji oziroma delodajalcu, pri kateri je zavarovanec v delovnem razmerju.
75.	člen
Odločba o priznanju pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se začne izvrševati takoj, ko je izdana, če ni v tem zakonu za posamezne primere drugače določeno.
76.	člen
Odločba, s katero se priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi ugotovljene invalidnosti, se začne izvrševati po preteku roka za pritožbo, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Pritožba, s katero se izpodbija ugotovitev invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, zadrži izvršitev odločbe, razen če gre invalidu na podlagi ugotovljene kategorije invalidnosti invalidska pokojnina.
Pritožba, s katero se ne izpodbija ugotovitev invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, ne zadrži izvršitve odločbe.
77.	člen
Odločba, s katero je priznana pravica do poklicne rehabilitacije, se izvršuje glede oskrbnine takoj, glede poklicne rehabilitacije pa šele, ko postane dokončna v upravnem postopku.
Za neposredno napotitev invalida na poklicno rehabilitacijo se izda posebna odločba o izvršitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena. V dispozitivu te odločbe mora biti določeno: organizacija, v kateri bo invalid na rehabilitaciji, poklic za katerega naj se usposobi, začetek in trajanje poklicne rehabilitacije ter pravice, ,ki gredo, invalidu v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije po tej odločbi. Pritožba zoper to'Odločbo začasno ustavi izvrševanje odločbe o pravici do poklicne rehabilitacije glede izplačevanja oskrbnine, razen v primeru, kadar delovni jnvalid v določenem roku nastopi rehabilitacijo.
Po končani poklicni rehabilitaciji se izda odločba o pravici delovnega invalida do zaposlitve na delu, za katero se je s poklicno rehabilitacijo usposobil, in o začasnem nadomestilu v zvezi s to pravico.
78.	člen
Odločbo, s katero oje priznana pravica do zaposlitve na ustreznem delu, začne glede začasnega nadomestila takoj izvrševati pristojni organ skupnosti, glede napotitve na ustrezno delo pa ko postane odločba dokončna.
O neposredni napotitvi delovnega invalida na ustrezno zaposlitev izda skupnost posebno odločbo. Dispozitiv te odločbe vsebuje organizacijo oziroma delodajalca, pri katerem je invalidu preskrbljena zaposlitev, delovno mesto, na katerem naj dela, in delovni čas.
79.	člen
Odločbo, s katero se na prvi stopnji priznava ali določa kakšna pravica iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, je treba predložiti v revizijo, ki jo opravi 'organ druge stopnje skupnosti.
Odločba o priznanju pravice do pokojnine po mednarodni pogodbi se ne predloži v revizijo.
Ce je zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.
Ge revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, se šteje, da je revizija opravljena in odločba potrjena.
80.	člen
V	reviziji se lahko izreče, da se odločba prve stopnje potrdi, da se spremeni, odpravi ali razveljavi.
Ce je bila odločba prve stopnje v reviziji odpravljena ali razveljavljena, se izda nova odločba prve stopnje.
Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej pa se preizkusi samo, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.
81.	člen
V	reviziji se lahko preizkuša tudi pravilnost izvidov in mnenj, ki jih je dala invalidska komisija prve stopnje. V tem primeru mora organ, ki' opravi revizijo, pred odločitvijo o razveljavitvi odločbe prve stopnje v reviziji zahtevati izvid in mnenje invalidske komisije druge stopnje.
V	reviziji se na podlagi izvida in mnenja invalidske komisije druge stopnje lahko odvzame pravica, ki je bila priznana z odločbo prve stopnje, le na podlagi mnenja in izvida invalidske komisije druge stopnje, danpga na podlagi neposrednega pregleda.
82.	člen
Ce se potem, ko je izdana odločba, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, zve za nova dejstva ali pa najde "ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenemi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, se lahko ne glede, na pogoje, ki se v takih primerih zahtevajo za obnovo postopka po zakonu o splošnem upravnem postopku, v stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja obnovi postopek, čeprav je bila v prejšnjem postopku opuščena navedba kakšnega takega dejstva oziroma dokaza. Postopek še v tem primeru obnovi ne glede na roke, ki jih določa zakon o splošnem upravnem postopku za predlaganje oziroma uvedbo obnove. Obnovi se na predlog stranke ali po uradni dolžnosti.
Ce je predlog za obnovo postopka vložen oziroma postopek obnovljen v petih letih od vročitve odločbe stranki, se v obnovljenem postopku uporabljajo predpisi, ki so veljali ob izdaji odločbe. Ce pa je predlog vložen oziroma postopek obnovljen po preteku omenjenega roka, se, uporabljajo v obnovljenem postopku predpisi, ki veljajo ob vložitvi predloga za obnovo oziroma t.akrat, ko se uradno obnovi postopek.
Pravice, ugotovljene z odločbo, ki se izda v postopku, obnovljenem po prvem odstavku tega člena,' gredo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi predloga za obnovo postopka, oziroma od dneva, ko je izdana odločba v uradno obnovljenem postopku.
83.	člen
Za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom drugače določeno.
II.	poglavje
SODNO VARSTVO PRAVIC
84.	člen
Odločba, izdana o pritožbi na drugi stopnji, je v upravnem postopku dokončna; zoper njo' je mogoč upravni spor. Upravni spor je mogoč tudi zoper odločbo, s katero se v reviziji spremeni odločba prve stopnje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni mogoč upravni spor zoper odločbo o pritožbi, če je s to odločbo hkrati v reviziji razveljavljena ali odpravljena odločba prve stopnje in je zaradi tega treba izdati novo odločbo prve stopnje.
V upravnem sporu odloči sodišče praviloma meritorno o stvari.
Osmi del SKUPNOST
85.	člen
Skupnost je samoupravna interesna skupnost zavarovancev, ki so po tem zakonu obvezno zavarovani, da si v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Skupnost je‘ pravna oseba.
86.	člen
Skupnost ima svoj statut, ki obsega zlasti pravice in obveznosti, izvirajoče iz tega zavarovanja po zakonu in odločitvah skupnosti, organizacijo skupnosti in postopek za uveljavljanje pravic. V statutu mora biti določeno tudi, katera vprašanja se urejajo s splošnimi akti in katere določbe statuta o pravicah zavarovancev morajo biti sprejete na referendumu.
Preden skupnost sprejme statut, mora dati predlog statuta v izjavo zavarovancem, organizacijam (3. točka 48. člena), sindikalnim organizacijam in druž^ benopolitičnim skupnostim.
,	'	87. člen
Zavarovanci se v okviru skupnosti tako organizirajo, da si zagotovijo možnost neposrednega odločanja oziroma odločanja preko delegatov pri določanju pravic in obveznosti ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev svojih pravic.
Deveti del
DRUŽBENI DOGOVORI
88.	člen
Z družbenimi dogovori za področje pokojninsko-invalidskega zavarovanja se usklajujejo in urejajo družbenoekonomski in drugi odnosi, ki so skupnega pomena.
89.	člen
Družbene dogovore iz prejšnjega člena, sklepajo: skupnost, izvršni svet skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in gospodarska
zbornica'SR Slovenije, če ni izrecno drugače določeno v tem zakonu.
Udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka se lahko sporazumejo, da se kot udeleženci posameznega družbenega dogovora vključijo še druge organizacije in organi.
90.	člen
Z družbenim dogovorom se določa zlasti:
1.	program' preventivnih ukrepov in akcij pri odpravljanju vzrokov in posledic vnesreč pri delu, poklicnih obolenj in invalidnosti;
2.	načela za določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba, šteje s povečanjem;
3.	izhodišča, osnove in merila za določitev stopenj prispevkov za financiranje in za povečanje pokojnin v zveji s porastom družbene produktivnosti dela, nastale iz naslova minulega dela zavarovancev, odvisno od porasta osebnih dohodkov ter za odpravljanje razlik med poprej in pozneje odmerjenimi pokojninami.
91.	člen
Postopek za sklenitev družbenih dogovorov lahko začne vsak od udeležencev iz prvega odstavka 89. člena tega zakona.
Postopek se začhe s tem, da se predlog za sklenitev družbenega dogovora z ustreznim gradivom predloži udeležencem družbenega dogovora. Udeleženci *so dolžni v primernem roku, ki ga določi predlagatelj, sporočiti drugim udeležencem svoje stališče in pripombe k predlogu ter imenovati predstavnike za obravnavo in usklajevanje vprašanj, glede katerih so stališča različna. •
Usklajeni predlog se predloži vsem udeležencem, da ga sprejmejo.
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga udeleženci podpišejo.
92.	člen
Če glede izhodišč, osnov in meril za določitev stopenj prispevkov ne pride do soglasja med udeleženci iz 89. člena tega zakona pri sklenitvi družbenega dogovora, veljajo stopnje, določene za prejšnje obdobje.
Deseti del
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE
93.	člen
Zavarovana oseba, ki ji je bilo na račun skupnosti izplačano kaj, do česar ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek:
1.	če je na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedela ali bi morala vedeti, da so nepravilni, ali na kakšen drug protipraven način dobile prejemek, do .katerega ni imela pravice, ali je dobila več, kot ji je pripadalo;
2.	če je dobila kakšen prejemek zaradi tega, ker ni priglasila nastalih sprememb, ki vplivajo na izgubo ali obseg kakšne pravice, čeprav je vedela ali bi morala vedeti zanje; če je prejemala večja denarna izplačila, kot so ji bila priznana z odločbo.
Terjatve po 1. in 2. točki prejšnjega Odstavka zastarajo s pretekom rokov, ki so določeni v predpisih o zastaranju terjatev, Ti roki začnejo teči z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljeno, da
zavarovani osebi ne pripada izplačevani prejemek ali da ji pripada manjši (1. in 2. točka prejšnjega odstavka) oziroma od dneva, ko je bilo izvršeno zadnje nepravilno izplačilo (2. točka prejšnjega odstavka).
94.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo, invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovane osebe.
Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prvega odstavka tega člena delavec na delu ali v zvezi z delom je odgovorna organizacija oziroma družbenopolitična skupnost v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je bila bolezen, poškodba, invalidnost, telesna okvara ali smrt zavarfeva-ne osebe povzročena s kaznivim dejanjem.
95.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od organizacije ali delodajalca, če je zavarovančeva bolezen, poškodba, invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni obvezni ukrepi za varstvo pri delu, ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost občanov.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od organizacije ali delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilp delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega predhodnega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenega dela, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
96.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev, povzročene ji škode od organizacije ali delodajalca:
1'. če je škoda nastala zato, ker skupnost ni dobila podatkov ali ker je dobila neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev ali odmera pravice;
2. če je škoda nastala zato, ker niso bile izpolnjene zakonite ali s pogodbo prevzete obveznosti v zvezi z rehabilitacijo ali zaposlitvijo invalida ali zavarovanca, za katerega je bila ugotovljena nevarnost, da utegne postati invalid, ali kateremu je bil iz zdravstvenih razlogov določen za delo skrajšan delovni čas.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od zavarovanca, ki je po posebnih predpisih sam dolžan dajati določene podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.
Za povrnitev skupnosti povzročene škode je solidarno odgovoren tudi, kdor je kot priča dal neresnično izjavo, na podlagi katere je bilo komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo, če je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina do katere tisti, ki jo je dobival ni imel pravice ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
97.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati od organizacije ali delodajalca povrnitev izplačanega zneska, do katerega prejemnik ni imel pravice:
1.	če je bil znesek izplačan na podlagi nepravilnih podatkov za zavarovanca v prijavi o nastopu dela;
2.	če je bil znesek izplačan zato, ker ni bila prijavljena sprememba, ki vpliva na izgubo ali obseg zavarovančevih pravic, ali ni bil prijavljen zavarovančev izstop z dela, ali pa zato, ker je bila prijava vložena po predpisanem roku.
Zavarovanci, ki morajo sami vlagati prijave, morajo v primerih iz prvega odstavka tega člena tudi sami vrniti skupnosti nepravilno prejete zneske.
98.	člen
Če skupnost ugotovi, da ji je nastala škoda, zahteva od zavarovanca, organizacije ali delodajalca, da jo v danem roku povrne.
Če škoda ni povrnjena v roku, ki ga je določila skupnost, sme skupnost uveljavljati odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču.
99.	člen
V	primerih iz 94. člena in 2. točke prvega odstavka 96. člena tega zakona se šteje, da je imela skupnost škodo ne glede na to ali je bolezen, poškodbo, invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovane osebe povzročila organizacija, delodajalec, delavec ali kdo drug in ne glede na to, da so nevarnosti zajete z zavarovanjem po tem zakonu.
Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene skupnosti, se smiselno uporabljajo splošna pravila o povrnitvi škode oziroma predpisi o odgovornosti za nedovoljena dejanja in opustitve drugega in o odgovornosti za škodo od stvari ter posebna pravila ali predpisi o povrnitvi škode, če ne nasprotujejo določbam tega zakona.
100.	člen
Odškodnina, ki jo ima skupnost pravico zahtevati v primerih iz členov 93. do 97. tega zakona, obsega izplačane stroške in celotne zneske dajatev, ki jih izplačuje skupnost, in sicer:
1.	stroške za poklicno rehabilitacijo in ponovno zaposlitev delovnega invalida, kot tudi denarne dajatve, izplačane v1 zvezi s pravico do rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju;
2.	denarne dajatve, izplačane na podlagi priznane pravice do pokojnine.
V	zahtevku za odškodnino je lahko zajet celoten-znesek škode ali pa del škode, ki se nanaša na neko preteklo obdobje (na primer koledarsko leto).-
Kadar pomeni povzročena škoda obveznost skupnosti, da mora izplačevati trajne denarne dajatve (pokojnina, invalidnina, in dr.) lahko skupnost zahteva odškodnino v enem samem skupnem znesku. Ta znesek obračuna tako, da ustreza priznani pokojnini in. povprečnemu trajanju invalidske pokojnine oziroma družinske pokojnine, ne glede na starost tistega, ki naj pokojnino dobiva.
Pri ugotavljanju višine odškodnine po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena se ne upošteva vplačani prispevek in tudi ne pokojninska doba upravičenca oziroma tistega, po katerem so družinski člani pridobili pravico do pokojnine.
Skupnost s sklepom ugotovi povprečno trajanje in uživanje invalidske oziroma družinske pokojnine.
1 •:	'	Enajsti del
KAZENSKE DOLOČBE
101.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če zavarovancu, upokojencu ali organom skupnosti ne da podatkov ali pa da nepravilne podatke za ugotovitev osebnega dohodka, pokojninske dobe ali drugih dejstev,-ki so pomembna za ugotovitev pravic' iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali če prepreči ogled na samem kraju ali pregled poslovnih knjig in evidenc, ki se nanašajo na podatke v zvezi s tem zavarovanjem;
2.	če ne obdrži na delu delovnega invalida, ki ga je po zakonu dolžna obdržati na delu, oziroma če ga po usposobitvi ne sprejme znova na delo;
3.	če da nepravilne podatke oziroma listine in s tem omogoči zavarovani ali drugi osebi uživanje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ji po zakonu ali po statutu ne gre ali ne gre v takem obsegu;
4.	če za zavarovanca ne vloži prijave v zavarovanje oziroma letne prijave o njegovem osebnem dohodku, o zavarovalni dobi in o drugih podatkih ali če . vloži prijavo z nepravilnimi podatki;
5.	če ne vloži prijave o upokojencu, ki je nastopil
defoHI--------*-----------	, -	_; •----—r------
6.	če ne vloži v predpisanem roku prijave o nastopu delovnega invalida na poklicno rehabilitacijo, o izostankih in o presledkih med rehabilitacijo z razlogi za presledke ter o dnevu ko je bila rehabilitacija končana;
7.	če ne vloži v predpisanem roku prijave o vstopu delovnega invalida na delo, o osebnem dohodku za delovno mesto, na katerem je invalid zaposlen, o tem koliko časa invalid dela in koliko časa traja poln delovni čas, predpisan za delo, ki ga opravlja, o spremembah o osebnem dohodku in delovnem času, o premestitvi na drugo delovno mesto ter o izostankih z dela in o prekinitvi delovnega razmerja;
8.	če ne vodi ali če ne vodi v redu predpisane evidence o zavarovancih;
9.	če ne vplača v predpisanem roku zapadlega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali če-ne vplača celotnega zneska.
102.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če v nasprotju z določbami zakona premesti delovnega invalida na drugo delo ali mu določi drugačen delovni čas;
2.	če ne vodi ali če v redu ne vodi predpisanih evidenc o delovnih invalidih.
103.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če prijavo iz 4. točke 101. člena tega zakona vloži v preteku roka, ki je določen s predpisi, ali če vloži pnjavo, ki ni resnična.
104.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe oziroma delodajalec, ki stori kakšno dejanje iz 101., 102. in 103. člena tega zakona.
Dvanajsti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
105.	člen
Osebe, ki po 31. decembru 1972 nimajo lastnosti zavarovanca in takšne lastnosti tudi niso imele po 1. januarju 1965, pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko dopolnijo moški starost 65 let in ženske 60 let, če imajo najmanj 30 let (moški) oziroma 25 let (ženske) pokojninske dobe, ki so jo dopolnile kadarkoli.
Osebe, ki po 1. januarju 1965 niso imele lastnosti zavarovanca, postale pa so invalidi po 1. januarju 1973, pridobijo pravice po tem zakonu, če izpolnjujejo v zakonu predpisane pogoje. '
Družinski člani oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje oseba, po kateri uveljavljajo pravico do družinske pokojnine, ob smrti pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
106.	člen
Za upokojenca, ki je starostno pokojnino uveljavil kot delavec na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve po 61. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju pred izpolnitvijo splošnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je znova stopil v delovno razmerje, v katerem dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa, ali je začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, veljajo glede izplačevanja pokojnine določbe prvega odstavka 23. člena tega zakona.
107.	člen
Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o zavarovanju oseb, ki prestajajo v SR Sloveniji kazen zapora ali strogega zapora, za primer invalidnosti, ki nastane med prestajanjem kazni, so te osebe ne glede na državljanstvo zavarovane za invalidnost, ki je posledica nesreče ali poklicne bolezni na rednem delu.
Osebe iz prejšnjega odstavka imajo v primeru invalidnosti ali telesne okvare, ki nastane v okoliščinah iz prejšnjega odstavka, po odpustu s prestajanja kazni ustrezne pravice po tem zakonu, vendar nimajo pravice do nadomestila v zvezi z zaposlitvijo na ustreznem delu, izvzemši začasno nadomestilo, ko so s poklicno rehabilitacijo usposobljene za delo.
Določbi prejšnjih odstavkov veljajo smiselno tudi za mladostnike, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojno-pobpljševalni dom.
108.	člen
Zavarovancu, ki je prejšnje delovno razmerje ali drugo z njim izenačeno delo prekinil in v 6 mesecih postal član kmečke delovne zadruge, izseljencu, ki je v 6 mesecih po vrnitvi v SR Slovenijo postal član kmečke delovne zadruge in zavarovancu, ki je neposredno po demobilizaciji ali po odslužitvi kadrovskega
roka ali po končani strokovni usposobitvi postal član kmečke delovne zadruge, se 'v posebno dobo všteva čas, ko je v razdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959 delal v zadrugi, če mu je bil to edini ali glavni ■poklic in če v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona nastopi delo v organizaciji združenega dela ali se v tem roku prijavi'za zaposlitev službi zja zaposlovanje oziroma prijavi v zavarovanje po 7. členu tega zakona. Ob enakih pogojih se šteje ta čas v posebno dobo za družinsko pokojnino, če je zavarovanec umrl pred potekom 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
109.	člen
Določba 14. člena tega zakona se uporablja tudi za upokojence, upokojene po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1972.
Upokojencem, ki bodo zahtevali povečanje pokojnine po prejšnjem odstavku do 30. junija 1973, se pokojnina poveča od 1. januarja 1973, upokojencem, ki bodo zahtevali povečanje po 30. juniju 1973, se pokojnina poveča od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
110.	člen
Določba 41. člena tega zakona se uporablja tudi za osebe, katerih odškodninski zahtevki ob uveljavitvi tega zakona še niso bili pravnomočni rešeni.
111.	člen
Dokler izvršni sVet skupščine SR Slovenije ne določi primerov po drugem odstavku 9. člena in drugem odstavku 11. čleria tega zakona,'se tudi jjo 1. januarju 1973 uporabljajo predpisi, ki so veljali do 31. decembra 1972. ■
112.	člen	/
Dokler ne bo z republiškim zakonom določena pravica do poklicne rehabilitacije invalidnih otrok, se za poklicno rehabilitacijo invalidnih otrok zavarovancev tudi od 1. januarja 1973 dalje uporabljajo določbe temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
113.	člen
%
Sedanja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji nadaljuje delo kot skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po tem zakonu.
Skupnost prilagodi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.	,
114.	člen
Skupnost lahko za leto 1973 izjemoma določi, da se uporabljajo določbe statuta in drugih splošnih aktov skupnosti za nazaj od 1.. januarja 1973.
115.	člen
Družbeni dogovor iz 23, člena tega zakona mora biti sklenjen do .iTTrnarča 1973.
116.	člen
Organ skupnosti druge stopnje lahko dokončno odločbo, o ugotovitvi pokojninske dobe, zoper katero ni bila vložena pritožba, po nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni, če ugotovi, da je bil na podlagi
ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep ali da je bjl kršen materialni zakon.
Organ'iz prejšnjega odstavka lahko odpravi ali spremeni odločbo, ki je postala dokončna do 31. decembra 1972, v petih, letih od uveljavitve tega zakona.
117.	člen
Komisija, ustanovljena po uredbi o ustanovitvi komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 13-142/65), nadaljuje delo kot posebna komisija za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 36. in 41. Členu zveznega zakona.
118.	člen
Z 31. decembrom 1972 prenehajo veljati:
1.	zakon o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS, št. 10-85/65);
2.	zakon o pogojih za uveljavljanje in uživanje oskrbnin za vdovo, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine (Uradni list SRS, št. 10-87/65);
3.	zakon o izplačevanju začasne pokojnine ali invalidnine jugoslovanskim državljanom, ki so pridobili pravico pri tujem nosilcu socialnega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 20-88/65).
Z istim dnem se v SR Sloveniji prenehajo po 5. točki 11. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV—Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) uporabljati določbe temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66, 52/66, 12/67, 54/67, 15/71).
119.	člen
Ta za£:on začne veljati 1. januarja 1973, določba 23. člena pa se upr	. ;ia 1973.
Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije ha seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela
RESOLUCIJO
o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973
Izhajajoč iz temeljnih ciljev družbenega plana razvoja Jugoslavije in Slovenije za obdobje od 1971 do 1975 ter potrebe po nadaljevanju stabilizacije gospodarskih tokov in ekonomskih razmerij n- podlagi uveljavljanja samoupravnih odnosov kot sistema, ki vodi h gospodarski in socialni stabilnosti ter na osnovi dokumentov družbenopolitičnih organizacij ter sklepov republiškega in enotnega zbora delovnih skupnosti z dne 8. 11. 1972 in sklepov gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije z dne 7. 11. 1972, sprejetih ob obravnavi poročila o izvajanju politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1972 in o njenih osnovah in usmeritvah v letu, 1973, ter ob upoštevanju zveznih ukrepov in dogovorov na področju ekonomske politike, sprejema skupščina SR Slovenije resolucijo o družbenoekonomski politiki SR Slovenije za leto 1973 kot delovni dogovor o skupnih najogah. r	-	■
I.	IZPOLNITEV CILJEV IN RAZVOJNE POLITIKE V LETU 1972
1. Gospodarska gibanja v Jugoslaviji kažejo, da so bili za leto 1972 sprejeti cilji in naloge dosežene le, deloma zaradi občutnih odstopanj od sprejetih ciljev in nalog na posameznih področjih. Rast družbenega proizvoda, čeprav nekoliko nižja od lanske, je v začrtanih okvirih. Število zaposlenih je povečano za 160.000 novih delavcev, zmanjšano je zaposlovanje v tujini. Po daljšem obdobju smo dosegli presežek v plačilni bilanci, devizne rezerve znašajo okoli 700 milijonov dolarjev. Rast nerazvitih republik in SAP Kosovo je v glavnem nad povprečjem cele države.
Kljub tem pozitivnim dosežkom nismo odpravili nekaterih negativnih gibanj iz prejšnjega obdobja. Vprašanja deficitnega financiranja porabe so še vedno navzoča. Sedanja gibanja še ne vodijo k večjemu materialnemu in finančnemu ravnotežju. Ob povečanju nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem in povečanih strukturnih in stroškovnih neskladij, imamo tudi hitrejšo rast cen od načrtovane, inflacijskih gibanj torej še nismo uspeli obvladati in stabilizacije ne uresničujemo kot je bilo predvideno. Nelikvidnost je letos obsežnejša kot lani:, ena petina družbenega proizvoda se že realizira na osnovi upniških odnosov, izgube v gospodarstvu se povečujejo, prav tako nekrite investicije. Pojavljajo se novi viri nelikvidnosti: primanjkljaj v zveznem proračunu in neporavnane obveznosti družbenopolitičnih skupnosti. V zunanji trgovini je v zadnjih mesecih čutiti zmanjševanje izvozne konkurenčnosti.	•
Stopnja rasti industrijske proizvodnje se postopoma zmanjšuje. Podobna vprašanja se pojavljajo v prometu in gradbeništvu. Zaradi zmanjšane proizvodnje važnejših pridelkov in zakasnitve z jesensko setvijo je neugoden položaj v kmetijstvu.
Na pragu leta 1973 imamo torej še vedno odprte številne probleme. Kljub temu, da smo sicer dosegli nekatere pomembnejše rezultate ,na posameznih področjih, ki trenutno olajšujejo naš položaj, še nismo uspešno rešili nekaterih osnovnih vprašanj, niti učinkovito uresničili že sprejetih dogovorov in sistemske usmeritve.
Samoupravni družbeni odnosi se razvijajo prepočasi ob istočasni premajhni podpori procesom za večanje produktivnosti in spoštovanja zakonitosti. Vse to je vplivalo na ohranitev močnega administrativnega urejanja posameznih tokov družbene reprodukcije.
Kljub takim razmeram so bili doseženi tudi nekateri pozitivni rezultati v graditvi in izpopolnjevanju političnega in gospodarskega sistema z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem, zlasti na področju usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, sprejeli smo družbeni načrt razvoja Jugoslavije za obdobje 1971—1975, ter osnovne sistemske rešitve zlasti na nekaterih področjih kot so zunanjetrgovinski in devizni sistem, sistem cen, bančno kreditni in monetarni sistem, financiranje federacije, vzpodbujanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij. Prav tako se na nekaterih področjih pri usklajevanju temeljev sistema in politike obdavčenja organizacij združenega dela in obdavčenja občanov že uspešno uveljavlja .medrepubliško dogovarjanje. Vendar so-dosežki na področju ekonomskega sistema premajhni, da bi bistveno stabilizirali pogoje gospodarjenja.
2. V takih razmerah so se tudi v SR Sloveniji na-naljevala podobna gibanja z nekaterimi posebnostmi. Nominalno povečanje družbenega proizvoda znaša okoli 24 »/o, zaradi znatno hitrejše rasti cen od predvidene pa je realno povečanje le 6—7 °/o. Pri tem je industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1971 večja za okoli 8—90/o, kar je omogočil večji izvoz, saj smo izvozili za okoli tri ■ četrtine povečanega obsega proizvodnje. V kmetijstvu je proizvodnja za okoli 2 °/o večja kot v preteklem letu. Pomemben uspeh je preobrat v zunanjetrgovinskih tokovih. Izvoz blaga je več kot za četrtino večji od lanskega, uvoz pa je približno na lanskoletni ravni.- Skladnejša je tudi regionalna struktura blagovne menjave. V tretjem trimesečju je sicer opazno zniževanje rasti izvoza, vendar je v zadnjem trimesečju stopnja rasti spet nadpoprečno visoka. Drugače je pri uvozu: zaostajanje v prvem polletju je od avgusta dalje zamenjalo postopno naraščanje, ki je vse bolj izrazito proti koncu leta, kar je predvsem posledica zmanjšanja zalog in pomanjkanja reprodukcijskega materiala.
Zaposlovanje v družbenem sektorju je še vedno v znatnem porastu, tako da je število zaposlenih povečano za okoli 3,7 °/o, kar je znatno nad predvidenim, če smo povečanje realnega družbenega proizvoda ocenili na 6—7%>, je produktivnost tako porasla za okoli 3°/o, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih sedmih letih. Nominalni osebni dohodki so se povečali za okoli 19°/o, realni osebni dohodki na zaposlenega pa le za okoli 1%, ker je pretežni del nominalnega povečanja šel za kritje višjih življenjskih stroškov. Skupna osebna potrošnja prebivalstva raste hitreje in je v letu 1972 za okoli 5—6 °/o večja kot v preteklem letu. Na porast vpliva predvsem povečanje ostalih prejemkov občanov, nakazil iz tujine ter sorazmerno zmanjševanje varčevanja.
Splošna in skupna poraba družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti je v letu 1972 rastla v glavnem v predvidenih, čeprav preohlapno dogovorjenih okvirih.
Materialni dejavniki investicijske potrošnje kažejo, da je realen obseg investicij v osnovna sredstva v letu 1972 povečan za okoli 4<)/i>.
Stanje na trgu še vedno označuje neskladje med ponudbo in popraševanjem, tako po obsegu, še bolj po strukturi. Še vedno imamo dokaj visoko inflacijo in močan pritisk na cene. Povečanje cen bo v letu 1972 znašalo povprečno okoli 16 °/o, povečanje cen življenjskih potrebščin pa okoli 17 °/o. V takih pogojih bo stopnja inflacije prenesena v naslednje leto okoli 7 do 8«/o.
V letu 1972 nismo uresničili začrtane politike razbremenjevanja gospodarstva,' ker so bile dogovorjene obveznosti večje, kot v letu 1971. Zaradi povečanja zakonskih in pogodbenih obveznosti se reproduktivna sposobnost gospodarstva veča počasneje kot družbeni proizvod. Zaradi inflacije stroškov in cen ter zaradi nelikvidnosti naraščajo porabljena sredstva hitreje kot dohodek, tako da se zmanjšuje ekonomičnost in uspešnost gospodarjenja. Obseg nelikvidnosti je v letu 1972 večji kot v letu 1971. Izgube v gospodarstvu so narastle predvsem zaradi izgub v proizvodnji elektroenergije in v železniškem prometu.
Našteta vprašanja so v precejšnji meri posledica nedodelanega ekonomskega sistema in razmer v primarni delitvi dohodka ter netržnega ravnanja organizacij združenega dela in odraz strukturnih neskladij
v reprodukciji in v stopnji izpeljanosti samoupravnih družbenih odnosov v vseh njenih fazah. Vse to kaže, da še nismo uspešno rešili nekaterih osnovnih vprašanj, niti učinkovito uresničili že sprejetih dogovorov in sistemskih rešitev.
Kljub splošnim težavam v gospodarstvu. in družbi na enotnem jugoslovanskem prostoru, so bili v Sloveniji doseženi tudi nekateri pozitivni rezultati na področju gospodarskega in družbenega razvoja:
—	dosegli smo. prve rezultate pri uresničevanju ustavnih amandmajev v organizacijah združenega dela in' na posameznih področjih družbenih dejavnosti;
—	republika je tekoče spremljala razmere v gospodarstvu ter skupno z bankami in s skladom skupnih rezerv sodelovala pri odpravljanju kritičnih točk;
—	porabo smo obvladovali v globalu. Tako so se osebni dohodki gibali v skladu z ekonomsko politiko, pri čemer je bila tudi rast realnih osebnih dohodkov bistveno nižja od rasti delovne storilnosti; nadpovp-prečno pa so rasli realni osebni dohodki zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki ter socialne dajatve. Zgradili smo osnove politike dohodka ter končali priprave za uveljavitev novega davčnega sistema v prihodnjem letu;
—	nosilci' splošne porabe so se v glavnem držali
dogovorjenega, čeprav glede na razmere preohlapno določenega obsega rasti splošne porabe. Presežki dohodkov republiškega in občinskih proračunov ter republiške izobraževalne skupnosti se izločajo na poseben račun. Za delo družbenih dejavnosti smo ustvarili ustreznejše materialne pogoje hkrati z razvijanjem samoupravnih odnosov v skladu z ustavnimi amandmaji;	,	.	,
—	na podlagi akcijskega programa izvršnega sveta za odpravljanje neupravičenih socialnih razlik smo sprejeli prve ukrepe za uveljavitev sprememb v socialni politiki;
—	doseženi so bili določeni rezultati pri postopnem ustvarjanju boljših pogojev razvoja na manj razvitih območjih v SR Sloveniji. Začela se, je izgradnja mnogih gospodarskih in drugih objektov, ki bodo pospešili njihov razvoj. Republika je za stimulacijo gospodarskega razvoja dodelila 25 milijonov dinarjev, samoupravne interesne skupnosti pa so na podlagi specifičnih meril v svojih letnih programih omogočile hi- 1 trejši razvoj zlasti na področju infrastrukture, izobraževanja in socialnega varstva;
—	ob velikih poplavah in neurjih v severovzhodni Sloveniji je prišlo do široke akcije za hitrejše odpravljanje posledic, pri kateri se je pokazala velika solidarnost tako delovnih organizacij kot občanov celotne SR Slovenije;
—	uresničuje se večja vloga republike v skladu z ustavnimi amandmaji ter njena večja soodgovornost za oblikovanje in izvajanje politike v federaciji. Kljub splošno zaostrenemu finančnemu položaju v Jugoslaviji in Sloveniji, je republika izpolnjevala svoje obveznosti do federacije, v glavnem tudi do narodne banke Jugoslavije in sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosova.
II.	TEMELJNI CILJI IN POLITIKA RAZVOJA V LETU 1973
1. Pismo predsednika Tita in izvršnega biroja ter dejavnost zavestnih socialističnih sil v Sloveniji so prispevali k temu. da leto 1973 začenjamo v bolj ugod-
nem političnem razpoloženju in večji pripravljenosti za uresničevanje politične, gospodarske in socialne stabilizacije.
Cilji in naloge politike razvoja v letu 1973 izhajajo iz že .sprejetih razvojnih usmeritev, upoštevajoč številne pomembne usmeritve, dosežke in naloge za razvoj proizvajalnih sil ter za krepitev političnega in gospodarskega sistema na načelih samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov.
Številna vprašanja in vzroki gospodarske nestabilnosti neposredno pogojujejo stopnjevanje socialnih razlik, ki ne izhajajo iz aeia, ustvarjajo vzdušje splošne negotovosti, izkrivljajo merila o socialni pravičnosti in poslovni morali, vplivajo na pretirano potrošniško usmeritev ter vodijo k neracionalnim razvojnim odlo čitvam, špekulativnemu zadolževanju in' negospodarskemu ravnanju vseh družbenih dejavnikov. Zato moramo naloge stabilizacije in v tej zvezi ukrepe za odpravljanje njenih vzrokov ocenjevati z zornega kota družbenopolitičnih in ekonomskih posledic, ki jih tako stanje povzroča.
Leto 1973 bo odločilno za bistven preobrat k stabilizaciji gospodarskih gibanj, ponovni uveljavitvi načel družbene in gospodarske reforme ter tržno-pian-skemu samoupravnemu gospodarstvu. To bo v letu 1973 zahtevalo odrekanja, hkrati pa napore za večjo učinkovitost na vseh področjih naše dražbe. Od skupnih prizadevanj in uspehov je odvisen prehod na postopno uresničevanje osnovne usmeritve srednjeročnega plana razvoja SR Slovenije, da bi ob dinamični gospodarski rasti, stabilnosti in visoki delovni storilnosti ob koncu tega petletnega obdobja dosegli predvideno 6% rast življenjskega standarda in čedalje skladnejšega razmerja med gibanjem realnih osebnih dohodkov ih rastjo delovne storilnosti.
2. Upoštevajoč ta izhodišča in letošnje rezultate ter probleme razvoja, so temeljni cilji v letu 1S73 naslednji:
— Krepitev socialističnih samoupravnih odnosov in materialne osnove samoupravljanja.
Uspešno moramo razvijati temeljne organizacije združenega dela, izpopolniti njihovo notranjo organiziranost in odnose, ki temeljijo na sproščanju ustvarjalne pobude delavcev v združenem delu in njihovem aktivnem povezovanju ter vplivu na družbenoekonomski razvoj. Pospešeno je treba uresničiti ustavne amandmaje glede uveljavljanja samoupravnega povezovanja in urejanja položaja organizacij širšega družbenega pomena. Doseči je treba pretežno uveljavitev samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja na področju razširjehe 'reprodukcije, skupne porabe, usmerjanja osebnih dohodkov in še na drugih področjih. Republiško zakonodajo je treba pospešeno prilagajati ustavnim amandmajem in zahtevam učinkovite samoupravne ureditve družbenoekonomskih odnosov. Pospešiti je treba deetatizacijo; na področjih družbenih dejavnosti, skladov družbenopolitičnih skupnosti z nadaljnjim razvijanjem samoupravnih interesnih skupnosti in drugih oblik podružbljanja teh področij. Krepitev samoupravnih družbenih odnosov na vseh področjih pomeni pogoj za doseganje ciljev stabilizacije; razvoj teh odnosov je lahko uspešen samo v pogojih stabilnega in uravnoteženega gospodarskega razvoja.
— Odločna usmeritev k politiki stabilizacije, k bistvenemu izboljšanju ponudbe na tržišču in k obvladovanju povpraševanja ter vsestranskemu varčevanju in učinkovitosti na vseh področjih.
Temu bodo podrejene druge usmeritve in aktivnosti nosilcev samoupravljanja in družbenopolitičnih skupnosti. Zagotoviti moramo počasnejšo in obvladano rast cen in še zlasti življenjskih stroškov, v okviru porasta cen pa postopno odpravljati večja nesorazmerja. Vse napore je treba usrfteriti v ohranitev čimbolj dinamične rasti proizvodnje in izvoza, aktivno reševanje vprašanj materialnih bilanc, založenosti trga in potrebnih blagovnih in finančnih rezerv gospodarstva. Odločilnega pomena pri tem je dosledno izvajanje ukrepov za odpravljanje vzrokov čezmernega medsebojnega zadolževanja in za sanacijo sedanjega stanja, ukrepov za preprečevanje porabe brez zagotovljenega dejanskega pokritja in prilagajanje rasti osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe. halogam stabilizacije.
— S krepitvijo akumulacijske sposobnosti bistveno izboljšati 'likvidnost organizacij združenega dela in uresničevati politiko investicij, predvideno s srednjeročnim planom.
Izvajanje sprejetih načel stabilizacije bo okrepilo akumulacijsko sposobnost gospodarstva, zato bo mogoče v sorazmerno krajšem času izboljšati likvidnost z usmeritvijo akumulacije v krepitev trajnih obratnih sredstev. To bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo širitev in modernizacijo proizvodnje na načelih racionalnega zaposlovanja, večjega dohodka usposobljenosti za izvoz, odpravljanje strukturnih neskladij s skupnimi naložbami v nujne infrastrukturne objekte na področju energetike in prometa, v razvoj surovinskih osnov, v stanovanjsko izgradnjo, ki naj temelji na pospešenem razvoju njene 'materialne in produkcijske osnove. V celoti je treba voditi tako politiko prispevkov in davkov, da se bo povečala akumulativna sposobnost gospodarstva.
Višjo gospodarsko rast moramo zagotoviti s povečanjem in izboljšanjem strukture investicijskih vi a-, ganj v proizvodne kapacitete, postopke, kadre in raziskovalno delo ob racionalni in optimalni uporabi obstoječih proizvodnih zmogljivosti.
— Uresničevanje socialne pofitike.
Za izpolnjevanje akcijskega programa na področju socialne politike bo zaradi stabilizacije in omejitev splošne in skupne porabe potrebna večja odgovornost pri izpolnitvi posameznih nalog na tem področju.
Treba je predvsem odpravljati vzroke neupravičenih socialnih razlik, ki ne izbirajo iz dela. K takim razlikam v veliki meri prispeva tudi visoka stopnja inflacije, zato bodo povečani napori za stabilizacijo tudi prispevek k odpravljanju neupravičenih socialnih razlik.
V družbenih dejavnostih je treba uresničevati načela socialistične vzajemnosti in solidarnosti ter dati prednost kritju skupnih potreb. Uresničevati je treba prioritetne naloge, ki so zastavljene za posamezne dejavnosti v naslednjih poglavjih.
— Izpolnitev prednostnih nalog v razvoju izobraževanja.
Močneje mora priti do izraza razvojni interes gospodarstva za . širjenje mreže strokovnega izobraževanja in njegovega prilagajanja potrebam gospodarskega razvoja. Povezanost interesov gospodarstva z uspešnim in racionalnim razvojem strokovnega šolstva se mora odraziti tudi v ustreznih naložbah gospodarstva na tem področju.
Prav tako je potrebno bolj povezati interese znan-stveno-raziskovalnega dela s potrebami gospodarstva'
in na tej osnovi zagotoviti dodatna sredstva za razširjenje te dejavnosti.
3.	Temeljne usmeritve razvoja bomo uresničili le s krepitvijo vloge neposrednih proizvajalcev in organizacij združenega dela in njihovim večjim vplivom v procesu . reprodukcije ter pri razreševanju širših skupnih nalog in ciljev razvoja z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem.
Ponovna uveljavitev načel družbene in gospodarske reforme mora temeljiti predvsem na ekonomskih ukrepih in sistemskih rešitvah dolgoročnega značaja ter na usklajenih pogojih gospodarjenja na enotnem trgu in mora organizacijam združenega dela zagotoviti stabilne in jasne pogoje poslovanja.
Ob doslednejši stabilizaciji v letu 1973 bodo pogoji gospodarjenja bolj zaostreni, kar bo vplivalo na stopnjo gospodarske rasti. Zaradi tega je potrebna večja aktivnost vseh subjektov gospodarjenja znotraj organizacij združenega dela, ki bodo zato, da dosežejo optimalno rast proizvodnje, morali izkoristiti vse možne notranje rezerve in še posebej težiti k zmanjševanju vseh stroškov. Vsaka organizacija združenega dela mora izdelati podroben program za zmanjševanje stroškov in povečanje učinkovitosti. Skrb za varčevanje, za večjo proizvodnjo, delovno storilnost in za večjo akumulacijo mora biti glavna naloga vsega gospodarstva in vseh družbenih dejavnosti.
4.	Osnovni materialni okviri razvojne politike za leto 1973, s katerimi naj bi zagotovili uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog, so naslednje okvirne stopnje rasti:
1972	1973
1971	1972
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva
—	realno	7
—	nominalno	24
Industrijska proizvodnja	9
Izvoz blaga in storitev	20
Zaposlenost v družbenem sektorju 3,7 Storilnost v družbenem sektorju	3
Sklad osebnih dohodkov — nominalno 23
6,5
18
8
13 2 4
14
Ob takih osnovnih materialnih okvirih razvoja, bo realni osebni dohodek na zaposlenega, ki je v letu 1972 v primerjavi z letom 1971 porastel za približno 1 %> v letu 1973 ostal v poprečju na ravni iz leta 1972. Pri tem je realno pričakovati, da se bodo v večjem odstotku zvišali nižji osebni dohodki in osebni dohodki organizacij združenega dela, ki bodo dosegale večjo produktivnost dela.
5.	Kljub odločnejši usmeritvi k stabilizaciji gospodarskih gibanj bodo v letu 1973 rastle cene izdelkov in storitev na tistih področjih, kjer so izrazito neusklajene. Poleg tega bo, ob povečanem obsegu ekonomske menjave s tujino, na gibanje cen pri nas vplivala tudi rast cen v 'drugih državah, predvsem ■ v Zahodni Evropi. Zato moramo v letu 1973 še vedno računati s sorazmerno visoko stopnjo rasti cen. Splošna raven cen bo predvidoma za okoli 11 % večja od povprečja v letu 1972. raven cen življenjskih potrebščin pa predvidoma za okoli 12 “/o..
6.	Bistveni sestavni del politike ekonomskega razvoja v letu 1973 je zadržati relativno dinamiko gospodarske rasti ob bistveno zmanjšani inflacijski stopnji. Ob manjšem notranjem povpraševanju pa moramo z
izvozom, krepitvijo založenosti trga in oblikovanja rezerv kakor tudi s kreditiranjem prodaje, zagotoviti čimboljSo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Bistveno manjša rast. osebnih dohodkov od rasti družbenega proizvoda in omejitve v skupni in splošni porabi naj bi zlasti v prvi polovici leta omogočila lažje in hitrejše prilagajanje gospodarstva pogojem, kakršne zahtevajo sprejeti ukrepi za trajno ohranitev likvidnosti. Krepitev materialne osnove gospodarstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo bo ustvarila pogoje za predvideno povečanje zaposlenosti, modernizacijo sredstev za proizvodnjo in uspešnejše gospodarjenje, pa tudi za povečanje delovne storilnosti in s tem hitrejšo rast življenjskega standarda.
III.	SMERNICE IN PROGRAM URESNIČEVANJA ZASTAVLJENIH CILJEV
1.	Naloge, ki so pred celotno družbo kot tudi pred . delovnimi skupnostmi v gospodarstvu in družbenimi dejavnostmi ter družbenopolitičnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zahtevajo odločna prizadevanja pa tudi odrekanja za njihovo uresničitev, kar nam bo v naslednjih letih omogočilo ugodnejše pogoje za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj.
Pri stabilizaciji se moramo opreti na lastne moči in notranje rezerve,- ki so na vseh področjih. Iskati rešitve le v povečanju cen in pričakovanju državnih ukrepov je v nasprotju s stabilizacijskimi napori. Zato 'moramo vsi kar največ prispevati k naporom za večanje storilnosti in poslovnosti ter za doseganje začrtane stopnje stabilnosti v našem razvoju, '
Pri uresničevanju spbejete politike bo potrebno še zlasti skrbeti za dosledno uveljavitev odgovornosti vseh nosilcev družbenih funkcij.
Zagotoviti moramo spoštovanje zakonitosti s strani organizacij združenega dela, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti ter posameznikov.
2.	Organizacije'združenega dela se morajo čimpre-je organizirati tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah postali dejanski nosilci procesa celotne družbene reprodukcijfi. Organizacije združenega dela in njihova združenja ter drugi morajo temu smotru brez odlašanja ustrezno spremeniti in prilagoditi svojo notranjo organizacijo.
Organizacijo in delovanje gospodarske zbornice je • treba čimpreje prilagoditi zahtevam ustavnih amandmajev tudi ob upoštevanju regionalnih vidikov organiziranja.
Samoupravno organiziranje in integracijski procesi morajo zajeti vse organizacije združenega dela v gospodarstvu. Le tako bo možen bolj smotern in hitrejši razvoj SR Slovenije. Za, pospešitev teh procesov bo republika sprejela tudi določene stimulativne ukrepe. Procese povezovanja in ofelikovanja samoupravnih razmerij med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi, kot so elektrogospodarstvo, banke, trgovina, zunanja trgovina, žavarovalstvo, stanovanjske delovne'organizacije ip .še nekatera druga področja je treba posper šiti ter te , dejavnosti hitreje prilagajati ustavnim amandmajem.	1
Z vSemi sistemskimi spremembami in pri oblikovanju tekoče ekonomske politike moramo na vseh ravneh zagotoviti takšna delitvena razmerja celotnega dohodka in presežka dela, ki bodo povečala delež
združenega dela v delitvi in s tem krepila vpliv delavskega razreda na celoten družbenoekonomski razvoj.
Z institucionalnimi rešitvami — od samoupravnih dogovorov do ustreznih predpisov — kakor tudi s političnim delom, moramo uveljaviti vse tiste oblike delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, ki pomer nijo podružbljanje teh področij in enakopravno odgovornost vseh, ki sodelujejo v upravljanju samoupravnih interesnih skupnosti, za njihovo politiko in financiranje. V. okviru danih možnosti moramo že sedaj predvideti predloge takšnih rešitev, ki bodo omogočile uvajanje delegatskega sistema na teh področjih.
Okrepiti je treba, sodelovanje in soodgovornost republike ža oblikovanje in izvajanje splošne jugoslovanske politike ter delo republiških organov usmeriti v trajno ustvarjalno sodelovanje pri določanju skupne politike z medrepubliškim dogovarjanjem in sporazumevanjem. Pri tem pa moramo zagotoviti širši vpliv in odgovornost družbenih in gospodarskih dejavnikov za oblikovanje republiških stališč.
3.	Temeljne organizacije združenega dela morajo dvigniti delovno storilnost z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih ter dati večji poudarek boljši in racionalnejši organizaciji poslovanja ter modernizaciji proizvodnje.
V letu 1973 moramo pospešeno razreševati strukturne probleme gospodarskega razvoja. Glede na predvidevanja družbenega plana razvoja SR Slovenije _a obdobje 1971—1975 zaradi neustreznega . položaja teh. dejavnosti v primarni delitvi dohodka celotnega gospodarstva občutno zaostaja razvoj energetike in prometa/zlasti izgradnja elektroenergetskih objektov in modernizacija železniškega prometa ter proizvodnja surovin in reprodukcijskega materiala. SR Slovenija mora do konca leta 1973 opredeliti .prometno politiko na obmo'čju republike in v njenem okviru r.ešiti tudi sistem financiranja prometne infrastrukture.
Na področju kmetijstva je' treba največji poudarek dati povečevanju proizvodnje, kar bo med drugim prispevalo k zmanjšanju neskladij med. ponudipo in povpraševanjem na domačem trgu ter ustvarilo materialno podlago za hitrejše uveljavljanje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. To zahteva aktiviranje obstoječih proizvodnih zmogljivosti v družbenem sektorju ter širjenje kooperacije kot sistema skupnega načrtovanja proizvodnje in razvoja kmetijske dejavnosti. Hkrati je treba v proces splošne modernizacije kmetijstva in gozdarstva pospešeno vključevati zasebno kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
Pri vsem tem bb posebnega pomena dosledno izvajanje ustavnih amandmajev ter sprejetih in predvidenih predpisov £ področja ^ kmetijstva, ki urejajo samoupravni položaj kmetov in delavcev, zaposlenih v družbeni proizvodnji. Prav tako je . treba v letu 1973 nadaljevati z izgradnjo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja primarne proizvodnje, predelave in trgovine' zlasti na področju živinoreje, sadjarstva in vinogradništva.
4.	Za usklajevanje notranje potrošnje z materialnimi možnostmi 'je treba v delitvi družbenega proizvoda uveljaviti naslednja načela:
— celotna poraba mora biti znatno manjša od ustvarjenega družbenega proizvoda;
—	nominalni osebni dohodki morajo rasti bistveno počasneje od predvidenega nominalnega dohodka, realni osebni dohodki pa počasneje kot delovna storilnost;
—	skupni nominalni porast sredstev za osebno, splošno in skupno porabo mora biti znatno manjši od nominalne rasti družbenega proizvoda;
—	prednost ima poravnava dospelih obveznosti, kritje morebitnih podražitev investicij in sanacija drugih vzrokov nestabilnosti;
—	gospodarstvu moramo zagotoviti povečan delež v delitvi družbenega proizvoda;
—	povečati moramo delež investicijskih vlaganj v strukturi končne porabe ter izboljšati strukturo vlaganj v skladu z zasnovo srednjeročnega načrta SR Slovenije in SFRJ.
5.	Delovne organizacije z blokiranim računom morajo izdelati in dosledno izvajati konkretni sana-' cijski program ukrepov za čimprejšnjo normalizacijo svojega poslovanja. Zlasti morajo pretehtati in konkretno opredeliti ukrepe za večjo racionalnost proizvodnje, možnosti notranjega'posojila zaposlenih za povečanje obratnih Sredstev ali za kritje izgub, tter možnosti za pritegnitev poslovnih partnerjev, upnikov in poslovnih bank ter sklada skupnih rezerv za sanacijo njihove likvidnosti.
Na podlagi sprejetih predpisov morajo družbeni dejavniki, zlasti organizacije združenega dela v svojem poslovanju zagotoviti: stalno vzdrževanje polne lastne likvidnosti; realno vrednotenje zalog in terjatev; realnejšo amortizacijo poslovnih sredstev; dopolnjevanje trajnih virov obratnih sredstev, najmanj v obsegu povprečnih letnih zalog vseh vrst; sanacijo izgub in drugih vzrokov nelikvidnosti ter zagotavljanje dejanskega kritja investicijskih obveznosti.
6.	Nosilci investicijske politike morajo v prihodnjem "letu z obsegom nT^ilrukturo investicij zagotoviti postopno odpravljanje . strukturnih neskladji, tako v gospodarski infrastrukturi in v primarni proizvodnji, kot na področjih družbenih dejavnosti ter polno kritje tekočih in novih investicijskih projektov. To je mo-goce uresničiti s povečanjem dohodkh in doslednim izpolnjevanjem predpisov, ki onemogočajo uporabo kratkoročnih kreditov za .investicije v osnovna sred-stva, preprečujejo financiranje novih investicij pred poravnavo tekočih' obveznosti in dospelih anuitet, ter določajo okvire investicijske obveznosti družbenopolitičnih skupnosti. Nosilci investicijskih odločitev morajo skrbeti za večjo gospodarnost'naložb. in_ za racig-nalnejšo uporabo investicijskih sredstev v gospodarskih in družbenih dejavnostih.
7.	Razvojna politika za leto 1973 umirja rast zaposlenosti na ’ okoli 2 “/o. kar pomeni 13 do 14 tisoč novih delovnih mest v družbenem in zasebnem sektorju. Takšna . stopnja omogoča zaposlitev celotnega dotoka šolske mladine ter v določenem obsegu tudi
‘zaposlitev delavcev, ki se vračajo iz tujine oziroma delavcev iz ostalih področij Jugoslavije. Delavcem, ki zaradi zaposlitve, spremenijo kraj bivanja, bo treba zagotoviti osnovne življenjske pogoje.
Uresničitev začrtanih družbeno-gospodarskih ciljev in izpolnjevanje te resolucije bo v letu 1973 možno W z uveljavitvijo strokovnosti, znanja in izkušenj zaposlenih kadrov,. kakor tudi novih kadrov in nadaljnjim usmerjanjem štipendijske politike, ter omogočanjem večjega in racionalnejšega vključevanja mladine, zlasti delavske in kmečke, v srednje in visoko izobraževanje.
8.	V samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bo potrebno vgraditi določila, s ka-terimi bo zagotovljena uresničiTev ciljev tega doku> menta. 'da bodo sredstva za osebno m skupno porabo v TOZD rasla počasneje od dohodka za delitev. Sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bomo dopolnili na podlagi ustavnih amandmajev in dosedanjih izkušenj s spremembo zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
K^lknlaiiviiih—osebnih dohodkov po dosedanjih družbenih dogovorih ne_ bomo valorizirali v začetku leta 1973. _Na podlagi sprememb omenjenega zakona bodo v skladu z določbami noveliranega zakona spremenjeni družbeni dogovori. S posebnim zakonom, kot. stalnim sistemskim ukrepom za uresničevanje ekonomske politike, bo zagotovljeno gibanje bruto osebnih dohodkov v skladu z rastjo dohodka tako, da bo vsaka organizacija združenega-Sela doTTočlek Uelila v skladu s tem predpisom, katerega glavni namen je. zagotoviti takšno gibanje delitve dohodka, ki bo v skladu z. dogovorjenimi ngčeli in merili o družbeno priznani vrednosti vloženega dela.
9.	Za uresničevanje razvojnih ciljev na osnovi vza-
jemnosti in solidarnosti je treba na področju družbenih dejavnosti uveljaviti neposredno družbeno dogo-v ar j anje in samoupravno sporazumevanje med občani , in delavci na teh področjih in s tem zagotoviti potreb-na*~sredstva za prioritetne naloge. TV okvirutakega neposrednega dogovarjanja in sporazumevanja je potrebno nadaljevati z izpolnjevanjem doslej sprejetih programskih nalog na področju zdravstvenega varstva občanov in akcijskega programa za^jmanjšanje ■ so- ... cialnih rizlik. ~~~	•
. — Postopno moramo zagotoviti potrebne pogoje za uresničevanje enakih pravic delavcev in kmetov iz zdravstvenega varstva in za uveljavljanje enotnega zdravstvenega varstva in za sanacijo bolnišnične in osnovne zdravstvene službe, kar naj bi skupnosti uresničile v tem prehodnem letu predvsem s prispevkom zavarovancev pri financiranju zdravstvene dejavnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti; urediti odnose med proizvajalci zdravil in zdravstveno dejavnostjo, zlasti pri uvozu in določanju cen zdravilom; podrobno preučiti socialne, medicinske in finančne učinke neposredne ' diferencirane udeležbe pri plačilu nekaterih zdravstvenih storitev. Izdelati je treba srednjeročni program zdravstvenega varstva in z družbenimi dogovori tqr samoupravnimi sporazumi zagotoviti pogoje za izvajanje obveznih oblik zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na krepitvi preventivnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva v skladu s stališči skupščine SR Slovenije.
Skupnosti zdravstvenega zavarovanja naj v prihodnjem letu težijo k postopnemu izenačevanju pravic med regijami. Proučiti moramo sistem obračunavanja zdravstvenih storitev ter izvajanja nadzorstva nad zdravstvenim varstvom.
— Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je treba med letom 1973 postopno v skladu z realnimi možnostmi izpeljati določila zakona, zlasti usklajevanja pokojnin in invalidnin s porastom življenjskih stroškov.
Opraviti je treba potrebne analize za usklajevanje pokojnin z dvigom družbene produktivnosti dela
in za usklajevanje pokojnin, odmerjenih v različnih časovnih obdobjih, ter predvideti ukrepe za realizacijo teh 'usklajevanj v letu 1974.
Posebno skrb je treba posvetiti uresničevanju ustavnih dopolnil in razvijanju delegatskih odnosov v organizaciji samoupravljanja skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter v skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.
— V letu 1973 bo treba uresničevati srednjeročno programsko usmeritev otroškega varstva in sklepe o omilitvi socialnih razlik; povečati število otrok (starih 3 leta in ob vstopu v šolo), ki bodo zajeti v sistematične zdravstvene preglede; povečati število otrok v dnevnem varstvu; razširiti oblike družbenega varstva prizadetih otrok; izenačiti vse otroke v socialni zakonodaji.
— Za uresničevanje politike na področju socialnega varstva bo v letu 1973 potrebno sprejeti zakon o samoupravnih interesnih skupnostih in o samoupravnem urejanju celotnega področja socialnega varstva; ustrezno organizirati kadrovsko in materialno okrepiti socialne službe; razširiti in dopolniti družbeni dogovor o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih pomoči; organizirati in usmeriti socialne službe k hitrejšemu reševanju novih socialnih vprašanj, ki nastajajo zaradi migracije prebivalstva iz podeželja v industrijska središča in dotoka delavcev iz drugih republik ter socialnih vprašanj družin zdomcev.
— Na področju varstva vojaških vojnih invalidov in borcev NOV bo potrebno sprejeti medobčinske dogovore za varstvo kmetov borcev. Republiška dopolnilna sredstva k sredstvom občin je treba ustrezno valorizirati v skladu z možnostmi; sprejeti je treba dokončne odločitve o vsebini in o obsegu, pravic prekomorskih borcev v skladu s pravicami drugih kategorij borcev NOV. SR Slovenija bo za ureditev varstva vojaških vojnih invalidov in borcev NOV v okviru svoje pristojnosti sprejela ukrepe za uresničitev dopolnilnega varstva teh kategorij.
— Odločilen prispevek k odpravljanju vzrokov socialnega razlikovanja bodo stabilizacija, zmanjševanje inflacije in nelikvidnosti ter učinkovito delovanje davčnih služb na podlagi navedene zakonodaje, zemljiška in stanovanjska' zakonodaja, odpravljanje nesorazmerij v primarni delitvi, izpopolnitev sistema usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov ter predpisi o osebnem delu.
10.	Na področju treba pospešeno nadaljevati s procesom podružbljanja polrtlke in izvajanjenTnačel gospodarske reforme. Zato bodo ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bodo v samoupravni krog zajele tudi tiste dele .stanovanjskega gospodarstva, kjer samouprava doslej ni bila razvita. Prizadevanja za hitrejše večanje obsega stanovanjske gradnje je treba usmeriti tako,,jja bodo na .prvem mestu, gradnja stanovanj za delavce, in druge oblike zmanjševanja doslej neupravičeno ve-likih socialnih razlik na tem področju. Stroškovne stanarine moramo uvajati postopno, upoštevajoč njihov vpliv na raven življenjskega standarda.
Zato moramo podpreti usmerjeno gradnjo, racionalizacijo gradnje in modernizacijo industrije gradbenega materiala ter opreme. Na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je treba okrepiti samoupravljanje, samoupravno povezovanje, poslovno združevanje in integracijo temeljnih organizacij združenega dela, kar bo vse prispevalo k povečevanju stanovanjskega in komunalnega standarda občanov, ra-
cionalnejšemu gospodarjenju ter sodobnejši organiza- f ciji dela in poslovanja. Z ustanavijaniepi samouprav-nih stanovanjskih skupnosti bo povečan in razširjen vpliv neposrednih interesentov, delavcev in obča nov ) pri usmerjanju graditve in pri gospodarnejšem uorav-Ijanju s stanovanjskim skladom.
11.	Zagotavljati je treba marksistično idejnost po- v uka v izvajanju učno-vzgojnih programov ter načrtno stalno idejno izobraževati učno-vzgojni kader. S sistematskimi ukrepi moramo odpraviti vertikalno zaprtost šolskega sistema, dopolniti mrežo srednjih šok in izboljšati delo službe poklicnega usmerjanja.
Z družbenim dogovordm je treba zagotoviti obnovo in povečanje zmogljivosti za 3.350 sedežev v srednjih šolah ter za 1.000 ležišč v domovih, pri čemer imajo prednost šole in oddelki za vzgojo učnega kadra. Na vseh stopnjah je treba zmanjšati osip z izboljšanjem kadrovske strukture učiteljev, posodobljenjem učnih programov in večjim vključevanjem otrok v dopolnilni pouk. Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi je treba omogočiti pospešeno vključevanje predšolskih otrok v vzgojno-varstvene zavode in v malo šolo.
V	okviru republiškega sekretariata za delo je treba organizirati strokovno službo za stalno in celovito načrtovanje potreb in izobraževanja strokovnih kadrov, za spremljanje nomenklature poklicev in proučevanje sistemizacije delovnih mest. Ustanoviti moramo republiški koordinacijski organ za kadrovsko politiko, družbeno verifikacijo nomenklature poklicev, pregled sedanje klasifikacije poklicev .in sistemizacije delovnih mest, ter ustrezno prilagoditev sistema rednega in dopolnilnega izobraževanja.
Sprejeli je treba družbene dogovore o kadrovski politiki za področje občin, regij in republike; dogovore med nosilci izobraževanja in uporabniki kadrov ter hitreje ustanavljati posebne izobraževalne skupnosti za srednješolsko in visokošolsko izobraževanje, tako da bodo pri odločanju sodelovali vsi dejavniki, ki imajo neposreden interes za vzgojnoizobraževalno delo.
V	okviru kadrovske politike naj organizacije združenega dela v letu 1973 zagotovijo pospešeno izobraževanje zaposlenih delavcev ter v izobraževanje ob delu vključijo: v poklicne šole vsaj 15.000 zaposlenih delavcev, v srednje tehnične in podobne strokovne šole pa 5.000 delavcev (vključno z delavskimi šolami), v višje in visoke strokovne šole pa 1.000 delavcev. Izdelati je treba sistem stalnega izobraževanja v okviru visokega in srednjega šolstva, delavskih univerz in drugih izobraževalnih centrov in omogočiti delavcem z nedokončano osemletko njihovo poklicno došolanje.
Raziskovalno skunnost Slovenije je treba preosno-vati v samoupravno interesno skupnust raziskovalcev' in uporabnikov raziskovalnega dela ter prek nje na načelih marksizma in znanstvenega socializma usmerjati nadaljnji razvoj znanosti in'njenega neposrednega povezovanja s proizvodnjo in družbeno prakso; izdelati je treba javno evidenco raziskovalne opreme in na tej podlagi sistem njene 'racionalne uporabe in dopolnjevanja, pri čemer naj bi bila dostopna vsem zainteresiranim porabnikom: izgrajevati je treba racionalen in učinkovit sistem informacijskih centrov.
Ustrezno je treba dopolniti sistem podiplomskega študija ter nadaljevati s specializacijo kadrov doma in v tujini; spremeniti patentno, davčno in drugo zakonodajo tako, da bo bolj kot doslej vzpodbujala racio-nalizatorstvo, izumiteljstvo, novatorstvo ter uvajanje
'/
/
raziskovalnih dosežkov v proizvodno dejavnost ter povečala odgovornost za prenašanje dosežkov raziskovalnega dela v prakso.
12.	Sprejeti je treba srednjeročni program kulturnih dejavnosti, ki naj zagotovi večjo kakovost pri razvijanju vseh kulturnih dejavnosti, zlasti pri množičnih občilih, ga načrtno uresničevati z družbenimi dogovori med kulturnimi in drugimi zainteresiranimi družbenimi dejavniki ter vzpodbujati umetniško ustvarjalnost, povečati podporo varovanju nacionalne kulturne dediščine; izdelati program sistematične kulturne vzgoje mladine in omogočiti dostopnost mladinskega tiska vsem otrokom; uveljavljeni bodo sistemski ukrepi za ureditev položaja informativno-politič-nega in mladinskega tiska. V okviru programov kulturnih skupnosti bo treba krepiti kulturno delo 'z zamejskimi Slovenci, z začasno zaposlenimi v tujini ter kulturne stike z drugimi' jugoslovanskimi narodi in tujino. %
Začeti je treba urejati aktivno zdravstveno varstvo športnikov in športno medicinsko službo, oblikovati program in predlog izgradnje telesnokulturnega centra Slovenije za šolanje strokovnih kadrov in pripravo športnikov; ter urediti status športnikov in strokovnih kadrov v tekmovalnem in vrhunskem športu. Poiskati moramo stabilnejše vire za sofinanciranje visokogorskih planinskih postojank in poti. V okviru šolske telesne vzgoje je treba dati poudarek uveljavitvi novih učnih načrtov in metod za ustreznejše razvijanje sposobnosti ter utrditvi vloge šolskih športnih društev v vzgojnoizobraževalnem sistemu.
13.	Za povečanje učinkovitosti državnih organov bo v letu 1973 potrebno kadrovsko izpopolniti upravne organe, zlasti inšpekcijske službe ter~pravosočrhe orga-ne, posebno pozornost pa posvetiti ne kFstrokovnim ampak tudi moralno-političnim kvalitetam teh kadrov, poskrbeti za boljše strokovno in idejno-politično izpopolnjevanje delavcev in uvajanje sodobnih delovnih metod ter sprejeti ukrepe za izboljšanje materialnega stanja uprave in pravosodja, vključujoč pri tem reševanje stanovanjskih vprašanj.; izboljšati sod.elovanje republiških organov z, občinskimi in zveznimi upravnimi organi ter upravnimi organi drugih republik in pokrajin.
Se posebej je treba zagotoviti pogoje za kadrovsko, strokovno in tehnično usposabljanje organov državne in javne varnosti za opravljanje njihovih nalog, upoštevajoč varnostne zahteve ter določila novega zakona o notranjih zadevah. V ta namen moramo povečati dopolnilna sredstva za modernizacijo tehnične opreme in izobraževanje ter valorizirati že sprejete odloke o zagotavljanju posebnih namenskih sredstev.
14.	SR Slovenija bo v letu 1973 nadaljevala s pospeševanjem razvoja manj razvitih območij v skladu s srednjeročnim družbenim načrtom. Za spodbujanje gospodarskih vlaganj in poslovnega sodelovanja med delovnimi organizacijami bo namenila 30 milijonov dinarjev, predvsem ža beneficiranje obrestne mere bančnih kreditov za gospodarske naložbe, razen tega pa tudi za sofinanciranje izdelave investicijskih in r ' ojnih programov ter projektov, pomembnih za gospodarski in socialni razvoj manj razvitih območij.
Pri postopnem ustvarjanju boljših razvojnih pogojev bodo samoupravne interesne, skupnosti na podlagi specifičnih meril in v skladu s svojimi srednjeročnimi in letnimi načrti nadaljevale z vlaganji na manj razvitih območjih, pri čemer bodo poleg enajstih manj
razvitih občin upoštevale tudi širši teritorialni obseg manj razvitih območij.
IV.	GLOBALNA RAZMERJA V DELITVI DOHODKA V GOSPODARSTVU IN OKVIRI ZA SPLOŠNO IN SKUPNO PORABO
1.	Realnejše vrednotenje zalog in terjatev v poslovnem uspehu organizacij združenega dela bo v letu 1972 in 1973 vplivalo na znižanje razpoložljivega dohodka organizacij združenega dela, Razen tega bodo organizacije združenega dela morale dopolniti vire svojih obratnih sredstev. Zaostreni bodo kriteriji likvidnosti in sposobnosti za investicijska vlaganja. Take neodložljive naloge stabilizacije v gospodarstvu bodo pomembno vplivale na pogoje gospodarjenja, zato je nujno, da omejimo družbene obveznosti gospodarstva na raven, ki bo nižja od rasti dohodka organizacij združenega dela.
2.	Delitev celotnega dohodka na del, s katerim razpolagajo organizacije združenega dela in na del, ki ga po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter zakonih izločajo za splošne družbene potrebe, mora zagotoviti bistveno nižjo rast družbenih obveznosti gospodarstva od rasti celotnega dohodka. S počasnejšo rastjo družbenih dajatev in s tem izboljšanim razmerjem v delitvi v korist dohodka organizacij družbenega dela, z večjo storilnostjo, z omejitvijo rasti osebnih dohodkov na stopnjo, ki bo za okoli 4 poene počasnejša od naraščanja dohodka za delitev v organizacijah združenega dela, bo zagotovljena hitrejša rast skladov v gospodarstvu tako, da bi celotna povečana akumulacija zaradi vseh naštetih ukrepov bila v letu 1973 za gkoli 36 °/o večja od tiste v letu 1972. Takšen porast bi nominalno pomenil za okoli 3.225 milijonov dinarjev večja sredstva za poslovni sklad in amortizacijo organizacij združenega dela glede na leto 1972.
Takšna načela v delitvi bodo predvidoma ombgo-
naslednje stopnje rasti:	1972	1973
	1971	1972
— celotni dohodek	24	18
— razpoložljivi dohodek	19	21
— splošne družbene obveznosti	21	7
— skladi OD (neto)	23	14
— amortizacija in poslovni sklad	8	36
3.	Tako strukturo delitve bomo zagotovili:
a)	z zakonom o davkih iz dohodka TOZD in z določitvijo takšne stopnje enotnega republiškega davka, ki bo ob upoštevanju konkretne opredelitve davčne osnove in davčnih olajšav ter v tej bilanci predvidene ocene celotnega dohodka, omogočal največ 7 %> nominalni porast obveznosti gospodarstva za proračune družbenopolitičnih skupnosti;
b)	dokler v SR Sloveniji ne bomo uveljavili novega sistema financiranja samoupravnih interesnih skupnosti, bo tudi za leto 1973 sprejet zakon o najvišjem znesku izvirnih dohodkov, ki ga smejo posamezne samoupravne interesne skupnosti uporabiti za kritje potreb v letu 1973.
Obseg izvirnih dohodkov in posredno tudi porabe bo torej določen z zneskom, zato bodo morebitni višji
izvirni dohodki samoupravnih interesnih skupnosti sproti in brez izjeme po določilih republiškega zakona izločeni na poseben račun pri SDK. Tako izločena sredstva. ne bodo uporabljena v letu 1S73. O njihovem namenu bo posebej odločila skupščina SR Slovenije. Omejitev ne velja za morebitna druga sredstva, iz lastne dejavnosti, za samoprispevke in druge dogovorjene dohodke na osnovi neposrednih odločitev občanov, oziroma delovnih ljudi, da del svojih prejemkov dajo za te namene.
4.	V letu 1873 Bodo potrebni največji napori za odpravljanje glavnih vzrokov nestabilnosti, zaradi česar moramo odločneje omejiti obseg prelivanja dohodka v porabo na vseh področjih. Zagotoviti pa moramo izpolnjevanje vseh najpomembnejših nalog za nadaljnji družbenoekonomski in socialno-politični razvoj.
To pomeni, da moramo zagotoviti:
—	invalidskemu in pokojninskemu zavarovanju porast sredstev za povečano število uživalcev pokojnin in invalidnin ter za postopno uskladitev s porastom življenjskih stro.škov v 1. 1972. Pokritje teh potreb zahteva porast dohodkov od prispevkov na raven 16,5 iznad doseženih dohodkov v letu 1972.
—	zdravstvenemu zavarovanju porast sredstev, ki so potrebna za materialne stroške (na ravni december 1972). in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972.' Upoštevanje tega načela pa pomeni, da bi morali izvirni dohodki porasti za okoli 12,5 %; k izvirnim dohodkom ne šteje,posebni prispevek.
Združitev delavskega in kmečkega zavarovanja se šteje kot, dodatna obveznost, sprejeta z referendumom.
—	otroškemu varstvu sredstva za obseg otroških dodatkov, ki so bili povečani v drugi polovici leta 1972 ter za porast števila upravičencev ob nespremenjenem cenzusu za pridobitev pravic, iz tega naslova., Zato bo nujno zagotoviti sredstva za ta povečani obseg, za nepokrito porabo v letu 1972 in poravnavo' dolga republiške izobraževalne skupnosti na ravni, ki bo za okoli 16 “/o iznad porabe v letu 1972;
—	v izobraževanju zagotoviti sredstva najmanj v višini povečanega obsega izobraževanja doseženega v šolskem letu 1972/1973 in za prehod v šolsko leto 1973/ 1974, kar zahteva porast dohodka za okoli 12,5 °/o glede na leto 1972;
•— na računu za izravnave in pbsege v gospodarstvu bo v letu 1972 ostalo nepokritih ca. 280 milijonov din dospelih obveznosti, ki jih bo treba prenesti v letu 1973. Nadomestiti bo treba ■ sredstva, prenesena na poseben račun za izravnave v gospodarstvu v letu 1972 iz imobiliziranih sredstev iz leta 1971 v znesku 277 milijonov din.
5.	Z uvedbo davka iz dohodka TOZD se bo spremenil sedanji stroškovni značaj obremenjevanja gospodarstva, kar bo odločilno vplivalo na dejansko odvisnost splošne in skupne porabe od uspehov gospodarjenja.
V davčni politiki bomo v letu 1S73 morali uresničiti:
—	čim doslednejšo uveljavitev ustavnega načela, da tisti, ki dosega večji dohodek, tudi sorazmerno več prispeva k pokrivanju splošnih družbenih potreb;
—	da bo davčna politika postala aktivnejši dejavnik v obvladovanju gospodarskih tokov in meupravi-čenega socialnega razlikovanja.
Na-teh izhodiščih temeljijo predlogi za obdavčitev dohodka TOZD, obdavčitev občanov in prometa proizvodov in storitev. Predlagani ukrepi naj bi zagotovili predvsem ustreznejšo porazdelitev .obveznosti gospodarstva glede na poslovno uspešnost. Občani bodo v večji meri prispevali k pokrivanju splošnih druž-
benih potreb na podlagi neposrednih in posrednih davkov. Z dogovorom in večjim medsebojnim sodelovanjem občin, moramo čimbolj uskladiti davčno politiko občin v okviru posameznih območij in republike.
Treba je zagotoviti dosledno in učinkovito izvajanje sprejete davčne politike. Pomanjkljivo izvajanje davčne politike poraja škodljive politične posledice in povzroča pomemben izpad sredstev za kritje splošnih družbenih potreb, zato moramo v letu 1973 resnično zagotoviti njeno dosledno in učinkovito izvajanje. V ta namen je potrebno tako v republiki kot občinah takoj ustrezno družbeno ovrednotiti davčno službo, izboljšati njen materialni položaj, jo kadrovsko okrepiti, ustrejneje organizirati in posodobiti njeno, poslovanje.
6.	Predvideni .ukrepi za razbremenitev družbenih obveznosti gospodarstva bodo tudi ob , spremembah v davčni politiki in njenem učinkovitejšem izvajanju povzročili, da ne bodo dohodki in obveznosti republiškega proračuna ter posebnega računa za posege in izravnave v gospodarstvu izravnani.
Možnosti za kritje primanjkljajev in morebitnih novih, nepredvidenih, neizogibnih obveznosti v letu 1973 bo trebd iskati v dodatnih ukrepih, ki pa ne bodo pomenili dodatnih davčnih obveznosti gospodarstva, in v odlaganju nekaterih že sprejetih obveznosti.
7.	Vsa izvirna sredstva za splošno in skupno porabo v letu 1973 bodo dosegla globalno le okoli 12°/c povečanje v primerjavi z letom 1972. Samoupravne interesne skupnosti bodo .zato morale zasnovati svoje finančne programe za leto 1973 v okviru konkretnih prizadevanj za čim večjo racionalnost vseh oblik porabe, z varčevanjem pri stroških režije in odlaganjem nekaterih nalog, ki jih je možno odložiti brez bistvene škode za doseganje osnpvnih delovnih zadolžitev.
Delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih I^thko- s samoupravnimi sporazumi in pogodbami z organizacijami združenega dela zagotovijo dopolnilne vire,za financiranje tistih nalog, ki sp za razvoj gospodarstva najpomembnejši. Pri tem gre zlasti za nekatere oblike strokovnega izobraževanja, zagotavljanja specifičnih zdravstvenih uslug, raziskovalnega dela in podobno.
Take oblike dopolnilnega financiranja skupnih družbenih potreb, ki neposredneje povezujejo interese neposrednih uporabnikov storitev družbenih služb, pomenijo postopno uveljavljanje načel ustavnih amandmajev.	.	(
jŠredstva za- posebne družbene potrebe, kjer je nujna solidarnost Vseh delovnih ljudi, bo, potrebno tudi v bodoče zagotavljati na druge načine. Primer za tak način zbiranja sredstev je akcija solidarnosti s prebivalstvom na poplavljenih območjih v Sloveniji, ki sta jo izvedla V letu 1972 zveza sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica.
V.	OSTALE NALOGE REPUBLIKE IN OBČIN
1.	Ekonomska politika Slovenije se oblikuje skladno z dogovorjeno ekonomsko-politiko Jugoslavije. Pri sprejemanju srednjeročnega načrta. razvoja Jugoslavije, kot tudi pri oblikovanju ekonomske politike za leto 1973, so bili sprejeti, nekateri dogovori o skupnih nalogah. Republika se bo morala dogovoriti o skupnih stališčih tudi na tistih področjih, ki so po ustavnih amandmajih v njeni pristojnosti, vendar jih je zaradi njihove vsebine mogoče uspešno rešiti le s skupnim dogovorom, pri čemer so pomembna zlasti naslednja vprašanja: medrepubliški dogovor o usklajevanju po-
litike delitve dohodka in osebnih dohodkov; skupna določitev temeljnih pogojev za osebno delo s sredstvi v lasti občanov;. skladno izvajanje , skupno sprejete razvojne politike, ki jo določa srednjeročni načrt razvoja Jugoslavije, razvoj pomembnejših gospodarskih panog kot so električna energija, železniški transport, kmetijstvo itd.
amandmajem. Pri tem mora biti zakonodajna dejavnost'usmerjena predvsem na pospešeno ureditev tistih ključnih vprašanj, ki so pomembna za uveljavitev novih sistemskih rešitev v družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerij ter-v tem okviru za nov položaj delovnega človeka in občana v sistemu družbene reprodukcije.
Poleg tega mora republika aktivno in ustvarjalno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju splošne jugoslovanske politike ter tako. prispevati k hitrejšemu in stabilnejšemu razvoju Jugoslavije kot celote. (
2.	SR Slovenija se bo pri iskanju skupnih rešitev na zvezni ravni zavzemala:	i
— na področju cen za odločnejše in celovitejše uveljavljanje sprejetega sistema in politike cen; spre-jem medrepubliških dogovorov, ki naj podrobneje opredelijo režim in merila za oblikovanje cen posameznih skupin pomembnejših izdelkov in storitev, ki jso v pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti; postopno omejevanje administrativnih ukrepov na področju oblikovanja cen. in nadaljnjo liberalizacijo cen; povečano odgovornost vseh družbenih in gospodarskih dejavnosti pri izvajanju dogovorjene politike cen; pri določanju cen v železniškem prometu pa se bo zavzemala za njihovo čimprejšnjo uskladitev z dejanskimi stroški poslovanjai
— na področju ekonomskih odnosov s tujino zg. ukrepe eltohomske politike, ZlasTi na področju kredit-nomonetarne politike in davčnega sistema, ki bodo zagotovili stabilnost dinarja ter zagotavljali realnost paritete dinarja in prožno prilagajanje njegovega tečaja; nadaljnjo liberalizacijo ekonomskih stikov s tujino; .nadaljnje sprostitve blagovne menjave s tujino; hitrejšo odpravo blagovno-plačilnih omejitev in večji vpliv mednarodne konkurence na domačo proizvodnjo, odpravljanje blagovno-denarnih neravnovesij na notranjem trgu z ustrezno uvozno politiko; nadaljnji razvoj zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, kjer bi morali v letu 1973 hitreje odpraviti različne kategorije dosedanjega sistema in iz deviznega in uvozno-izvoznega režima izločiti vse institute distributivnega ali prehodnega značaja; približno izravnano plačilno bilanco, v trgovinski bilanci pa za skladnejšo. regionalno razporeditev; povečanje izvoza na zahod in uvoza z vzhoda ter izravnavo in povečanje menjave Z deželami v razvoju; krepitev sodelovanja z deželami v razvoju z zagotovitvijo dodatnih kreditnih olajšav; hitrejši tehnični in tehnološki razvoj proizvodnih zmogljivosti, kjer bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva s krediti in vlaganji tujih partnerjev.
— Na področju ■ kreditno-monetarne politike za: postopnfl^ffianjsevanje obsega in namenov kreditnih posegov narodne banke Jugoslavije ter prenos, odgovornosti za izvajanje dogovorjene kreditno-monetarne politike,na republiške, narodne banke; postopno, zmanjševanje nemonetarnih depozitov pri narodni banki Jugoslavije; usklajeno rast denarne mase z gibanjem družbenega proizvoda; dosledno izpolnjevanje vseh dospelih obveznosti, zlasti obveznosti poslovnih bank in družbenopolitičnih skupnosti ter preprečevanje vseh oblik deficitnega financiranja; racionalen obseg najemanja tujih kreditov in stanja deviznih ter materialnih rezerv na ravni federacije; ugotovitev realnih možnosti spreminjanja kratkoročnih kreditov iz primarne emisije y dolgoročne kredite.
3.	Republiško zakonodajo ie treba z usklajevanjem; obstoječih zakonov in oblikovanjem nove zakonodaje vsebinsko čimprfej prilagoditi sprejetim ustavnim
Prednostne naloge pri oblikovanju zakonodaje in roki za njeno izvedbo ter za celotno uskladitev republiške zakonodaje z ustavnimi-amandmaji,'bodo določeni v novem, izpopolnjenem programu zakonodajne dejavnosti, ki ga bo pripravil izvršni svet skupščine SR Slovenije.	. -
4.	Usmerjanje tekočega gospodarskega razvoja zahteva še dodatno aktivnost republike na posanieznih ptfdročjih: vpliv na večjo izvozno usmeritev proizvodnje s selektivnim usmerjanjem emisijskih'sredstev za reeskont kreditov za izvoz blaga in storitev ter kreditov za pripravo blaga za izvoz; pristop k družbenemu dogovoru o ustanovitvi sklada združenega gospodarstva za kreditiranje izvoza opreme in ladij .za : intenzivnejše vključevanje slovenskih proizvajalcev opreme v izvoz; pospešeno vlaganje v kmetijsko proizvodnjo na temelju že doslej sprejetih ukrepov in Sistemskih rešitev; širjenje gospodarskega povezovanja
z deželami v razvoju.
5.	.^redstva primarne emisije, katerih narnpnp rin- J/ loča narodna banka Slovenije, bodo usmerjena v skla-du~i skupno dogovorjenimi družbenoekonomskimi na-. čelT~kreditno-monetarne politike v Jugoslaviji,
Sredstva, s katerimi upravlja SR Slovenija bodo prvenstveno uporabljena za dodatne reeskontne kredite poslovnim bankam za izvoz blaga in storitev tako, da bo izvozno gospodarstvo stimulirano za čim hitrejši vnos deviz in za izvoz blaga višje stopnje predelave; za reeskont kreditov za republiške tržne rezerve žit, mesa in živinske krme; za reeskont kreditov Za proiz- /S'4'* vodnjo mesa, proizvodnjo in zaloge koruze ter za proizvodnjo in predelavo grozdja in sadja.
Sredstva iz hranilnih vlog poštne hranilnice pa bodo uporabljena predvsem za kreditiranje moderni-•zacije PTT omrežja, za kreditiranje trajnih .obratnih sredstev organizacij združenega dela in za trajna obratna sredstva republiških tržnih rezerv.
Dinarska protivrednost tujih posojil narodne banke Jugoslavije, kolikor bo prenesena na republiške narodne banke', bo uporabljena za kreditiranje trajnih obratnih sredstev ^rganizacij združenega dela.
Sredstva hranilnih vlog poštne hranilnice in< dinarske protivrednosti tujih kreditov, bo narodna banka Slovenije razdelila na poslovne banke na podlagi njihovega medsebojnega sporazuma ter v pogodbah s poslovnimi bankami, zagotovila namensko uporabo teh sredstev za trajna obratna sredstva.	1
Za zmanjšanje dosedanje prevelike odvisnosti gospodarstva od kratkoročnih kreditov poslovnih, bank bodo narodne banke Slovenije in poslovne banke nadaljevale pyoces delne konverzije kratkornčnih_kredi-tov poslovnih bank v kredite za trajna obratna sredstva v okviru kreditnega potenciala poslovnih bank.
6.	Naloge ekonomske politike in „ukrepov SR Slovenije za leto 1973, ki jih določa ta resolucija, bodo v okviru svojih pristojnosti izpolnile tudi občine, pri čemer bodo upoštevale izhodišča ekonomske politike in načela financiranja splošnih in skupnih potreb, ki so v skladu z napori za stabilizacijo. Te mobajo s svojim aktivnim sodelovanjem prispevati k njihovi ures-
ničitvi s sprejemanjem in izvajanjem nalog in ukrepov, ki so v njihovi pristojnosti, upoštevajoč svoje specifične probleme razvoja, kot tudi že sprejete obveznosti. Pri tem se morajo občine aktivneje zavzemati za medobčinsko sodelovanje in reševanje skupnih nalog širšega območja. Razen tega se bodo posamezni samoupravni nosilci razvoja na območju občine, kot so gospodarske in druge delovne organizacije ter samoupravne interesne skupnosti, neposrečeno dogovorili med seboj in z občani, kako bodo oblikovali in izpolnjevali naloge, ki so pomembne za razvoj njihovega območja. Občine bodo dale poseben poudarek tistim nalogam, ki so ključnega pomena za razvoj v letu 1973. Delegati, zbrani na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije so sprejeli v svojem priporočilu, ki je sestavni del tega dokumenta, izhodišča za navedene naloge, ki naj bi jih izvajale občine ob upoštevanju svojih razvojnih specifičnosti.
Vsi nosilci družbene in gospodarske aktivnosti, na vseh ravneh in v vseh družbenih strukturah, so dolžni, da v okviru svojih ustavnih in zakonskih pooblastil takoj sprejmejo akcijske programe in aktivno uresničujejo skupno dogovorjene temeljne cilje in naloge, ki jih določa resolucija.
St. 30-34/72
Ljubljana, dne il7. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
401.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ	, f
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe
Razglaša se zakon o spremembi zakona o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega, razmer j a, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na še ji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 420-37/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
ZAKON
o spremembi zakona o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov nd osebnega dohodka
iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe
1.	člen
V 2. členu zakcna o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz der lovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe (Uradni list SRS, št. 7/72) se črta 3. točka.
Dosedanja 4. točka postane 3. točka.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
402.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o uporabi dela dohodkov izločenih na posebne račune v letu 1972
Razglaša se zakon o uporabi dela dohodkov izločenih na posebne račune v letu 1972, ki ga je sprejela škupšč.ina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 420-38/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik.
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o'uporabi dela dohodkov izločenih na posebne račune v letu 1972
1.	člen
Občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Slovenska Bistrica in Tolmin smejo za odpravo posledic poplav in neurij porabiti vsa sredstva, ki sp jih izločile na posebne račune na podlagi zakona p izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, davka od prometa proizvodov in storitev ter sodnih taks v letu 1972 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 39/72_in 53/72).
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
403.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI -k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
/	'	d	*
Razglaša se zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in. zasebna pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972.
St. 421-15/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
i
o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V SR Sloveniji se plačuje od prometa proizvodov posebni republiški davek (v nadaljnjem besedilu: posebni republiški prometni davek).
Posebni republiški prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72). po določbah tega zakona ter predpisov, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
S tem zakonom se ureja način določanja davčne obveznosti, evidentiranja, obračunavanja in plačevanja davka, kontrola obračunavanja in plačevanja davka ter roki za plačilo davka in določbe o kaznih za plačevanje temeljnega ter posebnega republiškega in občinskega davka od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: prometni davek),.kadar so zavezanci za prometni davek občani in zasebne pravne osebe. II.
II.	POSEBNI REPUBLIŠKI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV
3.	člen
Posebni republiški prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ki so določeni z zveznim zakonom in od prometa naslednjih proizvodov:
1.	knjig, brošur in drugih publikacij s področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje; strokovnih publikacij; intormativnega tiska; katalogov knjig ter katalogov muzejev, likovnih galerij in razstav; učnih filmov; gramofonskih plošč in posnetih magnetofonskih trakov, ki jih nabavljajo neposredno od proizvajalcev ali od trgovine na debelo prosvetni in kulturni zavodi in organizacije; oprostitev za navedene proizvode velja ob pogoju, da so oproščeni plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov;
2.	posebne (dodatne) kmetijske opreme in nadomestnih delov po seznamu, ki ga izda republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance;
3.	glasbil; *
4.	gramofonskih plošč oziroma posnetih magnetofonskih trakov za učenje tujih jezikov;
5.	gramofonskih plošč, na katerih so posneta glasbena in druga dela umetniške vrednosti; mnenje o tem, ali gre za proizvode iz te točke, si mora založnik oziroma uvoznik priskrbeti od republiškega sekretariata za prosveto in kplturo;
V
6.	hlodovine, žaganega in tesanega lesa, če je taka oprostitev predpisana tudi za posebne občinske davke od prometa proizvodov.
4.	člen
Posebni republiški prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del tega zakona.
i
III.	NAČIN DOLOČANJA DAVČNE OBVEZNOSTI, EVIDENTIRANJE. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PROMETNEGA DAVKA TER KONTROLA OBRAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA DAVKA PRI OBČANIH IN ZASEBNIH PRAVNIH OSEBAH
5.	člen
Davčni zavezanci — občani in zasebne v pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prometni davek od celotnega prometa proizvodov neposredno s končnimi potrošniki in od opravljenih storitev. '	’
Zavezanci, ki po določbah zakona o davkih občanov plačujejo dčjvek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) po plačani realizaciji plačujejo izjemoma na njihovo zahtevo tudi prometni davek pc* plačani realizaciji ob pogoju, da v knjigovodskih evidencah zagotovijo podatke o plačilu faktur in o višini v teh fakturah obračunanega prometnega davka.
6.	člen
Samostojni gostinci obračunavajo in plačujejo posebni prometni davek od alkoholnih pijač, osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode od nabavljenih količin teh pijač.
7.. člen
Zavezanci plačujejo prometni davek po kraju, v katerem je bil opravljen promet proizvodov oziroma storitev.
Če je bil promet opravljen in prometni davek plačan v kraju, kjer zavezanec nima poslovnega sedeža 'ali prebivališča, je davčna služba te občine dolžna v desetih dneh po preteku vsakega trimesečja za opravljen promet proizvodov oziroma storitev v preteklem trimesečju dostaviti davčni službi občine, ki je pristojna za odmero davka iz obrtnih dejavnosti, podatke o opravljenem prometu proizvodov oziroma storitev ter o obračunanem in plačanem prometnem davku ha njenem območju.
8.	člen
Zavezanci, ki so po določbah zakona o davkih občanov dolžni voditi poslovne knjige, morajo v teh knjigah zagotoviti tudi potrebne podatke za odmero prometnega davka.'•
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so vsi zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, ki prodajajo izdelke, od katerih se plačuje prometni davek in občani, ki se ukvarjajo z žaganjem lesa za druge, dolžni voditi evidenco o svojem poslovanju,
/ Na računih za prodano blago In opravljene storitve so zavezanci dolžni posebej izkazati obračunani prometni davek.
Vrste in način vodenja poslovnih knjig predpiše republiški sekretar za finance.
9.	člen
Prometni davek se odmerja zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti skupno z odmero davka iz obrtnih dejavnosti.
Zavezancem, katerim se davek iz obrtnih dejavnosti odmerja po dejanskem dohodku, in so dolžni voditi,poslovne knjige, se davek odmeri po stanju, ki ga izkažejo v letni davčni hapovedi, izdelani na podlagi teh knjig; zavezancem, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, pa na podlagi letne napovedi.
Če davčna služba na podlagi pregleda poslovnih knjig ali drugih podatkov spozna, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, da zavezanec ni izkazal vsega prometa, ki bi ga moral izkazati, ali da je izkazani; promet, v očitnem nesorazmerju z obsegom poslovanja, ugotovi promet in odmeri prometni davek po drugih razpoložljivih podatkih v skladu z določbami 79. in 178. člena zakona o davkih občanov.
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo. davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem 'znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi prometni davek, in to le od storitev, opravljenih na območju'-občine, pristojne za odmero davka iz obrtnih dejavnosti. Občinska skupščina predpiše natančnejša merila za določanje pavšalnega letnega zneska prometnega davka.
Napoved za odmero prometnega davka je sestavni del napovedi za odmero davka iz obrtnih dejavnosti.
10.	člen
Zavezanci iz prejšnjega člena, ki morajo voditi poslovne knjige, so dolžni v. 20 dneh po preteku vsa-. kega meseca prijaviti v preteklem mesecu doseženi promet proizvodov oziroma storitev ter obračunati in vplačati psometm davek od tega prometa.
Izjemoma zavezanci, ki vodijo le evidence o opravljenem prometu, prijavijo promet ter obračunajo in plačajo prometni davek trimesečno, in sicer do 20. v mesecu za preteklo trimesečje.
Zavezanci, ki opravljajo storitve, in niso dolžni voditi poslovnih knjig, pa se jim dgvek iz obrtnih dejavnosti odmerja po dejanskem dohodku, in zavezanci, ki plačujejo davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, plačujejo prometni davek v rokih in na način, kot je predpisan za plačevanje davka iz obrtnih dejavnosti.
11.	člen
Zavezanci, ki občanom prodajo proizvode ali opravijo storitve, od katerih se plačuje prometni davek, pa od takega prometa ne plačujejo prometnega davka po enem od načinov iz 9. člena tega zakona, plačajo prometni davek od vsakega posameznega izvršenega prometa oziroma opravljene storitve.
Zavezanci'iz prejšnjega odstavka so. dolžni v 15 dneh po izvršeni prodaji proizvodov oziroma opravljenih storitvah o tem s posebno prijavo obvestiti davčno službo občine, v kateri so opravili promet.
Če davčna služba ugotovi, da zavezanec opravljenega prometa ni napovedal, ali ga ni izkazal v celoti, ugotovi promet in odmeri prometni davek po trfetjem odstavku 9. člena tega zakona.
12.	člen
Kadar družbene pravne osebe izplačujejo račune za prodam? blago in opravljene storitve Zavezancem, ki ne plačujejo prometnega davka po enem od načinov iz 9. člena tega zakona, morajo obračunati prometni davek, ga ob izplačilu računa odtegniti in ga v sedmih dneh vplačati na ustrezen račun.
Zavezanci iz 9. člena tega zakona so dolžni na računu za prodano blago ali opravljene storitve, ki ga predložijo v izplačilo družbenim pravnim osebam, dati pismeno izjavo o načinu plačevanja prometnega davka (po dejanskem dohodku ali v pavšalnem letnem znesku) z navedbo' odločbe davčne službe, s katero jim -je predpisana obveznost plačila prometnega davka.
13.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega^ republiškega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni republiški prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke ob naslednjih pogojih:
1.	da v redu vodi poslovne knjige;
2.	da je iz faktur in drugih dokazov razvidno, da je bil plačan prometni davek od materiala, uporabljenega za izdelke, za katere zahteva odbitek prometnega davka;
3.	da so izdelki, za katere zahteva odbitek prometnega davka, prodani.	j
Pri ugotavljanju kolikšen znesek prometnega davka, plačanega od materiala, ki je bil uporabljen za izdelke, naj se odbije, se upošteva razmerje med celotnim porabljenim materialom ter materialom, porabljenim za izdelke, za katere se1 zahteva odbitek, upoštevajoč pri tem običajne normative porabe materiala
in druge okoliščine, ki imajo pomen za ugotovitev davčne obveznosti.
Pravico do olajšave uveljavlja; zavezanec ob me-, sečni prijavi prometa ali najkasneje ob letni napovedi s pcisebno vlogo skupaj s podatki in dokumentar cijo o opravljenem prometu in o, obračunanem davku od prodanih proizvodov, ki so zavezani plačilu prometnega davka ter dokumentacijo o porabljenem materialu in plačanem prometnem davku od porabljenega reprodukcijskega materiala.
14.	člen
Lastniki gozdov so dolžni plačati prometni davek od vseh posekanih odkazanih količin lesa, razen od lesa, ki ga prevzamejo organizacije združenega dela, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, in od lesa, ki *se po zakonu o gozdovih prepusti lastnikom gozdov za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu, in ga lastniki v ta namen tudi uporabijo.
Organizacije združenega dela, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, morajo do 15. februarja v letu predložiti davčnim službam podatke za preteklo leto o količinah lesa iz prejšnjega odstavka, od katerih so lastniki gozdov dolžni plačati, prometni davek.
Občani so dolžni plačevati prometni davek tudi od vseh količin lesa, posekanih na negozdnih zemljiščih, ki jih prodajo ali kako drugače oddajo. Opravljeni promet prijavijo davčni službi v skladu z določbami 11. člena, tega zakona.
15.	člen
Zasebni proizvajalci vina in žganja katerih letna proizvodnja presega količine, dovoljene za potrebe članov 'gospodinjstva, so zaradi obračuna prometnega davka dolžni vsako leto do konca novembra predložiti davčni službi občine, v kateri plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, posebno napoved o proizvedenih količinah/vina ter vsako leto do konca aprila posebno napoved o proizvedenih količi-, nah žganja.
Količine, ki se upoštevajo zasebnemu proizvajalcu za potrebe članov gospodinjstva ter kalo in razsip, se priznajo na način in ob pogojih, ki jih določi občinska skupščina.
Proizvajalci iz prvega odstavka tega člena so dolžni v 20 dneh po preteku vsakega trimesečja prijaviti količine vina in žganja, ki so jik v preteklem trimesečju prodali neposredno končnim potrošnikom, ter obračunati in vplačati prometni davek. Za končne potrošnike se štejejo tudi organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vino in žganje ‘kupujejo za lastno uporabo.
V prijavi so dolžni izkazati tudi prodajo vina in žganja trgovinskim, gostinskim in drugim organizacijam združenega dela, ki vino in žganje prodajajo ali uporabljajo za nadaljnjo predelavo, ter prodajo samostojnim gostincem, ki se ne štejejo za končne potrošnike v smislu tretjega odstavka tega člena,.
Davčne službe so dolžne podatke o prodaji vina in žganja samostojnim gostincem posredovati pristojnim davčnim službam.
Zavezanci iz tretjega .odstavka tega člena vodijo o prodaji vina in žganja posebno evidenco, ki jo predpiše republiški sekretar za finance.
16.	člen
Kontrolo, kako zavezanci obračunavajo in plačujejo prometni davek, opravljajo občinske davčne službe in davčna uprava. SR Slovenije.
Pristojni organ ima pravico pregledati delovne prostore, v katerih se opravlja dejavnost, naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti.
Z delovnimi prostori so mišljeni poslovni in pomožni prostori ter stanovanjski prostori, če zavezanec v njih opravlja dejavnost, od katere plačuje prometni davek, oziroma skladišči v teh prostorih proizvode, od prometa katerih se plačuje prometni davek.
17.	člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se glede vložitve napovedi, odmere davka, pritožbe, obnove postopka, vračila davka, odprave ali spremembe določbe po nadzorstveni pravici, obračunavanja in pobiranja davka, prisilne izterjave davka, odpisa davka zaradi neizterljivosti, zastaranja, evidence in knjiženja davka ter kazni, zaradi nepravilnega knjiženja uporabljajo določbe zakona o davkih občanov,
18.	člen
Republiški’ sekretar za finance predpiše obliko in vsebino napovedi iz 9., 10., 11. in 15. člena tega zakona.
19.	člen
Zavezanec, ki je dolžan vložiti letno davčno napoved za odmero prometnega davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu oziroma v roku določenim v tem - zakonu, mora na račun povečanega davka, plačati 5 »/o od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega davka 10 %> od odmerjenega zneska,-
20.	člen
Zavezanec-občan ali zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev:
1.	če v predpisanem roku ne vloži mesečne oziroma trimesečne davčne napovedi ali napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja <10. in 15. člen);
2.	če ne vodi. ali ne vodi v redu poslovnih knjig oziroma evidenc, ki jih je dolžan voditi po tem zakonu (8. in 15. člen).
Glede pristojnosti ,za vođenje postopka in pritožbe se uporabljajo določbe 245. člena zakona o davkih občanov. '
Pooblaščena oseba davčnega organa lahko za prekrške iz tega člena izreče takoj na mestu najnižji znesek denarne kazni, M je določen za te prekrške.
IV.	POSEBNE DOLOČBE
21.. člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja SR Slovenije občinske' skupščine z medsebojnimi dogovori vsklajujejo višino stopenj posebnega občinskega prometnega davka. Pobudo za med-
sebojno dogovarjanje dajejo občinske skupščine neposredno, lahko pa jo da tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
V.	PREHODNE IN KONČKE DOLOČBE
22.	člen
Zasebni proizvajalci iz prvega odstavka 15. člena tega zakona so dolžni do konca februarja 1973 predložiti napoved o zalogah vina na dan 1. I. 1973.
Samostojni gostinci, ki so doslej plačevali prometni davek od prodanih količin alkoholnih pijač, popišejo zaloge na dan }. I. 1973 in od zaloge plačajo,prometni davek hkrati s plačilom prometnega davka od količin, nabavljenih v januarju 1973.
23.	člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS, št. 46/70).
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
TARIFA POSEBNEGA REPUBLIŠKEGA DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV
Tarifna št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje: SVo.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
Davčna osnova za motorna vozila, ki jih uvozijo občani, je vrednost, ugotovljena po carinskih predpisih, povečana za carino in uvozne davščine. Davčna osnova za motorna vozila, ki jih občani in zasebne pravne osebe kupijo v konsignacijskih skladiščih, je prodajna cena konsignacijskega skladišča, v kateri • so poleg carine in drugih davščin, ki se plačujejo pri carinjenju, tudi marža in drugi stroški, ki jih imetnik konsignacijskega skladišča zaračunava kupcu.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacjah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tarifna št. 2
Od alkoholnih pijač:	dinarjev liter
1. naravnega vina, razen peneča vina	0,10
2. penečega vina	0.30
3.	naravnega žganja in medice 4.	specialnih vin (desertnih, likerskih	0,50
in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
—	nad	12	do 15	dinarjev	1,10
—	nad 15 dinarjev	*	1,80
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
—	nad	17	do' 24	dinarjev	2,10
—	nad	24	dinarjev	3,00
v "/o od vrednosti
6.	piva	5 <Vo
7.	umetna žganja in drugih alkoholnih
pijač, ki niso zajpte v točkah 1. do 6.	8 %
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3.,
4.	in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so - prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tar. številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja, z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	j Posebni republiški prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili a proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pjače z več- kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kako vos ji teh pijač.
Tarifna št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode:
1.	osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač
in sodavice,	S0/«
2.	mineralne-vode	4%
Opomba,:
1.	Davčna osnova za proizvode iz te tarifne šte-
vilke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki Se zaračunavajo kupcu.	, ,
2.	Osvežilne - peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, macera-tov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske) sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalko-
bolnih pijač in sirupov, mineralnih vod. in sodavice, ledu in kisa).
3.	Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega republiškega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti. Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in pošiljati kopije faktur za. promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodajnih proizvodih iz te tarifne številke, v katerem morajo biti navedeni osebno ime kupca — samostojnega gostinca, številka vsake - fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike ■— proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
Tarifna št. 4
Od alkohola (etanola):	0,90 din
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tarifna št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 17,5‘/o.
»•
št. 7/67 in 20/69), ki se po 10. točki prvega odstavka
13.	člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do LII k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) uporablja v Socialistični republiki Sloveniji kot republiški zakon, preneha veljati.
2.	člen
Pravice in obveznosti iz zavarovanja pred potresom po zavarovalnih pogodbah, sklenjenih do uveljavitve tega zakona, ugasnejo s pretekom tekoče zavarovalne dobe.
3 člen
Sredstva posebne rezerve za povračilo škod zaradi potresa, oblikovane po zakonu o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj, ki se ob likvidaciji teh rezerv prenesejo na zavarovalnice z območja Socialistične republike Slovenije, in sredstva, ki jih te zavarovalnice v letu 1972 oblikujejo iz dela premij tistih vrst zavarovanj, v katerih je zajeta nevarnost požara, ki se nanaša na zavarovanje pred potresom, uporabijo zavarovalnice za pokritje obveznosti iz pogodb o zvarovanju pred potresom, sklenjenih do uveljavitve tega zakona.
Preostala sredstva, po pokritju obveznosti iz prejšnjega odstavka, se prenesejo v varstveno rezervo zavarovalnice oziroma postanejo sestavni del tehničnih premij tistih vrst zavarovanja, v katerih je zajeta nevarnost požara.
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
404.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja' predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
!
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju vel javnosti' zakona o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj
I
Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 44-29/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prenehanju veljavnosti zakona o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj 1
1. člen
Zakon o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj (Uradni list SFRJ,
405.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o
nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz, ki ga je sprejela -skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 402-171/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972'.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz
1.	člen
V 5, členu zakona o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz (Uradni list SRS, št. 7-87/72) se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Nadomestilo za del obresti za kredite za izvoz blaga in storitev ter za zaloge blaga, pripravljenega za izvoz, po prejšnjih odstavkih tega člena pripada organizacijam združenega dela do 31. decembra 1972.-«
t
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradpem listu SRS.
406.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve
stanovanj
Razglaša .se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
*	St. 402-167/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj
1.	člen
Za 29. členom zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni Ust SRS.'št. 5-11/72)
■ se dodata nova 29a in 29b člena, ki'se glasita:
->-29a člen
Če s samoupravnim sporazumom oziroma z odlokom občinske skupščine iz 11. člena tega zakona ni določen višji odstotek sredstev, ki ga organizacije usmerjajo za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem .gospodarstvu, morajo organizacije v ietu 1973 od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka, izločati najmanj 4 °/o sredstev za stanovanjsko graditev.
29b člen
Samoupravni sporazum o določitvi najnižjega odr stotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po prvem odstavku 11. člena tega zakona sprejmejo organizacije do 31, januarja 1973.
Za organizacije, ki ne določijo s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka najnižjega odstotka, predpiše občinska skupščina po drugem odstavku 11. člena tega zakona najnižji odstotek z odlokom do 28. februarja 1973«.	v
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
407.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične rčpublike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
t
o razglasitvi, zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973
Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov, davkov in prispevkov za leto 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 422-21/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973
1. člen
Ne glede na določbe zakonov in splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti, po katerih morajo biti stopnje in osnove davkov in prispevke^ za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, sicer se njihova višina ugotavlja po predpisih oziroma splošnih aktih, ki veljajo na dan L januarja tistega leta. ža katero se 'obveznost ugotavlja, še stopnje in osnove davkov in. prispevkov za leto 1973. lahko določijo do . 31. marca 1973.	*'
*	2. člen
Iz osebnih dohodkov, iz katerih se davki oziroma prispevki obračunavajo in plačujejo ob izplačilu (dgVki oziroma prispevki po odbitku), ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov iz prejšnjega člena tega 'zakona, se bodo davki oziroma prispe-vki obračunavali in plačevali po stopnjah, ki so veljale na dan 31. decembra 1972.
Ne glede, na določbo prejšnjega Odstavka pa se bodo stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za proračune m samoupravne Interesne skupnosti, predpisane do 31. marca 1973, upo^ rahljale za vse osebne dohodke, izplačane od L januarja 1973 dalje; pri tem se bodo dotlej, dokler ne bodo predpisane omenjene stopnje, začasno plačevale akontacije po stopnjah, ki so veljale na dan 31. decembra 1972.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
I
408.
Na podlagi -2. točke amandma j a_ LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o vodnem prispevku za leto 1972
Razglaša se zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o vodnem prispevku za leto 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
• St. 420-29/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju veljavnosti zakona o vodnem prispevku za leto 1972
■ \ ■ '
1.	člen
Veljavnost zakona o vodnem prispevku za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 51-291/71) se podaljša do 3L marca 1973.
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
409.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o- podaljšanju veljavnosti in dopolnitvi zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972
Razglaša se zakon o podaljšanju Veljavnosti in dopolnitvi zakona . o določitvi 'premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravica do otroškega dodatka, in višine otroškega dodatka v letu 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji ,socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 193-5/72
Ljubljana, dne 27, decembra 1972.
Predsednik
' Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju veljavnosti in dopolnitvi zakona o določitvi.premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka ..	v letu 1972
1, člen
Veljavnost zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in
višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7-83/72 — v nadaljnjem besedilu: zakon) se podaljša tudi za leto 1973.
2.	člen
Poleg otroškega dodatka iz 2. in 3. člena zakona prejemajo upravičenci do otroškega dodatka od 1. oktobra 1972 dalje za vsakega otroka še:
—	20 dinarjev upravičenci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 600 dinarjev;
—	10 dinarjev drugi upravičenci.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
410.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973
Razglaša se zakon o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 420-23/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973
1.	člen
Stopnje prispevkov za otroško varstvo zavezancev po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) določijo za leto 1973 skupščina SR Slovenije in občinske skupščine.
2.	člen
Prispevek za otroško varstvo, bi se steka v sklad republiške skupnosti otroškega varstva za otroški dodatek in za dopolnjevanje potreb vafstva otrok, še plačuje v letu 1973 po stopnji 2,07 “/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po stopnji R2 Vo od čistega mesečnega zneska pokojnin.
3.	člen
Stopnjo, prispevka za dnevno varstvo otrok za ,potrebe temeljnih skupnosti otroškega varstva iz 4. in
6.člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR
Sloveniji določijo občinske skupščine, in sicer najpozneje do 31. marca 1973.
Obveznost plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku velja od 1. januarja 1973,
4.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok po 5. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji se v letu 1973 plačuje po stopnji 0,45 °/o.
5.	člen
Prispevki iz 2. člena tega zakona se odvajajo v sklad republiške skupnosti otroškega varstva, prispevki iz 3. in 4. člena tega zakona pa v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva oziroma na poseben račun temeljnih izobraževalnih skupnosti, če opravljajo naloge skupnosti otroškega varstva, in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin pri skupnosti pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov ža socialno zavarovanje.
6.	člen
Ta zakon začne veljati .1. januarja 1973.'
411,
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi' Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1973
Razglaša se zakon o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 420-33/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom
zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1973 1
stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 39-221/70).
2. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
412.
•s>'.	‘	_	*
Na podlagi 2. točke arnandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zdkona o loterijskem zavodu Slovenije
Razglaša se zakon o loterijskem zavodu Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike ^Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972.
St. 47-4/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o loterijskem zavodu Slovenije
1.	člen
Za prirejanje iger na srečo z namenom zbiranja sredstev za financiranje socialno-humanitarnih in kul-turno-prosvetnih dejavnosti in dejavnosti na področju tehnične in telesne kulture na območju Socialistične republike Slovenije se ustanovi »Loterijski zavod Slo-^ venije« (v nadaljnjem besedilu: loterijski zavod).
Dejavnost loterijskega zavoda je posebnega - družbenega pomena. ■
2.	člen
Loterijski zavod je pravna oseba.
Sedež loterijskega zavoda je v Ljub’jani.
3.	člen
Loterijski zavod sme . ob pogojih, ki jih določajo republiški predpisi o igrah na srečo, prirejati vse vrste takih iger. Igre na srečo prireja loterijski zavod samostojno ali skupaj z loterijskimi organizacijami drugih republik in avtonomnih pokrajin.
4.	člen
Za loterijski zavod se uporabljajo predpisi, ki veljajo za zavod, in predpisi o igrah na srečo, če ni v tem zakonu ali na njegovi podlagi izdanih predpisih drugače določeno.
1. člen	5- člen
Družbenopolitične skupnosti imajo v letu 1973	Loterijski zavod je na podlagi medrepubliškega
glede kritja stroškov zdravstvenega zavarovanja	dogovora soustanovitelj skupnosti jugoslovanske lote-
kmetov enake obveznosti, kot so bile določene z za-	rije. v okviru katere se prirejajo skupne igre na srečo
konom o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k na celotnem območju SFRJ.
'	6. člen
Dohodek loterijskega zavoda sestavlja dohodek od srečk, tombolskih tablic in vplačil za sodelovanje v drugih igrah na srečo; ki jih proda oziroma prejme loterijski zavod, ter drugi dohodki, ki jih loterijski zavod doseže s svojim poslovanjem.
7.	člen
Dohodek loterijskega zavoda se deli:
1.	na del za izplačilo dobitkov skladno & pravili posamezne igfe na srečo;
2.	na del, ki ga razporeja delovna skupnost loterijskega zavoda;
3.	na del, ki ga prispeva loterijski zavod h kritju stroškov poslovanja skupnosti jugoslovanske loterije v skladu z medrepubliškim dogovorom;
4.	ha del za financiranje socialno-humanitarnih in kultumo-prosvetnih dejavnosti in dejavnosti na področju tehnične in telesne kulture.
8.	člen .
Loterijski zavod ima loterijski svet.
Loterijski svet sestavljajo predstavniki. družbene skupnosti in predstavniki zainteresiranih organizacij. Skupščina SR Slovenije imenuje predstavnike družbene skupnosti in določi organizacije, ki imenujejo svoje predstavnike v loterijski svet. Člana sveta sta tudi direktor in predsednik sveta delovne skupnosti loterijskega zavoda.
9.	člen	'
Loterijski svet opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	obravnava in daje svoje pripombe in predloge k osnutkom pravil skupnih iger na srečo, ki se prirejajo v okviru skupnosti jugoslovanske loterije; :
2.	odloča o uvedbi novih iger na srečo, ki jih*sa-mostojno prireja loterijski zavod ter sprejema pravila teh iger;
3.	odloča o delitvi dohodka loterijskega zavoda skladno s 7. členom tega zakona;
4.	pripravi predlog za razdelitev sredstev za soci-alno-humanitarne in ■, kulturno-prosvetne namene ter za namene tehnične in telesne kulture:
5.	potrjuje statut loterijskega zavoda;
6.	potrjuje letni finančni načrt in zaključni račun loterijskega zavoda, razen tistega dela. ki se nanaša na razporejanje, sredstev, s katerimi razpolaga delovna skupnost loterijskega zavoda;
7.	imenuje predstavnika loterijskega zavoda v skupščino skupnosti jugoslovanske loterije.
f-'
10.	člen
O razdelitvi sredstev po predlogu iz 4, točke 9. člena tega zakona odloča skupščina SR Slovenije, ko dobi o tem poprej mnenje Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
11.	člen
Direktorja loterijskega zavoda imen 'ie in razrešuje skupščina SR Slovenije.
12 člen
Loterijski zavod prevzame vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenega, medrepubliškega dogovora c organiziranju skupnosti jugoslovanske loterije.
13.	člen
Direkcija jugoslovanske loterije za Slovenijo preneha z delom dne 31. decembra 1972, vse njene pravice in dolžnosti pa prevzame s 1. januarjem 1973 novoustanovljeni loterijski zavod, ki uskladi svoje delo in poslovanje z določbami tega zakona najpozneje do 31. marca. 1973.
Delitev dohodka loterijskega zavoda po tem zakonu velja od 1. januarja 1973.
14.	člen
Loterijski zavod ne obračunava in ne vplačuje obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo in prispevka za sklade skupnih rezerv.
15.	člen
Pri delitvi sredstev iz 4. točke 7. člena tega zakona bodo v letu 1973 udeležene organizacije, ki so 'bile udeležene pri delitvi takih sredstev v letu 1972.
16.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1973.
413.
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi XII. amandmaja, tretjega odstavka 1. točke in prvega odstavka 2. točke XXXII. amandmaja k ustavi SFRJ in XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v skladu s četrtim odstavkom 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 58., 59., 60. in 61. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) na sejah republiškega zbora, gospodarskega zbora, pro-svetno-kulturnega zbora in socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI
K predlogu ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI, ki ga je skupščini SR Slovenije poslala zvezna skupščina, se daje soglasje.
St. '010-15/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
414.
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi XII. amandmaja in tretjega odstavka 1. točke XXXII. amandmaja k ustavi SFRJ in XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v skladu s četrtim od-stavkom 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 58., 59., 60. in 61. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) na sejah republiškega zbora, gospodarskega zbora, prosvetno-kulturnega zbora in socialno-zdravstvenega zbora dne 27. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zbora narodov zvezne skupščine za izdajo ustavnega zakona o podaljšanju mandata zveznim poslancem
K predlogu zvezne skupščine za izdajo ustavnega zakona o podaljšanju mandata zveznim poslancem, ki ga je v smislu XII. amandmaja k ustavi SFRJ ugotovil zbor narodov zvezne skupščine na seji 4. in 5. decembra 1972, se daje soglasje.
St. 010-15/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
415.
Na podlagi tretjega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 52. členom zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah republiškega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela 7
ODLOK
o začasnem financiranju republiških potreb v prvem trimesečju 1973	,
I
Potrebe republiških organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v prvem trimesečju 1973 do sprejetja proračuna SR Slovenije za leto 1973 financirajo na podlagi proračuna za leto 1972.
II
Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ do višine 25 % izdatkov proračuna SR Slovenije za leto 1972 in po njegovih splošnih določbah.
III
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna SR Slovenije za leto 1973 in se morajo pokazati v njegovem zaključnem računu za. leto 1973: .
IV
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1973.
St. 420-173/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
416.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 27. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri poštni hranilnici
1.	člen
V odloku o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22-211/72) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»Za kredite za pospeševanje PTT prometa se uporabi 50 °/o sredstev iz 1. člena tega odloka, ki bodo na razpolago do 31. 12. 1975.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se dajo kot kredit Združenemu PTT podjetju Ljubljana preko poslovnih bank, ki jih določi Združeno PTT podjetje Ljubljana.
.Združeno PTT podjetje Ljubljana uporabi kredite iz prejšnjega odstavka za modernizacijo in razširitev svojega PTT omrežja.
Kredit Združenemu PTT podjetju Ljubljana za pospeševanje'PTT prometa se da za dobo največ 10 let in po letni obrestni meri, ki je največ za 1 °/o višja od obrestne mere, ki jo plačuje Poštna hranilnica za sredstva hranilnih vlog.
Način dajanja kreditov Združenemu PTT podjetju/Ljubljana in druge pogoje določi Narodna banka Slovenije.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-24/72 .
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
417.
I
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije, je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. decembra 1972 in na seji gospodarskega' zbora dne 27. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o odstopu določenih sredstev Socialistične republike Slovenije združenemu podjetju »Slovenske železarne« brez obveznosti vračanja
Socialistična republika Slovenija odstopa združenemu podjetju »Slovenske železarne« sredstva v letu 1972 dospelih plačanih in dospelih neplačanih anuitet (v nadaljnjem besedilu: odstopljena sredstva) po naslednjih kreditnih pogodbah, sklenjenih med železarnami in Ljubljansko banko:
Številka in datum	Številka partije
kreditne pogodbe	kredita
Železarna Jesenice 11/64 z dne 21. 11. 1963	771001-5-31a
Železarna Jesenice 132/3286 z dne 14. 11. 1966	771001-5-69
Železarna Jesenice 132/3286 z dne 14. 11. 1966 771001-5-90
Železarna Jesenice 11/64 z dne 21. 11. 1963	771001-5-31
Železarna Ravne	11/15 z dne 12. 8.	1963	771001-5-49
Železarna Ravne	132/1760 z dne 11.	3.	1965	771001-5-49
Železarna Ravne	132/3265 z dne 25.	11.	1966	771001-5-101
Železarna Ravne	11/95 z dne 9. 2. 1966	771001-5-72
Železarna Ravne 11/5 z dne 12. 8. 1963	771001-5-48
Železarna Štore 457/64 z dne 25. 5. 1964	771001-5-71
Železarna Štore 132/3264 z dne 14. 11. 1966	771001-5-103
Železarna Štore 457/64 z dne 25. 5. 1964	771011-5-77
Odstopljena -sredstva v letu 1972 dospelih in plačanih anuitet iz to .točke bo Socialistična republika Slovenija izplačala združenemu podjetju »Slovenske' železarne« najkasneje do 31. 12. 1975.
II
Za odstopljena sredstva oblikuje 1 združeno 1 podjetje »Slovenske železarne« skupen sklad organizacij združenega dela v podjetju.
418.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slo-vehije, je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 27. decembra 1972 ih na seji gospodarskega, zbora dne 27. decembra 1972 sprejela
ODLOK
III
Odstopljena sredstva uporabi združeno podjetje »Slovenske železarne« za sanacijo nelikvidnosti organizacij združenega dela v njegovem sestavu.
Po doseženi likvidnosti v smislu prejšnjega odstavka uporabi združeno podjetje »Slovenske železarne« odstopljena sredstva za sovlaganja v proizvodne zmogljivosti črne metalurgije.	i
IV
Pogodbe za izvedbo odstopa sredstev iz, I. točke tega odloka sklene z Ljubljansko banko in Jugoslovansko investicijsko banko v imenu Socialistične republike Slovenije republiški sekretar za finance. V
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 428-5/72
Ljubljana, dne 27. <jlecembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher, 1. r.
o odstopu določenih sredstev Socialistične republike Slovenije Cinkarni Celje brez obveznosti vračanja
I
SR Slovenija odstopa Cinkarni Celje brez obveznosti vračanja sredstva neplačanih dospelih in nedospelih anuitet v letu 1972 po-naslednjih kreditnih pogodbah, sklenjenih med Cinkarno Celje in Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino:
^-pogodba številka 315 z dne 14. decembra 1963 in
— pogodba številka 328 z dne 20. decembra 1963.
II
Za sredstva odstopljene dolžne glavnice iz I. točke tega odloka bo Cinkarna Celje oblikovala povečanje svojega poslovnega sklada.
III
•Odstopljena sredstva glavnice iz I. točke tega odloka uporablja Cinkarna Celje za trajna obratna sredstva do uspešnega zaključka sanacije.
IV
Pogodbp za izvedbo odstopa sredstev iz I. točke tega odloka sklene z Jugoslovansko banko za zunanjo
trgovino v imenu Socialistične republike Slovenije republiški sekretar za finance.
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-6/72
Ljubljana, dne 27. decembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
419
Na podlagi sedme alinee 2. točke amandmaja LT k ustavi Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika, izdaja predsedstvo skupščne Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenca
1.	člen
Košaku (Aleksander) Albinu se kazen 3 let strogega zapora zniža za 6 mesecev.
•	2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 26-2/72
Ljubljana, 28. decembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
420.
Na podlagi sedme alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika, izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb ^ 1. člen
Kazen se odpusti:
Rebernak (Marija) Anici, se kazen 5 dni zapora odpusti.
2.	člen •
Neprestani del kazni se odpusti:
Sivec (Ivan) Alojzu, se odpusti neprestani del kazni.
3.	člen
Izrečena zaporna kazen se spremeni v denarno kazen:
Gartner (Josip) Jožetu, se kazen 18 dni zapora spremeni v 540 dinarjev denarne kazni.
4.	člen
Kazen se zniža:
B e g u 1 i č (Muhamed) Arifu, se kazen 3 let Strogega zapora zniža za 6 mesecev;
Colja (Rudolf) Marjanu, se kazen 4 let strogega zapora zniža za 1 leto;
Černejšek (Karel) Francu, se kazen 4 let in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev;
Jurič (Marko) Antonu, se kazen 1 leta in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev;
Lebič (Jože) Dominiku, se kazen 4 let strogega zhpora zniža za 1 leto;
O m e r (Derviš) Usnii, se kazen 1 leta in 3 mesecev zapora zniža za 6 mesecev;	-	-
Pacek (Franc) Francu, se kazen 2 let in '2 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev.	'
5.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Bračko (Jože) Mariji, se kazen 3 mesecev in 15 dni zapora pogojno odloži za 3 leta;
Hočevar (Pavel) Matiju, se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za 2 leti;
K u r a d e (Helena) Ivanu, se kazen1 1 leta in 3 mesecev zapora pogojno odloži za 4 leta;
Pavlovič (Jožef) Biserki, se kazen 4 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;	.
Peček (Anton) Silvestru, se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti;
Rodošek (Ivan) Ivanu, se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
S a 1 j i (Teodor) Slavku, se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;	.
Sitar (Jurij) Leopoldu, se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za 2 leti;	/ Y
Tomazin (Štefan) Jožetu, se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za 2 leti;
6.	člen	i.;
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1973.
Št. 26-2/72
Ljubljana, dne 28. decembra 1972.
421.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25-225/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o uporabi sredstev, vplačanih, kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije
, '	1. člen
V odloku o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit'pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30-279/73 in 38-319/72) se v prvem odstavku 2a člena besede:-»-60 milijonov dinarjev« nadomestijo z besedami: »75 milijonov dinarjev«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
. St. 403-3/71
Ljubljana, dne 14. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
422.
. Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prve alinee prvega odstavka 2. člena zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-165/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko za čas o‘d 1. januarja do 28. februarja 1973
'	I
Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. marca do 31. decembra 1972 (Uradni list SRS, št-. 15-161/72 ter št. .54-423/72) se bo uporabljal tudi od 1. januarja do 28. februarja 1973.
II
Premija po tem odloku se bo izplačevala iz sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje'nekaterih gospodarskih dejavnosti.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 426-6/68
, Ljubljana, dne 21. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
423.
Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prve alinee prvega odstavka 2. člena zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-165/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o dopolnitvi odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. marca do 31. decembra 1972
1.	V odloku o premijah za kravje mleko za čas od 1. marca do 31. decembra 1972 (Uradni list SRS, št. 15-161/72) se za 8. točko doda nova 8a) točka, ki se glasi:
»8a) organizacijam združenega dela, ki predelujejo mleko, pridelano v lastni proizvodnji ali kooperaciji, se za vsak liter predelanega in izvoženega mleka plačuje premija v znesku 0,10 din za liter mleka po stopnji 3,2% mlečne maščobe. Preračunavanje stopnje maščobe v mleku se opravi po določbah 2. točke tega odloka.	,
Sredstva za premije iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
Premije iz prvega odstavka te! točke bodo organizacijam združenega dela izplačane v letu 1973 po terjatvah, ki jih bodo organizacije glede na količine predelanega in izvoženega mleka izkazale v svojih zaključnih računih. Po službi družbenega knjigovodstva overjene terjatve predložijo organizacije združenega dela iz prvega odstavka te točke republiškemu sekretariatu za finance v 30 dneh po potrditvi zaključnih računov.«
2.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-6/68
Ljubljana, dne 21. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
424.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o dopolnitvi odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in drugih pekarskih izdelkov
I
V točki II odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in drugih pekarskih izdelkov (Uradni list SRS, št. 43-344/72) se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Po odpravi kompenzacije, ki se priznava proizvajalcem določenih vrst kruha na podlagi zakona o
kompenzacijah proizvajalcem kruha (Uradni list SRS. št. 45/72) se smejo najvišje cene za osnovne vrste kruha iz prvega odstavka te točke povečati za 0,30 din/kg.
Dokler občinske skupščine ne predpišejo na podlagi tega odloka nove ravhi drobnoprodajnih cen za osnovne vrste' kruha, smejo proizvajalne organizacije združenega dela in drugi proizvajalci Sami povečati cene osnovnih vrst kruha s 1. 1. 1973 za 0,30 cjin/kg«.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1973.
Št. 38-4/64
Ljubljana, dne 21. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
425.
Na podlagi četrte alinee 2. člena zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-165/72) ih odloka skupščine SR Slovenije o pooblastitvi izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za do-, ločahje selektivnih namenov za kredite iz določenih sredstev, s katerimi razpolaga SR Slovenija (Uradni list SRS, št. 31-280/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi sredstev posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije v znesku 244,220.000 din
1. člen
V odloku o uporabi, sredstev posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije v znesku 244,220.000 dinarjev (Uradni list SRS, št. 33-299/72) se v 2. členu spremeni 3. točka tako, da se glasi:
»3. za kreditiranje izvoza trajnejših potrošnih dobrin in serijske opreme na kredit — največ 18,747.000 dinarjev;-«
Na koncu 4. točke 2. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. za kreditiranje trajnih obratnih sredstev organizacijam združenega dela — zlasti črne metalurgije — največ 20,000.000 din pod pogojem, da so krediti bank dani z vračilnim' rokom nad pet let in odobreni za odpravo strukturnih neskladij med kratkoročnimi in kvalitetnimi obratnimi sredstvi.«
2., člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,
Št. 44-52/72
Ljubljana, dne 21. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
426.
Na podlagi 2. člena zakona o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 42-330/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o ugotovitvi občin, ki se jim v letu 1972 zaradi poplav in neurij odstopa republiški davek iz kmetijske dejavnosti
1
Republiški davek iz kmetijske dejavnosti, ki ga, plačujejo zavezanci katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se odstopa v letu 1972 v višini 12 % od davčne osnove naslednjim občinam, ki so bile prizadete s poplavami in neurji:
Gornja Radgona
Lenart
Lendava
Ljutomer
Maribor
Murska Sobbta
Ormož
Ptuj
Slovenska Bistrica Radlje ob Dravi	,
2
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-44/64
Ljubljana, dne 26. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
PVedesednik
Andrej Marinc 1. r.
^	427.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na podlagi 54. člena zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. ,39-220/70) po predlogu republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo na 8. seji dne 26. 12. 1972 sprejel
SKLEP
o združitvi gospodarskih enot odprtega kazenskega poboljševalnega doma v Mariboru — na Rogozi in zaporov v Mariboru
I
Kmetijsko gospodarstvo Rogoza, ki je gospodarska enota odprtega kazensko poboljševalnega doma v Mariboru na Rogozi in Obrtna delavnica »Kozjak« v Mariboru, ki je gospodarska enota zaporov v Mariboru, se s 1. januarjem 1973 združita v gospodarsko enoto s firmo »Proizvodno podjetje Kozjak« in s sedežem v Mariboru kot gospodarska enota zaporov. v Mariboru.
II
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo izvrši ta sklep.
St. 25-14/71
Ljubljana, dne 26. decembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
428.
Na podlagi 15. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67), izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo SR Slovenije
ODREDBO
' o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1973
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo lastniki oziroma posestniki živine (v nadaljnjem besedilu: posestniki) v letu 1973 opraviti določena preventivna cepljenja ter diagnostične in druge preiskave živine.
2
Preventivna cepljenja, diagnostične in druge preiskave opravijo Veterinarske postaje ali drugi veterinarski zavodi (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavodi).
Veterinarski zavodi so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinskega veterinarskega inšpektorja. Po opravljenem delu mu morajo na predpisanih obrazcih poročati o izvedenih ukrepih.
3
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da-so živali stalno zaščitene.
4
Stroški za preventivno cepljenje goved zoper slinavko in parkljevko in pregledi krav z mlečno prstenasto preizkušnjo na brucelozo po tej odredbi' gredo v breme sredstev posebnih računov za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občinah (tretji odstavek 24. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine), stroški za druga cepljenja in preiskave pa gredo v breme posestnika živine.
5
Veterinarski zavod, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično pbeiskavo, mora voditi evidenco o da^ tumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika. živine, o opisu živine, o proizvajalcu in seriji cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod iz prejšnjega odstavka mora spremljati stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski upravni organ.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6
Preventivno cepljenje konj, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vseh soseskah, kjer je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1973.
7
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti govedo pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
8
Preventivno cepljenje psov, starih več kot tri mesece, proti steklini se mora opraviti do 31. maja 1973. Cepljeni psi se vpišejo v register psov, ki ga vodi pristojni občinski upravni organ.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
9
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih kmetijskih posestvih;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki kooperira jo z delovno organizacijo;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
—	v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih.
Preventivno cepljenje se opravi z vakcino iz F seva virusa ali seva lasota z okulonazalno ali pa peroralno metodo.
, 10
Valilna jajca lahko izvirajo le iz jat perutnine, ki so pregledana na kokošji tif. Pregled je treba opraviti z antigenom kokošjega tif a po metodi hitre krvne aglu-tinacije.
11
Zoper prašičjo kugo je treba preventivno cepiti prašiče na družbenih obratih in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje se opravi s K sevom lapiniziranega virusa.	r
12
Zoper slinavko in parkljevko je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo družbenih posestev in bike v osemenjevalnih središčih. Preventivno cepljenje se opravi s polivalentno AOC vakcino.
13	i
Tretja splošna tuberkulinizacija goved se mora začeti v naslednjih občinah: Dravograd, Izola, Jesenice, Koper, Mozirje, Ormož, Piran, Radovljica, Slovenj Gradec, Trbovlje, Tržič in Žalec.
Tretja' splošna tuberkulinizacija goved in sandcija okuženih in okužbe sumljivih gospodarstev v občinah iz prejšnjega odstavka se mora dokončati do 31. decembra 1974.
14
Glede na brucelozo se morajo pregledati:
—	z mlečno prstenasto preizkušnjo krave v obratih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat v letu v presledku od 5 do 7 mesecev;
—	z enkratnim laboratorijskim pregledom krvi osnovne goveje črede v obratih družbenih kmetijskih posestev;
—	z enkratnim laboratorijskim pregledom krvi in enkratnim laboratorijskim pregledom semena bikov v osemenjevalnih središčih, ih sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma;
—	z enkratnim laboratorijskim pregledom krvi plemenskih živali na družbenih prašičjerejskih obratih.
15
Na pršičavost čebel se pregledajo čebelje družine, ki se vozijo na pašo. Vzorec čebel mrtvic mora biti poslan na preiskavo v času od 1. 11. 1972 do 30. 3. 1973.
Na hudo gnilobo čebelje zalege morajo biti pregledane čebelje družine v čebeljnakih, kjer je bila v preteklem letu ugotovljena huda gniloba čebelje zalege.
16
Občinski veterinarski inšpektor določi naselje in obrate ter program izvrštve posameznih preventivnih ukrepov iz te odredbe.
17
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 322/A-047/72-III/TO
Ljubljana, dne 18. decembra 1972.
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
429.
Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in kadrov v naravnih zdraviliščih ter o načinu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo naravnih zdravilišč
SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo: strokovni in tehnični pogoji glede opreme in kadrov, ki jih morajo izpolnjevati naravna zdravilišča (v nadaljnjem besedilu: zdravilišče) in njihove strokovne službe ter način, postopek in roki za izpolnitev pogojev za verifikacijo zdravilišč.
Za zdravilišča po tem pravilniku se štejejo zdravstvene delovne organizacije, ki so registrirane kot zdravilišča, in druge zdravstvene delovne organizacije, ki opravljajo zdraviliške dejavnosti.
2.	člen
Zdravilišča opravljajo naloge, določene jim v 13. in 18. členu zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list SRS, št. 36-199/64 — v nadaljnjem besedilu »zakona«) in v 61. členu zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70).
Poleg služb iz tretjega odstavka 61. člena zakona o zdravstvu mora biti bolnikom v zdravilišču zagotovljena tudi njihovi bolezni ustrezna dietična prehrana.
3.	člen
Zdravilišča morajo pri svojem strokovnem delu upoštevati predpisane indikacije in kontraindikacije ter na njihovi podlagi določeno usmerjenost zdravilišč za zdravljenje posameznih bolezni (16. člen zakona).
PROSTORI IN OPREMA ZDRAVILIŠČ
4.	člen
Za opravljanje zdravstvenih dejavnosti mora imeti zdravilišče najmanj:
L prostore za bolnišnični oddelek za “zdravljenje bolnikov, ki jim je potrebno stalno zdravniško nadzorstvo in ki so strogo ločeni od drugih prostorov zdravilišča; biti pa morajo funkcionalno povezani s prostori za. opravljanje zdravstvenih dejavnosti;
2.	ordinacijski prostor za ambulantne zdravniške preglede ob sprejemu, za občasne kontrolne preglede med -zdravljenjem in , za preglede ambulantnih bolnikov, nastanjenih izven zdravilišča;
3.	poseben ali drug primeren prostor za čakalnico v neposredni bližini ordinacijskega prostora;
4.	prostor za medicinsko, rehabilitacijo in fizioterapijo:
5.	posebno mesto za lekarniško službo (v nadaljnjem besedilu: »zdraviliška zaloga zdravil«);
6.	prostor za laboratorijsko službo;
7.	prostor za zdraviliško zdravstveno administracijo in dokumentacijo.
Zdravilišča morajo imeti tudi druge funkcionalne prostore glede na indikacije ter na svojo strokovno usmerjenost, obseg in zmogljivost svojih dejavnosti.
Večja zdravilišča morajo imeti v ločenem prostoru v sestavi bolnišničnega oddelka najmanj eno monito-rizirano posteljo za reanimacijo srčnih bolnikov.
Prostori za opravljanje zdravstvenih dejavnosti, zlasti pa za bolnišnični oddelek, morajo biti ločeni od drugih prostorov, zlasti pa od prostorov za dopolnilne dejavnosti zdravilišča!
S prostori oziroma z ležišči, ki niso namenjeni za stacionarno in ambulantno zdravljenje bolnikov ali za opravljanje zdravstvenih dejavnosti, zdravilišča samostojno razpolagajo.
5.	člen
Za prostore bolnišničnega oddelka (1. točka prvega odstavka 4. člena), za njihovo opremo in ureditev se uporabljajo primerno predpisi, ki veljajo za bolnišnice. Bolniki, ki jim ni potrebno stalno zdravniško nadzorstvo. se lahko namestijo v drugih, ustrezno urejenih in od prostorov za gospodarske dejavnosti ločenih pr0' štorih zdravilišč.
Za ordinacijske prostore in čakalnico (2. in 3. točka prvega odstavka 4. člena) ter za njihovo strokovno opremo m ureditev se primerno uporabljajo predpis'“ ki veljajo za splošne ambulante zdravstvenih dom°v oziroma za specialistične ambulante bolnišnic.
Za prostore za medicinsko rehabilitacijo in fizioterapijo (4. točka prvega odstavka 4. člena) veljajo strokovna navodila Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov o ureditvi in o minimalni opremi za posamezne vrste zdravilišč.
Za posebno mesto za zdraviliško zalogo zdravil (5. točka prvega odstavka 4. člena) se uporabljajo primerno predpisi, ki veljajo za bolnišnične lekarne s to razliko, da ima zdravilišče le posebno mesto za shranjevanje zdravil in sanitetnega materiala, da zdraviliška zaloga zdravil ne izdeluje zdravil in da izdaja zdravnik iz te zaloge le že izgotovljena zdravila in sanitetni material.
Za prostore in opremo laboratorijev (6. točka prvega odstavka 4. člena) se uporabljajo primerno predpisi, ki veljajo za zdravstvene domove oziroma za bolnišnice,, kadar se v teh laboratorijih opravljajo poleg osnovnih (rutinskih) preiskav tudi dodatne specialne diagnostične preiskave.
6.	člen
Klimatska zdravilišča lahko imajo le prostore:
1.	za izolacijo oziroma opazovanje obolelih oseb ter ločene prostore za njihovo zdravljenje;
2.. za ambulantne zdravstvene preglede;
3.	posebno mesto za shranjevanje zdravil;
4.	za medicinsko rehabilitacijo in fizioter:
5.	za rekreacijo;
6.	za funkcionalne dejavnosti.
V prostorih za Zdravljenje bolnikov (1. točka prvega odstavka) se lahko zdravijo le bolniki, glede katerih ni indicirano specialistično zdravljenje v bolnišnici. V takih primerih je treba bolnika nemudoma' napotiti v bolnišnico.
7.	člen
Prostori, naprave in oprema za opravljanje zdravstvenih dejavnosti ter drugi funkcionalni prostori in oprema in okolica zdravilišča morajo biti higiensko urejeni in vzdrževani.
Okolica zdravilišča mora biti prilagojena tudi njegovi usmerjenosti in vrsti bolnikov.
8.	člen
Pri novogradnjah, razširjenju in adaptacijah morajo zdravilišča glede prostorov, namenjenih za zdravstvene dejavnosti, upoštevati tehnične normative, ki veljajo za bolnišnice.
9.	člen
Zdravilišča, ki opravljajo tudi turistične, gostinske ali druge dejavnosti, morajo svoje prostore za take dejavnosti in za delo v njih tako urediti, da ni moteno zdravstveno delo in bivanje bolnikov v zdravilišču (19. člen zakona).
*	10. člen
Zdraviliška zaloga zdravil mora imeti na voljo ustrezno količino zdravil, praviloma pa najmanj enomesečno količino zdravil in sanitetnega materiala ter mora sproti izločati in odpisovati zdravila, ki jim je potekel rok trajanja.
Izbor (asortiment) zdravil mora tvti v skladu z usmeritvijo zdravilišča in z indikacijami za zdravljenje bolnikov v zdravilišču. Poleg tega mora imeti zdraviliška zaloga zdravil tudi primerno vrsto in količino zdravil za lažja interkurentna obolenja in stanja'.
ZDRAVILIŠKI STROKOVNI DELAVCI
11.	člen
Strokovno delo it" zdraviliščih smejo samostojno opravljati samo zdravstveni delavci, ki imajo predpi-' sano zdravstveno strokovno izobrazbo in ki izpolnjujejo druge predpisane pogoje za samostojno delt*-. Pomožno delo v zvezi z nego bolnikov lahko opravljajo tudi drugi delavci, vendar le pod neposrednim nadzorstvom in po navodilih medicinskih sester.
12.	člen
Zdravilišče, v , katerem direktor nima zdraviliški dejavnosti ustrezne izobrazbe, mora določiti zdravstvenega delavca 'z visoko zdravstveno izobrazbo, ki je odgovoren za zdravstveno strokovno delo zdravilišča (46. člen zakona o zdravstvu) in je obenem strokovni predstojnik zdraviliških zdravstvenih strokovnih enot.
13.	člen
V	vsakem zdravilišču mora biti zaposlen najmanj:
—	en stalni zdravnik ustrezne specialnosti;
—	ena stalna medicinska sestra, praviloma z višjo strokovno izobrazbo;
—najmanj en stalni višji fizioterapevtski zdravstveni tehnik;
—	najmanj en stalni laboratorijski tehnik z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo;
—	najmanj ena stalna strokovno usposobljena ose-
ba za dietalno prehrano (medicinska sestra, dietetj-čarka).	\
Zdravstveni delavci iz prve do četrte alinee prvega odstavka morajo izpolnjevati predpisane pogoje za samostojno delo zdravstvenih delavcev.
V	klimatskih in manjših zdraviliščih je lahko zaposlen namesto zdravnika specialista zdravnik splošne prakse, usposobljen za samostojno delo.
Manjša zdravilišča lahko sklenejo pogodbo z bolnišnico, zdravstvenim domom oziroma z lekarno, da opravljajo njihovi, za samostojno strokovno delo usposobljeni delavci, delo višjega fizioterapevtskega tehnika. laboratorijskega in farmacevtskega tehnika v zdravilišču.
V	spornih primerih, ali gre za večje ali manjše zdravilišče po tem členu, odloči republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
■ 1	14. člen
V	zdravilišču mora biti zaposlenih več zdravstvenih delavcev, kot je določeno v prvem odstavku prejšnjega člena tega pravilnika, če to narekujejo potrebe, število 'bolnikov, obseg dela in strokovna razvitost zdravilišča.
Za bolnišnični oddelek zdravilišča in njegove strokovne enote se uporabljajo kadrovski normativi, predpisani za bolnišnice, za delo v drugih zdraviliških zdravstvenih strokovnih enotah in za delo z bolniki, ki se ambulantno zdravijo, pa določi zdravilišče kadrovski normativ s splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest v zdravilišču.	,
15.	člen
Zdravilišče mora imeti svoj hišni red. V hišnem redu se ločeno od ostalega zdraviliškega hišnega reda uredi zdravstveno poslovanje v zdraviliščih (npr. sprejemanje ih odpuščanje bolnikov, zdravniški pregledi in nega bolnikov odnosi osebja do bolnikov, obiski bolnikov, uporaba naravnih zdravilnih sredstev in pd.).
Zdravilišče zagotovi in uredi v svojem splošnem aktu dežurno oziroma pripravnostno službo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. ■
VERIFIKACIJA ZDRAVILIŠČ
16.	člen
Verifikacija zdravilišč in njihovih strokovnih služb (strokovnih enot) ima namen, da se ugotovi ali le-te izpolnjujejo oziroma do katere mere izpolnjujejo z zakoni, s tem pravilnikom in z drugimi predpisi določene strokovne in tehnične pogoje za izvajanje zdravstvenega varstva;
17.	člen
Zahtevek za verifikacijo (16. člen tega pravilnika) mora zdravilišče vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
Zahtevku za verifikacijo mora biti priložena ustrezna dokumentacija, iz katere je mogoče ugotavljati, ali oziroma do katere mere so izpolnjeni pogoji za verifikacijo zdravilišča (npr. o organizaciji zdravilišča, o zdravstvenih delavcih, o prostorih, o strokovni opremi itd.).
Pred vložitvijo zahtevka za verifikacijo mora o osnutku tega zahtevka in dokumentacije iz prejšnjega odstavka razpravljati strokovni kolegij zdravilišča. Zahtevku za verifikacijo mora biti priložen obrazložen sklep strokovnega kolegija.
Zahtevek za verifikacijo morajo vložiti tudi zdravstveni domovi oziroma bolnišnice, ki na podlagi pogodbe opravljajo zdraviliško zdravstveno varstvo v zdravilišču ali v pooblaščenih delovnih organizacijah (22. člen zakona).
18.	člen
Izpolnitev pogojev za verifikacijo zdravilišč, ugotavljajo komisije, ki jih imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
Komisijo sestavljajo štirje člani, od katerih morata biti dva člana strokovnjaka (specialista) za strokovna in tehnična vprašanja s področja usmerjenosti in indikacij za zdravljenje v zdravilišču, pristojni organ za sanitarno inšpekcijo in zastopnik strokovnega organa Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije.
Komisija lahko priteghe k svojemu delu še druge strokovnjake (npr. za organizacijo zdravilišč, za zdraviliški turizem, za tržno inšpekcijo).
O kraju in času dela komisije morajo biti obveščeni tudi ustanovitelj zdravilišča. Zveza rjaravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije ter upravni organ republike za zadeve turizma, ki lahko po svojih zastopnikih sodelujejo pri delu komisije.
19.	člen
O delu komisije se vodi zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati vse pomembnejše podatke in ugotovitve, ki utegnejo vplivati na izpolnitev pogojev za verifikacijo zdravilišča ter predloge in pogoje komisije za izdajo odločbe o verifikaciji. K ugotovitvam in predlogom komisije v Zapisniku lahko da zastopnik zdravilišča oziroma zastopnik ustanovitelja svoje pripombe oziroma predloge.
Zapisnik mora biti napravljen takoj po ugotavljanju pogojev za verifikacijo.
Prćpis zapisnika se pošlje: republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo,' zdravilišču,
ustanovitelju,. Zvezi naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije ter pooblaščeni delctvni organizaciji (22. člen zakona).
20.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo izda na podlagi predloga komisije ter pripomb ustanovitelja in zdravilišča odločbo o verifikaciji zdravilišča oziroma njegovih strokovnih služb (strokovnih enot).
Če se v postopku za verifikacijo ugotovi, da zdravilišče ali njegove strokovne službe (strokovne enote) ne izpolnjujejo vseh pogojev za verifikacijo (16. in 17. člen tega pravilnika), se pogojno verificirajo s tem, da v odrejenem roku odpravijo ugotovljene strokovne in tehnične 'pomanjkljivosti. Če zdravilišče ali njegova strokovna služba (strokovna enota) v tem roku ne odpravi pomanjkljivosti, se ji prepove nadaljnje delo.
Če so v postopku za verifikacijo ugotovljene tehnične in strokovne pomanjkljivosti takšne narave, da bi lahko pomenile nevarnost za zdravje ljudi, se lahko zdravilišču ali njegovi strokovni službi (strokovni enoti) prepove ali omeji nadaljnje delo, dokler se te pomanjkljivosti ne odpravijo.
21.	člen
Če se pojavijo okoliščine, ki kažejo na to, da zdravilišče ali njegova strokovna služba (strokovna enota) ne izpolnjuje več pogojev za verifikacijo, uvede republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo in lastno pobudo ali na predlog republiškega medicinskega sveta postopek za opravo strokovnega nadzorstva po 2. točki prvega odstavka 31. člena zakona o zdravstvu in s katerim se obenem ugotavlja, ali zdravilišče oziroma njegova strokovna služb'a (strokovna enota) še izpolnjuje pogoje za verifikacijo.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Zdravilišča morajo uskladiti svojo organizacijo in delo z določbami tega pravilnika v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, če pa gre za potrebna večja gradbena dela pa največ v dveh letih.
23.	člen
Ta pravilnik se glede na spremenjene potrebe in razmere praviloma na vsaki dve leti dopolni oziroma revidira.
Predloge za spremembe oziroma revizijo pravilnika lahko dajejo zdravilišča, zveza zdravilišč, za turizem pristojni organ .gospodarske zbornice SRS, klinične ustanove^ skupnosti zdravstvenega zavarovanja, skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SRS ter druge zainteresirane organizacije in organi.
Predloge iz prejšnjega odstavka zbira in oceni republiški sekretariat za zdravstvo in socialno'varstvo.
24.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha v skladu s
3.	točko 119. člena zakona o zdravstvu veljati pravil' nik o minimalnih pogojih za ureditev in delo nafavnib zdravilišč (Uradni list LRS, št. 23-156/62).
St. 54	28. XII. 1972
URADNI LIST SRS
Stran 1403
25.	člen
Ta pravilnik začne veljati 'osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 514-1/72
Ljubljana, dne 10. decembra 1972.
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Zora Tomič 1. r.
430.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, št. 14-108/69 in št. 31-275/72) in četrtega odstavka 15. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni, list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70 in št. 31-276/72) izdaja republiški sekretar za prosveto in. kulturo
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole, ki so vpeljale petdnevni delovni
teden
1.	člen
V pravilniku o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole, ki so vpeljale petdnevni delovmi teden, (Uradni list SRS, št. 27-177/71) se v drugem odstavku
8.	člena za besedami: »v zaključnih razredih« doda beseda: »šol«, številka »13« pa se nadomesti s številko »5«.
2.	člen'
Za sedmo alineo prvega odstavka 11. člena pravilnika se doda riova osma alinea, ki se glasi:
»8. februar — Prešernov dan.«
Sedanja osma, deveta, deseta in enajsta alinea postanejo deveta, deseta, enajsta in dvanajsta alinea.
3.	člen
četrta alinea drugega odstavka 15. člena, pravilnika se črta.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-14/71
Ljubljana, dne 26. decembra 1972.
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizalj 1. r.
431.
Na podlagi četrtega odstavka 5. člena zakona o razpolaganju'z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o valorizaciji odškodnine za prenos pravice uporabe in neamortiziranih naložb- v zemljišče
Odškodnina za prenos pravice uporabe zemljišča in neamortizirane naložbe v zemljišče (prvi odstavek 5. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Uradni list SRS, št. 27-254/72) se valorizirajo,v skladu s porastom cen na drobno v SR Sloveniji od leta, v katerem je imetnik pravice uporabe zemljišča plačal odškodnino ali njen del, oziroma izvršil naložbe v zemljišče, do 30. 6. 1972.
Porast cen na drobno v SR Sloveniji iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko.
II
To navodilo prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiški sekretar za finance
Jože Florjančič 1. r.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
432.
Skupščina skupnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na 62. seji dne 28. decembra 1972 sprejela
SKLEP
o uporabi določb splošnih aktov" skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije o financiranju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
I
Od 1. januarja 1973 dalje se uporabljajo sklepi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije o financiranju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer:
1.	Sklep o ugotavljanju osnov, obračunavanju in plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Uradni list SRS, št. 51-309/71);
2.	Sklep o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za zavarovanje za nesrečo na delu in poklicno obolenje (Uradni list SRS, št. 14-78/71);
3.	Sklep o višini dodatnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za kritje večjih obveznosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem in zaradi zmanjševanja starostnih mej za zavarovance na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih (Uradni list SRS, št. 36-390/65);
i
- 4. Sklep o dopolnitvi sklepa o višini dodatnega prispevka za invalidsko ih pokojninsko zavarovanje za kritje večjih obveznosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne
dobe s povečanjem in zaradi zmanjševanja starostnih mej za zavarovance na določenih delovnih mestih oziroma na določenih delih (Uradni list SRS, št; 32-246/ 68):
5.	Sklep o določitvi dodatnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za kritje stroškov za invalidsko zavarovanje, ki presegajo poprečje stro-
, škov tega zavarovanja in za kritje večjih obveznosti invalidskega zavarovanja, ki so posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni (Uradni list SRS. št. 5-30/68);
6.	Sklep o osnovah in višini prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini 'zaposlenih oseb (Uradni list SRS, št. 51-308/71);
7.	Sklep o določitvi prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za določene kategorije zavaro-
vancev, ki uživajo posamezne pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 9-47/71).
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št. 108/72-5/2
Ljubljana, dne 28. decembra 1972.
Skupščina skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Jože Globačnik 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
1132.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev V prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72 in 78. (člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 44. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1
1.	člen
Na območju mesta Ljubljane se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ’ za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu s^ od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in poseb-
ni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa 'zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 °/o pri vinu in 2 %> pri žganju.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim -ift- zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dej av-nosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pav-' kalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometnega davka v preteklem letu.
8.	člen
Za izvajanje tega odloka so pristojne občinske davčne uprave.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 30/68,. 1/69, 20/69 in Uradni list SRS, št. 14-312/72).
10. člen
Tar. št.' 2
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1973.
St. 010/170-72
Ljubljana, dne 28. decembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levienik, dipl. oec. 1. r
TARIFA A — PROIZVODI Tar. št. 1
Od alkoholnih pijač:
dinarjev
za
liter
1.	naravnega vina	1,50
2.	penečega vina	•	2,50
3.	naravnega žganja in medice	4,50
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač če znaša nabavna cena za liter
nad 12 do 15 dinarjev	5,00
nad 15 dinarjev	7,50
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter
nad 17 do 24 dinarjev	16,00
nad 24 dinarjev	22,00
v %
od vrednosti
6.	piva	25 °/o
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6	35 °/o
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna, oprostitev: 4 »/o.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, Hi jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebriih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalniče. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Opomba:
1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3.,
4.	in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizv&jalca, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združnega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni 'zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
'\
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 20 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode:
1. od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice 10 °/o.
Opomba:
1.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od mineralne vode.
2.	Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena ce-
na, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.	^
3.	Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi narejeni iz raznih v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, macera-tov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in -aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
4.	Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iž te tarifne številke, v kateri morajo biti navedeni osebno ime kupca — samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike — proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
N»'	’
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola) — 1,00 din.
Opomba:
* Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5
nikov,- aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, bojlerjev in podobno	5 %
8.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov	10 %>
9.	popravljanje drugih električnih aparatov
in pribora ter ostale storitve te stroke 10 °/o
III.	Ostale stroke:
10.	protektiranje in popravljanje plaščev
(vulkaniziranje)	5	°/o
11.	knjigovezništvo	SVo
12.	žaganje lesa	10	Vo
13.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne osebe	10	%
14.	osebne in druge obrtne storitve	10	°/o
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modi-stinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranje, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh, vrst tkanin, polnjenja in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, prepisovanje in razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov7 in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 °/o.
B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 6
I. Kovinska stroka:
1.	popravljanje strojev in naprav	15 %>
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike 10 %>
3.	popravljanje motornih vozil	10 %
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za ši-
roko potrošnjo, popravljanje peči, šte-dilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva j"	5%
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov
in storitev obrtne predelave kovin	10 %
: II. Elektro stroka:
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transforma-
.torjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno	10 %
7.	popravljanje električnih gospodinjskih 1 aparatov, električnih kuhalnikov, štedil-
C — DRUGE STORITVE Tar. št. 7
Od vstopnic
a)	za kinematografske prireditve	5 0/o
b)	za ostale prireditve	10 %
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.. Prometni davek, po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno umetniške ali telesno vzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje'pristojni svet občine.
4.	Zb prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski, prorrtetni davek v pavšalnem znesku za celotno Sezono prireditve. '
Tar. št. 8	Tar. št. 13
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %>.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti s^ naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od posebnih iger na srečo (roulette, chemin de fer, • baccara simple, baccara tout va, trente et qua-rante, black 7i boule in igre, na slots machines — 15‘Vo.
Opomba:
Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje igre na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.
Tar. št. 10
Od reklam za tobačne izdelke in alkoholne pijače — 25 %.
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 11
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 10 %>.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevOzom.
Tar. št. 12
Od plačil (provizij) za posredniško,.: agencijske in komisijske storitve — 15 °/o.
Opomba:
Davčni zavezanec'po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali 'zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za. te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in , poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti — 10 "/o.
' Opomba:
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dejanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
1133.
Na podlagi ST-, člena zakona, o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. ih 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list" SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 44. skupni seji mestnega zbora, in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Poklicne v gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani
Za vršilca dolžnosti ravnatelja Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani se imenuje
Marija Robida.
Št. 010/172-72
Ljubljana, dne 28. decembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
1134.
Na podlagi 25. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) ter 21., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.' 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 44. seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Ljubljanskega geodetskega biroja
Za vršilca dolžnosti direktorja Ljubljanskega geodetskega biroja se imenuje Emil Gos tič, dipl. inž.
St. 010/173-72
Ljubljana, dne 28, decembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. n
/ VSEBINA :
Stran
398. Ustavni zakon o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do J-.II k ustavi SR Slovenije (z odlokom o razglasitvi)............................1361
399. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju . 1361 ‘ /4tR5t\Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju V^-^SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 . . 1374
401.	Zakon o spremembi zakona o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letit 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe............................................ 1384
402.	Zakon o uporabi dela dohodkov izločenih na posebne
račune v letu 1972 ................................... 1384
403.	Zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev ...................1385
404.	Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o obveznem zajemanju nevarnosti potresa v posameznih vrstah zavarovanj . ..................................................1383
405.	Zakon o dopolnitvi zakona o nadomestilu za del
obresti za kredite za izvoz..........................1389
406.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj . . . 1390
407.	Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 ....... 1390
408.	Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o vodnem
prispevku za leto 1972	................1390
409.	Zakon o podaljšanju veljavnosti in dopolnitvi zakona
o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 ............................... 1391
410.	Zakon o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v
letu 1973	. . . . . . . . . . . . . ................. 1391
411.	Zakon o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto
1973	. . . ...................... . 1392
412.	Zakon o loterijskem zavodu Slovenije ....... 1392
413.	Odlok o soglasju k predlogu ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI .... 1393
414.	Odlok o soglasju k predlogu zbora narodov zvezne skupščine za izdajo ustavnega zakona o podaljšanju
mandata zveznim poslancem  ...........................1394
415.	Odlok o začasnem financiranju republiških potreb v
prvem trimesečju 1973 ................ 1394
416.	Odlok o spremembi odloka o načinu uporabe sred- ' štev hranilnih vlog pri poštni hranilnici ...... 1394
417. Odlok o odstopu določenih sredstev Socialistične republike Slovenije združenemu podjetju »Slovenske železarne« brez obveznosti vračanja . ’. . . . • • . 1395
Stran
418. Odlok o odstopu določenih sredstev Socialistične republike Slovenije Cinkarni Celje brez obveznosti
vračanja.................................................. 1395
419.	Odlok o pomilostitvi obsojenca.............................
420.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb....................1396
421.	Odlok o spremembi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije . . . . . 1397
422.	Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 28. februarja 1973 ............................ 1397
423.	Odlok o dopolnitvi odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. marca do 31. decembra 1972 .... 1397
424.	Odlok o dopolnitvi odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in drugih pekarskih izdelkov............................... . 1397
425.	Odlok o - spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi sredstev posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije v znesku 244,220.000 din........................................1398
426.	Odlok o ugotovitvi občin, ki se jim v letu 1972 zaradi poplav in neurij odstopa republiški davek iz kmetijske dejavnosti.................................... 1398
427.	Sklep o združitvi gospodarskih enot odprtega kazenskega poboljševalnega doma v Mariboru — na Rogozi
in zaporov v Mariboru .................................1398
428.	Odredba o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1973 .................... 1399
429.	Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih glede
opreme in kadrov v naravnih zdraviliščih ter o načinu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo naravnih zdravilišč.........................1400
430.	Pravilnik o spremembi pravilnika o šolskem kole-
darju za osnovne in srednje šole, ki so vpeljale petdnevni delovni teden.................................  1403
431.	Navodilo o valorizaciji odškodnine za prenos pravice uporabe in neamortiziranih naložb v zemljišče . 1403
SPLOŠNI AKTI .REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
432.	Sklep o uporabi določb splošnih aktov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije o financiranju pokojninskega in invalidskega zavarovanja............1403
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
1 1132. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa ' v_) proizvodov in od plačil za sforitve (Ljubljana) . . . 1404
1133. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« v Ljubljani . 1407
1134. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja
Ljubljanskega geodetskega biroja (Ljubljana) . . . 1407
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — liska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni oredal 379/VI1 — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 —'2irc račun 50100-603-40323 - Oproščene prometnega davka po mnenju
republiškega sekretariata za prosvete In kulture št 421-2/72