TEDNIK LETO LIH, št. 13 PTUJ, 30. MAREC 2000 CENA 130 tolarjev SCiCfff ••• Ptujski mestni svetniki in svetnice so si tudi v drugi obravnavi strategije razvoja turizma na Ptuju vzeli čas za te- meljito razpravo tega dve leti nastajajočega dokumenta, s ka- terim naj bi mesto zastavilo novo pot na tem področju, kije že dolgo pripoznano kot razvojna priložnost. Zgodbe o po- manjkljivostih in prednostih ptujskega turizma so si bolj ali manj enake, s tem da o prvih govorimo manj kot o drugih. Nikomur pa se tudi ni zdelo vredno (tudi snovalcem študi- je), da bi se resneje lotil vzrokov zaostajanja ptujskega turiz- ma za drugimi, če smo imeli še v zgodnjih devetdesetih letih občutno prednost. Če bi jih poznali, bi lahko mnogo odločneje kot sedaj zastavili novo pot. Tako pa dvom - tudi med svetni- ki - glede uresničevanja najnovejše turistične strategije še vedno ostaja. Rožica znajo saditi še skoraj vsi, kako jih saditi in katere, pa je že drugo vprašanje. V prvem obdobju bomo delali tisto, kar bi lahko že do sedaj: izboljševali ponudbeno stran in vse tisto, kar ne zahteva veliko vlaganj, pač pa dobro organiziranost in nujno potrebno znanje. V drugem bo že ve- liko težje, ker bo potrebno pridobiti nekaj milijard tolarjev za občuten razvojni poseg v terme, za katerega pa bosta morala mesto in investitor najti skupni jezik. Trenutno je še vedno tako, da terme za večino niso pravšnji generator razvoja ptujskega turizma - tudi zato ne, ker so razvojno močno v za- ostanku v primerjavi z drugimi zdravilišči, ki so kolo razvoja pravočasno zavrtela. Kot kaže, pa so se ptujski svetniki iz dosedanjih turističnih strategij že nekaj naučili - prešli naivnost, pozitivno nit vidijo v operacionalizaciji vsega zapisanega, da se bo vedelo, kdo in kaj bo delal, ker se bodo sicer čez leto ali dve našli v podobni situaciji in iskali novo pot v novi strategiji. Medtem pa bo to okolje izgubilo še tisto, po čemer je bilo korak pred drugimi: kurentovanje, dobrote slovenskih kmetij, festival domače glas- be. Tudi zato bi moralo najnovejšo turistično strategijo sprejeti kot izziv in ne kot dobro napisano seminarsko nalogo. Saj si vendar tudi današnji svet- i mki tako kot tisti pred sko- (j^^^^j^ raj pol stoletja prizadevajo \ za koristi mesta, mar ne? M OB 2. APRILU - MEDNARODNEMU DNEVU KNJIG ZA OTROKE POSLANICA S FINSKE Skrhnost /e ir JSrnffgi, knjiga je skrivnost Rojstni dan svetovnega pravljičarja Hansa Christiana Anderse- na (2. 4. 1805- 4. 8. 1875) je Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY- proglasila za mednarodni dan knjig za ot- roke. Letošnjo poslanico ob prazniku je zapisala finska pisatel- jica Hannele Huovi. Takole pravi: "Bil sem radoveden in neučakan. Sedel sem pri nogah Velikega Starca in poslušal njego- vo petje. Ko je pel, so kamni pos- lali lahki, da so plavali po vodi. Ko je pel, so otoki drseli po jeze- ru. S petjem je privabil zvezde na nebo. Zgoraj je postalo spodaj in spodaj je postalo zgoraj, ko je pel. »Kdaj bom postal pravi čarov- nik?« sem vprašal in ga pocukal za žametni rob njegovega plašča. »Kmalu,« je odgovoril čarovnik in pel naprej. Dlaka njegove mačke se je pričela iskriti. Rep se ji je naježil. Videla je nekaj, česar jez nisem. »Ali sem premlad?« sem vprašal. »Ne,« je rekel Veliki Sta- rec in pel naprej. Na čarovnikovih ramenih je frfotaje pristal ptič in si s kljunom urejal perje svojih kril. Nagnil je glavo in bolščal vame s svojimi ptičjimi očmi. »Ali sem še premajhen?« sem vprašal. »Ne. To nima nič opraviti z velikostjo,« je rekel Veliki Starec in pel naprej. Ob njegovem petju je zašumelo v drevesnih krošnjah. Zapihal je veter in kmalu je vse naokrog bučalo in žvižgalo. Tuleč vihar je klestil veje z dreves. Ustrašil sem se divjega trušča, globoko sem se sklonil in se zazrl v svoje noge. »Ali imam premajhne prste na nogah?« sem vprašal. »Kaj?« je re- kel čarovnik. Začudeno me je gle- dal. Drevesa so se umirila. Poka- zal sem mu svoje preste na nogah in rokah. »Ali mora imeti čarov- nik večje roke?« sem vprašal. »Ne,« je rekel Veliki Starec in se lahno nasmehnil. Utrgal sem majceno rožico na travi in jo poduhal. Čisto rahlo je dišala. »Ali mora imeti čarovnik velik nos?« sem vprašal. »Ne,« je rekel Veliki Starec. Očitno mu je šlo na smeh. Bil sem radoveden in neučakan. Nikakor nisem hotel več čakati. Rojen sem bil za čarovnika, man- jkalo mi je le moči. Nisem vedel, kako priti do nje. Videl sem, kako se iskri mačkina dlaka. In začara- ne kamne, ki plavajo po zraku. Odločil sem se, da še enkrat vprašam. »Kdaj bom postal ...?« sem pričel. Takrat se je Veliki Starec sklonil in iz svoje vreče potegnil knjigo. Zvito se je smehljal in re- kel: »Skrivnost je v knjigi, knjiga je skrivnost.«" Liljana Klemenčič Pisma braliev in admevi: Sežigalnica Kidričevo? .' "Svetniki se sej ne udeležujejo" j Posvetilo nemi opazovalki Ptuja študentki Metki Zupanič j Le vandali rušijo spomenike I Kaj hoče ljudstvo ; Zahvala in priznanje ptujski bolnišnici | Stran /51 GLEDALIŠČE PTUJ / POSLOVANJE V LETU 1999 Razvoj možen samo z zaposlitvijo igraltev "Analiza poslovanja Gledališča Ptuj zadnjih štirih let kaže, da »notranjih rezerv« ni. Če ne bomo znali v hišo pripeljati primerlji- vih sredstev, s kakršnimi delajo druga gledališča, bo gledališče začelo - v najboljšem primeru stagnirati. Nadaljnji ugodni razvoj zavoda vidim tako samo ob zaposlitvi nekaj stalnih igralcev in kas- neje prenovi stavbe," ugotavlja direktor Samo M. Strelec. Stran 4, POUCANE / ODPRLI NOVO GRANITO- VO DROBILNICO IN KLASIRNICO Ikalaski kamnolam v dolini Bele Slovenjebistriško gradbeno podjetje Granit, d.d., z več kot 260 zaposlenimi, s kapitalom milijardo tolarjev ter z letno proizvodnjo več kot milijardo tolarjev, zaradi česar sodi po vseh ekonomskih in drugih kriterijih med večja podjetja, je ob tretjem slovenjebist- riškem občinskem prazniku odprlo največjo naložbo v svoji 54-let- ni zgodovini, vredno več kot 650 milijonov tolarjev: v Zgornjih Poljčanah, v dolini potoka Bele, je zgrajen moderniziran obrat za ekološko čist postopek pridobivanja peska in kamna. Stran 8, Spomladansko delo kliče. Foto: Jože Bračič 2 AKTUALNO Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK PTUJ / SAVA IZPOLNJUJE NAČRTE, SPREJETE OB STEČAJU SAVE GUMARNE Postopno poveianie prooifocfii/e in števila delovnili mest Pred dobrim letom in pol je v Ptuju boleče odjeknil stečaj ta- kratne Save Gumarne, d.o.o. Delo je izgubilo okrog 50 delav- cev, stečaj pa je bil edini izhod, da se zaustavi naraščanje iz- gube, so takrat pojasnili s sedeža firme Sava, d.d., v Kranju. Delo je od okrog 90 delavcev zadržalo 40 pri programih gume- nih izdelkov za avtomobilsko industrijo in gradbenih tesnil. Ne glede na stečaj, ki je bil končan v prvi polovici lanskega leta, je ptujska lokacija ostala za koncern Sava pomembna proiz- vodna enota z razvojno perspekti- vo. Večina ob stečaju predstavlje- nih načrtov se je v dobrem letu in pol že uresničila. V Puhovi 15, kjer ima sedež proizvodnja zračnic, je bila zgrajena nova kot- larna za plin. Njen zagon se je pričel 15. novembra lani. Prido- bitev dodatnih prostorov (nakup bivše Tamove proizvodne hale na Rogozniški cesti 32 v Ptuju) je omogočil prenos napovedanih programov pakiranja in skla- diščenja zračnic iz Kranja. Pričela pa sta se tudi prenos in modernizacija proizvodnje sti- skanih izdelkov, ki sedaj poteka na Rogozniški 32. Uresničitev omenjenih načrtov je omogočila povečanje obsega proizvodnje, znižanje stroškov na enoto proizvoda, povečanje doda- ne vrednosti in števila zaposlenih ter konkurenčnosti v primerjavi s svetovnim trgom. Koncern Sava je ob stečaju Save Gumarne tudi zagotovil, da bodo s programom širitve proizvodnje predvidoma v dveh letih odprli toliko novih de- lovnih mest, kolikor jih je bilo iz- gubljenih. Skladno s prestrukturiranjem proizvodnje in sanacijo je prišlo v koncernu Sava tudi do organiza- cijskih sprememb. V Ptuju ima delniška družba Sava Guma, ki je v stoodstotni lasti koncema Sava, dva proizvodna programa: proiz- vodnjo zračnic in proizvodnjo stiskanih izdelkov, ob tem pa še razvojni del in fizično odpravo iz- delkov, komercialni del pa ima sedež v Kranju, kjer je tudi družbin formalni sedež. Trenut- no je pri obeh programih zaposle- nih 228 delavcev, od tega na pro- gramu zračnic 184 (lani 180), le- tos se bo število povzpelo že na 190; na programu stiskanih izdel- kov pa jih trenutno dela 44, na novo pa naj bi letos zaposlili še štiri delavce. Skupna realizacija je lani znašala 18,2 milijona mark, od tega proizvodnja zračnic 15,4 in stiskani izdelki 2,8 milijona. Letos načrtujejo pri zračnicah realizacijo v višini 19,2 milijona mark, pri programu sti- skanih izdelkov pa 4,2 milijona. Direktor Save Gume, d.d., je Ja- nez Perčič, ki se na delo Ptuj vozi trikrat tedensko iz Kranja. V tovarni zračnic so lani izdela- li 3377 ton izdelkov, letošnji načrt je 4133. Največ, kar 60 od- stotkov proizvodnje, je tovornih zračnic, 30 odstotkov je malih zračnic, 10 odstotkov pa ščitni- kov. Največja kupca sta Conti- nental in Sava Tires, na sloven- skem trgu ostane le med 10 in 15 odstotki celotne produkcije zračnic. Lani se je nekoliko povečala prodaja v Bosno in Ma- kedonijo. Lanska proizvodnja stiskanih izdelkov je dosegla 375 ton izdel- kov, letošnji plan predvideva že 498 ton. Izdelujejo jih za potrebe avtomobilske industrije, proiz- vodnje gospodinjskih aparatov, gradbeništva, komunalne inft-a- strukture in podobno. Prav v pro- gramu stiskanih izdelkov po be- sedah Janeza Perčiča račimajo na večjo rast, zlasti še na delu za po- trebe avtomobilske industrije. To naj bi dosegli z nekaterimi iz- boljšavami. S tega vidika je zanje pomemben tudi nedavno pri- dobljen certifikat kakovosti VDA 6.1 za področje avtomobilske in- dustrije. "Pomeni, da se bomo lahko na tem področju potegovali za izdelavo zahtevnejših in tudi vrednostno ugodnejših izdelkov. Danes večina kupcev zahteva vsaj enega od certifikatov. Nemški trg, na katerega smo najbolj usmerjeni, najbolj ceni prav cer- tifikat VDA 6.1," je poudaril Ja- nez Perčič. V zadnjem letu in pol so največ delali pri dvigu produktivnosti, organizaciji dela, pri obeh seg- mentih pa jih tudi v bodoče čaka veliko dela, saj jih v to silijo raz- mere na trgu. "Če želimo ure- sničiti smele načrte na področju programa stiskanih izdelkov, je bilo nujno, da smo to proiz- vodnjo zaokrožili in jo prenesli v primerne prostore na Rogozniško 32. Proizvodni prostori v Puhovi 15, ob zračnicah, so bili tako ut- esnjeni in tudi s proizvodnega vi- dika problematični, da smo de- lovne razmere morali izboljšati. Na novi lokaciji nam je to uspelo, dane so vse možnost za širitev, samo še delati je treba, pa bo," po- gosto poudarja direktor Perčič. Na obeh lokacijah so proiz- vodnjo primerno lu-edili tudi z ekološkega vidika. Posebej velikih projektov za leto 2000 nimajo. Odpirajo pa se možnosti za povečanje proiz- vodnje zračnic. Dogovarjajo se namreč z Goodyearjem za povečano dobavo za Sava Tires na račun selitve celotne proiz- vodnje iz enega od njenih obra- tov, pri čemer bi prišlo do več kot dvakratnega povečanja proiz- vodnje. Zaposlitev naj bi dobilo več kot 150 delavcev. Razgovori o tem potekajo zelo resno. Janez Perčič je glede tega projekta opti- mist, prepričan je, da bo uspešen. Res pa je tudi, da so zračnice eden tistih izdelkov, katerega proiz- vodnja se zmanjšuje zaradi izved- be avtomobilskih koles brez zračnic. Dolgoročno pa ima za Ptuj per- spektivo program stiskanih izdel- kov, kjer pa je konkiu-enca tudi že velika, zato bo potrebno narediti vse, da bo proizvodnja visoko produktivna in konkurenčna. Za to pa bodo potrebna vlaganja na vseh področjih, vključno s kadri. Nekaj novih kadrov so že prido- bili, za nekatere se še dogovarjajo, predvsem pa je po besedah Janeza Perčiča potrebno okrepiti komer- cialni del, da bi pridobili nove kupce. MG Janez Perčič, direktor Save Gume, d.d. Foto: Ma\da Goznik V nekdanji Jamovi hali na Rogozniški cesti 32 v Ptuju po- teka proizvodnja stiskanih izdelkov v okviru delniške družbe Sava Guma. Foto: Črtomir Goznik ■LIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HiSA / TEDENSKI KOMENTAR Kjfe so liupii? čeprav je bilo trgovanje v zadnjih dneh pre- teklega tedna nekoliko bolj živahno, še ne mo- remo trditi, da to pomeni kakšen bistven preo- brat, saj je bil čisti promet zelo nizek. Slovenski investitorji še vedno čakajo na še ugodnejše tečaje, po katerih si bodo lahko kupili zalogo vrednostnih papirjev in jih kasneje vnovčili po višjih cenah. Vendar pa bo višanje tečajev pad- lo na pleča predvsem domačih trgovcev z del- nicami, saj se tuji investitorji zaenkrat še izogi- bajo slovenskemu trgu kapitala. Razlog še ved- no tiči v omejitvah glede prenosljivosti delnic, kar nedvomno povzroča tujemu investitorju dvome o upravičenosti naložb. Slovenski borzni indeks je tako pretekli teden zopet končal v rdečih številkah, njegova vred- nost je zdrsnila za 0,3 odstotka na 1.749 ind- eksnih točk. Izmed pomembnejših delnic je vrednost najbolj padla Istrabenzu. Po pričako- vanju podjetje zaradi nizke cene goriva na domačem trgu ni doseglo uspešnih rezultatov, saj so v preteklem letu zabeležili precej izgube. Vrednost delnice se je posledično po objavi te novice znižala za 3,5 odstotka na 2.500 tolarjev za delnico. Izgubo v višini 1,3 odstotka so utr- peli tudi delničarji podjetja Mercator, d.d., ki je bilo izbrano za najboljše podjetje na Ljubljanski borzi. Mercatorjeva vizija razvoja se je tokrat odrazila v uspešnem prevzemu Emone Merkur- ja. Mercator je po izteku ponudbe za prevzem Emone Merkurja postal 96-odstotni lastnik te družbe. Za končni uspeh Mercatorja je potreb- no še dovoljenje Urada za varstvo konkurence, ki mora slovenskemu prvemu trgovcu izdati dovoljenje za prevzem. Začuda te informacije niso imele nikakršnega vpliva na tržno cene Mercatorjevih delnic, saj se je njena vrednost celo znižala na 14.200 tolarjev. Pozitivna novica iz podjetja Lek pa je ugodno vplivala na njegovo delnico. Lek in japonsko podjetje Fujimoto sta sklenila poravnavo glede spora, ki je nastal zaradi prodaje cimetidina pod blagovno znamko cylock na Japonskem. Strošek pri poravnavi, ki ga bo nosilo podjetje Lek, ne bo imelo bistvenega vpliva na finančne izkaze podjetja, saj je Lek že pred tem v svoje izkaze vgradil rezervo za potencialna tveganja iz tega projekta. Vrednost delnice Leka je po objavi informacije precej skočila: v petek se je ustavila pri 32.806 tolarjih oziroma 2,2 odstotka višje kot teden pred tem. Lep odziv na zelo do- bre rezultate je doživela tudi delnica Intereuro- pe. V letu 1999 je podjetje doseglo 2 milijardi tolarjev čistega dobička, kar pomeni 48-odstot- no rast v primerjavi z letom prej in 13-odstotno bruto donosnost kapitala. Visoka rast je bila med drugim tudi posledica visokih prihodkov iz financiranja, ki jih je podjetje doseglo s prodajo deleža v Zavarovalnici Adriatic. Zanimanje za delnico, ki se je po dolgem času dvignila nad 2.400 tolarjev, seje povečalo tudi zaradi predvi- dene dividende, ki bo znašala 140 tolarjev bru- to. Lepe poslovne rezultate in obetajoče načrte je predstavilo tudi Zdravilišče Moravske toplice. Podjetje je v letu 1999 ustvarilo za 205 milijonov tolarjev dobička, kar je sicer manj kot v letu 1998, vendar pa je podjetje navdušilo invest- itorje predvsem s svojimi načrti. Še pred začet- kom letošnje poletne sezone bo zdravilišče podvojilo svoje vodne površine, namenjene gostom. Poleg tega bo podjetje povečalo tudi svoje bivalne kapacitete, saj bo odprlo novo na- selje, v katerem bo več kot 200 novih apartma- jev, v izgradnji pa je tudi igrišče za golf. To se je pokazalo tudi na vrednosti delnice, ki je v enem tednu skučila za slaba 2 odstotka na 1.131 to- larjev. Na tr^ je pretekli teden stopilo tudi novo pod- jetje Žito Ljubljana. Prvi posli z delnico v začetku preteklega tedna so se sklepati prek 20.000 tolarjev, do konca tedna pa se je trgo- valni nivo znižal na nekaj nad 19.000 tolarjev. Negativni trend se ni pokazal le pri Žitu kot novi trgovani delnici. Veliko višji padec je utrpela delnica Pivovarne Laško: skoraj 5-odstotni pa- dec je znižal vrednost delnice pod 4.300 tolar- jev. Pomladna utrujenost je vplivala tudi na trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIX je pretekli teden zopet izgubil, vrednost pa je to- krat zdrsnila za poldrugi odstotek na 1.310 ind- eksnih točk. Izmed zapolnjenih investicijskih družb se je najbolj povišala vrednost Pomur- skemu investicijskemu skladu 1. Vrednost se je zvišala 1,7 odstotka na 88,9 tolarja, ostali polni PID-i pa so ali padli ali ostali na približno istih ravneh, kot so bili pred enim tednom. Precej so izgubile predvsem dvojke, katerih vrednost se je v povprečju znižala za potretji odstotek, posli z njimi pa se sklepajo pri vrednostih okoli 30 to- larjev. Vrednosti delnic na Ljubljanski fc>orzi vrednost- nih papirjev se približujejo dnu. Trenutno je še vedno težko oceniti, kdaj se bo slovenski trga kapitala obrnil v pozitivno smer. Mogoče se bo jeziček na tehtnici prevesil v pozitivno smer s prihodom Telekoma na t>orzo, za katerega se bodo po vsej verjetnosti zanimali tudi tujci, in to bi lahko bila poživitev trga. Vendar pa je maj še daleč, Matjaž Bernik, Ilirika BPH, d.d. Kmalu prostonki plan Svetniki in svetnica občine Trnovska vas so večji del petkove 11. redne seje namenili obravnavi osnutka prostorskega pla- na, ki jim ga je predstavila arhitektka Alenka Debenjak, ter razpravi o investicijah v letu 2000, med katerimi prevladujejo posodobitve cest. Občina Trnovska vas bo po pet- kovi prvi obravnavi osnutka prostorskega plana in skorajšnji razgrnitvi tako kmalu dobila svoj prostorski plan. Ta pa bo, kot je povedala pripravljalka, arhitekt- ka Alenka Debeljak, zgoščeval grajeno strukturo naselij in si pri- zadeval za čim večjo stmjenost in aktiviranje prostih zazidalnih površin predvsem za potrebe jav- nih funkcij v naseljih. V kraju načrtujejo gradnjo bencinske črpalke in avtobusne postaje; predvideni lokaciji sta ob robu naselja in ob regionalni cesti. Ar- hitektonsko oblikovanje objek- tov, kot predvideva prostorski plan, mora ohranjati značilnosti avtohtone poselitve Slovenskih goric. Glede na izjemno redko naseljenost - le 5,6 prebivalca na hektar - in nizko stopnjo gospo- darske razvitosti snovalci novega prostorskega plana še dodajajo, da se mora prebivalcem občine Trnovska vas omogočiti gospo- darski razvoj skozi gradnjo stano- vanjskih objektov in objektov obrti, proizvodne, storitvene dej- avnosti in objektov za potrebe kmetijstva in se tako poveča oseb- ni standard. Po predhodnem ogledu cest in dokaj pereči petkovi razpravi o najnujnejših investicijah je svet sklenil, da v letu 2000 preplastijo sedem kilometrov cest v vrednos- ti 17 milijonov tolarjev, slaba dva kilometra pa jih nameravajo as- faltirati ter prav toliko gramozi- rati. Svet je za asfaltiranje predla- gal ceste Črmlja - Bišečki Vrh v dolžini 1 kilometer, Petrovič - Križ v dolžini 520 metrov ter od- sek ceste Čuček - Kuplen v dolžini 200 metrov. Gramozirali in uredili pa bodo tudi odseke naslednjih cest: Zavrh proti Me- sarcu v dolžini 300 metrov. Trnovski Vrh - Straže v dolžini 500 metrov, kjer je potrebno predvsem odvodnjavanje, ter dva krajša odseka v Bišu: proti Pe- triču in proti Čehu, s čimer pa občina Trnovska vas v letu 2000 rešuje le najbolj perečo cestno problematiko v občini. V okviru predvidenih investicij v letu 2000 je tudi priprava dokumentacije za začetek gradnje vodovoda v Sov- jaku ter začetek zbiranja sredstev s strani tamkajšnjih prebivalcev. Gradnja vodovoda v Sovjaku naj bi po prvih ocenah stala okoli 20 milijonov tolarjev. Del sredstev za posodobitev cest pa bodo v Trnovski vasi tudi letos skušali dobiti na račun demografsko ogroženih območij ter od občanov. Svetniki in svetnica občine Trnovske vasi so na tokratni seji za predstavnika ustanovitelja v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj imenovali Ivana Čučka iz Vitomrcev. AK OD TOD IN TAM SV. ANDRAŽ • V ponedeljek 12. seja obiinskega sveta v ponedeljek, 3. aprila, ob 18. uri se bodo na 12. redni seji občin- skega sveta sešli svetniki občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Tokrat bodo razpravljali o kulturni dediščini in obnovi domačije v Vi- tomarcih, inventuri osnovnih sredstev , delovanju gasilske zveze Trnovska vas - Vitomarci in prostovoljnega gasilskega društva Sv. Andraž v Slovenskih goricah ter ustanavljanju lokalne turistične or- ganizacije, (ak) TEDNIK je naslednik Ptuj- skega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- novil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične re- dakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda.- Oliver Težak, •s 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj,' IS (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vred- nost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vmw. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik ffradio-tednik.si tednikSamis.net TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 POJIOČ4MO, KOMEMriRAMO 3 Izvedeli BjSBBjB^ _Izvedeli smo LJUBLJANA / USPEH NAŠIH MESNOPREDELOVALNIH OBRATOV Medalje v Podlehnik in k Sveti Trojiti Katedra za tehnologijo mesa oddelka za živilstvo biotehniške fakultete v Ljubljani je tudi v letošnjem marcu pripravila tra- dicionalno ocenjevanje mesnih izdelkov zasebnih mesnopre- delovalnih obratov. Za tako obliko so se odločili, da bi proiz- vajalce opozorili na pomanjkljivosti in jim svetovali, prvovrstne izdelke pa nagradili s priznanji. Letos je na ocenjevanje prispelo 99 izdelkov, ki so prejeli 10 zlatih, 19 srebrnih in 20 bronastih priznanj. Med prejemniki priznanj sta tudi dva na našem območju znana predelovalna obrata, in sicer podjetje Meso izdelki Zerak iz Podlehnika, ki je sodelovalo z 20 iz- delki, in Mesarija Henrika Fekonje od Svete Trojice v Slov. gori- cah, ki je na ocenjevanju sodelovala z devetimi izdelki. Podjetje Meso izdelki Zerak je prejelo zlati medalji za vakuumsko pakirane piščančje hrenovke in jetrno pašteto, srebrne za vakuums- ko pakirano prato, slaninsko klobaso in kuhan prašičji vrat ter bro- naste za prašičji jezik v aspiku, delikatesno mesno slanino, dravsko salamo, šunkarico, tlačenko in srček klobaso. Mesarija Fekonja je prejela srebrni medalji za pikantno suho domačo klobaso in gril klobaso, bronaste pa za tlačenko, trojiško klobaso in cigansko slanino. HptPi?/ SE ... DA-.-->f pomladna raztre- senost pozna tudi v občinskih upravah. Tako v Trnovski vasi pvno ugotavljajo, da "imajo 15 Ojmnkov čistih kmetov, OSLI(!) pa se ukvarjajo še s kakšno dopolnilno dejavnostjo ... DA pa je pred mestno občino, sodeč po gradivu za sejo, BODEČA vizija razvoja. Ali je bodečnost povezana z letošnjimi volitvami, še ni znano. ... DA je slovenska politika zelo hvaležen glodalec vrženih kosti. Sedaj glodajo celo Kobalo- vo pi... ... DA ljubljanske srajce ne vedo, da je ..čka sicer vulgamif ^^msrkpa kompliment za lepo- ^Hm^ posiavnost. Prav zaradi lega hi bolj ustrezala beseda ..zda, v kateri gre za označbo ka- rakterja osebe ali - v tem primeru - politike. ... DA posvetno politiko še ne- kako razumemo, ko obsoja upo- rabo omenjene (vulgarne) bese- de, da pa je cerkvena sploh ne hi smela poznati, saj utegne postati meso. ... DA si Kohal zasluži priz- nanje in nagrado za mir. Slo- venski nacionalni dialog je nam- reč z orožja, ki pomeni ubijanje, preusmeril na nekaj, kar pomeni ljubezen. ... DA ga bodo prav zaradi tega morda odstavili z direktors- kega mesta in ga dali za šefa neke nove koalicije, ki ho želela državi samo dobro. ... DA 50 stranke, ki deklarira- jo večjo rodnost Slovencev, z zadnjo grmečo politiko dosegle kontra učinek. Vsi njihovi po- dporni člani hodo sedaj prepričani, da je "tisto" nekaj, česar se je treba hati in izogibati. ... DA župan občine z obme- jnimi težavami na svojo srečo in v izogib podobnim aferam ne omenja politično zlorabljenega organa. Raje se je osredotočil na glavino. Upajmo, da zgledi vlečejo tudi do prestolnice. PTUJ Karitas pomagal pri izpolnjevanju dohodnine Za mnoge je izpolnjevanje davčne napovedi še vedno velik napor in jim povzroča veliko skrbi. Da bi vsaj nekaterim olajšali to delo, je tudi letos Karitas sv. Ožbalta v Ptuju občanom izpolnjeval davčne napovedi. Samostojna podjetnica Irena Luci je skupaj s delavkami Silvo Pravdič in Marto Jurovič izpolnila več kot 300 davčnih na- povedih in jih tudi oddala na davčno enoto. Vsi, ki so sicer čakali v vrsti, so bili te poteze zelo veseli. Nekateri so povedali, da jim na Karitasu vsako leto izpolnijo dohodninsko napoved. Sicer pa so podobno počeli tudi drugod; v Vidmu je, na primer, občanom pri tem pomagala Bernarda Galun. MS PTUJ / PERUTNININO LETO 1999 ičfos v razvoj fri in pol mililarde toiorjev Leto 1999 je bilo za evropsko in svetovno perutninarstvo dokaj dramatično, je ne ne- davni tiskovni konferenci poudaril predsednik uprave in generalni direktor Perut- nine Ptuj dr. Roman Glaser. Posledice krize na ruskem trgu v letu 1998 so se nega- tivno pokazale tudi na poslo- vanju ptujskega perutninars- kega podjetja, ki je na trgu trčilo ob velike zaloge perut- ninskega mesa in izdelkov, sledilo je drastično zniževan- je cen in posledično manjši izkupiček Perutnininega poslovnega leta. Vodstvo podjetja je takse raz- mere pričakovalo in načrtovalo okoli 500 milijonov dobička; ta je v bruto znesku dosegel 530 milijonov, celotna realizacija podjetja pa je dosegla načrtova- nih 16 milijard tolarjev. Neto dobiček znaša 460 milijonov to- larjev in uprava bo na avgus- tovski skupščini delničarjev predlagala njegovo delitev v lanskoletni višini. Lanskoletno poslovanje Perut- nine Ptuj je po mnenju predsednika uprave mogoče ocenjevati ugodno tudi zaradi dejstva, da je delniška družba nadaljevala aktivno investi- cijsko politiko in v razvoj vložila 2 milijardi tolarjev. Na- jvečji dosežki so tehnološka pre- nova valilnice in predelave, slednja omogoča ohranitev iz- vozne licence, ter posodobitev informacijskega sistema. Pro- duktivnost v podjetju se je v pri- merjavi z letom 1998 dvignila za 2 in pol odstotka, postavljeni pa so tudi temelji razvojne strategi- je do leta 2005. Članica uprave in direktorica trženja Nada Krajnc je besede predsednika podkrepila s podat- ki, da je bil fizični obseg prodaje sicer na nivoju iz leta poprej, da pa je na nekoliko slabše fi- nančne kazalce poslovanja vpli- val velik pritisk na zniževanje cen mesa in izdelkov. Ob neko- liko manjšem uspehu na tujih trgih, kjer je bilo težko konkuri- rali močno subvencioniranemu blagu evropskih porizvajalcev, se je prodaja v Sloveniji povečala za 5 odstotkov. Danes Perutnina trži 70 odstotkov ce- lotne proizvodnje na domačem in 30 odstotkov na tujem trgu, struktura prodaje pa se hitro spreminja v korist izdelkov z dodano vrednostjo. ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH član uprave in direktor za kadrovske in splošne zadeve Dimče Stojčevski je poudaril, da so usposobljeni in motivirani delavci največje bogastvo pri doseganju strategije in ciljev podjetja. Perutnina zato izvaja najrazličnejše oblike usposab- ljanja in izobraževanja in v tem procesu je lani od nekaj nad 1200 zaposlenih sodelovalan okoli 1100 ljudi. Posebna pozor- nost je pri tem namenjena vod- jem, ki v procesu izpopolnjeva- nja pridobivajo specifična znan- ja, pomembna za motivacijo lju- di in uspeh skupinskega dela. V letu 1999 so kot novost uvedli obliko razgovorov, na katerih direktorji profitnih centrov v pogovoru z vodji ocenjujejo strategijo, motiviranost zaposle- nih za uspehe podjetja, preteklo delo in pričakovane rezultate prihodnjega obdobja. Predsed- nik uprave je podobne razgovo- re opravil tudi z direktorji pro- fitnih centrov. To obliko med- sebojnega seznanjanja bodo na- daljevali tudi v prihodnje, saj daje celovito oceno pričakovanj, znanja posameznikov in daje smernice nadaljnjega načrto- vanja kadrovske politike. Zaradi velikih vlaganj v najso- dobnejšo tehnologijo je imelo podjetje v 1999. letu 14 pre- sežnih delavcev, z letošnjo poso- dobitvijo perutninske klavnice pa bo presežnih delavcev kar okoli 80. Uprava podjetja se tru- di, da bi bilo težav ob zmanjševanju števila delovnih mest čim manj, žal pa se temu tudi v prihodnjem razvoju ne bo mogoče ogniti. PERUTNINA V LETU 2000 v tem letu bo Perutnina na- daljevala tehnološko prenovo, utrjevanje sedanjih in uvajanje novih blagovnih znamk, predvsem pa bo nadaljevala ak- tivno investicijsko politiko. Ob že omenjeni investiciji v perut- ninski klavnici so njene letošnje investicije usmerjene na območje Bosne in Hercegovine, kjer ustanavljajo dve družbi - proizvodno in trgovsko. Zagoto- vitev zagona proizvodnje v nekdaj uspešnem Agrokomercu bo dala rezultate že letošnjega avgusta, ko naj bi prišli na trg prvi bosanski piščanci z oznako Perutnine Ptuj. Kljub rizičnosti tamkajšnjega območja vodstvo Perutnine meni, da je sedaj pra- vi in skrajni čas za smel nastop na tem tržišču, ki utegne v pri- hodnje odpirati vrata še na dru- ga območja nekdanje države in širše. Investicije Perutnine bodo v letošnjem letu dosegle 3 in pol milijarde tolarjev. Ob pričako- vanju bojše tržne situacije načrtujejo 5-odstotno povečanje obsega proizvodnje in prodaje in dobiček okoli 650 milijonov tolarjev. Sicer pa, napoveduje vodstvo, bo podjetje nadaljevalo razvoj v smeri zastavljenih spre- memb in že leta 2001 bo Perut- nina boljša in bolj prepoznavna izvozno usmerjena družba. J. Bradč Vodstvo Perutnine Ptuj na tiskovni konferenci: v sredini predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser, levo članica uprave in direktorica trženja Nada Krajnc, desno član uprave in direktor za kadrovske in splošne zadeve Dimče Stojčevski 4 KULTURA, IZOBKAZeVAN/e Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK PTUJ /VIKTORINOV VEČER, PETEK, 31. MARCA, OB 19. URI Predstavitev glasbeno-grafiine mape Salamander ste že videli plakate za petkov Viktorinov večer? Če niste, jih pozorno poglejte. Graflka, ki vabi na koncert in prikaz gra- flčne mape, je delo akademskega slikarja Josipa Zankija in upodablja minoritsko cerkev na Ptuju (prejšnjo in, upamo, tudi bodočo). Tokrat Viktorinov večer nekoliko drugače. Tri- je mladi hrvaški umetniki združujejo dva umetniška izraza grafiko in glasbo. " Josip Zanki, akademski sli- kar, Ruder Glavurtič, kompo- nist, in Damir Gregurič, pia- nist, so izdali pri založniški hiši Sion v Zagrebu glasbeno-gra- fično mapo Salamander. Mapa vsebuje CD in ročno kolorirane bakroreze/suha igla. Avtor glas- be je mladi hrvaški komponist Ruder Glavurtič, roj. 1973. Je absolvent Muzičke akademije v Zagrebu, na oddelku za orgle. Istočasno študira tudi kompozi- cijo. V letu 1998 je bil gost Vik- torinovega večera: na orglah v cerkvi sv. Jurija na Ptuju je zra- ven del klasičnih mojstrov izve- del tudi svojo skladbo Salaman- der. Za glasbeno-grafično mapo je ustvaril pet klavirskih minia- tur in skladbo Punta Corente. Kot sam pravi, so skladbe nasta- le v Rovinju, v času, ko je po- novno odkril veselje do življenja in ustvarjanja. Glavurtičeve skladbe izvaja mladi hrvaški pianist Damir Gregurič, roj. 1967. Klavir je študiral v Sarajevu in Zagrebu, kjer je končal tudi podiplomski študij. Sedaj je docent na Muzičkoj akademiji v Zagrebu in asistent pri prof. Pavici Gvozdič, sloviti zagrebški pia- nistki. Gregurič koncertira z znanimi hrvaškimi orkestri. Za izvedbo koncerta za klavir in or- kester L. van Beethovna z dubrovniškim simfoničnim or- kestrom je prejel prestižno nag- rado Združenja univerzitetnih profesorjev. Sicer pa poučuje tudi na glasbeni šoli v Celju. Grafike, predstavljene na Vik- torinovem večeru na pri- ložnostni razstavi, so delo aka- demskega slikarja Josipa Zanki- ja, roj. 1969 v Zadru, kjer umet- nik tudi ustvarja. Likovno aka- demijo je končal v Zagrebu v razredu prof. Miroslava Šuteja. Kot eden vodilnih grafikov razstavlja že desetletje in zadnje čase vedno več tudi v tujini. Naši gostje so projekt glas- beno-grafične mape Salamander prvič izvedli lani na 50. Splits- kem Ijetu. Na Viktorinovem večeru v petek, 31. marca, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju se bodo prvič predstavili v Sloveniji. Toplo vabljeni na »duhovno gostijo«. B. Č. GLEDALIŠČE PTUJ / POSLOVANJE V LETU 1999 ffcfzvof ffiozcit soMno X zaposHivilo igraUev Ker je gledališče javni zavod in s tem porabnik občinskega pro- računa, se nam zdi prav, da javnost v glavnih obrisih seznanimo s poslovnimi rezultati minulega leta, ki jih je najvišji organ - svet zavoda - potrdil na svoji februarski seji. Gledališča svojo uspešnost me- rijo po dveh kriterijih: a) umet- niškem in b) poslovnem. Pri umetniškem smo pozorni na strokovne ocene in kritike, nag- rade, sodelovanja na festivalih ... Ker pa gre v umetnosti zme- raj za individualen akt - tako pri izvajanju umetniškega dela na odru kakor tudi pri vašem doživetje v dvorani, na koncu koncev zmeraj velja tisto staro: Vsake oči imajo svoj'ga malarja! In šele čas ter pogled nazaj običajno pokaže, koliko je bilo neko obdobje umetniško "vred- no", relevantno in pomembno. Pri poslovnem vidiku pa učinke gledališča lažje "meri- mo". Tako vsako leto opazujemo naslednje štiri ključne vidike poslovanja: 1. število prireditev, 2. število obiskovalcev, 3. zase- denost dvorane in 4. lastni pri- hodek. V letu 1999 beležimo 225 pri- reditev. Od tega jih je bilo 164 v gledališki stavbi na Ptuju, 61 krat pa smo gostovali v drugih krajih po Sloveniji. Vseh obiskovalcev je bilo 34750. Zelo nas veseli dejstvo, da je kar tretjino tega bilo mla- dih (ciklus otroških-lutkovnih in mladinskih predstav). Zasedenost dvorane gledališča je bila 149 gledalcev na predsta- vo. Tisti, ki nas obiskujete, dob- ro veste, da so sedeži v naši dvo- rani zelo neenakovredni: prvo- vorstnih je le 133, nato pa pride- jo priklopniki, druge vrste, gale- rija ... do skupneg števila 200. Statistika pokaže, da so bili dob- ri sedeži zmeraj prodani - in res, marsikdo izmed vas se včasih ni odločil za ogled predstave, ko smo mu povedali, da so ostali samo še slabši sedeži. Lastni prihodek je znašal 18 mio sit oz. 29 % vseh prihodkov. Med pomembne poslovne us- pehe preteklega leta uvrščamo tudi dokončanje projektne do- kumentacije za obnovo ptujske- ga gledališča (PGD). Tako so po več kot sto letih bili prvič izde- lani celoviti načrti za prenovo gledališke stavbe. Kaj zdaj vsi ti podatki pome- nijo, je to veliko ali malo? Brez primerjave ne bo nič. Zato bo najboljše, če pogledamo tistega, ki nam je najbolj podo- ben. In to je Prešernovo gleda- lišče Kranj. Tudi njega je nam- reč ustanovila mestna občina in tudi kranjska občina se trudi, da bi čim več denarja zanj dobili še iz državnega proračuna. Analiza poslovanja zavoda zadnjih štirih let kaže^ da »notranjih rezerv« ni. Če ne bomo znali v hišo pripeljati pri- merljivih sredstev, s kakršnimi delajo druga gledališča, bo gle- dališče začelo • v najboljšem primeru stagnirati. Nadaljnji ugodni razvoj zavoda vidim tako samo ob zaposlitvi nekaj stalnih igralcev in kasneje pre- novi stavbe. Samo M. Strele€, direktor Uspešni predstavi TRIKO... I ... in ANA IN KRAU FILMSKI KOTIČEK | Ameriška pita (American Pie) | Vlažna, mehka in topla je jabolčna pita, pohotni, 1 potrebni in neučakani so osemnajstletni najstniki, i In to tako zelo, da postane žrtev njihovega nagona ! včasih tudi kakšna pita ... i Štirje najstniki se odločijo, da bodo do maturants- kega plesa izgubili nedolžnost. Toda njihovo znan- je o ženskah je omejeno na slike iz pornografskih revij, zraven tega ima vsak svoje probleme, ki ga oddaljujejo od cilja. Prvi je preveč plašen, drugi \ preveč direkten, tretji pregrd, četrti pa ima punco, \ ki na veliki dogodek še ni pripravljena. Ali bodo I kljub vsemu uspeli uresničiti življenjsko pomem- bno nalogo? Kdaj si pripravljen na svoj prvi seks? Najpomem- bneje: ko si zanj čustveno in telesno pripravljen. Ko poskrbiš za zaščito. In zagotovo potem, ko si si ogledal Ameriško pito. Prav nenavadno je, da so se Američani odločili posneti najstniški film s toli- ko seksualnimi prizori, da bi lahko konkuriral kakšnemu erotičnemu filmu. Seveda so ti prizori 'dokaj nedolžni', njihov namen je nasmejati občinstvo do solz, zato se komedijo splača ogle- dati tudi bolj konservativnim gledalcem. Film je osnovan na splošno znani resnici, da so najstniki prezaposleni s seksom. Tako ni mogoče najti niti enega samega prizora, ki ne bi bil vsaj malo povezan s spolnostjo. Spremljati dogajanje s stališča osemnajstletnih najstnikov namreč pome- ni, da so punce prikazane zgolj kot spolni objekti in nič več. Presenetljivo pa je, da je seks odvisen prav od deklet in njihove dobre volje. Le kdo bi ve- i del, kaj se zgodi v njihovi glavi, da si premislijo In { privolijo v odnos? Včasih pač dajo, drugič pa ne. \ Nasvet za starše: nikar ne skrbite o primernosti; tega filma za vašega pubertetnika; kvečjemu sij boste prihranili muke razlaganja spolne vzgoje. In i še namig za najstnike: ogled filma je skoraj ob-i vezen, saj boste v njem videli marsikaj, o čemer v| zaupnih rubrikah mladinskih revij še nikoli ni bilo I napisano. Nataša Žuran \ O Sreiku in vrtnarienju Srečko je najraje lenaril na svojem vrtu - užival je, opazo- vaje oblake, duhal cvetice - vsako je poznal po imenu, ve- selil se je vrtnih prebivalcev. Toda Srečku je blaženi mir pokvaril godrnjavi ded: » Današnja mladina pa res ni za nobeno rabo! Ko sem bil jaz mlad, mi še na misel ni prišlo takole postopati naokrog in vrtati luknje v zrak. Delaj kaj, delaj!« Srečko se je branil, da dela, da gleda oblake, obču- duje rože in opazuje žuželke. A za deda to ni veljalo: »Beda- rijalčepeti v travi in duhati rože, bedarija! Ko sem bil toli- ko star kot ti, sem hotel nekaj doseči, nekaj postati. Pos- kušal sem izkoristiti vsako ph- ložnost. Hotel sem biti sre- čen!" Srečko dedu niti ni ute- gnil odgovoriti, da se počuti srečnega - ded ni trpel ugovo- ra. Tako se je nadebudnež odpravil po svetu, da bi videl, kaj nekateri dosežejo v življenju, kakor mu je opone- sel ded. In je videl, in je skusil: trening hitrosti, piflarsko šolo, pridobivanje mišic, garače, ki ne vidijo, ne slišijo, ne čutijo. Ej, kakšno življenje! Srečko je ugotovil, da noče biti najhit- rejši, najmočnejši, najpamet- nejši, saj je edino v svojem vrtu res srečen. Srečko je ježek iz nove slika- nice Marcusa Pfistra, ki je te dni izšla pri založbi Kres v pre- vodu Jane Osojnik. Na vrtu pa neizmerno uživa tudi mala Maja, ki obožuje rdečo peso, sadi krompir, pri- pravlja rabarbarin kolač, orga- nizira piknik z rdečimi redkvi- cami, iz solatnih listov si sešije obleko. Maja ve, da sta ko- renček in komarček polna vi- taminov, da grah potrebuje oporo, da so najslajše češnje, če jih sam utrgaš. Maja pozna vse prednosti čebule, ki jo lepo splete v kito. Prava vrtna- rica premaga težave pri vzga- janju zelja in paradižnik ji tek- ne, četudi še ni čisto zrel. Por je najboljši v juhi in vse jedi so boljše z dodatki iz zeliščnega vrta. O Maji in malem vrtu si je avtorsko slikanico domislila Lena Anderson, ki je celotno besedilo postavila v pesniško obliko. Knjigo je za založbo Kres prevedla Alenka Lobnik Zorko. Knjigi Srečni ježek in Majin mali vrt sta že na policah mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer vas pričaku- jemo vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah pa do dvanajstih. VABILOMA PRAVLJICO IJOGO Danes, v četrtek, 30. marca, vabimo ob sedemnajsti uri v pravljično sobo mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potr- ča, Mali grad, Prešernova 33, otroke od četrtega leta dalje. Pravljično uro bo vodila inštru- ktorica joge Sonja Trplan. Ot- roci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Ulfana Klemeniie fEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 OD TOD IN TAM 5 OB 100. OBLETNICI ROJSTVA PESNICE IN PISATEUlCE ANICE ČERNEJEVE Tiho pojdem, kadar bo ias... Rodila seje 3. aprila 1900 v Čadramu pri Slovenskih Konjicah (Oplotnici) v zelo zavedni in napredni učiteljski družini. Njen oče Ljudevit Černej je bil rojen v Framu pod Pohorjem, mati iMarija, roj. Hasenbriichl, pa je bila rojena v Oplotnici. Černe- jeva družina se je zaradi očetovih službenih obveznosti (nekaj časa učitelj in nato do upokojitve šolski nadzornik) večkrat selila, dokler se niso za stalno naselili v Makolah pri Poljčanah. Aničina šolska pot je »tekla« od Griž do Maribora in se končala v Zagrebu, kjer je dokončala višjo pedagoško šolo. Tudi njen učiteljski poklic je zahteval števil- ne selitve poučevala je v Grižah, Celju, Ormožu, Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je bila 21. okto- bra 1943 zaradi sodelovanja v OF aretirana. Skoraj mesec dni je bila zaprta v ljubljanski šentpetrski vojašnici, nato pa je 18. novembra 1943 sledila pot v neznano v kon- centracijsko taborišče Ravens- brlick, od koder je bila februarja 1944 premeščena v podružnico tega taborišča, v Neubranden- burg, kjer je že po neka>dneh zbo- lela in bila premeščena v revir (bolnišnico), tam pa je 3. maja 1944 tmirla. Njena mati je iz tabo- rišča namesto hčerinega trupla, ki je bilo kremirano, prejela le »cinično diagnozo«, da je imirla zaradi srčne oslabelosti (verjetno pa je umrla zaradi črevesne tuber- koloze, ki je bila posledica stra- danja, premraženosti in vses- plošnega pomanj kanj a). Anica Cemejeva je veliko svojih pesmi namenila otrokom, saj je otroški svet kot vzgojiteljica zelo dobro poznala. Večino pesmi je objavila po revijah (Zvonček, Ženski svet, Naš rod, Razori), leta 1930 je izšla njena prva pesniška zbirka z naslovom Metuljčki, nato so izšle slikanice Za vesele in žalostne dni, Kapljice in Dedek Miha. Po koncu druge svetovne vojne je najprej (1953) izšla njena pesniška zbirka Sredi domovine in nato še ponatis Metuljčkov (1975, 1980). Najboljša in najobsežnejša je njena pesniška zbirka Moje poti (1975), ki jo je uredila in ji dodala obsežno študijo Ema Muser (nje- na sojetnica v taborišču). Manj pa je bralcem poznana njena proza, ki ima prvenstveno vzgojno-peda- goško naravnanost. Telesno šibka učiteljica je ved- no znova in znova presenečala svoje sogovornike in poslušalce s svojimi preudarnimi in včasih že kar vizionarskimi pogledi na družbo in dogajanje v njej. Nekaj tega je nedvomno prevzela od svojih staršev, preostalo pa je našla v okolju (revne, viničarske Haloze in Slovenske gorice) kjer je opravljala svoj pedagoški po- klic. In ker je svoje življenje živela v najbolj siu-ovem času prejšnjega stoletja, ki sta ga usodno zazna- movali kar dve svetovni vojni, je vse to našlo svoj odzven tudi v njenem delu. Na sam predvečer svetovne morije, ki ji je podlegla tudi sama, je med drugim zapisa- la: »Vsi doživljamo grozote iste sedan- josti, vsi stojimo pred isto bodočnost- jo. Vsi bomo morali prehoditi isto pot do zmage človečnosti, pravice in kul- ture. Morda je res brezkončna, morda bomo izkrvaveli na njej. Drug druge- mu, niti najbližjemu med vsemi, ne moremo prihraniti in odvzeti ničesar, še mati lastnemu otroku ne. Vse, kar moramo storiti, je, da si s tiho veličino duše medsebojno lajšamo breme, da- jajoč si poguma, moči in hotenja. Poskušajmo rasti v zmagovanju prirodnega in primitivnega strahu pred neznanim, poskušajmo čutiti odgovornost za mir in moč naj- manjšega med nami. Mislimo na mladost otrok, na njihovo pravico, da so otroci, da najdejo pri nas, odraslih, miru in zavetja. Ne razbijajmo svoje moči ob malenkostih, ne zapravljaj- mo časa in sil v bolestnem stikanju za senzacijami, ne izražajmo bolnih osebnih slutenj in malodušja. Po- skušajmo se notranje upreti nemirne- mu valovanju svetovnega dogajanja, iščimo hote miru zase in za one, ki so po narccvi nagnjeni k razburjanju in k pesimizmu. V velikih časih je treba velike zbra- nosti in resnične pripravljenosti, ki gleda trezno in mimo rm razvoj do- godkov z nekega višjega, skoraj bre- zosebnega vidika. Posameznik in njegovo doživljanje je vendar samo kaplja v morju skrbi, trepetanja in bolečine. Naše drobno, vase zajeto življenje je komaj bežen utrinek v življenju naroda in človeštva. Spros- timo se ozkega obzorja sebičnosti, pa nam bo laže nositi in pomagati dru- gim, da nosijo...« (Objavljeno v reviji Ženski svet, oktober 1939, str. 201) mag. Rozina Švent RAZGOVOR Z MISLIJO Tiho pojdem, kadar bo čas, i in ne povem nikomur zakaj. I Pojdem brez želje, ki bi hotela; nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas. Vero v lepoto vzamem s seboj, saj mi bila je povsod lučka na mračno pot. i Vero v daljno lepoto vzamem s seboj. i Morda najdem kje še > mladih ljudi in svetlih iskanj ; in srečnih otrok, ki hočejo^ pravljic in sanj, \ morda umrem od lepote daleč ■ nekje. i Anica Černejeva, kot jo je ujel v svoj objeltiv odličen celjski fotograf Pelikan iz 1.1926 Rokopis ene izmed pesmi Anice Černejeve Ufnefniisf, MžMe mestam Peter Žula se je z galeristiko pričel ukvarjati pred petimi leti. Takrat je v Mariboru, od koder je tudi doma, odprl prvo galerijo - galerijo Žula 1, čez šest mesecev galerijo Žula 2, galerijo Žula 3 pa de- cembra lani v Ptuju. Zasluge za njegov prihod v Ptuj ima Igor Majnik, s katerim sta skupna najemnika prostorov na Prešernovi 1. Ttuj mi je bil svojevrsten izziv, pogosto ga obiskujem, mesto samo mi zelo ugaja. Ponujena mi je bila priložnost v Prešernovi 1, ki je po moji oceni lokacijsko zelo primerna za galerijo. Z odprtjem galerije Žula 3 v Ptuju se je pričel tudi prenos programa galerije Žula 2 iz Maribora v Ptuj," je o grihodu v Ptuj povedal Pet|5., Žula, ki je samostojni obrtnik V gradbeništvu. "Gradbeništvo, kultiua, sli- karstvo - vse troje je v bistvu zelo povezano. Že okrog petnajst let delam za spomeniško varstvo. Že od nekdaj sem v bistvu prisoten v kulturi, galeristika pa je samo logično nadaljevanje moje poti iz spomeniških zadev, adaptacij kul- turnih spomenikov. Iz ljubezni do likovne umetnosti, do zbirateljst- va sem prerasel v galerista," je svo- jo pot v razstavno dejavnost pred- stavil novi ptujski galerist. Ptujčani so novo galerijo zelo dobro sprejeli, saj ta praktično živi z mestom, na kar je Peter Žula še posebej ponosen. Na velik obisk upa v bodoče, prav tako tudi, da se bo galerija finančno pokrivala. Galerija Žula 3 bo glede na to, da bo prevzemala program galeri- je Žula 2, imela poudarek na spremljanju sodobne slovenske li- kovne imaetnosti, z razstavnim dogajanjem naj bi nekako nado- knadila zaostanek za mariborsko, 2ato bo vsa dejavnost potekala v Pospešenem ritmu. Prva iz tega ci- kla je razstava Otona Polaka in Zmaga Jeraja, ki sta na Štajer- skem najkvalitetnejša slikarja sta- rejše generacije. Naslednje razsta- ve bodo zelo različne; že v krat- kem se bo predstavil Viktor Re- bemak, mladi ptujski slikar, ki ga Žtila podpira že od študentskega obdobja. Po planu bo galerija pripravila get do šest razstav letno. Galerist Žula je doslej organiziral že 23 razstav, toliko pa ima tudi spremljajočih katalogov, s čimer se ne more pohvaliti nobena za- sebna galerija. V Ptuju so začeli z razstavo različnih avtorjev (Gus- tava Gnamuše, Sandija Červeka, Mirka Bratuše, Marjana Gumilar- ja, Dušana Tršarja, Zdenke Žido ...), skupaj 25 akademsko izo- braženih slikarjev. Galerija Žula 3 je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Otvoritve v Galeriji Žula 3 so predvsem družabni dogodki brez formalnosti (brez govorov) in tra- jajo nekaj ur. Ob napovedani uri se odprejo njena vrata, postrežejo vino in slano pecivo - in predstava se lahko začne. Obiskovalci imajo prosto pot do imietnikov, lahko se z njimi pogovorijo, pokomentira- jo posamezno stvaritev in se sicer brez ovir družijo. "V bistvu razsta- ve odpiramo zaradi slik in druženja, ne pa zaradi govorov," je prepričan Peter Žula. MG Peter Žula, galerist iz Maribora, je v Ptuju (v Prešernovi 1 - v prostorih bivše Abanke) odprl galerijo Žula 3. Foto: Črtomir Goznik lAPORJE / 255 MILIJONOV ZA PRIZIDEK TER OBNOVO SOLE DocNNfelc sMelia la lapor/e Leto po položitvi temeljnega kamna za gradnjo prizidka in adaptacijo stare šolske zgradbe je Laporje dočakalo svoj veliki dan. Naložba, vredna 255 milijonov tolarjev (v to vsoto je vključena tudi oprema), je namenjena za potrebe tamkajšnje osnovne šole in vrtca. Gradnjo so pričeli še v letu 1999. Pos- lopje je zraslo z združenimi finančnimi deleži krajevne skup- nosti (55 milijonov tolarjev , zbrana sredstva krajevnega sa- moprispevka), občine (100 milijonov tolarjev) in ministrstva za šolstvo in šport (100 milijonov tolarjev). Skupna površina novih in ob- novljenih prostorov je 2421 kva- dratnih metrov, vseh uporabnih šolskih površin pa je okoli 2800 kvadratnih metrov. V laporski osnovni šoli nabira učenost 152 osnovnošolcev, 48 otrok pa je v vrtcu. Ker je sedaj njihova šola dovolj velika, nameravajo v šol- skem letu 2002- 2003 pričeti de- vetletno izobraževanje. Odprtje se je pričelo s krajšo slo- vesnostjo pred šolo, učenca četrte- ga razreda Anja Sinič ter Nejc Korošec sta opravila slovesno za- obljubo, trak pa so prerezali bi- striški župan dr. Ivan Žagar, predsednik laporske krajevne skupnosti Marjan Štimec ter rav- natelj Ferdo Ključevšek. Daljša slovesnost se je nato pričela v telo- vadnici z igranjem pihalnega or- kestra bistriške glasbene in balet- ne šole, nastopom zborom domače osnovne šole, mladimi plesalci, malčki iz vrtca ter mari- borskim gledališkim igralcem Marjanom Bačkom, ki je zaigral Jiu-čičevega Krjavlja. "Besedo" so dobili tudi odrasli. Ravnatelj Ferdo Ključevšek je omenil, da bodo učenci v novih prostorih ob nujni dopolnitvi opreme in učne tehnologije dose- gli še boljše uspehe, si pridobili več novih spoznanj, se oblikovali v delavne ter poštene državljane, dobre prijatelje s toplimi medčloveškimi odnosi, tako da bodo iz šole in vrtca odšli z nepo- zabnimi ter lepimi spomini na dolgoletrio otroško druženje. Marjan Sumer, predsednik kra- jevne skupnosti Laporje, pa je ob ugotovitvi, da je izobrazba osnov- ni temelj kiilture vsakega naroda, nadaljeval, da bodo v kraju šolo uporabljali vsi. Poudaril je, da naj učenci s pravim odnosom do ob- jekta, z izkoriščanjem učnih možnosti to v največji možni meri izrabijo ter se čim več naučijo tudi za poznejše dni. Nove pridobitve je bil vesel tudi župan dr. Ivan Žagar; menil je, da osnovna šola Laporje prenovljena čaka na nove programe in nov način dela, ki ga pričakujejo z uvedbo devedetnega šolanja. Tako šola kot tudi krajevna skupnost sta vsem tistim, ki so imeli pri gradnji največ zaslug, podelila priznanja. Ob koncu so si vsi obiskovalci z zanimanjem og- ledali celotno prenovljeno šolo, slovesnost pa sklenili z družab- nim srečanjem v telovadnici šole ter ob prigrizku, ki ga je pripravil aktiv kmečkih žena. Vida Topolovet Obnovljena stara zgradbe laporske osnovne šole 6 OD TOD IN TAM Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK PTUJ / 45 LET ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ Prvi slovenski prevod srednieveškega statuta a leta 1513 24. marca 1955 je bil ustanovljen Mestni arhiv, današnji Zgo- dovinski arhiv Ptuj. Takrat je zaposloval dva delavca: Antona Klasinca in Mirka Majcna. Arhiv je bil v tem okolju prisoten že prej, najprej v okviru muzejskega društva, pozneja muzeja. Svojo 45-letnico je Zgodovin- ski arhiv praznoval 24. marca. To je bilo predvsem delovno srečanje, na katerem so javnosti predstavili novo izdajo po- membnega zgodovinskega vira - slovenski prevod statuta iz leta 1513, po katerem imamo Ptujčani svoj občinski praznik, peti avgust, ko je bil izdan. Vse- buje prevod, transkripcijo iz gotske kurzive, spremna spoz- nanja in odkritja. Napisala sta ga arhivska strokovna sodelavka Marija Hemja Masten in višji znanstveni sodelavec Zgodovin- skega inštituta Milka Kosa pri ZRC SAZU dr. Dušan Kos. Ptuj se ponaša z dvema srednjeveškima statutoma: prvi je iz leta 1376, drugi iz leta 1513. Oba pa sta edina tovrstna srednjeveška pravna zapisa z območja celinskega dela današnje Slovenije. Gre za prvo objavo statuta iz leta 1513; do sedaj transkripcije, prevoda v slovenski jezik in ob- jave še ni doživel. V petek ob 45- letnici Zgodovinskega arhiva Ptuj predstavljena knjiga v bist- vu predstavlja zaključek obsežnega strokovnega in publi- cističnega projekta, ki obsega pet knjig in predstavlja po- membno gradivo za nova razi- skovanja. Že leta 1994 so se namreč v Zgodovinskem arhivu odločili, da bodo oba evropsko pomembna pravna spomenika proučili, raziskali, prevedli in izdali. Izdali so faksimile statuta iz leta 1376, ki je ohranjen le v tujini, spremno študijo, prevod in tudi vrsto strokovnih pris- pevkov o obeh statutih, ki so nastali ob strokovnem posveto- vanju na to temo. Ptujski srednjeveški statut iz leta 1513 ima 207 členov. Nekoč so ga hranili v sklopu starega ptujskega magistratnega arhiva; nihče ne ve, kdo ga je leta 1864 odnesel na Dunaj, kjer je bil v nacionalni knjižnici do leta 1983, ko so ga ponovno vrnili na Ptuj. "Če srednjeveški statut mesta Ptuja iz leta 1513 pravilno pre- beremo, so skoraj vsi njegovi členi še dokaj aktualni. Morda še posebej tisti, ki govorijo o tem, kakšni naj bodo mestni svetovalci: pošteni, prijazni, ki jim je mar tudi skupnih koristi mesta. Ali pa tisti člen, v kate- rem je govor o tem, da je potreb- no za mesto tudi kaj dati. Člen pravi, da kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne dviga. Za današnjo rabo so zanimivi tudi nekateri členi iz rodbinskega prava, posebej tisti, ki se nanašajo na dedovanje. Zapisa- na so tudi obligacijska razmerja. Danes pa ne bi bili veseli, če bi veljale še tiste krute kazni za ne- katere prestopke, kot so ob po- silstvu device, da je potrebno storilcu glavo odrobiti ali na kak drug način usmrtiti katere- ga od prestopnikov. Bolj ali manj pa še danes velja, da smeti ne smemo metati na ulico, tudi na tržnici mora vla- dati red. V statutu je tudi zapi- sano, da so bili peki kaznovani, če so delali premajhen kruh, mesar pa je moral že leta 1513 imeti pred mesarsko stojnico iz- vesek, na katerem so bili narisa- ni kosi mesa, ki jih je prodajal. Zanimivi so tudi predpisi o gos- tih, ki naj stanujejo v pošteni hiši, ne pa da se hranijo po cesti kot kake podgane," je na vprašanje o uporabnosti srednjeveškga statuta za danes povedala Marija Hernja Masten. DOBRO ZASTAVLJENO DELO ARHIVA 45 let delovanja Zgodovinske- ga arhiva Ptuj je na petkovi slo- vesnosti v ptujski Mestni hiši predstavil direktor Ivan Lov- renčič. Med drugim je povedal, da ima arhiv danes 2413 tekočih metrov gradiva in hrani 397 fondov in zbirk. Ponosni so na to, da imajo relativno malo ne- popisanih fondov. To je zlasti zasluga dobro zastavljenega dela v zunanji službi, v arhiv priha- jajo delno urejeni fondi in gra- divo se ne izgublja. Ob rednem delu je na osnovi urejanja arhiv- skega gradiva v 45 letih nastalo 13 strokovnih publikacij, pa še nekaj deset katalogov in zloženk ob različnih razstavah. In kaj so si arhivski delavci zaželeli ob jubileju? Da bi v sklopu obnove dominikanskega samostana dogradili sodobne arhivske depoje, obdržali in še izboljšali kvaliteto dela in svojo dejavnost še bolj približali upo- rabnikom in raziskovalcem. V imenu mestne občine Ptuj je delavcem arhiva ob njihovem jubileju čestital ptujski župan Miroslav Luci in izrazil pričakovanje, da bodo arhivski delavci že v petih letih pripravi- li obsežno in celovito zgodovino Ptuja, ki jo to območje še kako potrebuje, ker so prav oni za to najbolj usposobljeni, razpolaga- jo pa tudi z vsemi dokumenti. MG Zahvala arhivski strokovni sodelavki Mariji Hernja Masten za najnovejše delo. Foto: Črtomir Goznik Kolektiv Zgodovinskega arhiva. Foto: Langerholc ORMOŽ / SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Uubezen do ljudskega plesa m oirofc V petek, 17. marca, se je v ormoškem domu kulture na srečanju otroških folklornih skupin zbralo okoli 250 otrok. O poteku prireditve, nastopajočih skupinah in mnenju državne selektorice Nežke Lubej smo pisali že v prejšnji številki Ted- nika. Tokrat objavljamo mnenje strokovnega selektorja za naše področje Branka Fuchsa ter kaj so v pogovoru o svojem pedagoškem delu povedale tri dolgoletne mentorice folklor- nih skupin. Srečanje je kot poznavalec in selektor spremljal Branko Fuchs. V pogovoru je pohvalil organizatorja Tomaža Bolcarja, ki je dobro pripravil oder in omogočil izvedbo revije na dos- tojni kvalitetni ravni ter pri- merno spodbudil vodje skupin. Opazil je, da je sicer nekoliko majhno število gledalcev doživeto spremljalo dogajanje na odru. Za odrsko postavitev spletov so nekateri mentorji po- kazali več občutka, drugi manj. Opazil je nekaj začetnih napak, kot je plesanje otrok na tak način in v formacijah, ki so značilne za odrasle plesalce. Ve- liko pa je bilo tistih, ki so poka- zali, da znajo postaviti splet tako, da ustreza zahtevam dra- maturgije, od začetne napovedi preko vrhunca dogajanja s pri- kazovanjem otroških iger in plesov do plesnega zaključka ter osmišljenega-logičnega odhoda z odra. Razmerje med otroško igro, ki je priporočljiva za posa- mezno starostno stopnjo otrok, in plesom je bilo zadovoljivo: pri manjših je bilo več iger, pri starejših več plesa. Le malo sku- pin pa je odlikovalo natančno in ubrano petje, čeprav so nekatere imele odlične soliste. Prevlado- valo je enoglasno petje, ki je tudi značilno za to starostno stopnjo. Pričakoval je več otroških harmonikarjev, opazne so bile težave v povezovanju odraslih godcev s plesom otrok, kar kaže na premajhno število skupnih vaj. Oblačila so bila na pričakovani stopnji, vidi pa se, je povedal Branko Fuchs, da primanjkuje denarja za obuvala in dopolnitev oblek odraščajočih deklet. Pohvalil je številčnost skupin, kar kaže na velik interes za folkloro na ormoškem področju. Otroci so plesali z žarom in navdušenjem. Bili so izrazno močni. Posebej je pohvalil vodje skupin zaradi do- bre narečne izgovarjave, ki je obogatila revijo. Glede uporabe rekvizitov pa je povedal, da se odsvetuje pitje in uživanje hra- ne na odru. Iz celotne prireditve je bilo vidno, da mentorji obvladajo svoje pedagoško delo in imajo veliko znanja, ki je potrebno za nastanek spleta otroškega fol- klornega odrskega nastopa, je na koncu dodal Branko Fuchs. LETA IN LETA MENTORSKEGA DELA Mentorica treh skupin na OS Ivanjkovci Irena Cerovič nam je dejala, da se s to dejavnostjo ukvarja predvsem zaradi ljubez- ni do plesa in otroške ustvarjal- nosti. V domačem okolju otroško folklorno dejavnost podpirajo tako starši kot vodst- vo šole in krajevna skupnost. Največji finančni zalogaj so oblačila. Izrazila je upanje, da bo za njihovo izdelavo nekaj sredstev primaknila tudi občina. Anica Pevec se s folklorno dejavnostjo ukvarja že od začetka svojega službovanja - 32 let. Vmes je doživljala krizna leta, ko se je srečavala s po- manjkanjem idej. Tudi sama se je kot otrok ukvarjala s to dejav- nostjo, rada ima glasbo, ljudsko izročilo in ples. Pri delu jo vodi misel, da otroci ob ukvarjanju s plesom postanejo samozavest- nejši. Izkušnje njenega dolgolet- nega dela pa so pokazale, da tis- ti, ki so nekoč kot otroci plesali, plešejo tudi kasneje in ljubezen do te dejavnosti prenašajo tudi na svoje otroke. Vsako leto zno- va pa se na začetku leta ukvarja s problemom, kako se dejavnosti lotiti, da se ne bi ponavljala. Jožica Rep nam je povedala, da že od otroštva rada pleše. To svojo ljubezen do plesa in otrok združuje kot mentorica dveh folklornih skupin na OS Tomaž pri Ormožu že 12 let. Zaniman- je za to dejavnost je izredno ve- liko, tako da mora na žalost za- radi premajhnega števila oblačil nekaj otrok vsako leto odsloviti. Nastopov pred javnostjo pa najboljše folklorne skupine še niso končale. Selektor Branko Fuchs je izbral tiste, ki se bodo uvrstili na medobmočno srečanje otroških folklornih skupin 10. maja na Ptuju pod naslovom Lahkih nog naokrog. Majda Fridl Otroci so zaplesali tudi gorenjske ljudske plese. Foto: Hozyan Srečanja se je udeležila tudi državna selektorica Nežka Lubej. Foto: Majda Fridl Ustanova dr. Antona Trstenjaka Trubarjeva 3 1000UUBUANA Na podlagi 20. člena statusa Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 20.1.2000 štipendijska komisija Ustano- ve dr. Antona Trstenjaka objavlja: RAZPIS ŠTIPENDIJ IN FINANCIRANJA PROJEKTOV za poslovno leto 2000 v skupni vrednosti 3.500.000 SIT 1. Štipendije so namenjene za financiranje: - podiplomskega študija (specializacija, magisterij, dokto- rat) - projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, šport...) 2. Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Priekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih kra- jev, če je osnovni namen projekta takšen, da bo doprinesel k vsesplošnemu razvoju Priekije, Slovenskih goric in Haloz. 3. Prijava za razpis mora vsebovati: - prošnjo (obrazložitev, stroškovnik, višina zaprošenih sred- stev) - kratek življenjepis, - program študija ali projekta - dokazila in reference o dosedanjih študijskih in projektnih dejavnostih 4. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo korist- nost za nadaljnji razvoj in promocijo Priekije, Slovenskih goric in Haloz. 5. Prijavo za razpis s prilogami je potrebno oddati najkasneje do 22. aprila 2000 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (za razpis 2000). 6. Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2000, bodo o izboru pisno obveščeni do 30. junija 2000. 7. Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sred- stev za leto 2000. Predsednik uprave: mag. Milan Lovrenčič Tajnik: Dušan Geriovič, prof. Predsednik štip.komisije: dr. Anton Hamier f EDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 PO NAŠIH KRAJIH 7 ORMOŽ / ROTARIJANCI PODARILI POSEBNO NEGOVALNO TERAPEVTSKO POSTEUO Skrb za obolelega sina bo poslei olaišana Ena pomembnih dejavnosti ptujsidh rotarijancev je tudi huma- nitarna dejavnost. Najnovejša njihova akcija je bila namenjena družini Podgorelec v Ormožu, ki doma neguje svojega za cere- bralno paralizo obolelega sina. Prejšnjo sredo so jim Franc Vi- senjak, predsednik Rotary cluba Ptuj, in Lojze Arko, podpred- sednik kluba, ter Franček Zorko, direktor Soče Medico iz Ma- ribora, ki je tudi sosponzor v tej akciji, podarili posebno nego- valno terapevtsko posteljo, ki bo staršema in drugim družin- skim članom, s katerimi si delijo skrb za Roka, to v mnogočem oljašala. V imenu Rotary cluba je požrto- valna in ljubeča starša Sonjo in Franca Podgorelca nagovoril predsednik Franc Visenj ak. Pove- dal je, da so veseli, da jim lahko pomagajo lajšati njihovo skrb za sina, hkrati pa bogatejši za spoz- nanje, da ju poznajo in da nista odklonila ponujene pomoči. Mama Sonja je povedala v zahva- lo, da so si takšno posteljo vedno želeli. Ptujski rotarijanci so prvi, ki so jim od zunaj pomagali, zato sta jim z možem Francem in v Ro- kovem imenu, neizmerno hva- ležna. Za sina si želita le najboljše, nikoli pa ga nista želela dati v ka- tero od ustanov, tudi zato, ker je njun edini otrok. Skrb zanj si po- razdelijo v okviru družine, varst- vo je namreč največji problem. Lahko pa, da jim bodo tudi zato, da bodo družino malo izpregli, v bodoče pomagali s tistimi, ki so se odločili za civilno služenje vojaškega roka v ptujski bol- nišnici, je prejšnjo sredo na glas razmišljal direktor ptujske bol- nišnice Lojze Arko. Najbolj pa ju zaskrbi, ko Rok zboli, ampak tudi v tem primeru je zanj poskrblje- no, ker ga odpeljejo v ptujsko bol- nišnico, kjer je Sonja zaposlena že 21. leto. Posteljo so rotarijanci kupili tudi s sredstvi, zbranimi na do- brodelnem koncertu prejšnji po- nedeljek je v viteški dvorani ptuj- skega gradu. Pred številnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, sta nastopila mlada imietnika - violi- nistka Oksana Pechena in akor- deonist Borut Zagoranski. S svoj- im nastopom sta potrdila, da sta odlična glasbenika in da je pred njima bleščeča kariera. Koncert sta pripravila Rotary klub Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Poleg vstopnine so prispevke darovali še posamezniki ter Perutnina Ptuj in regionalni RTV center Maribor - Radio Maribor. Borut 2^goranski in Oksana Pechena sta po koncertu poveda- la: "Vesela sva, da lahko na tak način pomagava, še posebej ko gre za izboljšanje kvalitete življenja bolnemu vrstniku. Tudi nama so veliko pomagali pri glasbeni poti. Razveseljivo je, da so se tudi Ptujčani odzvali v tako velikem številu." MG, MS Vilonistka Oksana Pechena. Foto: MS Harmonika Borut Zagoran- ski. Foto: MS Franc Visenjak, Franček Zorko, Sonja Podgorelec in Lojze Arko pri prenosu postelje iz kombija. Foto: Kosi PTUJ / OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Avto šoli gre na bolie Na 49. občnem zboru so se minulo soboto, 18. marca, zvečer v dvorani Gastro sestali delegati Združenja šoferjev in avtomeh- nikov Ptuj. Kot je povedal novi predsednik ZŠAM Milan Belšak, so kljub težavam v gospodarstvu in upadanju števila članov - trenutno jih je okoli 300 - s svojim delom zadovoljni. Posebej so veseli, ker jim je kljub težavam in močni konkuren- ci uspelo ohraniti svojo avto šolo. Še več, s skupnimi napori uprav- nega odbora in delavcev združenja jim je uspelo izgubo šole zmanjšati, obseg dela pa celo povečati. V letošnjem letu si na tem področju obetajo precej no- vosti, predvsem pa zasuk na bolje, saj naj bi s 1. majem stopil v velja- vo nov pravilnik o avto šolah, ki prinaša precejšnje spremembe, zato so prepričani, da bo po dol- gem času to področje spet nekoli- ko uredil. V ZŠAM Ptuj se zave- dajo bogate tradicije svoje avto šole in trdno so prepričani, da je njihova ena redkih na območju Ptuja, ki je najbližje izpolnjevanju zahtev novega pravilnika. Poleg omenjene dejavnosti se v ZŠAM Ptuj aktivno vključujejo v vrsto drugih, prometnopreventiv- nih akcij. Kot je povedal Milan Belšak, so s člani sveta za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu MG Ptuj in policijsko postajo Ptuj sodelovali v akciji za večjo varnost otrok od pričetku šolske- ga leta. Kar 12 njihovih članov je prvih 14 dni ob pričetku novega šolskega leta skrbelo za varno pot šolarjev na območju ptujskih ov- novnih šol. Predstavniki združenja so se udeleževali vseh stanovskih srečanj, tekmovanj in prireditev, tudi največjega tradi- cionalnega šoferskega srečanja na Rogli ter regijske proslave ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtome- hanikov v Slovenski Bistrici. Na regijskem tekmovanju so lani osvojili prehodni pokal, ki jim je po treh zaporednih zmagah prešel v trajno last. V letošnjem letu bodo člani ZŠAM svoje aktivnosti usmerili predvsem v razširitev dejavnosti avto šole, v prometnopreventivno dejavnost ter izobraževanje svojih članov. Martina Jambroviča iz Ptuja, ki je postal član združenja pred 49 leti in je njihov najstarejši član, so na občnem zboru proglasili za častnega člana ZŠAM. Ob koncu pa so izročili šestim članom jubi- lejne značke za 45 let članstva, šestim za 40 let, petim za 35 let, petim za 30, štirinajstim za 25 in sedmim za dvajsedetno zvestobo združenju. M.Ozmec Predsednik ZŠAM Milan Belšak je z društveno aktiv- nostjo zadovoljen. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / IZOBRAŽEVANJE DUŠEVNO PRIZADETIH Seminar la osebe i duševno priiadetostjo Ormoško društvo Sožitje si je že dalj časa prizadevalo organi- zirati obliko izobraževanja za osebe z duševno prizadetostjo. Letos jim je to uspelo. V začetku leta so se prijavili na razpis, ki ga je objavila Zveza društev, in bili izbrani. Priprave na seminar in pre- pričevanje udeležencev, predvsem pa njihovih staršev in skrbnikov, so vzele kar nekaj časa. V društvu so se odločili, da na seminar pova- bijo osebe z duševno prizadetost- jo, ki niso vključene v nobeno obliko usposabljanja in večino ali celo ves svoj čas preživijo doma. Čeprav je izvedbo seminarja in bi- vanja finančno pokrila zveza, pre- voz pa društvo, so le s težavo uspe- li zbrati šest udeleženk, starih od 30 do 55 let in različnih stopenj prizadetosti. Večina še ni bila ni- koli zdoma brez domačih, nekate- re pa niti z njimi ne. Zato je bila naloga dveh spremljevalk še toli- ko težja. Na Zaprevalu nad Škof) o Loko so preživele tri nepozabne dni. Petek in sobota sta bili namenjeni seminarju. Diplomirana socialna delavka Polona Erlah, ki dela na Centru za pomoč mladim v Ljubljani, je bila izvrstna vodi- teljica treninga asertivnosti. Ose- bam z duševno prizadetostjo je odkrivala načine, kako postati sa- mozavesten, se potegovati za svoje pravice, ljudem znati povedati svoje želje ter povedati, kaj nas prizadene in boli. Tudi osebe z duševno prizadetostjo znajo opravljati marsikatero delo in prav je, da jih za to pohvalimo in cenimo. Udeleženke seminarja so postajale iz ure v uro bolj aktivne, razkrivale so svoje strahove, tego- be in želje za prihodnost. Za iz- polnitev nekaterih želja so poiska- le tudi način, kaj in kako narediti. da se želja izpolni, in tako postaja- le vedno bolj asertivne. Zaključna ugotovitev vseh udeleženk je bila, da se ta seminar ne sme končati, temveč prerasti v nadaljevalni se- minar z istimi udele&iakmi-nas- lednje leto. " •, • *'', ■ * * ? Ker je na Zaprevalu večino časa izpolnilo delo na seminarju, so se organizatorji odločili, da ude- leženke za nagrado v nedeljo po- peljejo na Bled. Vse udeleženke so bile tam prvič, tudi gore so videle prvič. S takšno obliko izobraževanja in druženja oseb z duševno prizade- tostjo bodo v ormoškem društvu še nadaljevali. Predvsem osebam, ki ves svoj čas preživijo doma, smo dolžni polepšati vsakdan in jim pokazati, da je tudi onstran hriba svet, v katerega lahko vsto- pijo in ga imajo pravico videti. Andreja Resman in Mira Grmič-Podgorelec, spremljevalki na seminarju SLOVENSKA BISTRICA / V GRADU RAZSTAVUAJO KONJIŠKI LIKOVNIKI Pivo skupinska razstava likovnikov iz sosednie obč/iie v galeriji Grad v Slovenski Bistrici svoja dela predstavlja 15 li- ko\iiikov iz sosednje, konjiške občine. Mnogi med njimi uspešno in aktivno delujejo tudi v širšem likovnem prostoru, kjer so deležni priznanj in nagrad. Razstava v prostorni galeriji Grad je že ob odprtju razveselila marsikaterega ljubitelja likovne umetnosti, še posebej pa predstav- nike Zavoda za kulttiro v Sloven- ski Bistrici, ki so veseli, ker so se tudi na tem področju končno le vzpostavili pristen stik s sosednjo občino. To je prvo takšno sodelo- vanje, kljub temu da je nekaj sti- kov na drugih področjih kultiu-- nega delovanja med obema občinama že bilo. "Gostovanje konjiških likovni- kov, ki v svojem društvu združujejo ustvarjalce z območja svoje občine in zunaj nje, ima za bistriško kulturno ponudbo še do- daten pomen. Odpira namreč široke možnosti medsosedskih iz- menjav na ktilturnem področju ter krepi zaupanje v poslanstvo, ki ga pri takšnem delu vsi skupaj opravljamo. Seveda pa je smisel tudi v tem, da s takšno razstavo sprožamo vrsto primerjav in odpi- ramo možnosti za vsebinski ter delovni dialog med podobno mis- lečimi," je v nagovoru ob odprtju razstave povedal ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Sta- ne Gradišnik. Konjiški likovniki, združeni v kulturno-umetniško društvo, ki so že pred tremi leti praznovali srebrni jubilej delovanja, so do- brodošli med bistriškim občinst- vom. Brez dvoma pa je takšna raz- stava tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, preverjanje in potrje- vanje lastnega dela tudi z bi- striškimi likovniki, ki jim bodo podobno srečanje ob priložnosti vrnili. VidaTopolovec V galeriji Grad v bi- striškem gradu razstavljajo člani KUD konjiških likov- nikov: Dušan Amonič, Sla- venka Bošnjak, Helmut Jerak, Vojko Kimier, Milan I>amo- vec - Didi, Sazana Marovt, Zlatko Prah, Franc Ratej, Slavko Slapnik - Gadi, Arpad Šalamon, Božidar Ščurek, Sil- vija Škerget, Alojz Tomše, Hedviga Vidmar - Šalamon in Jelka Višnar. PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA DIABETIKOV iefos pnii sreianie za mlade V Narodnem domu v Ptuju je bil v soboto 26. občni zbor Društva diabetikov Ptuj. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1974 in sodi med humanitarna društva. Poleg 180 članov so se ga udeležili tudi nekateri gostje, med njimi od predstavnikov občin na Ptujskem in Ormoža le podžupan mestne občine Ptuj Mitja Mrgole, prišli pa so predstavniki društev diabetikov iz Maribora, Ljutomera in Celja. Ptujsko društvo diabetikov je s svojimi 970 člani še vedno eno največjih v Sloveniji in tudi na- juspešnejših glede na svoje razvejano delovanje. S tem pa niso zadovoljni, saj je vanj vključenih le četrtina vseh, ki imajo sladkorno bolezen na območju delovanja društva. Svoje vrste bi radi razširili tudi na mla- de, zato bodo letos prvič organizi- rali fX)sebno srečanje s predavan- jem za mlade sladkorne bolnike. Ptujsko društvo bo letos tudi or- ganizator državnega srečanja osnovnošolcev o znanju iz slad- korne bolezni. To sta le dve točki od skupno 22 v letošnjem programu dela, v ka- terega podobno kot prejšnja leta vključujejo bogato družabno in športno dejavnost. Na sobotnem občnem zboru diabetikov, ki je bilo hkrati prvo srečanje v tem letu, je v strokovnem delu pred- stavnica Krka zdravilišč Janja Leskovar govorila o prehrani dia- betikov s poudarkom na pijačah, ki jih lahko uživajo. Predstavila pa je tudi šolo za diabetike, ki na- vaja diabetike na uživanje zdrave prehrane, rekreacijo in prispeva k izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Posebej jih je opozorila na zmernost pri uživanju alkoho- la; diabetiki lahko dnevno užijejo le en do dva decilitra suhega vina, nikakor pa ne posladkega ali slad- kega. Piva in žganja pa sploh ne smejo tiživati. Na občnem zboru so ocenili, da je društvo diabetikov Ptuj v lan- skem letu dobro delalo, posebej so pohvalili delo izvršnega odbora in komisij, predsednice Marije Veli- konja in blagajničarke Julijane Slana. Občine na Ptujskem so lani Društvo diabetikov Ptuj podprle s 420 tisoč tolarji. Drugo srečanje ptujskih diabeti- kov bo 17. jimija. V kulturnem programu občnega zbora Društva diabetikov Ptuj so v soboto nastopili moški oktet iz Skorbe, tambiu-aši iz Vidma in mladi harmonikar Nejc Pešec. Prestavile pa so se tudi nekatere firme; še posebej je bila odmevna predstavitev novega pripomočka za jemanje krvi, ki omogoča odvzem tudi iz drugih delov tele- sa, ne samo iz prsta. MG 8 OO TOD IN TAM Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK POUCANE / ODPRLI NOVO GRANITOVO DROBILNICO IN KLASIRNICO Ekološki kamnolom v dolini Bele Slovenjebistriško gradbeno podjetje Granit, d.d., z več kot 260 zaposlenimi, s kapitalom milijardo tolarjev ter z letno proiz- vodnjo več kot milijarde tolarjev, zaradi česar sodi po vseh ekonomskih in drugih kriterijih med večja podjetja, je ob tretjem bistričkem občinskem prazniku odprlo največjo naložbo v svoji 54-letni zgodovini, vredno več kot 650 milijo- nov tolarjev: v Zgornjih Poljčanah, v dolini potoka Bele, je zgrajen moderniziran obrat za ekološko čist postopek pridobi- vanja peska in kamna. Odprtja se je ob drugih številnih gos- tih, med njimi je bil tudi minister za promet in zveze mag. An- ton Bergauer, udeležil slovenski premier dr. Janez Drnovšek in je nagovoru ob uspehih Granita in njegovi naložbi v mod- ernizacijo proizvodnje dejal, da so takšna uspešna podjetja brez dvoma temelj slovenskega gospodarstva, na katerem gra- dimo našo skupno pot v Evropsko unijo. ^ Minulo poslovno leto sta v Granitu poleg velike lastne naložbe v kamnolomu Poljčane zaznamovali še dve aktivnosti: uspešno so povečali in učvrstili delež že sicer večinskega lastništva podjetja znotraj za- poslenih ter se lotili največjega projekta tržne gradnje v Mari- boru - Dravske terase v velikosti 28.500 kvadratnih metrov. Po obsegu svoje dejavnosti, številu zaposlenih in uspešnosti poslovanja sodi slovenjebist- riško gradbeno podjetje Granit, d.d., med tri največja podjetja v občini. Njihova primarna de- javnost so visoke gradnje z in- dustrijo gradbenega materiala, nekaterimi zaključnimi deli, trgovino in vsemi tistimi spremljajočimi dejavnostmi, ki so v gradbeništvu nujno potrebne in ga kvalitetno do- polnjujejo. Ves čas so pri Grani- tu veliko vlagali v usposabljanje kadrov in nabavo opreme. Uspešno poslovanje v zadnjih letih pa so v celoti izkoristili za naložbe v novo tehnologijo in opremljenost. Med velike lastne naložbe, ki so zaznamovale obdobje zadnjih treh let, prav gotovo sodi postavitev nove be- tonarne in opreme za transport ter recikliranje svežega betona v Slovenski Bistrici in postavitev nove drobilnice ter klasirnice kamnitih agregatov v kamnolo- mu Poljčane. Poleg zadostitve najzahtev- nejšim tehnološko-tehničnim standardom so pri novi naložbi dali velik poudarek okolje- varstveni problematiki. Skoraj tretjina celotne naložbe je bila namenjena zahtevi, da mora biti nova tovarna ekološko v celoti neoporečna. Več kot 650 milijo- nov tolarjev vredna oprema za drobljenje, sejanje in klasiranje kamnitih agregatov ter manjša betonarna za lokalne potrebe jim omogočata proizvodnjo na- jvišjega kakovostnega razreda. Pri tem je nadvse pomembno, da v kamnolomu ne bo več hru- pa in prahu. Z novo naložbo bodo omogočili tudi nove proiz- vode, s temi pa bodo prišla tudi nova delovna mesta. Izdelki iz tega kamnoloma se bodo pojavi- li tudi izven gradbeništva, plasi- rali jih bodo na področje ke- mijske industrije ter kmetijstva. S postavitvijo nove drobilnice pa v zaledju stare že sanirajo brežine kamnoloma. Po iz- ravnavi naklona brežin, zasipu z rodovitno prstjo in zasaditvami z drevjem bo tudi okolica opuščenega kamnoloma dobila prijaznejšo podobo. O projektu v poljčanskem kamnolomu so pri Granitu raz- mišljali že lep čas, več kot leto dni pa so trajale temeljite priprave nanj. Gradbena in montažerska dela so opravili v osmih mesecih, proizvodnja pa bo v celoti avtomatizirana ter računalniško vodena od vhoda primarne surovine do tehtanja ter nakladanja končnih izdel- kov. Vgrajena oprema, ki jo je dobavil vodilni svetovni proiz- vajalec Ammann iz Švice, po- meni približno polovico celotne vrednosti naložbe. Vsa gradbe- na, obrtniška in instalacijska dela so opravili pri Granitu sami z domačimi kooperanti. Projekt tehnologije je bil po na- vodilih Granita in ob njihovi kontroli izdelan v Švici, gradbe- ne in instalacijske projekte pa je izdelal projektivni biro A.B.IN- VEST iz Maribora. Ob odprtju nove drobilnice in klasirnice v Poljčanah je ob di- rektorju uprave Granita Petru Kosiju govoril še slovenjebist- riški župan dr. Ivan Žagar, ki je poudaril, da je bistriško gospo- darstvo uspešno prebrodilo težave, zato je pričakovati nje- gov večji razcvet, kar bo v pri- hodnje lokalni skupnosti dalo večjo avtonomijo pri odločanju. O uspehih Granita ter njegovi naložbi v modernizacijo je go- voril tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek ter še dodal, da ima "to podjetje sposobno vodstvo, ki zagotavlja pri- hodnost ter zanesljiva delovna mesta". V imenu koncema Am- mann je govoril njegov po- dpredsednik dr. Martin Miiller, ki ga na Slovenijo vežejo lepi mladostni spomini. Ob tem je dejal, da je njihova firma v Slo- veniji sicer že prisotna, vendar je tehnologija v poljčanskem kamnolomu nekaj posebnega, zato je bil to tudi zanje velik iz- ziv. V nadaljevanju otvoritvene slovesnosti, na kateri so kultur- ni program prispevali pihalni orkester glasbene in baletne šole iz Slovenske Bistrice ter člani FS Košuta iz Poljčan, program pa je povezovala Jana Jeglič, je vodstvo Granita najzaslužnej- šim sodelavcem izročilo priz- nanja, med drugim tudi pred- stavnikom koncema Ammann iz Švice. Vida Topolovec Sodoben objekt nove drobilnice in klasirnice v kamnolomu Poljčane V spremstvu direktorja Granita, d.d., Petra Kosija (desno) si je novo Granitovo naložbo v Poljčanah ogledal tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek JURSINCI / OBČINA BOGATEJŠA ZA ŠE ENO DRUŠTVO Juršinski olMrnerU roiaku Poku v spomin o izumitelju, tovarnarju in rojaku Slovenskih goric Janezu Puhu smo v zadnjih dveh letih slišali toliko kot prej nikoli. Dokončno smo spoznali, da je Janez Puh »naš« človek, da je vredno hraniti njegovo tehnično zapuščino, biti spoštljiv do tehnične dediščine in njemu v čast ustavljati društva. Ljuto- mersko je že eno takih, pred dnevi pa se mu je pridružilo še Društvo rojaka Janeza Puha v občini Juršinci. Če je verjeti napovedim Slovenjegoričanov, bodo Juršinci v prihodnje kraj, kjer se bodo zbirali ljubitelji starih vozil od blizu in daleč. Začelo se je sredi januarja le- tos, je povedal Juršinčan Vlado Slodnjak, eden od pobudnikov za ustanovitev društva, ko so imeli prvi sestanek iniciativne- ga odbora. O društvu so sicer razmišljali že prej, nekateri so med tem celo postali člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine. V sedmih mesecih so si vneti juršinski zbiralci starih vozil in motociklov nabavili svoje kon- jičke, navezali stike z lastniki starih vozil po Sloveniji in do marca letos pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor društva. Pri tem jih je vo- dila misel, da morajo v tej slo- venjegoriški občini ohraniti bo- gato tehnično dediščino rojaka Puha in narediti vse, da bodo Juršinci v prihodnje resnično eden tistih krajev, kjer bodo ob priložnostih predstavili najdra- gocenejša stara vozila. Kot je dejal V. Slodnjak, so že na začetni poti našli prijatelje. posluh v občini in pomoč mar- sikje drugje, tako denimo na Pe- tovia avtu Ptuj, kjer so jim že obljubili, da bodo tehnične preglede starih vozil opravljali brezplačno. Med ljubitelji starih vozil smo srečali tudi juršinskega župana Alojza Kaučiča, ki je bil nad za- nimanjem za tovrstno pros- točasno aktivnost občanov iz- redno navdušen. Dejal je, da je dan ustanovitve društva, pos- večenega rojaku Puhu, zgodo- vinski in bo imel v zgodovini občine posebno mesto. Imena društva ni bilo težko izbrati; v spomin Puhu, rojaku iz juršinske občine, bodo posvetili še kaj drugega, ne samo društvo. Omenil je ureditev stare hiške v Sakušaku, rojstnemu kraju Puha, kjer bodo uredili muzej Janeza Puha, tam pa naj bi svoje mesto našli tudi juršinski oldti- merji. »Naše društvo ne bo omejeva- lo vpisa na občino, želimo si člane tudi iz sosednjih občin, ki nam bodo pomagali pri pos- lanstvu društva. Dediščino bomo v prihodnje poskušali kar najbolje predstaviti širši javnos- ti in prav je, da veliko pozornost posvetimo rojaku Puhu,« je še dejal župan Kaučič, po- dpredsednik novoustanovljene- ga društva. V Društvo rojaka Janeza Puha se je ob ustanovitvi vključilo že več kot 100 lastnikov in ljubitel- jev starih vozil; verjetno jih bo še dosti več, za prvega predsednika pa je bil izvoljen domačin Vlado Slodnjak. T. Mohorko Stari, a vredni občudovanja. Foto: R. Škrjanec Predsednik društva rojaka Janeza Puha je postal Vlado Slodnjak (na levi), juršinskega župana Alojza Kaučiča pa so izvolili za podpredsednika TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 QD TOD IN TAM 9 IŠČETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Meh le racfa ureleno 13-letna Ptujčanka Meli Bumbakovič obiskuje 7. razred OŠ Ljudsld vrt. /a akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz rado- vednosti; da bo izbrana, ni pričakovala, želela pa si je malo svetovanja strokovnjakov. Nasploh se ji zdi ta akcija nekaj zelo dobrega in jo vedno nestrpno čaka. V šoli ji gre dobro, v prostem času pa si rada dopisuje, posluša glasbo ne glede na zvrst, od nedavnega pleše tudi hiphop v plesnem centru Mambo. Ko bo velika, bo učiteljica, to ve že sedaj. Kot večina mladih tudi Meli najraje obleče hlače, ob posebnih priložnostih pa tudi kaj svečanega. Mama Mira je vedela, da se je Meli prijavila za akcijo, njenemu sodelovanju ni nas- protovala. "To si je Meli zamislila in to bo tudi naredila," je povedala. O družini Bumbakovič smo v Tedniku že pisali, in to leta 1986, ko se je Meli rodila. Ob rojstvu je namreč tehtala kar 5,70 kg, bila je najtežji dojenček ženskega spola v Sloveniji. Ker je Meli prvič obiskala kozmetični salon, ji je kozme- tičarka Neda Tokalič najprej predstavila postopke čiščenja kože, dala pa ji je tudi nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma. Pos- topek nege je prilagodila Melini starosti in tipu kože, ki je mešani. Tretman je končala z masko, ki je kožo predvsem umirila, uravnala delovanje žlez lojnic in izboljšala odprtost kože. Na koncu je na obraz nanesla hidratantno kremo kozmetike Thalgo. Kozmetični sa- lon bo Meli obiskala po potrebi. Meli je že ob našem prvem srečanju odločno povedala, da si pušča dolge lase, zato si jih ne želi skrajšati. Frizer Sašo Fenos je pri oblikovanju nove pričeske to nje- no željo upošteval. Ohranil je dolžino las v spodnjem delu, s po- sebno tehniko striženja pa je v preostalem delu lase ostrigel do različnih dolžin, ki so pričesko na- redile razgibano. Dodatno razgi- banost je dosegel z barvo (ena od novejših tehnik), ki je na zunan- jem delu lasišča temnejša, na notranjem pa ji je naredil svetle in bakrene pramene, nekaj pramenov pa je ohranil v osnovni barvi las. Nova Melina pričeska ne zahteva nekega posebnega dela, z uporabo styling proizvodov bo poudarila različne dolžine las in svoj novi spomladanski videz. Vizažist Dani Kolarič se je pri Meli odločil za nežen make up, ki pristoji njenim letom. Na obraz ji je najprej nanesel tanko plast tekočega pudra in ga nato utrdil s pudrom v prahu. Zgornji del vek je osenčil v nežno zelenem tonu, kotičke očes pa v spodnjem delu osenčil v nežno rjavi barvi, notran- ji del je obrobil z belo barvico, da je odprl pogled. S črno maskaro je obarval le zgornji del trepalnic. Večjo svežino obraza je dobil z obarvanjem ličnic v roza barvi, na ustnice ji je nanesel le zelo svetleč lip glos. V modnem studiu Barbare Pla- več so njeni strokovnjaki ugotovi- li, da Meli najbolj pristoji mla- dostno-športni stil. Oblačila so iz- brali v modni trgovini s.Oliver Helene Glažar v centru Domino. Vsa so v barvi letošnje pomladi in poletja, olivno-zeleni, ki je letos trendovska barva za mlade in je na tem mestu spodrinila sivo barvo. Meli je oblekla dolgo bombažno krilo s poliestrskim predpasnikom in žepi, pulover s črtami, svileno rutico in modno torbico. V okviru izbranega stila si lahko Meli omis- li oblačila v vseh pastelnih barvah, pristojijo pa ji tudi močne barve. V študiju Olimpic si je Meli iz- brala program Olimpic za mlada dekleta. Gre za program, ki je po- sebej prilagojen za oblikovanje želene postave in vključuje tudi nasvete s področja prehrane. Na Melino željo so, kot je povedal strokovni vodja študija prof. Vla- do Čuš, v program vključili tudi vaje za lepo držo. Foto: Črtomir Gozniic MG Meli prej... ... Meli pozneje Meli v mladostnem športnem kompletu iz trgovine s.Oliver v centru Domino v Trstenjakovi ulici v Ptuju. Nagradno turistiino vprašanfe že prejšnji mesec je Turis- tična zveza Slovenije predstavila nekatere svoje osrednje letošnje projekte, ki imajo glede na praz- novanje njene 95-letnice še po- sebno težo. Na prvem mestu je gotovo spomladansko urejanje in vzdrževanje okolja, ki zahteva angažiranje vseh Slovencev in Slovenk, sledita pa mu projekt Od izvira do morja in natečaj za turistični spominek leta 2000. Pokrovitelja spomladanskega urejanja okolja sta ministrstvi za okolje in prostor ter za malo gos- podarstvo in turizem. Največ ak- tivnosti, pričele so se sredi marca, bo v aprilu. Sestavni del projekta so tudi aktivnosti ob svetovnem dnevu zemlje, 22. aprilu, ko naj bi akcija urejanja okolja potekala od jutra do večera. Vključili naj bi tudi čiščenje rek, potokov, jezer in morja. Predzadnje nagradno turistično vprašanje je nekaterim - morda za- radi nekoliko starejše fotografije- povzročilo težave. Večina pa je kljub temu pravilno odgovorila, da gre za gostišče Ana - Beli križ, ki ga ima že desetletje v najemu podjetje Ana, d.o.o., Ane Knup- lež. Gostišče sestavljajo casino z igralnimi avtomati, nočni bar, res- tavracija s štajersko kuhinjo in prenočišča. Nočni bar je edini v Ptuju, ki ima živo glasbo vsak večer od 8. do 4. ure zjuraj. Sicer pa ima podjetna Ana Knuplež še tri gostinske obrate: v neposredni bližini gostišča Ana - Beli križ lo- kal za mlade Las Vegas, ob vojašnici Robinzon in nočni bar Pav. Ob našem obisku gostišča Beli križ smo tudi izvedeli, da ga bodo kmalu obnovili v stilu, kot ga je imelo ob odprtju, ko je bil ves v belem. V tem ptujskem gos- tinskem lokalu pa se lahko pohva- lijo tudi z izredno bogato ponudbo ptujskih in drugih vin. Nagrado za pravilen odgovor je prejela Jelka Cestnik, Zagrebška cesta 113, Ptuj. Čestitamo! Z današnjim nagradnim turis- tičnim vprašanjem se selimo v nekdanjo Gosposko ulico v Ptuju, kjer je bilo že včasih več gostins- kih lokalov, med njimi pa je bil prav gotovo eden najimenitnejših na številki 6, ki je imel leta 1895 kot hotel tudi še restavraciji in ka- varno. Po Felsnerjevem pri- ročniku Ptuj in okolica iz istega leta so gostom izpolnili vsako željo v elegantno opremljenih prostorih in jim nudili velemestno namesti- tev. Od takrat do danes je imel burno zgodovino. V hotel so ga po- novno preuredili v novejšem času; v zadnjem času se je njegova ponudba zelo skrčila in posluje na ravni garni hotela. Glede na pove- dano upamo, da ne bo težko napi- sati pravega odgovora na vpra- šanje, po katerem ptujskem gos- tinskem lokalu vprašujemo. Odgo- vore pričakujemo v uredništvu Tednika do 7. aprila. Nagrada za pravilen odgovor so buteljke kvali- tetnega ptujskega vina in spomi- nek. Foto: M. Ozmec PLES/PLES/PLES/PLES/PLES/PLES/PLES/PLES/PLES/PLES Daniela in Jernei znova med naibolišimi 20. marca sta se Daniela Pekič in Jernej Brenholc, plesalca PK Pingi Maribor, vrnila z odprtega prvenstva Rimini Open v Italiji, kjer sta ponovno dokazala, da sodita v plesni vrh. 18. marca sta med amaterji (bilo jih je 220 parov), starimi od 19 do 34 let, priplesala med prvih 50 pa- rov. Omenimo, da sta Daniela in Jernej stara 15 in 16 let. V svoji ka- tegoriji starejših mladincev (od 16 do 19 let) pa sta tekmovala z 80 pari in si priplesala 22. mesto v la- tinskoameriških plesih. V nedeljo, 19. marca, pa ponovno lep zakl- juček tega velikega prvenstva: s tretjim mestom v standardnih ple- sih sta ponovno dokazala, da sta izredno kvaliteten plesni par. Pred časom sta bila zelo dobra tudi na domačih plesiščih, saj sta bila v Domžalah v standardnih plesih četrta, na turnirju Urška open 26. februarja pa prav tako četrta. Za njune uspehe sta seveda v veliki meri zaslužna trenrja Alenka in Branko Bohak. Že v aprilu odpotujeta Daniela in Jernej na najpomembnejšo tek- mo v Anglijo - v Birmingham in Blackpool, takoj po vrnitvi pa v Avstrijo - v Linz. 10 sotsrvo četrtek, 30. marec 2000 ■ TEDNIK PTUJ / NA POKLICNI IN TEHNIŠKI KMETIJSKI SOLI SE VEDNO KAJ DOGAJA Pred kratkim izdali glasilo Pred dobrim mesecem, ob slo- venskem kulturnem prazni- ku, so na ptujski poklicni in tehniški kmetijski šoli izdali že šesto številko šolskega gla- sila z naslovom SADEK in s podnaslovom Glasilo podjet- nih kmetij cev. Maloštevilnemu uredniškemu odboru šolskega glasila dijakov je uspelo uresničiti načrt izdelati novo, še boljšo številko glasila in v njem prikazati utrip dela in živl- jenja na šoli. Takole je mentorica šolskega glasila profesorica Maj- da Klemenčič predstavila nasta- janje novega glasila: "Sestankova- ti smo začeli že v drugi polovici septembra, in sicer »stari člani«, ki so že v lanskem šolskem letu sodelovali s svojimi projekti. Pri- tegnili smo tudi nove člane, dijake prvih letnikov. Delo je resno ste- klo in že so bili tu prvi prispevki: prozna in lirska besedila, članki o športu in modi, strokovnih eks- ktirzijah, sprejemu novincev, ka- rikatiu-e, risbe, križanka, horo- skop ... Pri tem smo bili pozorni na to, da so bili prispevki vezani na delo in prikaz življenja naše šole. Ko je bil ves material zbran, so dijaki pod vodstvom Davorina Zorlija vnesli prispevke v računal- nik. Končno je bilo vse tako, kot je treba. Odločili smo se, da bo glasilo tiskano na ekološkem pa- pirju, nekaj strani tudi barvnih, da bo torej še lepše, pestrejše in kvalitetnejše." Vsebina glasila je izredno bogata in pestra, saj v njem objavljajo strokovne članke tudi nekateri profesorji kmetijske šole. Levji delež pa vsekakor nosijo dijaki, ki so vanj izlili svoja čustva, misli in razmišljanje v lirskih in proznih besedilih. Nova številka glasila je izšla v 600 izvodih; dobili so jo vsi dijaki kmetijske in drugih šol centra. Z glasilom šola sodeluje v projektu Odprta šola, ki ga sofinancira mi- nistrstvo za šolstvo in šport. Za droben utrinek objavljamo pesniško izpoved dijaka Tomaža iz šolskega glasila: Dolg je teden, vse predolg; predolgo je čakanje! Misli križem glave se pode, dan in noč mi tavajo, vedno znova k tebi mi beže, celo takrat, ko sparoajo. Vse imajo isti cilj, čeprav brezumno blodijo, premagajo vsaj tisoč milj, ko tja do tebe hodijo. Le misli vežejo me s tabo, ni te tu, da vezala bi naju usta, če pa bila bi tukaj z mano, ne bila bi moja soba pusta. In zato je edina moja želja, da ko skupaj sva midva, vaj hodo trenutki to veselja, takrat srečna bodiva oba. Kratki so trenutki; vse prekratki; prekratko je življenje! ..............MK Se bodo ptujski kmetijci kdaj vrnili na Turnišče? Foto: Langerholc Na Grajenščaku so v tem šolskem letu odprli sodobno urejeno kuhinjo. Foto: Nini MARIBOR/VSESLOVENSKO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ MATERINŠČINE NajbolišI Maja Klemen In Karmen Bukvii v Mariboru so se v soboto, 18. marca, pomerili najboljši sed- mošolci, osmošolci in dijaki v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Tekmovanje je na pedagoški fekulteti pripravilo Slavis- tično društvo Maribor, udeležilo pa se ga je skoraj 400 učencev in dijakov. Mladi so tekmovali v štirih zahtevnostnih stopnjah, med osnov- nošolci pa sta prvo in drugo mesto osvojili tekmovalki z našega - ptujskega konca. Prva^ je bila Maja Klemen z OŠ Ilajdina, druga Karmen Bukvič z OŠ Videm pri Ptuju, na tretje mesto pa se je uvrstila Barbara Jurša z OŠ Lenart. Med prejemniki zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj so tudi dijaki Šolskega centra Ptuj. TM MARIBOR / PODROČNO TEKMOVAN- JE IZ FIZIKE ZA SREDNJEŠOLCE Na državno tekmovanie sff r/e Ptuiiani Srednja elektro-računalniška šola Maribor je bila v soboto gostitelj tekmovanja srednješolcev iz flzike za mariborsko in pomursko regijo. Vseh tekmovalcev je bilo nekaj čez 90, tekmo- vali pa so v štirih težavnostnih skupinah. Tekmovanja so se udeležili tudi dijaki ŠC Ptuj: iz poklicne in tehnične strojne šole, poklicne in tehnične elektro šole in gimnazije. Mladi, ki jih zanima tudi fizika, so pokazali dokaj solidno znanje fizike. Na državno tekmovanje se je iz te regije uvrstilo 20 dijakov, med njimi tudi štirje dijaki ptujske gimnazije: dijaka 1. letnikov Tomaž Toplak in Aleš Zore, Marko Toplak, dijak 2. letnika, in Boris Bombek, dijak 3. letnika. Uspeh je toliko večji, ker se na tekmovanje niso posebej pri- pravljali. Janez J, Bezjak INTERNET / WWV^,SPOLNOST.COM Izobraževanle v spolnosti še vedno je v javnosti nekako prepovedano govoriti o spolnosti, in verjetno tudi zato vsak dan umre toliko ljudi za aidsom. Čeprav vložimo precej truda, da ljudi osveščamo o aidsu, in ve- liko govorimo o varnem seksu, pa pri tem vseeno pozabljamo, zakaj sploh pride do spolnosti. Tisti, ki so že okuženi z nevarno boleznijo, v veliki večini niti ne vedo, na kakšen način so se okužili. Marsikaj so sicer o tem videli na televiziji, ampak na žalost je to velikokrat tudi vse, kar sploh vedo o spolnosti. Kje pa se potem naj kaj naučimo o spolnosti? Največ bi nam morali dati starši, ker pa je to nekaj »pre- povedanega«, so raje tiho in zamižijo, ko vidijo, kakšne filme gledajo njihovi otroci, ter tako preložijo to področje vzgoje na te- levizijo, kar pa je največja napaka. In tako veliko otrok zamudi že abecedo spolnosti. V svetu obstaja veliko revij o spolnosti, vendar je zelo malo ta- kih, ki kaj koristnega naučijo. Med brskanjem po Internetu pa sem odkril zelo zanimivo sloven- sko stran oz. mesečnik v elektron- ski obliki, ki je namenjen izkl- jučno izobraževanju o spolnosti, in to brez pornografije. Na spletni strani www.spol- nost.com je začel izhajati mesečnik Spolnost.com, ki ga naročniki brezplačno dobivajo na svoj elektronski poštni naslov. Mesečnik, na katerega se je v sla- bem mesecu obstoja naročilo že 921 Slovencev, je novost na našem trgu, saj do zdaj še ni bilo publika- cije takšnega tipa. V njem naročniki dobijo nove ideje, kako poživiti svoje spolno življenje in kako rešiti težave, ki jih imajo pri spolnem občevanju ter še mnogo drugega. Obiskovalci strani Spolnost.com si lahko ogledajo tudi spolni položaj meseca, preberejo veliko koristnih informacij o vami spol- nosti in precej praktičnih nasve- tov o kondomih, v prihodnje pa ustanovitelji načrtujejo še nekaj brezplačnih storitev. Obiskovalci si bodo lahko med seboj enostav- no izmenjevali izkušnje, si poma- gali pri različnih problemih, stro- kovnjakom postavljali vprašanja in drugo. MIlan Krajn€ Pavllta Interaktivna stran o izobraževanju v spolnosti ŠOLSKI CENTER PTUJ / EKONOMSKA SOL^ Ekonomska šola Ptuj - edina »kvalitetna« mla v Evropi Na Ekonomski šoli Ptuj je prva generacija učiteljev končala se- minar stalnega strokovnega izpopolnjevanja z naslovom Pot h kvalitetni šoli. Izobraževanje je potekalo tri leta, na njem pa so se učitelji posvečali spoznavanju teorije izbire. S tem je Eko- nomska šola Ptuj edina sredica šola v Evropi, ki je v združenju kvalitetnih šol. Na svetu je trenutno dvesto pet- deset šol, ki se jim je uspelo vključiti v to združenje, od tega tri iz Slovenije: zraven Ekonomske šole Ptuj še osnovni šoli Janka Glazerja iz Ruš in Toneta Čufarja iz Ljubljane. Trenutno si v Slove- niji prizadeva vključiti v združenje kvalitetnih šol petdeset osnovnih in tri srednje šole. Avtor teorije izbire je dr. Willia- mom Glasserjem, ameriški psihia- ter iz Los Angelesa in avtor števil- nih knjig, med katerimi je Teorija izbire prava uspešnica. Pred me- secem je obiskal Slovenijo. V Ljubljani je predstavljal svojo zadnjo knjigo z naslovom Choice Therapy in Action, na Štajerskem pa se je mudil v Glazerjevi šoli v Rušah. Mnogi učitelji s pridom upo- rabljajo njegovo teorijo izbire pri pouku in razrednih tu"ah. Z realitetno terapijo, ki je usmerjena na sedanjost in pomaga razumeti, da lahko izberemo boljšo prihodnost, je 74-letni zdravnik dejansko postavil na gla- vo marsikatero teorijo v psihiatri- ji. Na začetku kariere je delal z mladoletniki, v zadnjih tridesetih letih pa je dejaven na inštitutu za realitetno terapijo, ki ga je ustano- vil leta 1967. Danes se imenuje po njem in je njegov duhovni vodja, v program poučevanja in uspo- sabljanja pa je ta hip po svetu vključenih več kot 5000 ljudi. Za svoja dejanja se vsakdo med nami sam odloči, tako za slaba kot do- bra, pravi dr. William Glasser, ki s svojo teorijo izbire prodira v šte- vilne dežele po svetu. V svoji teo- riji loči dobre šole od slabih; pa s tem ne misli, da so v najrazvi- tejšem delu sveta nujno dobre in v manj razvitem slabe. Nikakor. So šole, ki delajo čudovito, in so šole, ki imajo neprimerno večji odsto- tek problematičnih otrok. Ker so otroci za šolo tako rekoč dani fak- tor, saj prihajajo iz takšnih in dru- gačnih družin, mora učitelj takoj, ko ugotovi, da gre za problema- tičnega otroka, z njim drugače ravnati. Učitelj naj se tudi vpraša, zakaj naj bi se otroci sploh želeli učiti. Ali samo zato, ker tako želi- jo njihovi starši? Kaj pa če otrok nima takšnih staršev, ki bi jim to bilo pomembno? V tem primeru je šola tista, ki mora otroka dodat- no motivirati. Tega se morajo naučiti ravnatelji in učitelji sku- paj s svetovalno službo, ki ima na šoli velik pomen (tudi na Eko- nomski šoli Ptuj, kjer sestavljata svetovalno službo pedagoginja Inga Kac - Korunič in psiholo- ginja Nataša Hrga). Dr. William Glasser se ne strinja s prakso, da so otroci za napake v šoli kaznova- ni. S teorijo izbire je namreč možnost za uspeh posameznega otroka lahko večja. Nekateri otro- ci pač potrebujejo več časa za to, da se kaj naučijo, in šola se mora potruditi, da v njej ni neuspešnih otrok. Seveda je težko otrokom dopovedati, da je ob tem, da se naučijo v šoli pisati in brati, še kaj pomembno. "Ne pozabimo, da se jim veliko stvari, ki jih učimo, zdi nepomembnih in nekoristnih. Otroci, ki prihajajo iz neurejenih družin, so v šoli običajno res manj uspešni. Toda to ne pomeni, da lahko dvignemo roke od njih. Na- sprotno, šola mora temu otroku dati, česar mu ne da dom. Le tako tudi peščica teh otrok doseže viso- ko izobrazbo. Učitelji in ravnatel- ji dobrih šol že vedo, kako ravnati s temi učenci." Potrebujejo učitelji za to dodat- no znanje psihologije? Ali pa se dober učitelj že rodi s tem znan- jem? Večino občutka za psihologi- jo dobi vsak učitelj v svoji družini, je prepričan ameriški psihiater. "Seveda prihajajo iz različnih družin, tudi genetsko je to pogoje- no. Nekateri so rojeni z večjo po- trebo po tem, da jih ima kdo rad in da imajo tudi oni radi druge. Pri tistih, ki se odločijo za učitel- jevanje, socialno delo, zdravstvo, je prav, da imajo ta občutek v gen- skem zapisu. Sicer pa bi morda bilo dobro, če bi za te poklice ob- stajala selekcija. A pri tem izboru je treba natančno vedeti, ali bo kdo poučeval majhne otroke ali mladostnike. Bolj kot v osnovni šoli se zdi pomembno upoštevati otrokovo psiho v srednji šoli. Majhen otrok je namreč močnejši kot najstnik, pri majhnih so starši še njegovi zaščitniki, medtem ko jih starejši otrok v tej vlogi noče več upoštevati in zato je pomemb- no, da tako družina kot šola vesta, kako ravnati z odraščajočim mla- dostnikom." Kot psihiater dr. William Glasser svetuje šolam čim več pogovora in predvsem čim manj kaznovanja. Tako se tudi v Ekonomski šoli Ptuj trudijo, dijakom nuditi naj- bolje. Za vsako stvar se lahko odločijo sami, hkrati pa sprejema- jo odgovornost, s tem pa se učijo življenja. Če za nekatere odločitve niso dovolj močni, pa jim je v opo- ro učitelj, svetovalna služba ali ravnateljica. Milan Krajnc Pavlica Pedagoginja inga Kac Koru- nič. Foto: Nini Psihologinja Nataša Hrga. KOŠARKA / KONČNE ODLOČITVE V MEDOBČINSKI REKREACIJSKI LIGI Omii drusii lapored zmasovaki z zadnjimi povratnimi tekmami se je končala medobčinska rekreacijska liga v košarki. Prvaki so postali drugič zapored Orači iz Ptuja. Tudi v drugo so premagali ekipo KK Starše in tako niso dovolili presenečenja. Veterani so v končnici tekme za tretje mesto stisnili zobe, izenačili zaostanek iz prve tekme in si izbo- rili podaljšek. Vendar je ekipa gostov iz Majšperka le zbrala do- volj moči in se ni dala presenetiti - minimalen poraz in osvojitev tretjega mesta. Za peto mesto je ekipa Cirkovc še drugič premaga- la Talum, Kidričani pa ekipo Bre- ga. Dornava je v bledi igri hitro začela zaostajati proti bikom, ti pa prednosti niso izpustili do konca. Putari so zgoreli v želji za pono- vitvijo dobre igre iz prve tekme, tako da so gladko izgubili z ekipo Ptujske Gore. Rezultati: za prvo mesto: KK Starše - Orači 56:72 (25:35), sku- paj 0:2; za tretje mesto: Veterani - SD Majšperk 82:81 (70:59; 31:30) po podaljšku, skupaj 1:1 boljši medseb. količ. Majšperk; za peto mesto: SD Cirkovce - Talum 87:61 (36:20), skupaj 2:0; za sed- mo mesto: SD Kidričevo - ŠD Breg 84:74 (43:32), skupaj 2:0; za deveto mesto: Dornava - KPS Breg Bulls 49:61 (25:30), skupaj 1:1, boljši medseb. količnik Bull- si; za enajsto mesto: Putari - ŠD Ptujska Gora 53:65 (22:30), sku- paj 0:2. Končni vrstni red: 1. Orači, 2. KK Starše, 3. ŠD Majšperk, 4. Veterani, 5. ŠD Cir- kovce, 6. Talum, 7. ŠD Kidričevo, 8. ŠD Breg, 9. KPŠ Brejg Bulls, 10. Dornava Center, 11. ŠD Ptujska Gora, 12. Putari Zavrč. Vse ekipe so prejele pokale za so- delovanje v ligi. Tudi v končnici strelci niso bili od muh in so pridno polnili koše nasprotnikov. Vendar je lestvica najboljših petih ostala nespre- menjena tudi po rednem delu do konca zaključka. Prvi trije strelci so dobili pokale, prvi pa za nameček še košarkarsko žogo. Končna lestvica najboljših strelcev (št. vseh doseženih košev; povprečje na tekmo): 1. Peter Trifkovič (Starše) (423; 30,21) 2. Jože Kolarič (Cirkovce) (406; 31,23 (1 tekma manj)) 3. Edi Hojnik (Kidričevo) (359; 25,64) 4. Izudin Kanlič (Veterani) (317; 24,38(1 tekma manj)) 5. Branko Novak (Majšperk) (261; 20,07(1 tekma manj)) Radko Hojak TRAP / NA PRAGERSKEM ZA POKAL BASCHIERI&PELLAGRI Imagovaka Ventorini in Central Na olimpijskem strelišču v Pragerskem se je pričela letošnja tekmovalna sezona v trapu s tekmo za pokal Baschieri&Pellagri 25. in 26. marca. Nastopali so tekmovalci iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Nastopalo je šest ekip oziroma 49 posa- meznikov. Tekmovanje je potekalo dva dni, skupaj na 125 tarč. Po prvem tekmovalnem delu sta se for- mirali dve tekmovalni skupini. Absolutni zmagova- lec tekme je lanskoletni evropski prvak in italijanski reprezentant Marco Ventorini. V ekipnem delu je zmagala domača ekipa Central iz Ptuja v sestavu Rakuša, Potisk, Dragic. Rezultati posamezno: I. kategorija: Tekmovalec Država-klub Št. zadetkov 1. Ventonni Italija 137(114+23) 2. Kecskes Madž. 132(109+23) 3. Rakuša Central 132(109+23) Mirko Siemenšek Ven^rie immaliimiia razmer Izredna skupščina Kasaške zveze Slovenije v Križevcih pri Ljutomeru, v zibelki in trdnjavi slovenskega kasaštva, je dvig- nila temperaturo in pogrela strasti. Bilo je veliko glasnih in ostrih besed, veliko polemike, razburjanja in očitkov. Posa- mezniki so terjali carske reze, a očitno pozabili, da je večina pač večina in da se je treba temu prilagajati. Podrobnosti niso pomembne, tudi ne imena akterjev. Pomemb- nejše je, da je na neki način prev- ladal kompromis in da je kasaška organizacija ohranila enotnost. To je za razvoj kasaškega športa dobro znamenje, najslabše bi namreč bilo, če bi se razdelila na dva ali celo tri dele. Posamezniki ne skrivajo nezadovoljstva, raz- mišljajo tudi o tovrstnih potezah, za kar pa bodo morali dobiti ustrezno verifikacijo v svojih klu- bih oziroma društvih. Najbolj ne- zadovoljni so bili delegati Ljuto- mera, KD Kamnica in KD MS Ključarovci. Skupščino so celo protestno zapustili in s tem javno izrazili nezadovoljstvo in nestrin- janje s ponujeno kadrovsko rešit- vijo. Naj bo tako ali drugače, tudi takšna oblika protesta je legitim- na in Ljutomerčani bodo zagoto- vo temeljito analizirali potezo, ki jo lahko razumemo. Glasovanje na izredni skupščini je pokazalo razmerja moči, zato bi bilo zdaj modro, da prizadeti klu- bi oz. društva celovito nanizajo problematiko in jo uvrstijo na dnevni red zasedanj pristojnih or- ganov zveze. Že čez dva meseca naj bi bila redna skupščina, ki bo priložnost za kritično oceno stan- ja v kasaški organizaciji. Ljuto- merčani imajo marsikaj prav in zato jim gre legitimna pravica, da demokratično povedo, kje jih čevelj žuli. Navsezadnje so klub z najdaljšo tradicijo in daleč naj- večjimi športnimi in rejskimi uspehi. To jim je treba priznati in brez ljutomerskih kasačev bi bil slovenski kasaški šport znatno osiromašen. Tega si nihče ne želi, zagotovo še najmanj ljutomerski rejci, vozniki in tekmovalci, ki želijo športno dokazovati moč in veljavo prleškega konja. Zato je edina prava pot dialog, umiritev strasti in spoštovanje demokra- tično sprejetih odločitev. Seveda tudi drugačnih mnenj in pogle- dov, ki jih v kasaškem športu ne manjka. Morda je prav to najtrši oreh, ki ga nobena stran ni zmo- gla zlomiti. Stari (novi) predsed- nik lahko kmalu dokaže, da ga vendarle zanimajo skupni cilji in interesi. Če ne, se bo nenormalno stanje nadaljevalo, v škodo kasaškega športa seveda. Ljubitelji kasaštva torej upra- vičeno pričakujejo normalizacijo razmer in prevlado plemenitih, športnih ciljev. Rezultati zadnjih let so izjemno vzpodbudni in škoda bi bila, da bi velikanski ka- pital izpustili iz rok. Upajmo, da je bila šola koristna in da bodo slovenski kasači tekli zmagovite kroge. Vse drugo pa je že druga zgodba, ki ima dve plati! Marjan Toš PTUJ Usianovljena Kendo zveza Slovenife Na Ptuju je bila 29. februarja ustanovljena Kendo zve- za Slovenije, ki zaenkrat združuje tri klube: d. Akademi- jo borilnih športov Ptuj, Kendo klub Iss-Hogai Šmartno ob Paki in Športni klub kendo-iai Duplje. Predsednik zveze je Silvester Vogrinec. Trenerja klubov Iss-Hogai Robert Markež in kendo-iai Duplje Edvard Gnjezda sta se oba izšolala na d. ABŠ Ptuj. Začetki kendo športa v Sloveniji segajo v leto 1984, ko je v Ljubljani pod vodstvom Kerama Nurvana iz Kaira pričel delovati Kendo klub Musashi. Sčasoma so po Sloveniji nas- tali še drugi klubi in prerasli v Kendo odbor Slovenije. Po odhodu Nun/ana v Egipt je ta šport predvsem zaradi drage opreme zamrl. V I. 1993/2000 je bila na področju Slovenije in Hrvaške edina aktivna šola mečevanja d. ABS Ptuj. Usta- novitev Kendo zveze Slovenije pa kaže. da se temu pleme- nitemu športu pri nas obetajo lepši časi. sv TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 ZANIMIVOSTI, NASVETI 13 OB MEDNARODNEM DNEVU VODE / UNICEF POZIVA K ZAGOTAVLJANJU USTREZNIH SANITARNIH NAPRAV ZA OTROKE Vdcfa le nI dovoli Generalna skupščina OZN je 22. marec že leta 1993 razglasila za Mednarodni dan vode. Države je pozvala, naj bodo na ta dan še posebej dejavne pri ozaveščanju prebivalstva o pomembnosti ohranjanja virov pitne vode. Na ta dan se je v Haagu z ministrs- ko konferenco zaključil drugi šestdnevni Svetovni forum o vodi. Tam je Slovenijo zastopala tudi ambasadorka slovenske- ga odbora za Unicef Milena Zupančič. Skupina dijakov bežigrajske gimnazije in organizatorka programov pri nacio- nalnem odboru Katja Bizjak pa so udeležence Foruma sezna- nili s projektom »Kapljica vode«. Naši predstavniki so v sklopu evropskega dne udeležencem praktično prikazali, kako preko delavnic v osnovnih šolah otroke seznaniti s pomenom čiste pitne vode in z racionalno uporabo le- te. Ambasadorka Milena Zu- pančič je v svojem govoru pouda- rila pomen izobraževanja mladih o ekološki tematiki, saj je v njiho- vem odnosu do narave in vode prihodnost naših zanamcev. Voda in sanitarne naprave so eden sedmih rednih programov, ki jih Unicef izvaja v državah v razvoju. Zato tudi ni naključje, da je Unicef aktivno nastopil na for- umu v Haagu. Predvsem so pred- stavniki Unicefa poskušali izko- ristiti forum, da udeležence pre- pričajo o pomembnosti zagotav- ljanja ustreznih sanitarnih naprav in higienskih potrebščin za zdrav razvoj otrok. Preproste reči, kot je umivanje rok z milom in dostop do higiensko varnih stranišč, lahko bistveno znižajo mortalite- to otrok. Za diarejo ki je v glav- nem posledica nehigienskih raz- mer- letno umre 2 milijona otrok. To jo uvršča med tri najbolj usod- ne bolezni v tretjem svetu. »Okoli 2,4 milijarde ljudi - sko- raj polovica človeštva - je obsoje- nih na življenje v skoraj srednje- veških pogojih zaradi neobsto- ječih ali nehigienskih sanitarnih naprav,« je ob dnevu vode pouda- rila izvršna direktorica Unicefa Caroll Bellamy in dodala: »Otroci imajo pravico do najvišje ravni zdravstvene zaščite, kakor jo za- gotavlja konvencija o otrokovih pravicah. Iz te pravice izhaja tudi dostop do čistih, uporabnih in varnih sanitarnih naprav, ki ne le da varujejo zdravje, ampak tudi človeško dostojanstvo.« Unicef sodeluje tudi v svetovni pobudi za zagotovitev ustreznih sanitamo-higienskih razmer (Global Enviromental Sanitation Initiative) za vse. Pobuda je stara tri leta, poleg Unicefa pa sodeluje- jo še druge agencije Zdniženih narodov, nevladne organizacije in strokovnjaki iz držav v razvoju. STROKOVNJAKI SVETUJEJO ureditev seašia Po pravilniku o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov iz leta 1994 se mora sečišče urediti takoj po poseku in spravilu gozdnih le- snih sortimentov, najpozneje pa v dveh mesecih po začetku seči^e, razen če z drugimi predpisi ali odločbo Zavoda za goz- dove Slovence ni določen krajši rok. Sečišče je urejeno, če so: - posekana vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana. O njihovem poseku moramo obvestiti revimega goz- darja, če jih ta ni že prej označil, - iz gozda spravljeni vsi gozdni lesni sortimenti, - veje in vrhači iglavcev razžaga- ni in zloženi na kupe tako, da pre- krivajo svoje debelejše konce, - obeljeni panji smreke, bora in bresta, - pri redčenju debelejše veje lis- tavcev razžagane in razprostrte po gozdnih tleh, - pri pomladitvenih sečnjah sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja mladja, - pri končnem poseku za umetno obnovo sečni ostanki razžagani in zloženi v redi ali kupe tako, da je površina pripravljena za sajen- je, - odpravljene poškodbe na gozdnih deh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije. Vsi sečni ostanki morajo biti tudi odstranjeni iz strug potokov in hudournikov, - sečni ostanki odstranjeni z gozdnih poti in prometnic, z mej- nikov, iz kaluž in vodnih izvirov ter kmetijskih zemljišč in zimanj- ih gozdnih robov, - odstranjeni vsi nelesni odpad- ki, ki so ostali pri opravljanju del. Zavod za gozdove Slovenije mora za vsako sečišče ugotoviti njegovo urejenost. S koncem mar- ca se izteka zimski čas sečnje, zato pred pričetkom drugih kmetijskih del lu-edimo sečišča. V njihovi po- trebni urejenosti se zraven skrbnega gospodarja kaže, tudi naš odnos do naravnega okolja, izognili pa se bomo tudi nepo- trebnim sporom z lasmiki so- sednjih zemljišč. Andrej Kovačič, Krajevna enota Zavoda za goz- dove Slovenije na Ptuju STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Podzemni ledeni hranil- nik toplote ' Cfl 2000 Ste kdaj pomislili, da bi lahko stanovanjsko hišo ogrevali s pomočjo ledu? Marsikdo takoj pomisli, da je takšen način iz- koriščanja shranjene energije v ledu za ogrevanje hiše sprt z zdravo pametjo. Vendar ni tako. Omenjeni sistem ima namreč trdne termodinamične osnove, kar bomo spoznali v nadalje- vanju tega članka. Viri energije, ki so nam vsak tre- nutek na razpolago, so razpršeni, odbiti ali direktni sončni žarki, vsebnost toplote v zraku, površin- ski in talni vodi ter tudi energet- ski potencial zemlje. Sestavni del ogrevalnega sistema, kjer koristi- mo prikrito - latentno toploto, ki se sprosti pri spremembi agregat- nega stanja vode, je latentni pod- zemni hranilnik (akimiulator) to- plote. Na tržišču ga poznamo pod imenom CEL 2000. S pomočjo to- plotne črpalke in latentn^a shranjevalca toplote lahko tako zgoraj omenjene vire energije go- spodarno uporabimo. OPIS IN FUNKCI- JA CEL 2000 Latentni hranilnik toplote CEL 2000 je izdelan iz plastike, ojačane s steklenimi vlakni in dodanimi substancami, da se doseže čim boljša toplotna prevodnost sten. Izdelan je tako, da se ne poškodu- je zaradi širjenja, ko njegovo vse- bino zamrznemo. V zbiralniku je nameščen izmenjevalec toplote, vgrajeni so trije priključki, in si- cer dva za priklop glikolove mešanice, ki teče preko toplotne črpalke, in eden za kontrolno me- rilno palico in odzračevanje. Zbi- ralnik ima prostornino 2000 li- trov in 6 kW energetskega poten- ciala. CEL 2000 zakopljemo na vrtu približno 2 metra globoko, nato pa napolnimo z vodo. Zemljo nad njim lahko brez skrbi ozelenimo, saj bo temperatura v globini kore- nin ostala nespremenjena. Poiz- kusi, ki so trajali več let, so poka- zali, da vegetacija nad shranjeval- cem toplote raste normalno. Vgra- jen cevni register prenosnika to- plote povežemo v krogotok s spre- jemnikom energije - absorberjem in toplotno črpalko. Sprejemnik energije - absorber je lahko nameščen na strehi ob- jekta, ki ga nameravamo ogrevati. Izdelan je iz šopa plastičnih cevi, povezanih v zbirno cev, torej po podobnem principu kot sončni kolektor, vendar brez škade in stekla. Absorber lahko postavimo v obliki ograje ali stolpa, kar nam najbolje ustreza. Važno je, da so plastične cevi tako napeljane, da imajo sonce, veter ali dež prost dostop do čim večjega dela njiho- ve površine. Transport toplote v tem sistemu poteka s pomočjo gli- kolove mešanice, ki tudi pri nižjih temperaturah ne zmrzne, in tako lahko dejansko optimalno izko- riščamo energijo, ki je skrita v ve- tru, dežju, megli, soncu in v zemlji, v kateri je CEL 2000 zako- pan. Pretok energije v sistemu latent- nega hranilnika (akumulatorja) toplote in toplotne črpalke je pri- kazan na sliki št.l. Največ toplote nam bo CEL 2000 zagotovil pozimi, ker je ok- olje v tem času najbolj ohlajeno. V tem primeru bo toplotna črpalka začela ohlajati hranilnik toplote, voda v njem bo začela ledeneti. V tem primeru izkoriščamo pojav, da snovi pri strjevanje oddajajo toploto. Zaradi spremembe agre- gatnega stanja vode iz tekočega v trdno se bo sproščala latentna, to- rej prikrita energija. Latentna energija, ki se sprošča med spreminjanjem vode v led, nosi v sebi veliko več energije, kot če bi enako količino tople vode ohlajali. Pri ohlajanju enega litra vode za eno stopinjo se sprosti 4,186 kj (1,16 Wh) energije, pri spreminjanju enega litra vode v led pa se sprošča 335 kJ (93 Wh) energije! Nadaljevanje prihodnjič Bojan GrobovšeJg univ.dipl ing.str. Če imate tudi vi kakšno vprašanje za strokovnjake . energetske svetovalne pisar- ne, ga lahko pošljete na Ted- nik in Bojan Grobovšek, univ. dipl. ii^. str., bo na naj- zanimivejša odgovoril na Tednikovih straneh. STROKOVNJAKI SVETUJEJO varstvo sladkorne pese v zgodnjih razvojnih stadijih Zatiranje strun Strune so najnevarnejši talni škodljivci sladkorne pese. Imajo trdo telo rumeno oranžne barve, zato jih imenujemo tudi žičniki. Dolčina telesa je 12-27 mm. Večji del semena sladkorne pese pri nas je tretiran z insekticidom karbo- furanom - 30 g/SE, ki uspešno za- tira strune pri manjšem številu. Če je njihovo število veliko in pre- sega 3-4 strime na m2, je bolje uporabiti seme, ki je tretirano z insekticidom gaucho. Pri zelo ve- likem številu strun (v primeru, da sejete sladkorno peso na preoran travnik, detelj išče in lucernišče), priporočamo uporabo geocida G-5 15-20 kg/ha (v tem primeru mora- te sejati seme, ki je tretirano s kar- bofliranom) ali enega od insekti- cidov za zatiranje talnih škodljiv- cev po celi površini (volaton EC 6 l/ha ali dursban E-48 6-8 l/ha), ki ga takoj po uporabi zadelate v tia. Kolikšno je število strun v tieh, lahko ugotovite s kopanjem veli- kosti 50 X 50 cm v globino 25-50 cm. Na manjših parcelah (do 1 ha) je potrebno skopati 4-5 jam. Vso izkopano zemljo je potrebno skrbno pregledati. Število strun, ki jih najdete v eni jami, pom- nožite s 4 in tako dobite število stnm na m2. Po pregledu vseh 4-5 jam izračunate povprečno število strim na m2 oz. na parcelo. Strune je potrebno zatirati pred setvijo ali ob njej. Ko opazimo škodo na posevku, je za zatiranje že prepozno. Zatiranje pesnega bolhača Insekticida karbofuran in gau- cho dobro varujeta mlade pesne rasUinice pred bolhačem majhnim čmozelenim 2 mm hroščkom, ki izjeda pesno listje. V primeru velikega števila pesnih bolhačev je potrebno uporabiti enega od insekticidov: fastac, ka- rate 2,5 EC, sumialfa, decis, zolo- ne liquide ali beta-baythroid EC 250. Zatiranje plevelov Za zatiranje večine enoletnih plevelov, ki se pojavljajo v slad- korni pesi, je na voljo več herbici- dov, s katerimi jih lahko uspešno zatremo. Zatiranje plevelov v sladkorni pesi je mogoče na več načinov. Vsaka metoda zatiranja ima v ugodnih razmerah nekatere pred- nosti, v neugodnih pa pomanjklji- vosti. Zatiranje plevelov po setvi pred vznikom je učinkovito le v primeru, če po škropljenju (v roku do 10 dni) pade od 10-15 mm dežja. Če padavin ni, talni herbi- cidi slabše delujejo. Metoda je pri- merna za težja tla, kjer po močnejšem dežju dalj časa ni mogoče s škropilnico na njivo, pri močnem pritisku plevelov, pri za- pleveljenosti s pravo kamilico. Metoda zatiranja plevelov samo po vzniku ima številne prednosti: - delovanje herbicidov ni toliko odvisno od vlažnosti tal, - za zatiranje plevelov uporablja- mo ustrezne herbicide (glede na vrsto plevelov), - plevele zatiramo v zgodnjih razvojnih stadijih z nizkimi od- merki herbicidov, ki jih sladkor- na pesa dobro prenaša, - z rabo minimalnih odmerkov herbicidov manj obremenjujemo okolje. Za zatiranje širokolistnih in oz- kolistnih plevelov po setvi pred vznikom lahko uporabite 2-3 kg/ha goltixa + 0,8 -1,0 l/ha duala golda 960 EC ali 2-3 l/ha pyrami- na turbo -I- 0,8-1,0 l/ha duala gol- da 960 EC. Na zelo težkih tieh lahko odmerek duala golda povečate na 1,1 l/ha. Namesto duala golda 960 EC lahko upora- bite frontier 900 EC v odmerku 0,7 - 0,8 l/ha. Frontier 900 EC ima krajše delovanje kot dual gol d. Nižje odmerke uporabite na lažjih, višje pa na težjih tieh. Za zatiranje ozkolistnih (trav- nih) plevelov po setvi pred vzni- kom lahko uporabite samo dual gold 0,8 -1,0 l/ha, ali frontier 0,7 - 0,8 l(ha (nižji odmerek na lažjih, višji na težjih tieh). Širokolistne plevele zatirate v tem primeru po vzniku, ko ima pesa dobro razvite klicne liste, v stadiju klicnih lis- tov plevelov. Za prvo škropljenje po vzniku uporabite betana tan- dem 1,0 l/ha + goltix 1,0 kg/ha ali beetup extra 1,0 l/ha + goltix 1,0 kg/ha. V primeru, da ste se odločili za škropljenje plevelov samo po vzniku, lahko to opravite v stadiju klicnih listov plevelov, ne glede na razvojni stadij pese. Za prvo škropljenje po vzniku je najpri- mernejša kombinacija betanal tandem 1,0 l/ha + goltix 1,0 kg/ha ali beetup extra 1,0 l/ha -i- goltix 1,0 kg/lia. Običajno je potrebno po vzniku opraviti 2 do 3 škropl- jenja. Pozneje lahko uporabite kombinacije Ijetanal progress OF + goltix ali beetup compact -I- goltix. Ker betanal progres OF vsebuje olje, pri škropljenju z njim ne smete dodajati olja ali do- datka za izboljšanje delovanja herbicidov. Za zatiranje ozkolistnih pleve- lov (trav) lahko po vzniku le-teh uporabite enega od graminicidov: agil 100 EC, aramo 50, fusilade su- per, focus iiltra, furore super, tar- ga super. Tmama sladkorja, d.d., Ormož RE za sladkorno peso 14 NASVETI Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK Teletina je ena izmed najbolj cenjenih vrst mesa nežnega oku- sa, ki ga lahko uporabimo na različne načine, ker vezno tkivo še ni trdo. Utegne pa teletina postati trda, če jo zamrznemo, ker vsebuje malo maščob in veliko vlage, /raven tega moramo upoštevati, da se teletina po toplotni obdelavi rada skrči, čeprav je bila pravilno razkosana in je bilo prerezanih kar naj- manj vlaken. Teletina se po okusu lepo ujema s kaprami, tuno, gobami, cvetačo in brokolijem. Zaradi svoje nežnosti pa ni primerna za pečenje pri močnih temperatu- rah, ker vsebuje malo maščobe; prav zaradi tega jo uporabljamo tudi v dietni prehrani. Najpri- mernejša temperatura za pečenje teletine v pečici je 175 do 190C. Okusna je teletina, pečena na žaru, za dober okus in sočnost pa jo pred peko še dodatno marini- ramo eno do dve uri. Veliko manj težav imamo pri dušenju in kuhanju teletine, saj jo lahko dušimo in kuhamo pri majhni temperatiu-i z veliko tekočine, glede na zahteve recep- ta. Za boljši okus lahko teletino tudi bardiramo oziroma pred peko ali dušenjem zavijemo v tanke lističe slanine, ki jih pred koncem odstranimo in damo v omako, da meso dobi nežno rjavo skorjo. Teletino lahko tudi pres- laninimo ali pretaknemo, tako da z majhnim koničastim nožem na- redimo v celoten kos mesa luknji- ce in vanje zataknemo na trakove narezano slanino, kisle kumare ali korenje. Če pa teletino marini- ramo, to storimo le za 1 do 2 turi. Z mariniranjem poudarimo aro- mo mesa. Marinada lahko ima za osnovo vino, lahko pa je samo mešanica olja, zelišč in kisa. V njej mesa ne pustimo predolgo, ker se iz njega izcedi sok; takrat naj bi meso pripravljali v omaki, da marinado in sok uporabimo za pripravo omak. Najbolj znane jedi iz teletine so zrezki: dunajski, pariški, narav- ni, ki so praviloma pripravljeni iz teletine, holsteinski zrezek, ki je pečen na surovem maslu, obložen s pečenim jajcem na oko in deko- riran s sardelnimi fileji in zmci popra. Zrezek s parmezanom je pečen na olivnem olju in serviran s paradižnikovo omako. V Avstri- ji pogosto pripravljajo zrezek s papriko. Poznamo še pečen zre- zek, ki ga obložimo s pečeno sla- nino, narezano na lističe, in zra- ven ponudimo sherryjevo omako. Na Švedskem je znan jagarschnit- zel, ki ga pripravijo iz mlete tele- tine in zraven ponudijo šampin- jonovo omako. V Italiji pripravl- jajo telečji zrezek z žajbljevimi listki, z gnjatjo obložen zrezek in pečen zrezek s praženimi olivami in vinjakom. Znan je še paniran zrezek s kaprami in slanino, li- mono in vinom, ter zrezek s sme- tano in jabolki. Od drugih jedi so znane telečji hrbet z gosjimi jetri in šampinjo- ni, pečeno pleče s kruhovim na- devom, različne pečene ali dušene rulade, cenjen je nadev z beluši, zraven pa se lepo poda pa- radižnikova omaka, nadevane telečje prsi (nadevamo jih lahko s kruhovim, riževim, gobovim ali zelenjavnim nadevom), dušena telečja krača, ki jo pripravimo s svežimi paradižniki, različni steaki (z mlado koruzo, s suhim sadjem, stročjim fižolom in po- dobno) ter zarebrnice, pečene ali nadevane (pogosto jih nadevamo s sirom in skuto ali pa z gomolji- kami) ter različni raguji, ki jim okus skoraj zmeraj popestrimo z dodatkom različne zelenjave, kot je grah, ali s šampinjoni. Telečje zvitke z gobami pripra- vimo tako, da tanke telečje zrezke narahlo potolčemo in jih začini- mo s soljo in poprom. Nanje naložimo tanko plast mletega mesa; lahko je mešanica svinjine in govedine, lahko je mleta perut- nina ali celo sesekljan ribji file, ki mu dodamo en na pol stoičen bel- jak in začinimo s soljo in peteršil- jem. Zrezke nato zavijemo in jih povežemo s kuhinjsko vrvico ali zašpilimo. Na majhni količini vroče maščobe jih na hitro opečemo z vseh strani, nato jih vzamemo iz posode, na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo in na tanke lističe nareza- no korenje, dodamo zvitke in šopek dišavnic, na primer pe- teršilj, timijan, rožmarin, ter žlico paradižnikove mezge, prili- jemo še telečjo osnovo ali vodo, pokrijemo in počasi dušimo. Zvitke lahko dušimo tudi v pečici. Zmehčane zvitke vzame- mo iz posode, odstranimo vrvico, jih zložimo na ploščo ali krožnik, prelijemo z omako, v kateri so se dušili, in posipamo s posebej pre- praženimi gobami, ki jih narežemo na četrtine. Telečje zvitke s finim nadevom pa pripravimo tako, da vzamemo 6 tankih zrezkov, zmeljemo 10 dekagramov puste teletine, ji do- damo 1 beljak, 1 deciliter goste sladke smetane in začinimo. Na- dev dobro premešamo in po želji pretlačimo skozi fino cedilko. Zrezke narahlo potolčemo, jih začinimo in nadevamo z nade- vom, povežemo, na hitro opečemo na maščobi, zalijemo s telečjo osnovo in dušimo. Zraven teh zvitkov ponudimo dušene artičoke, ki jih nadevamo z mešanico gobovega in čebulnega pireja. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 14. MAREC - Marjana Dolšak, Sto- perce 52, Silvester Bedenil<, Kupčinji Vrh 3, Igor Ritonja, Varoš 9, Štefka Lampret, Zg. Sveča 15/b, Boštjan Žunkovič, Grdina 2, Jože Belšak, Po- povci 5, Leopold Rodošek. Zg. Pris- tava 35/c, Janez Šeruga, Nova vas 105, Ciril Kamenšek, Stopetce 73, Katica Novakovič, Rimska pl. 23, Ptuj, Ignac Jus, Stoperce 7, Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj, Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrti 33, Martina Ptavčak, Kupčinji Vrh 28, Marjan Bez- jak, Bukovci 126/a, Urška Jernejšek, Stoperce 23. Milica Markotič, Kajuho- va 1, Ptuj, Ciril Predikaka, Majšperk 51, Suzana Burjan, Hajdoše 53/a, Ivan Sledič, Stoperce 23, Franc Rižnar, Polenšak 41, Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1, Franc Vaupotič, Po- povci 15. Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a, Konrad Visočnik, Placar 54, Zlatko Novak, Stoperce 67, Miran Valenko, Draženci 10/b, Alojz Galun, Stoperce 7, Matilda Kamenšek, Stoperce 73, Boštjan Ivančič, Stoperce 73, Antoni- ja Kidrič, Grdina 7, Adolt Kopše, Sto- perce 82, Franc Vilčnik, Muretinci 20/a, Jerica Galun, Stoperce 7, Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ruj, Ambrož Kitak, Stoperce 71, Vesna Jernejšek, Stoperce 78, Srečko Letonja, Sp. Ve- tovtek 9/a, Silvo Čeh, Spuhlja 143, Anica Žunkovič, Grdina 2, Zvonko Grešnik, Borovci 23, Ivan Golob, Kupčinji Vrh 2, Alojz Petrovič, Pacinje 20, Kamilo Kronvogel, Črmlja 7. An- drej Čuš, Placar 13, Marjan Brenholc, Mezgovci 70, Štefan Zakelšek, Dol pri Stopercah 11, Miran Kekec, Nova vas 43/a, Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23, Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, De- jan Farič, Rabelčja vas 23/b. 16. MAREC - Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož, Jožica Starčič, Markovci 26/a, Milan Zajšek, Dobrina 69, Drago Sakelšek, Videm 10, Janez Malinger, Skorba 27/c, Milan Krajnc, Grajena 36, Franc Mertuk, Trnovec 20^ Branko Belšak, Spuhlja 10, Janez Znidarič, Lancova vas 96, Renata Perhač, Mestni Vrh 7, Ivan Lajh, Rjavci 6, Jožica Matjašič, Zlatoličje 72, Vladi- mir Fras, Hlaponci 25/a, Milan Bom- bek, Formin 28/a, Milena Štopfer, Po- brežje 32/a, Milena Marinič, CMD 15, Ruj, Dragica Martinčič, Pacinje 26, Darko Volkner, Žgečeva 4. Ptuj, Alojz Emeršič, Lancova vas 56, Janez Mere, Gromova 2, Ruj, Miran Jagari- nec, Spuhlja 108, Božena Bedenik, Rujska Gora 56, Franc Gabrovec, Ut. 25. maja 19, Ruj, Srečko Sitar, Lan- cova vas 58, Danilo Rajh, Pivkova 13/a, Ptuj, Milan Travnikar, Ob želez- nici 12, Ruj, Justina Trafela. Gre- gorčičev drevored, Ptuj, Dragica Mol- nar. Volkmerjeva 5, Ptuj, Albin Wein- gartner, Zagorel 65/a, Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ruj, Edvard Jurgec, Lancova vas 68, Janko Mohorko, Gorca 63, Zdenka Godec, Draženci 21/d,,Marija Gajšek, Podlehnlk 61, Erika Šentak, Stogovci 53, Ivan Vido- vič, Barislovci 11/a, Dušan Cizeri, Destmlk 26. Boris Spindler, Prerad 40/a, Franc Began, Kraigherjeva 28, Ruj, Gabrijela Reihs, Moravci 116/a. Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ruj, Branko Majerič, Selška c. 6, Ruj, An- ton Kelenc, Gorišnica 47, Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju, Janez Erbus, Podlože 25, Jože Fi- deršek, Tržeč 34/a, Martin Cafuta, Gorca 69. Milica Pulko, ZakI 12/b, Srečko Čuš, Dolič 35/a, Albin Horvat, Cankarjeva 14, Sveta Trojica v Slo- venskih goricah, Janez Bedenik, Kočice 25, Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Vatter Jaunig, Kvedrova 35, Ivan Jelen, Kraigherjeva 22, Ruj, Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor, Dragan Demirovič, Zlatoličje 25, Ro- bert Beranič, Ul. v Kote 1/a, Dobrov- ce, Dušan Bračko, Zg. Duplek 58, Ivan Horvat, Gubčeva 6, Lenart v Slo- venskih goricah, Andrej Kramberger, Brestrniška 135, Selnica ob Dravi, Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Janez Goričan, Placar 11/a. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 270. NAD Ziorlroiv družina in duševno zdntvje 132. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 59. nad. Analiza odporov - 5. nad. Pa si poglejmo še nekatera tehnična pravila pri analizi od- porov. - Člani skupine določajo temo ure. Omenjeno je bilo, da v analitski psihoterapiji vedno dovoljujemo, da člani skupine sami pričnejo govoriti in da določajo temo ure. Vendar je to le delno res. Terapevt namreč iz materiala prej ali slej v uri le iz- bere tisto, kar misli, da je tre- nutni problem skupine, in nato spretno napelje nadaljnji pogo- vor. Člani skupine npr. govorijo o spolnosti, terapevt pa jih opo- zori na njihovo nesproščenost pri tem. - Manjši odpori. Pri posamez- nih klientih ali skupini opazi- mo tu in lam manjše odpore, ki pa jih ni potrebno analizirati, saj sicer sploh ne bi napredovali z delom. Ce skupina občasno za nekaj sekund molči in zastane, preprosto molčimo ali rečemo kvečjemu "Ja?" ali "Hm". - Izguba kontrole. Včasih se zgodi, da pridejo pri analizi od- porov na dan močna čustva ali afekti. Naloga terapevta je tedaj poskrbeti, da ostane v skupini še vedno določena stopnja od- pora. Za vsako ceno je treba pre- prečiti, da bi kateri član skupi- ne bil tako preplavljeni s čustvi, da bi izgubil kontrolo nad se- boj. Člana skupine, ki se ob koncu ure še vedno ni zbral, ne smemo odpustiti. Najbolje je, da zakl- jučimo delo skupine nekaj mi- nut kasneje, klientu oz. bolniku pa rečemo: "Ta izbruh čustev je za vas boleč, vendar je važen za naše delo. Moramo ga analizira- ti in razumeti." Če imamo občutek, da bodo pri katerem članu skupine vsak trenutek iz- bruhnila močna čustva, razgo- vor pa teče h koncu, je najbolje opozoriti skupino, da se bližamo koncu uj"e. Običajno se tedaj posameznik obvlada. Naslednjič pa bomo govorili o nekaterih posebnostih odporov pri družinski terapiji. mag. Bojan Sinko NA POLO BELEGA PAPIRJA L. 1882 - IV. Prošnja dveh zakonskih za sporazumno ločitev od mize in postelje Cesarsko kraljevemu okrajnemu sodišču v R ... Zakonska A. in E. R., posestnika v R. št.., prosita za sporazumno ločitev od mize in postelje. 1 priloga v originalu. Glasom priloženega poročnega lista sva bila podpisana pred 1 leti poročena. Naj- in zakon ima otrok ... število. Ker pa čutiva že dalj časa drug proti drugemu nepremagljivo mrznjo, sva skleni- la, da skupno zakonsko življenje ločiva; ker sva se glede ločitve in premoženjskih pogojev povsem sporazumela, staviva naslednjo prošnjo. Cesarsko kr. okrajno sodišče blagovoli razpisati narok in po treh predpisanih poizkusih sprave vzeti najin dogovor na zapisnik, ter nama dovoli ločitev od mize in postelje. R. dne.. 1892 A. R., E. R. Žena prosi, da se postavi njenemu slaboumnemu možu oskrbnik Cesarsko kraljevemu okrajnemu sodišču A. L. žena posestnika in trgovca v S. št. prosi, da se sodno zdravniško določi dušni stan njenega moža. 1 priloga v originalu. Moj soprog E. L., posestnik in trgovec v S. št. ., kije imel že poprej cesto napade pijanske norosti, je postal sedaj glasom priloženega zdravniškega spričevala popol- noma slaboumen. Ker je popolnoma izključeno, da bi v takem stanju mogel voditi trgovino in oskrbovati skupno premoženje, prosim: Cesarsko kr. okrajru) sodišče blagovoli sodno zdravniško preiskati in določiti dušno stanje mojega moža E. L. ter tozadevne spise potem odstopiti c. kr. okrožnemu sodišču v L., v nadaljnje ukrepanje. S., dne... 1892 A. L. Komentar: zakoncem se je morala odobriti ločitev, če sta se za to spo- razumno odločila in je župnijski urad trikrat brezuspešno poskušal pobo- tati zakonca. Kadar pa je bil predlog za ločitev enostranski, je postopek vodila prva instanca - okrožno ali deželno sodišče. To je lahko prošnjo tudi zavrnilo. Piše: Jože Škerget PIŠE: ING. MIRAN OLUŠIČ / ^ V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU Pomlad v vrtu Prišla je pomlad, najprijetnejši letni čas, v katerem se iz zimskega miro- vanja prebujata narava in zeleno okolje, s prehodom pomladi pa se vzpodbudi tudi delovni vrvež v domačem vrtu. Čeprav smo se nadejali, da bo sušeč po sušni zimi postal mokrec, je letošnji marec že peti mesec po vrsti pravi sušeč. Kljub sušnim razmeram je pri vrtnem rastlinju ob pri- hodu pomladi normalno stanje. Hladne noči doslej so zadržale začetek vegetacije, da brstenje In cvetenje sadnega dravja in okrasnih drevnin ne bo preuranjeno, za setev in sa- jenje vrtnin na prosto pa še nI nič zamujeno. V SADNEM VRTU so vzbrstele grmaste sadne vrste jagodičevja (ribez, kosmulja, malina in aronija) do faze, ko so že vidni zeleni lističi, to pa je pravi čas za škropljenje z enim od sredstev za predspomla- dansko škropljenje: oljem folidol, oleodiazinom ali belim oljem za uničenje raznih sadnih škodljivcev, njihovih ličink, jajčec in zapredkov, ki so tu prezimili. Pravočasno opravljeno predpomladansko škropl- jenje jagodičevja proti škodljivcem je posebej po- membno zato, da v čim večjem obsegu uničimo zimsko zalego škodljivcev in omejimo pojav novih generacij junija, ko jagodičevje še zori in ko varstvo s strupenimi pripravki ni več mogoče. Predpomla- dansko škropljenje peškarjev (jablan in hrušk) ter koščičarjev bo sledilo nekaj dni po tem, odvisno od vremenskih razmer, lege sadnega vrta in razvojne faze brstov. Škropljenje proti škodljivcem opravimo le tedaj, ko se pojavijo v obsegu, ko bi drevesu in pridelku povzročili občutno škodo in ko so v fazi prebujanja tudi najbolj občutljivi. Sajenje sadnega drevja opravimo čimprej, dokler sadike ne vzbrstijo. Ob sajenju zemljo dobro stepta- mo h koreninam, sadni kolobar pa obilno zalijemo. Sadna sadika mora biti v času vkoreninjenja dobro oskrbovana z vlago, da ob listanju ne oveni. Površina drevesnega kolobarja mora biti po vsakem zalivanju plitvo zrahljana ali pokrita z zastirko, da preprečimo prenaglo izhlapevanje vlage. Nasade jagod pognojimo z mešanim rudninskim gnojilom nitrofoskalom, posebej pripravljenim za ja- gode. Nasad oplevemo. zrahljamo ter odstranimo suho in poškodovano listje. Jagodam, ki jih gojimo v vrtu na prostem, ni potrebno pospeševati cveten- ja, ker so zgodaj razcveteli jagodni grmi občutljivejši na pozebo zaradi spomladanskih slan. V OKRASNEM VRTU je v prvih pomladanskih dneh na pretek raznih opravil pri negi, setvi in sajen- ju vrtnega okrasnega rastlinja, trate in živic. Pri večini okrasnih grmovnic in drevnin, ki cveto šele konec pomladi in kasneje, končamo zimsko rez. Ko rastline že vzbrstijo in prično odganjati po- ganjke, jih s pozno rezjo in vzgojo motimo, ker to zadrži rast in inteziteto cvetenja. Zgodaj spomladi cvetoče okrasne drevnine režemo šele po zakl- jučenem cvetenju. Listopadne okrasne drevnine in iglavce sadimo, vse dokler ne vzbrstijo oziroma ne prično listati, ra- zen če so vzgojeni v vsebniku; v tem primeru jih s koreninsko grudo lahko sadimo v vseh letnih časih. Ob sajenju sadiko obilno zalijemo in zastremo z drobno prstjo ali drugo zastirko, da preprečimo izhlapevanje talne vlage. Zgodnje pomladanske čebulnice: žafrani, zvončki, norice, narcise in podobne že odcvetijo. Listov ne smemo odkositi in odstraniti, ker so čebu- lici potrebni za doraščanje, nabiranje moči in zoren- je za naslednjo dobo. Rastline oplevemo, okoplje- mo in negujemo, dokler jim listi ne prično zoreti. V ZELENJAVNEM VRTU letošnja setev zgodnih vrtnin nekoliko kasni, ker je vse do začetka pomladi prevladovalo hladno vreme s tako nizko talno tem- peraturo, ob kateri le redkokatera vrsta semen vrtnin vzkali. Ker narava svoje napake vselej popravi in zamude kmalu nadomesti, bo po prvem izdat- nejšem pomladanskem toplem dežju in otoplitvi tal že mogoča setev večine vrst vrtnin na prosto in ne bo pri pridelovanju zelenjave na domačem vrtu no- bene zamude, ker bodo vrtnine ob ugodnejših vre- menskih in talnih razmerah bolje uspevale. Pri dog- nojevanju mladih posevkov z rudninskimi gnojili moramo biti izredno pozorni, da jih ne trosimo po vlažnih rastlinah, ker to na mladih listih povzroča ožige in druge nepopravljive poškodbe. Gnojila vse- lej trosimo, ko so rastline suhe, po površini med vrstami in plitvo zagrebamo v tla, da bodo kot hrana rastlinam čimprej dostopna za črpanje. Rudninskih gnojil pa ne trosimo po suhih vrtnih tleh, temveč te- daj, ko so dovolj vlažna, da se gnojilo raztopi in raz- blaži, preden pride do korenin. Po setvenem koledarju so v dneh od 25. marca do 7. aprila za list ugodni dnevi 25. in 26. marec ter od 1. do 5. aprila, ko sejemo na prosto in presajamo zgodnje sorte solate, kapusnic, špinače in zelišč za začimbe; te je priporočljivo pokriti z vlakninasto prevleko, ki ugodno zadrži talno vlago in toploto. 27. in 28. marec ter 6. in 7. april so ugodni dnevi za plod, zato imamo opravek s setvijo, pikiranjem in presajanjem plodovk, to je paradižnika, paprike, ku- mar in podobnih, vendar še ne na prostem. 30. in 31. marca ter 7. aprila pa so ugodni dnevi za setev korenovk; korenčka, pastinaka, redkvice, repe, ze- lene, pese in peteršiija ter gomoljnic in čebulnic. V dneh, ugodnih za korenino, je priporočljivo posaditi sadno drevje, čeprav so za sajenje drevnin ugodni tudi dnevi za plod. Cvetlice in nekatera zdravilna zelišča pa sejemo in sadimo 1. in 2. aprila, ko sta ugodna dneva za cvet. Miran Giušič, ing. agr. TEDNIK ■ Četrtek, 30. marec 2000 PREJELI SMO 15 PREJELI SMO Sežigalnica Kidričevo? živim v neposredni bližini zloglasne halde, ki naj bi postala deponija za ostanke po sežigan- ju odpadkov v načrtovani sežigalnici v Kidričevem. Širšo javnost bi rada seznanila s pro- blemom, ki ni tako zelo pre- prost, kot bi radi prikazali pro- tagonisti tega projekta. Halda, odlagališče rdečega bla- ta, nastalega pri predelavi boksi- ta v tedanji Tovarni glinice in aluminija Kidričevo (TGA), je bila desetletja prava mora za okoliško prebivalstvo, živali, rastline, podtalnico. Ko se je rdeče blato strjevalo, se je na površini osušilo in veter je nosil oblake rdečega prahu, ki je pre- kril vse naokrog. Lužnat rdeč prah, ki je razjedal kožo in dražil sluznico, je prekril vege- tacijo, silil v stanovanja, celo v zaprtih omarah je puščal rdeče sledove. Ob suši in močnem ve- tru je bilo celo naselje ovito v grozečo rdečo kopreno, kot da je vse v ognju. Ob takih primerih so sicer na naše vztrajno opozar- janje gasilci skušali pomagati z brizganjem vode po izsušeni površini, a je bilo to bolj ali manj Sizifovo delo. Mrtve ptice so ležale naokrog, veliko srn in druge divjadi je storilo žalostni konec v smrtonosni brozgi. Ni- koli ne bomo pozabili more tis- tih dni. Ko s v Talumu (TGA) prene- hali predelovati boksit in odva- jati rdeče blato na haldo, se je površina zaskorjila. Narava je zares neuničljiva. Čeprav ji ljud- je zadajemo vedno nove rane, se iznajdljivo celi in življenje naj- de novo pot. Veter je nanašal prah in listje, nastajal je tanek sloj humusa in že je vzniknilo novo življenje: najprej le razno bodičevje, odporni plevel in ro- bidovje. Ptice so tu spet našle svoj dom in prinašale nova se- mena. Vztrajna, vsemu kljubu- joča akacija je prekrivala vedno večjo površino. Že pred tem je TVS prikazala ta veliki ekološki problem v posebni oddaji. Ekološka zavest se je krepila, lastniki so bili primorani ukre- pati. Na osušeni del halde so na- vozili velike količine gramoza in zemlje in posadili veliko mla- dih dreves. Nenazadnje je bil čas pred volitvami, na haldo se je potrudil Leo Šešerko. Leta 1992 so gor pripeljali celo g. Kučana, da je lastnoročno posa- dil svojo lipico, simbol slovenst- va, nam pa upanja v obljše čase. Leta so tekla. Svet je spet po- zabil na haldo, življenje pa je šlo svojo pot: veliko posajenih dre- ves se je posušilo ob hudi suši, nekaj so jih pokosili skupaj s po- sejano lucerno, zrasla so nova, samonikla. Tudi borovci, zasa- jeni na nasipu, so lepo zrasli. Ko sonce zahaja, rdi za temno sil- hueto njihovih krošenj prav tako lepa večerna zarja kot pred davnimi leti, ko je tu rasel na- ravni gozd. Dogajanje pod hal- do (podtalnica) je sicer druga zgodba (kot tista s folijo, ki zdaj da je, zdaj je ni, kajne, g. To- plek!). Vsaj neprijetnosti na površini je bilo konec. Umetni hrib se je lepo zarastel z vegeta- cijo vseh vrst (akacija, divja češnja, razno grmovje, borovci), spet so se zgoraj naselile živali. Nekako smo ga sprejeli za svoje- ga. A pravljice je konec! Pred leti je nova firma na Ta- lumovem dvorišču, Silkem, spet pričela dovajati pri njihovi proizvodnji nastajajoče odplake. Gre za belo emulzijo, ki se pos- topoma izsuši in ob močnem ve- tru smo ponovno deležni prahu, le da tokrat belega ("rdeči" časo so na zunaj minili), pa verjetno nič bolj nedolžnega, če sklepa- mo ob jedkem občutku v ustih in nosu ter peneči se vodi, ki nam po takšnih polucijah pri- teče s streh ob prvem dežju. "A to še ni največje hudo!" Sedaj nas čaka torej "dokončna sanacija in rekultivacija" halde, kot trdi g. Zore. Kako more imenovati rekultiviranje spre- minjanje ozelenele, oživljene površine nazaj v mrtvo odlaga- lišče žlindre! Ne mečite nam pe- ska v oči! Že sežigalnica sama ne sodi na Dravsko polje zaradi njegovih naravnih danosti (bo- gat bazen pitne vode, dobri po- goji za kmetijstvo). Kar pred- stavlja za Dunaj ali kakšno dru- go velemesto rešitev, za nas ni! Že TGA ni sodila v ta prostor, toda zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa se izogne- mo novim napakam. Vem, da dokazujete nasprotno, obo- roženi z dragimi študijami in recenzijami, toda papir vse pre- nese. Projekt na papirju je eno, postavljen v naše okolje in pre- puščen "visoki! zavesti izvajal- cev pa drugo. Obiskovalce sežigalnice na Dunaju je morda navdušila zunanja čistoča dvo- rišča in notranjosti, toda tisto, kar je zares nevarno, ni vidno na zunaj. Če odmislimo zloglasne furane in dioksine (kdo si sploh upa soditi o dovoljenih vrednos- tih ali da te sploh obstojajo?), tudi toplogredni plini niso tako nedolžni. Navsezadnje se je raz- viti svet in tudi Slovenija zave- zal k zmanjšanju novih emisij. Res je sicer, da bi vse te koUčine nastale pri takem ali drugačnem ravnanju z odpadki, vendar ni smiselno locirati te predelave prav na Dravskem polju in celo v tako velikem obsegu (odpadke skoraj pol Slovenije). Ali ne bi bilo smiselno razmišljati o gradnji več manjših obratov za ravnanje z odpadki, pa čeprav- sežigalnic, kot je pred časom v Večeru zapisala g. Danica Hren? Vem, da odpadki so in nekje in nekako morajo končati, lahko pa bi jih pridelali bistve- no manj, če bi se ljudje zamislili nad svojim ravnanjem in načinom življenja. Načrtno osveščanje bi dolgoročno prav gotovo obrodilo sadove. Če bo torej načrtovani projekt kljub nasprotovanju prebivalstva rea- liziran, bo šele prihodnost poka- zala, kaj pomenijo za mikrokli- mo in s tem posredno za kme- tijstvo emisije ob sežiganju tako ogromne količine odpadkov na enem mestu. Za nas, ki živimo v neposredni bližini halde, pa pomeni dodat- no grožnjo še njeno aktiviranje za odlaganje ostankov po sežigu. Poleg ceste za dovoz odpadkov do sežigalnice, ki bo zasekala novo rano v dragoceni gozd, ceste na drugi strani vasi, po ka- teri bi ostanke vozili na haldo, bo zrasla še grozeča (60 m viso- ka) gora jalovine. Kljub po- prejšnji obdelavi z dodatkom cementa se bo ta ob izsuševanju sčasoma drobila in prašila (kot smo to videli na Dunaju, le da daleč vstran od naselij in kme- tijskih površin). Po nespamet- nih posegih v naravo v bližnji preteklosti, ki so ob melioraci- jah izsekali skoraj vse varovalne meje po travnikih vse do vznožja zahodnih Haloz, se pri nas pojavlja pogosto zelo močan veter, posebno v spomladan- skem sušnem času. Smrtonosni prah, vsebujoč tudi rakotvorne snovi, bo ob močnih sunkih ve- tra prekril vse živo daleč nao- krog. Ljudje, zbudite se! Ne mislite, da bomo prizadeti samo kmetje, ki ne bomo mogli prodati svojih kontaminiranih pridelkov. Vsi bomo deležni strupa! Večina nas ima vrtove, morda majhno njivico, kjer pridelamo najnuj- nejše. Kar je veljalo za zdravo, domače, to ne bo več! Dihali bomo strup, ga jedli, živeli in umirali z njim! Mleko, ki ga pi- jemo, dajejo krave, ki se krmijo s tu pridelano krmo, kruh, ki ga uživamo, raste na teh poljih. Na Dunaju je po ogledu diapoziti- vov o sežigalnici in deponiji nekdo vprašal, kako takšna de- ponija vpliva na kmetijsko pre- delavo. Komentator je odgovo- ril (tako je prevedel g. Toplek, sama nemško ne razumem), da je jasno, da ne sme biti polj, kjer je deponija. Oglasila sem se, da to ni pravi vrstni red, da kvečjemu ne sme biti deponije, kjer so polja, kajti polja pač že so, kjer so. Ne dopustimo pešici mogočnih novodobnih boga- tašev, da na račun zdravja nas in naših otrok uveljavi svoje sebične interese! Uspelo jim je spraviti v tek do vrha dobro na- oljen stroj, lokalni oblasti obljubljajo posodobitev infra- strukture, nova delovna mesta itd. Ali bomo res žrtvovani mi tu ob haldi? Večkrat sem že po- vedala: res nas je malo tu gori v Strnišču, toda vsak od nas je ČLOVEK, ima enako človeško dostojanstvo in pravico do živl- jenja kot tisti v mestu ali večjem kraju! Ohranimo domove našim otrokom, omogočimo jim živeti v zdravem okolju! Preveč hude- ga je v preteklosti povzročila TGA vsemu živemu daleč nao- krog, ne dopustimo novega na- silja! Vsi ljudje dobre volje, prosi- mo, podprite nas v naših priza- devanjih, da ne bomo kot "glas vpijajočega v puščavi", zgolj od- pisan inventar v "Talumovem kompleksu"! Marija Škafar, Stmišče ("Ob haldi") 11 PREJELI SMO Posvetilo nemi opazovalki Ptuja študentki Metki Zupanič Upam, da ne zameriš, če se ti- kava, kajti po moje nisva daleč narazen po letih, pa tudi zaradi lažjega sporazumevanja. Mene se zdajšnje dogajanje na Ptuju osebno ne tiče, ker živim sedaj v drugi občini, a ker govo- riš tudi o časih izpred desetih let, ko smo bili še vsi pod občino Ptuj, me bega tvoj način pisanja oz. razmišljanja o delavskih in kmečkih ljudeh. Ti se očitno res ne moreš spri- jazniti z našimi koreninami. Imam občutek, da tudi zato po- beg v velemesto Ljubljano. Trdiš, da so socialne razmere na Ptuju nespremenjene, jaz pa pravim, da so zmeraj slabše. Ce ne verjameš, vprašaj ljudi, ki živijo v blokih ali kot podna- jemniki. Tvoje trditve, da so za stanje, kakršno je, krivi ljudje z nobeno ali nizko izobrazbo na položajih, so naravnost smešne, če že ne žaljive. Ali pa te tudi jaz napak razumem, ker izhajam iz kmečko-delavske družine. Se ne zavedaš, da sta skromnost in poštenje vredna več kot vse šole tega sveta? Ti mi povej, kdo je spravil velika podjetja in gospo- darstvo sploh na kolena? Mali ljudje ali tisti z višjimi šolami? Seveda vas tega v Ljubljani ne učijo, ker bi (morda) sami sebi pljuvali v skledo. Nisem pristaš nobene prejšnje komunistične stranke, pa ven- dar trdim, da nam je šlo prej boljše. Če ne verjameš, vprašaj delavsko-kmečke ljudi. Ta tvoja t.i. kredibilnost neke izobrazbe za svoje predstavnike na položajih pa daje na žalost tudi več možnosti za goljufanje oz. potiskanje malih k robu življen- ja. Jaz pa pravim, da je treba se- lekcijo narediti še prej. Najprej pometi pred svojim pragom. Se počutiti sposoben nekaj narediti za svoj kraj, in če ti ljudje zaupa- jo, poskušati upravičiti njihovo zaupanje. Kdo pa naj bi bil po tvoje občinski funkcionar? Nekdo, ki pride iz visoke šole z diplomo v žepu in vidi pred seboj le karie- ro? Morda te že spet ne razu- mem, ker sem tudi jaz samo na- vadni član sveta neke K.S. Pa vendar si z vsemi štirimi priza- devam nekaj narediti za svoj kraj. Če mi bo med nekaj veliki- mi seveda to tudi uspelo. Jaz sem optimist. Tudi ti bi morala biti. Že zaradi svojega zdravja. Nič kaj poosebljeno etična ni tvoja trditev, da nas poznajo vsi le kot pristne štajerske pijančke s kurenti. Kot da ne veš, da so ravno kurenti med najbolj pri- zadevnimi za promocijo tvojega mesta Ptuja. Pa tudi onih prvih ne bi metal vse v isti koš, kajti to je žaljivo za pošten štajerski del- avsko-kmečki narod. Da nas ni- kjer po državi ne jemljejo resno, pa je krivo dejstvo, da tudi sami niso nič kaj resni. Mislim, da taki izobraženci, kot boš ti, res ne bodo rešili Ptuja, ker preveč govorijo in premalo naredijo. Najbrž si bodo morali prostor poiskati tam, kjer sonce greje malo višje. Pa vendar ti želim, da čim uspešneje končaš študij. Morda pa ti le uspe na Ptuju obrniti kaj na boljše, če se ti bo seveda zdelo vredno živeti v al- koholnem in korupcijskem mestu. In če te seveda izpustijo iz Ljubljane, ko pa znaš tako nemo opazovati. Pa brez zamere. Lep pozdrav. Marjan Jelen, Videm PREJELI SMO "Svetniki se sej ne udeležujejo" Pod tem naslovom je v TEDNIKU, ki je izšel v četrtek, 9. marca, bil objavljen poUdarjen članek, v katerem novinarka gospa Majda Fridl poroča z občnega zbora KO Slovenskih krščanskih demokratov Velika Nedelja. Če je bil namen a člankom javnost ter medije seznaniti s problemom, bi se naslov moral gla- siti: "SVETNIKI IZ VRST SKD SE SEJ NE UDELEŽUJEJO". Iz uradne evidence je raz- vidno, da se je od treh izvoljenih svetnikov iz vrst SKD eden udeležil le prve (konstitutivne) seje, drugi je od 9 rednih in 4 izrednih sej bil prisoten na 9 sejah, tretji pa se prav tako ni udeležil nesklepčnih sej - 4. in 9. redne ter 4. izredne seje. Resnici na ljubo in da bo informacija točna, moramo priznati, da se še dva svetnika iz dru- gih sredin sej sveta ne udeležujeta, in sicer je eden izjavil, da v ta organ ni kandidiral oziro- ma se je to zgodilo nevedoma, drugi pa ne hodi na seje iz osebnih razlogov. Smatramo in pošteno bi bilo, da v smislu reka "vsak naj najprej pomete pred svojim pragom" to storijo predvsem tisti, ki preko medijev in drugače skušajo povzročiti še večja razhajanja in negotovost, začinjeno s podtikanji, etiketi- ranjem, gostilniškimi razpravami in celo ovi- ranjem dokaj uspešne dejavnosti krajevne skupnosti na vseh s statutom in drugimi akti določenih nalogah in pristojnostih. Zavedamo se, da je volilno leto in da je poudarjena prisot- nost v medijih del predvolilne in volilne kampanje, vendar tudi največja ostrina v borbi za oblast ne sme izključiti osnovnih pozitivnih elementov programov političnih strank in gru- pacij, ki ne vsebujejo le brezkompromisnosti, peticij, interpelacij, sovražnosti in zavajanja javnosti, temveč tudi vrednote, kot so pomoč, spoštovanje ljudi ter različnosti, sodelovanje, krščanska etika, sprava in ljubezen. Predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Nedelja Ivan Hržič PREJELI SMO Le vandali rušijo spomenike Zadrtim intrigantom ni dovolj, da so v letih podivjanega antiko- munizma poškodovali, uničili in oskrunili nad petsto zgodovinskih spomenikov ter obeležij osvobodilnega boja Slovenije. Zato se posa- mezniki še vedno spravljajo na najnižjo raven kulture in primitiv- nosti ter to ponavljajo, a se obenem imajo za sila pametne in preme- tene. To počno celo v času, ko ostajajo nedotaknjeni spomeniki okupatorskih plačancev za sodelovanje pri uničevanju svojega naro- da. In kaj bo, če se takšni divjaki pojavijo še na drugi strani? Saj je vendar prav, da bodo zanamci vedeli, kdo je bil na strani svojega na- roda ter zaveznikov antifašizma in kdo se je prodal okupatorjem. Ali je zares treba popačiti in izničiti vso našo novejšo zgodovino? Prav takšni NIČETI s podparterno kulturo grobo in nesramno na- padajo predsednika svoje države, čeprav bi bilo posebno za njih še kako koristno in dobro, da bi mu skušali prej vsaj nekoliko dorasti ... Sicer pa je z njimi zaščitnik in kompanjon - davajt an davajdeset -, ki jih za vse te "narodno-koristne" naloge sproti podučuje in vzgaja. Rudi Rogelj, Maribor PREJELI SMO Kaj hoče ljudstvo še na temo kesanja papeža in na izjavo nadškofa Rodeta, ki pravi, da Slovenci nimamo svojega ponosa in se zgledujemo po starih "faj- fah", Marksu in Engelsu. Mi, ki intelektualno nismo dovolj dorasli, da bi razumeli vse, kar se je izreklo v papeževem obžalovanju napak Cerkve v preteklosti, svetujemo papežu sledeče: oh in njegovi škofje naj dokažejo, da mislijo na dobro vernikov, ki so v glavnem revnejši, in naj mednje razdelijo vsaj del cerkvenega bogastva, za katerega se tako borijo. Bogatih vernikov je namreč tudi v Sloveniji bore malo. Duhovniki pa naj v cerkvah ne pobirajo več miloščine od miloščine potrebnih. Zagotavljam vam, da se bo na takšen način število tistih, ki se zgledujejo po starih "fajfah", zmanjšalo, krog vernikov in privržen- cev Cerkve pa razširil in potem boste dobili tudi verouk v šolah, saj bo tako hotelo ljudstvo, ne pa strankarski veljaki, ki jih ta tema v re- snici sploh ne zanima, ampak jo uporabljajo kot predvolilno orožje in pesek v oči ljudi. Robert Muhič PREJELI SMO Zahvala in priznai^e ptujski bolnišnici Nebroj pohvalnih in kritičnih besed je že bilo in še bo napisa-: nih o delu naših zdravnikov in negovalnega osebja v zdravstve-1 nih ustanovah in bolnišnicah. In prav zato, ker se na tem za| življenje oziroma naše zdravje najbolj občutljivem področju dela iz dneva v dan porajajo dogodki sreče, upanja, zadovoljst-| va, pa tudi žalosti in grenke resnice, si dovolim napisati nekaj besed iskrene zahvale o delu zdravnikov in negovalnega osebja v ptujski bolnišnici, pa če tudi je bolezen premagala prizade- vanja zdravniškega tima. Hvaležni jim moramo biti ne samo za| strokovno zavzeto delo, marveč tudi za tankočutnost pristopaj do bolnika kot tudi do njegove družine. Posebno zahvalo smo dolžni izreči gospodu dr. Lojzetu Arkuj in dr. Janezu Mršku, ki sta ob svoji zavesti zdravniške etike v| praksi pokazala, kaj se pravi nuditi bolniku vse, kar v posamez- nem primeru medicinska znanost zmore, do poslednjepia vzdihljaja in utripa srca bolnika, njegovi družini pa lajšati; duševne bolečine, posebno še v času grenke resnice, ko je živl-| jenje najbližjega ugašalo. I K temu si dovolim še omeniti, da so zdravniki in njihovi so-J delavci samo ljudje kot vsi drugi, vendar nas loči od njih to, dal oni nosijo v vsaki družbi breme dolžnosti varovati in skrbeti /a naše zdravje in življenje. Zato nikoli neutemeljeno ne dvomi- mo v njihovo strokovnost in odgovornost pri delu. Pri tem pa še pomislimo, koliko je poklicev, ki pri svojem rednem dnev- nem delu ne dopuščajo napak, ker te lahko predčasno! povzročijo konec človeškega življenja, in tukaj so zdravniki! prav gotovo med prvimi. To pa je nanje tudi psihični pritisk, ki ga ni vsakdo sposoben prenašati iz dneva v dan, zato moramo, vse dogodke v procesu zdravljenja spremljati tudi skozi| dosežke medicinske znanosti in ne le zdravnikov. | Menim, da s tem delim mnenje in ugotovitve mnogih, ki so| se zdravili v ptujski bolnišnici, in njihovih svojcev, ki se| srečujejo z zdravniki in drugimi delavci v tej bolnišnici. | Ferdinand Lovrec I 16 ZANIMIVOSTI Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK PTUJ / UTRINKI IZ MESTNEGA PARKA Kcftf/ red v parka In na dragih zelenih površinah? z otoplitvijo postaja iz dneva v dan bolj živahno tudi v ptujsliem mestnem parl^u, Id je še vedno priljubljeno sprehajališče mladih in starejših Ptujčanov. V njem so zacvetele že prve cvetlice, na novo so posadili tudi nekaj iglavcev. Kljub vsej skrbi mestnih oblasti za zeleni del Ptuja ta ne kaže najbolj urejenega videza. Ne glede na letni čas ga za zdaj (ne)znani storilci neprestano uničujejo. Če ne udarijo po lučeh, jih skupi oprema, lesene klopi in drugo. Obrežje Drave, čeprav ga od sprehajalcev loči kamnita ograja, pa je polno pločevink, plastenk, steklenic in drugih odpadkov, ki jih tja odla- gajo skupine veseljakov; teh je zlasti ob koncu tedna veliko. Za uničevanje zelenih delov pa so krivi tudi lastniki psov, ki so prepričani, da je mestni park poligon za njihove ljubljenčke in da lahko slednji opravljajo svoje fiziološke potrebe, kjerko- li se jim zazdi. Nekaj krivde za to nosijo tudi mestni oblastniki, ki še zmeraj niso poskrbeli za ustrezen občinski odlok. Pri vsem tem je zanimivo tudi to, da mestni park vsak petek temelji- to počistijo, ob koncu tedna pa ga obiskovalci vsakič ponovno zasvinjajo. Od jeseni 1999 do pomladi 2000 so neodgovorna ravnanja sprehajalcev ptujskega mestne- ga parka povzročili za okoli 600 tisoč tolarjev škode. Veliko škode pa je tudi na trimski stezi v Ljudskem vrtu. MG V Mestnem parku v Ptuju je ob lepem vremenu zelo živahno Živahno pa je tudi vsak konec tedna, ko padajo luči ... ... In klopi. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / KARL FUREK STOTIC DAROVAL KRI Pamembna /da pamagašf ka f e potrebna Na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice je bila prejšnji, četrtek krajša slovesnost. Z njo so se vodstvo bolnišnice z di- rektorjem Lojzetom Arkom in glavno sestro bolnišnice Olgo] Krajnc, kolektiv transfuzijskega oddelka s predstojnico Ireno I Pal Maračič, specialistko transfuziologinjo, in Milan Slavinec,' predsednik komisije za krvodajalstvo pri Območnem združenju RK Ptuj, poklonili dolgoletnemu krvodajalcu, 57-; letnemu Karlu Fureku iz Dražencev 87/a, ki je 23. marca že sto-j tič daroval kri. 5 Jubilantu je bilo ob tolikšni pozornosti, ki je ni vajen, kar malo nerodno. Prvič je kri daro- val že leta 1961. Da bo krvodaja- lec, se je odločil spontano, že za- radi velikih potreb po krvi in ker so bili krvodajalci pred njim tudi njegovi sodelavci. "Številka sto res ni velika šte- vilka, pomeni pa veliko za tiste, ki so mojo kri sprejeli,"je prejšnji četrtek skromno izjavil Kari Furek. Po njegovi poti vztrajno stopata tudi sinova, ki sta vsak že po 40 krat darovala kri. Prepričan je tudi, da za odločitev za krvodajalstvo niso potrebne spodbude, za humana dejanja se moraš odločiti sam, ker le v tem primeru lahko daš od sebe največ. Pri tem pa ni po- membno, kaj boš za svoje dejan- je dobil, enega ali dva prosta dneva ali kaj drugega. Vedno morajo biti v ospredju le človek in njegove potrebe. V spomin na stotič darovano kri bodo Karla Fureka spomin- jali kristalni kozarci, ki jih je dobil od bolnišnice, in ura od Rdečega križa, kar je le skromna zahvala za dosedanjo humanost. Veliko več pomeni zavest, da si nekomu pomagal, ko je pomoč potreboval, in zgled vsem, ki se šele podajajo na pot krvoda- jalstva, ter tistim, ki že dajejo kri, da bodo v krvodajalstvu vztrajali. Kari Furek bo krvoda- jalec, dokler bo lahko, je pove- dal. Po zakonu je mogoče, če si zdrav, kri dajati do 65. leta sta- rosti. V zadnjem letu je prevzel tudi vodenje krajevne organiza- cije RK Hajdina, kjer jim bodo zelo prav prišle njegove dose- danje izkušnje na področju krvodajalstva. MG Kari Furek prejšnji četrtek ob 8. uri zjutraj, ko je stotič daroval kri. Foto: Kosi TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 ZANIMIVOSTI 17 OD ROTMANA DO HLAPONCEV / DOMAČINI OPOZAR- JAJO NA SLABO VZDRŽEVANO CESTO No/ že kdo poskrbi za iesfo Pred skoraj šestdesetimi leti je bila sedaj opuščena cesta med naseljema Hlaponci in Rotman v občini Juršinci glavna po- vezava z enega hriba na drugega, a je sedaj le še spomin na prejšnje čase. Ponekod je že skoraj neprevozna, precej načeta in v slabem stanju, pravijo tamkajšnji ljudje, a zanjo se nihče ne zmeni. Dobrih 800 metrov krajevne ceste je še zmeraj ma- kadamske; pa domačinov to ne moti, ko bi le bila malce bolj vzdrževana. Na občini jim doslej niso pris- luhnili, pravijo domačini, češ da imajo od Rotmana do Hlaponcev urejeno drugo cesto, asfaltno, ven- dar so domačini na bližnjico nava- jeni. Na slabo cesto nas je opozoril Franc Kovačec iz Rotmana, ki živi v njeni neposredni bližini in ima ob stari cesti tudi nekaj njivskih ter gozdnih površin tako kot še nekateri tamkajšnji domačini. Slabo vzdrževana cesta je več blatna kot suha, tako da še do svojih kmetijskih površin težko pridejo s traktorjem. In če bližnji- ca ni prevozna, potem morajo daleč naokrog, tudi do štiri kilo- metre, pravi Kovačec, da pridejo do svoje njive in travnika. »Po tej cesti že dolgo več ne gre z avtomobilom,« je ob našem obisku povedal prizadeti Kovačec, »zadnje čase pa skoraj tudi ne več s traktorjem. Že dolgo ni nihče poskrbel zanjo, kar je žalostno, pravimo v vasi. Ne spomnimo se, da bi nanjo v zadnjih letih pripel- jali kak tovornjak gramoza. Na- vsezadnje je to občinska - naša ces- ta in je ne smemo kar tako zane- mariti, kajti vsaj za nekatere od nas je pomembna. Pred dvema le- toma smo se s problemom obrnili na našo občino Juršinci, pa prave- ga odgovora še do danes nismo do- bili, le to, da imamo na voljo drugo cesto, ob tej stari pa da tako nihče več ne živi. Vendar v vasi menimo," da to ne more biti pravi vzrok, da zanemarimo in pozabimo cesto, ko pa imamo skoraj vse druge v občini dobro urejene. Poskušali smo kaj ukreniti tudi preko našega svetnika, dali smo novo vlogo, od tega pa nič. Pred časom smo izve- deh, da nismo prišli v letošnji plan, torej vsaj s kako manjšo obnovo ceste ne bo nič.« ŽE Z GRAMOZI- RANJEM BI NARE- DILI VELIKO Krajani pravijo, da bi cesta že mnogo bolje izgledala, če bi nanjo navozili nekaj kamionov gramoza, naredili prepuste in ob njej skopali jarke, vendar bi vse to veliko stalo. Lastniki zemljišč ob cesti so že sklenili, da bodo v primeru, če bo vendarle prišlo do vsaj manjših obnovitvenih del, tudi sami poma- gali po najboljših močeh. Kovačec pravi, da bi vsak od njih dal vsaj za en kamion gramoza, vključili bi se v akcijo, kajti cesta jim zares veliko pomeni. Prošnjam in željam Rot- mančanov in Hlapončanov doslej ni še nihče prisluhnil, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je cesta sploh tolikšnega pomena za kraj, da je njena obnova smiselna. O tem bo zagotovo odločila stroka, odgovor pa smo poiskali tudi na sedežu juršinske občine, kjer so povedali, da je cesta vrisana kot javna pot in da nanjo niso pozabili. Sicer pa je župan Alojz Kaučič de- jal, da bo kmalu odbor za komu- nalno infrastrukturo pregledal vse odseke cest, torej tudi tega med Rotmanom in Hlaponci, in potem na osnovi dejanskega stanja izdelal program za izvedbo nujnih del. Na občini so še zagotovili, da lahko že v aprilu občani pričakujejo, da bodo na cesti izvedena redna vzdrževalna dela, o poznejši ure- ditvi pa se bodo prav gotovo še po- govarjali. r. Mohorko Na slabo vzdrževani cesti se pripeti tudi kaj takega, kot prikazuje tale fotografija: v blatu in luknjah z vozom in kravjo vprego ni šlo, voz se je prevrnil. Foto: TM VIDEM, LESKOVEC / ZLMOPOROČENCA MARIJA IN ALOJZ KMETEC Se mnogo skupnih let! Po petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto svoj zakon z zlato poroko še enkrat potrdila Marija in Alojz Kmetec iz Zgornjega Leskovca 15. Obred zlate poroke je bil najprej v prostorih občine Videm, nato pa še v domači cerkvi v Zgornjem Leskovcu. Zlata nevesta Marija (rojena Bračič) se je rodila 21. marca 1929 v Veliki Varnici, zlati ženin Alojz pa 9. aprila 1922 v Zg. Leskovcu. Poročila sta se 28. novembra 1949 v Cirkulanah. Medtem ko je Mari- ja skrbela za domačijo in vzgajala otroke, je bil Alojz zaposlen v različnih podjetjih. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, danes je njuna družina večja za 10 vnukov in dva pravnuka. Čestitke k visokemu jubileju in dobre želje izrekamo tudi v imenu uredništva Tednika. JB Zlatoporočenca Marija in Alojz Kmetec s pričama. Foto: Langerholc DORNAVA / SVETNIKI SPREJELI LETOŠNJI PRORAČUN Gradbeni odbori ne moreio nositi odgovornosti Svetniki občine Dornava so na zadnji seji, ki je bila v sredo, 22. marca, najprej proučili zapisnik z zadnje seje, nato so se lotili proračuna. Preden so sprejeli odlok o občinskem proračunu, so predsedniki komisij še enkrat proučili posamezne postavke. Tudi letos so imeli kar nekaj težav, kako uskladiti vse potrebe in želje s sredstvi, ki jih imajo letos na razpolago. Prihodki in odhodki občine Dornava znašajo letos ne- kaj več kot 235 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi odlok o občinskih nagradah in priznanjih. Svetniki so kar nekaj časa razp- ravljali o pomenu delovanja in- formacijske pisarne upravne eno- te v Dornavi in o vzrokih za uki- nitev pisarne krajevnega urada na Polenšaku. Sklenili so, da se bodo o razširitvi dejavnosti državne uprave v občini Dornava dogovo- rili z načelnikom upravne enote Ptuj. Kar nekaj časa so se odločali ok- rog izvajalca za gradnjo pločnikov v Mezgovcih. Ali bo pločnike gra- dilo Cestno podjetje Ptuj ali Cestno podjetje Maribor, niso do- rekli. Ob tem so povedali, da imajo zelo slabe izkušnje pri gradnji pločnikov po naselju Dornava. Cestno podjetje Ptuj je zamujalo z dogovorjenimi roki, veliko pa je bilo nepravilnosti. Svetniki so opozorili, da člani gradbenega od- bora ne morejo opravljati tudi strokovnega nadzora in nositi pos- ledic za nastale nepravilnosti pri gradnji infrastrukture. Podali so kar nekaj pobud in vprašanj. Med drugim so opozorili na nekatere ceste, ki jih je potrebno obnoviti ali preplastiti. Na pokopališču v Dornavi in na Polenšaku pa naj bi uredili pri- merno ozvočenje. MS VIDEM PRI PTUJU / ANSAMBEL JOŽETA ŠERUGE ZNOVA ZAŽIVEL Med vas prihajaio i domaio pesmijo Verjamem, da narodnozabavnega ansambla pod imenom Jože Šeruge ni treba posebej predstavljati. Od 1975. leta so na slo- venski glasbeni sceni, posneli so nekaj kaset in zgoščenk, in čeprav je bilo štiri leta o njih bolj malo slišati, so v letu 2000 pričeli delati s polno močjo in z novimi člani. Vodja ansambla Jože Šeruga, doma iz Vidma pri Ptuju, je okrog sebe zbral nove muzikante, nekatere že prekaljene glasbenike, drugim se je priložnost za igranje in petje v ansamblu ponudila prvič. Zavihali so rokave in zaigrali že na marsikateri zabavi, minuli konec tedna pa so zabavali tudi naše zdomce v Nemčiji. Šerugov ansambel je eden tistih ptujskih narodnozabavnih ansam- blov, ki je pred leti večkrat zaigral na različnih glasbenih festival (na- jveč na ptujskem), požel je nekaj lepih uspehov in Jože Šeruga se rad spominja osvojene bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke. Pravi, da mu je to največje plačilo za trud in delo na glasbeni poti, vsekakor pa potrditev, da so v an- samblu dobro in uspešno delali. Temu bi dodal še nastope na mno- gih koncertih, pa sodelovanje na koncertih z dobrodelnim namen- om, ki se jih še posebej radi ude- ležijo. In tu so že načrti za pri- hodnje leto, ko bo ansamblu na- jvečji izziv predstavljal nastop na izboru za naj slovenski valček in polko. ZAPISAN KROMATIČNI HARMONIKI »že pred mnogimi leti sta nas v ansambel združila veselje in lju- bezen do glasbe. Začeli smo z ne- kaj glasbenega znanja in malo izkušenj, pa vendar smo ves ta čas zabavali staro in mlado. Rekel bi, da nam je uspelo, pa vendar se po tolikih letih igranja nismo profe- sionalizirali. Za nas vse skupaj je igranje v ansamblu sprostitev, s katero si bogatimo in lepšamo svoj prosti čas. Za potrditev ansambla je treba vedno privabljati publiko, treba jim je dati dobro glasbo in take melodije, ki gredo v uho. An- sambel Jožeta Šeruge jih ima že nekaj, nekatere so bile tudi uspešnice, v novi zasedbi pa se bomo potrudili, da bo dobrih skladb še več. Material za novo kaseto - radi bo jo izdali vsaj do konca leta - že nas- taja, dosedanje pevsko troglasje smo dopolnili. Ostali smo pri značilni slovenski - gorenjski na- rodni noši, najraje pa tako kot zmeraj igramo narodne sklade, s katerimi smo starejši člani an- sambli »gor rasli«. Če me že vprašate, po čem smo znani ali drugačni od drugih an- samblov, potem moram povedati, da predvsem po stilu igranja in še najbolj po zvenu harmonike. Kot vodja ansambla sem se zapisal kro- matični harmoniki, zame je ta na- jboljša; malo je ansamblov v Slo- veniji, kjer lahko sliši to harmoni- ko. In še nekaj je: za naš ansambel vedno pišejo besedila znani slo- venski tekstopisci, kot je Ivan Si- vec, aranžmaje in glasbo pa radi prepustimo Jožetu Burniku.« Ansambel Jožeta Šeruge ses- tavljajo: Vlado Markovič, kitara, Stanko Vučko, trobenta (doma je iz Murske Sobote), Miran Zorko, klarinet, Milan Rojs, basist, pevka je Valerija Stumf iz Muretincev, v rokah vodje ansambla Jože-ta Šeruge pa je vedno harmonika. T. Mohorko Ansambel Zvoneta Šeruge. Foto: Laura 16 Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK HAJDINA/ S SEJE OBČINSKEGA SVETA Sprejeli vrsto odlokov Hajdinski svetniki so se v ponedeljek sestali na trinajsti seji. Kot ponavadi so se zbrali v polni sestavi, razpravljali pa so o 14 vsebinskih točkah. Največ je bilo odlokov. Že pred pričetkom seje so za tri izglasovali sprejem po hitrem postopku: o komu- nalnem prispevku v občini Hajdina, turistični taksi in o zakl- jučnem računa proračuna za lansko leto. V prvem branju pa so pustili od- lok o javnem redu in miru. Ko ga bodo dopolnili s predlogi pone- deljkove razprave, bodo o njem razpravljali tudi v vaških odborih, od koder prav tako pričakujejo tehme pripombe, ki jih bodo skušali vgraditi v besedilo osnut- ka. Po razpravi na odboru za okol- je in prostor bodo o njem ponov- no razpravljali svetniki. Z odlo- kom o javnem redu in miru pred- pisujejo ukrepe za varstvo javnega reda in miru, ljudi in premoženja, zdravja in čistoče ter okolja. V od- lok so med drugim zapisali, da je prepovedano točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 7. turo, prav tako pa tudi osebam, ki že na zu- naj kažejo, da so pod vplivom al- kohola. V delu odloka, ki govori o varstvu zdravja in čistoče, pa med drugim prepovedujejo vodenje psov na potrebo v naravno okolje, lasmikom psom pa nalagajo, da za svojimi ljubljenčki pospravijo iz- trebke. Zavarovati želijo tudi občane pred tistimi, ki pretirano škropijo sadno drevje. Tako so že v osnutek odloka zapisali, da je pred škropljenjem sadnega drevja in trte v stanovanjski soseski sose- de potrebno o vsakem škropljenju obvestiti dva dni pred tem. Čeprav v občini Hajdina nimajo večjih nočitvenih zmogljivosti (razen hotela Roškar), so z odlo- kom uredili tudi višino in porabo ttiristične takse. Ta v občini Haj- dina znaša devet točk. Vrednost točke določa vlada Republike Slo- venije na osnovi gibanja cen živl- jenjskih potrebščin. Tudi na 13. seji so podobno kot že na prejšnji imeli napovedano razpravo o odloku o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. O osnutku bodo razpravljali tudi na prihodnji seji, ker v ponedeljek razprave vnovič niso izvedli, ker že drugič ni bilo pripravi j alca od- loka. Da bodo pri lokalni turis- tični organizaciji hiteli počasi, je še en razlog ta, da na Ptujskem tudi v drugih občinah razen v Ptuju odloka še niso sprejeli. Haj- dinčani čakajo, kaj bodo naredili Markovčani. V fazi prvega branja sta ostala tudi odloka o gospodarskih javnih službah ter o dejavnostih in po- gojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo, ki ima stams splošnega koncesijskega akta in bo veljal za vse javne službe, ki se izvajajo na podlagi iz- dane koncesije. V občini Hajdina bodo na osnovi koncesije opravl- jali pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje ktirilnih naprav, gasil- sko službo, vzdrževanje in urejan- je lokalnih javnih cest in javnih poti, pogrebne storitve, urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, teht- nic, sanitarij in plakatnih mest, oskrbo s plinom, lu-ejanje javnih parkirišč, javni potniški promet in upravljanje javnih stanovanj. Koncesionarje bodo izbirali z jav- nim razpisom. Izjemoma bo mogoče posamezno gospodarsko javno službo glede na odlok opravljati tudi mimo javnega raz- pisa. V tem primeru bo šlo za ne- posredni prenos opravljanja neke dejavnosti po županovi odločitvi, a si bo ta za to predhodno moral pridobiti sklep občinskega sveta. Po normalnem postopku bo po- tekal tudi sprejem odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine Hajdina. O njem bodo ponovno razpravljali na prihodnji seji, ko bodo razpravljali tudi o pravilni- ku o izvajanju, ki mu bo priložena skica mapne kopije vodovarstve- nih pasov. Soglasja k novim cenam odva- janja in čiščenja komimalnih voda v ponedeljek hajdinski svetniki niso izglasovali predvsem zaradi predloženega občutnega povišanja cen - od 100 do 140 odstotkov. Do občinskega grba in zastave bodo na Hajdini prišli s pomočjo občanov, saj jih bodo k sodelovan- ju povabili v novi številki Haj- dinčana, ki bo predvidoma izšel še pred veliko nočjo. Med svet- niškimi predlogi za grb in zastavo sta bila najpogostejša Mitra in Martin. Odbor za komunalno infra- strukturo je v okviru svojega poročila posebej opozoril na po- trebo, da naj se v čim krajšem času izvede razpis za izdelavo projekt- ne dokumentacije za gradnjo ka- nalizacije, ki bo v naslednjih letih največji občinski projekt. Hajdinski svetniki so na 13. seji izrazili tudi pričakovanje, da jih bo investitor projekta sežigalnice podrobneje seznanil s tem projek- tom, posebej s študijo vpliva na okolje, in da jih bo v fazi pridobi- vanja soglasij obravnaval enako- vredno kot občino Kidričevo, saj je Hajdina v neposredni bližini novega objekta. Zupan Radoslav Simonič je svetnike seznanil tudi z informacijami o poteku razprav za trasi hitre ceste in avtoceste. V tem trenutku resorna ministrstva še nimajo izdelane trase hitre ces- te Ormož - Slovenska Bistrica čez Hajdino, ker je padla različica mimo Roka, novih stališč pa tudi nimajo glede trase avtoceste. Nekaj se premika tudi pri KTV Draženci (sistem je v zenilji že ne- kaj časa). Z investitorjem in izva- jalcem Radingom iz Gornje Rad- gone jih čaka še en pogovor, nakar bodo v naselju Draženci sklicali zbor krajanov. Svetniki so se seznanili mdi z realizacijo nekaterih drugih pro- gramskih nalog. V tem času pote- ka spomladansko urejanje občin- skih javnih poti in poljskih cest. Proti koncu gre tudi melioriranje oziroma urejanje odtoka stare Studenčnice od Hajdoš mimo Skorbe proti Koroščevemu mli- nu. Za v ponedeljek, 3. aprila, pa je hajdinski župan sklical sejo komi- sije za določitev trase hitre in av- toceste, sestal pa se bo tudi odbor za gospodarsko infrastrukturo. MG KIDRIČEVO / (VROČA) 12. SEJA SVETA Za obvoznico, strelišie in štiri podražitve Svetnica in svetniki občine Kidričevo so se na svoji 12. seji v četrtek, 23. marca, strinjali z osnutkom lokacijskega načrta za obvoznico Pragersko, saj so projektanti upoštevali bistvene pripombe in zahteve krajanov v javni razpravi. Strinjali so se tudi s predlagano ureditvijo strelišča v Apačah ter s podražitvi- jo odvoza komunalnih odpadkov, odvajanja odpadnih voda in fekalij, daljinskega ogrevanja in cen v vrtcu. Kot je znano, so krajani Šikol in Stražgonjce v javni razpravi zahtevali, da naj bi ob gradnji nove cestne povezave od Ki- dričevega do Pragerskega zgradili tudi dve izvennivojski križanji. Rajko Strguljc iz podjetja Urbis in Bogdan Vrezner iz družbe za državne ceste pa sta povedala, da je možno zgraditi le enega - v Sikolah. Visok naj bi bil 4,25 m, visok pa 5 m. Odgovorila sta tudi na druge zahteve krajanov in do- dala, da nekaterih pač ne bodo mogli upoštevati. Zahteve o asfal- tiranju vzporednih lokalnih cest oziroma traktorskih poti naj bi kljub strogo odmerjenim sredst- vom vendarle bile uresničljive. Si- cer pa naj ne bi šlo za gradnjo glavne hitre ceste, o čemer govori- jo krajani, ampak za cesto, ki bo rezervirana za motorni promet, kjer bo omejitev hitrosti 90 km/h. Po krajši razpravi so se svetniki z njunimi odgovori strinjali. Tako naj bi v tednu od 5. do 10. aprila že sklicali sestanke z dajalci sogla- sij, pridobili naj bi jih do konca, na majski seji pa bi že lahko skle- pali o rokih za izgradnjo. Po uvodni obrazložitvi arhitekta Marjana Berliča in na čase dokaj napeti razpravi so se strinjali tudi z osnutkom lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M 1/1 Ki- dričevo-Rogatec in gradnjo kom- presorske postaje pri Cirkovcah, • saj naj bi s tem izboljšali tiačne razmere na obstoječem plinovo- du. S strani občine so za nadaljnja dogovarjanja z Geoplinom o tej zadevi ustanovili štiričlansko ko- misijo, v kateri bodo Franc Skrila, Vojteh Rajher, Milan Unuk in taj- nik občinske uprave Janko Hertiš. Po odmoru so precej razprave namenili predlagani ureditvi stre- lišča v Apačah, vendar so sklenili, da pristopijo k spremembam in dopolnitvam planskih dokumen- tov za to območje. Za pogajanja z ministrstvom za obrambo so ime- novali komisijo ter vanjo imeno- vali Branka Valentana, Božidarja Kopušarja, Jani j a Baštevca in predsednika krajevnega odbora Apače. Po krajši obrazložitvi direktorja podjetja Čisto mesto Andreja Ko- terja in dodatnih p)ojasnilih tehničnega direktorja Franca Merca so se svetniki strinjali z nujnim 16-odstotnim povišanjem cen odvoza in odlaganja komunal- nih odpadkov, saj so zadnje povišanje sprejeli daljnega leta 1997. Ob tem pa naj bi zbirali še po 300 tolarjev za sanacijo in gradnjo novega centralnega odla- gališča odpadkov. Prepričljiv in z dokazi podprt je bil tudi predlog direktorja Komu- nalnega podjetja Ptuj Jožeta Cvetka o šestodstotnem povišanju cene daljinskega ogre- vanja, svetnike je prepričal, da so se strinjali tudi s tem. Po krajši razpravi so se strinjali tudi s povišanjem cen odvajanja odpad- nih voda, ki znašata sedaj za go- spodinjstva 11,50 sit za kubični meter, za gospodarstvo in nego- spodarstvo pa 24,68 sit za kubični meter odplak. Na predlog vodstva Vrtca Kidričevo so svetniki so- glašali tudi z okoli 10-odstotnim dvigom cen v vrtcu, ki naj bi pričele od 1. aprila. Ob koncu so po prvem branju sprejeli še odlok o zaključnem račimu občine za leto 1999, ki za- jema 478 milijonov prihodkov in 528 milijonov odhodkov. Na predlog komisije za volitve in imenovanja pa so imenovali še petčlanske krajevne odbore za na- selja Apače, Kimgota, Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce, Sta- rošince, Kidričevo in Sikole. . M,Ozmec MEZGOVCI OB PESNICI / PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU lgn€a Čudežni loniek Tudi letos so po vaških odborih v občini Domava pripravili proslave ob materinskem dnevu. Povsod so nastopili otroci - od tistih najmanjših do nekoliko večjih - in se tako želeli zahvaliti svojim mamicam in babicam za skrb in dobroto, ki so je deležni. Na prire- ditvi v Mezgovcih ob Pesnici so nastopili tudi člani vokalnega okteta iz Domave in ljudske pevke. V imenu organizatorjev jim je čestital Janez Starčič. Otroke sta vodila in jih usmer- jala skozi program voditelja Nataša Janžeko- vič in Tone Korpar. MS DESTRNIK/PRED PONOVNIM ODKRITJEM^ SPOMENIKA BRATOM RES Župan držal besedo Krajani Destrnika in okoliških vasi so pono- sni na svojega župana Franca Pukšiča, saj je tudi tokrat držal besedo in poskrbel za obnovo spomenika na Reševi domačiji. Na njegovo po- budo ga sedaj obnovljenega postavljajo nazaj na isto mesto, od koder je po izjavah zlona- mernežev "skrivnostno izginil" sredi lanskega leta. Da bi bil nared pred bližnjim 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju, ga bodo prenovljenega svečano odkrili to soboto ob 11. uri. Na težke čase bratomorne NOB bo spomnil Janez Janša, ki bo po blagoslovu far- n^a župnika skupaj s Francem Pukšičem ob zvokih partizanskih koračnic destrniškega pihalnega orkestra spomenik svečano odkril. OM SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI Koliko stane satira v Sloveniji smo še enkrat do- kazali, da smo res nekaj poseb- nega. Satirični nastop znanega igralca in režiserja Borisa Kobala na Ribičičevih pomenjkovanjih v ljubljanskem lutkovnem gleda- lišču (ob navzočnosti hrvaškega in slovenskega državnega pred- sednika) je zanetil pravo poli- tično vojno in histerično raz- pravljanje o tem, kaj ni in kaj naj bi bila satira. V resnici bi bilo ve- liko bolje in bolj nujno, da bi ves (ne)potreben kraval preusmeril na drugo, usodnejše vprašanje - do kdaj bomo Slovenci med se- boj tako nestrpni, kako dolgo še bomo v vsakem (ne)kulturnem in drugem javnem dejanju videli samo najbolj črne scenarije in zgolj nevarna politična ozadja, igro nekakšnih mračnih in zarot- niških sil. Seveda bi bilo normal- no, da bi se tudi o satiri pogovar- jali brez vseh nepotrebnih dra- matičnih in skrajnostnih tonov (na vseh straneh), ki največkrat kljub vsem sklicevanjem na de- mokratičnost in "širino" ponujajo samo eno resnico, samo eno "pravilno" oceno. Kot sicer, se tudi na tem področju ne znamo pogovarjati, s psovkami in hitri- mi obtožbami se bojujemo proti posevkam in nepremišljenim obtožbam. Ponavljamo samo tisto, kar nam je všeč, čeprav kar naprej poslušamo, da vse zani- ma predvsem in zgolj "resnica". V teh dneh vsi na veliko citirajo posamezne Kobalove izjave, vendar pa med njimi po pravilu ni tiste, ki se zdi pri vsej (poli- tično napihnjeni) zadevi bistve- na: da kot satirik in kot levičar satire nikoli ne zlorablja zgolj za napadanje ene (desne) politične opcije in da so tudi v spornem lutkovnem gledališču njegove satirične puščice letele tako na levo kot na desno. Po drugi stra- ni pa bi moral tudi Kobal bolj strpno sprejemati in priznavati pravico svojih kritikov, da je nje- gov način sporočanja satiričnih domislic z izrazi, ki jih spodoben jezik ne sprejema, zanje moteč in nesprejemljiv. KJE SO MEJE "NORMALE" v vsaki družbi se je treba ved- no znova spraševati, kaj je zanjo "v mejah normale", kaj pa je tis- to, kar je zanjo preveč moteče in zato že tudi lahko konfliktno. Se- veda pa se to ne sme spremeniti v pretvezo za omejevanje vsake kritičnosti, vsake satire in svobo- de sporočanja. Treba je tudi upoštevati, da veliko zgražanje zaradi satirikovega uporabljanja nekaterih opolzkih besed spremlja tudi teoretično dokazo- vanje največjih avtoritet iz literar- nega področja, da je uporaba teh lahko stvar okusa, vendar pa v celoti vzeto ne more biti kar vnaprej nedopustna ali celo pre- povedana. Prav tako smo slišali, da se nad "grdo" satirično govo- rico zgražajo tudi tisti, ki podo- ben jezik vsak dan vnašajo v parlamentarno govorico in poli- tično prakso. Ko se izrekamo za pravico sa- tirika Kobala (in vseh drugih pis- cev), da piše tako, kot on čuti, pa seveda enako mislimo na ne- dotakljivost pravice njegovih kri- tikov, da povedo svoje mnenje, kobal ne more imeti nikakršne posebne svobode, ki bi ga pos- tavljala v položaj nedotakljivega. Seveda pa je treba z vsemi sredstvi preprečiti politične po- grome na satirike, poskuse one- mogočanja njihove poklicne ka- riere, ali kot se je zgodilo v pri- meru Borisa Kobala, zahteve, naj ga odstavijo z mesta ravna- telja Mestnega gledališča ljubljanskega. Vsekakor je značilno, da so politiki z desne in leve takoj našli ogromno časa in volje za "sati- rični problem". Ni ravno razvid- no, da bi se kdaj tako hitro (in zavzeto) odzvali na kakšen soci- alni ali drugi problem, ki usodno vpliva na življenje ljudi... Lojze Peterle je po Kobalovem nastopu v lutkovnem gledališču izjavil, da "za predstavo ni kriv Kobal, ampak naročniki in režiserji", pri čemer je očitno misli na levo politično opcijo. Ja- nez Janša je dogajanje v lutkov- nem gledališču označil za "kon- centriran izraz nestrokovnosti, ki s humorjem nima nobene zveze. To je groba diskvalifikacija, čakamo na naslednje korake." ČIGAV NASMEH Organizator pomenjkovanj v lutkovnem gledališču dr. Ciril Ribičič, univerzitetni profesor in poslanec Združene liste, je ob tem izjavil, da "hočejo tisti, ki ne- odmerjeno politično obračuna- vajo s satiro v lutkovnem gleda- lišču, zbrisati nasmeh z obrazov državljanov". Ribičič je dejal, da "brani pravico do smeha in svo- bodo tistih, ki ga znajo zbuditi. S političnim vatlom se ne da meriti politične satire ..." Na Ribičičevo izjavo na slovenski televiziji, da "poskuša koalicija, ki si je izpo- sodila ime Slovenije, s svojim političnim programom izbrisati nasmeh z obraza slovenskih državljanov", se je ostro odzvalo štirideset poslancev SLS, SKD in SDS. Po mnenju teh poslancev je Ribičič s citirano izjavo "preko- račil spodnjo mejo okusa in je žaljiv za večino Slovencev". Pod- pisniki protesta tudi opozarjajo, da je poslanec dr. Ciril Ribičič član ZLSD - naslednice KP in ZKS, "ki je za nekaj desetletij iz- brisala nasmeh z obrazov večine Slovencev v obdobju to- talitarnega režima". V polemiko se je vključil tudi predsednik Milan Kučan ter med drugim pozval ljudi k strpnosti in se zavzel za to, da se v javnem nastopu, v javni besedi spoštuje dostojanstvo človeka, saj je lahko tudi tDeseda nevarno orožje. Po Kučanovih besedah je treba, kot piše Dnevnik, v jav- nem življenju prevzeti tudi odgo- vornost za javno besedo in spoštovanje človeškega dosto- janstva. KAJ JE ZAMUDIL KUČAN Delo je v posebnem komentar- ju zapisalo, da je predsednik Kučan v lutkovnem gledališču zamudil "enkratno priložnost, ko bi lahko jasno pokazal, da so mu enako ljubi vsi državljani, ne glede na spol, vero ali celo poli- tično prepričanje. Boris Kobal mu je namreč v svojem nastopu med pomenkovanjem poslanca Ribičiča s hrvaškim predsedni- kom Mesičem ponudil vsaj dve zadevi, proti katerima bi se mo- ral vsak predsednik države za- grizeno bojevati: sramotenje (politično) drugače mislečih in najbolj grobo primitivnost. Ko bi predsednik Slovenije med Ko- bal ovi m nastopom ali po njem protestno zapustil dvorano, bi dokazal, da je nad političnimi razprtijami..." V drugem komentarju pa Delo ugotavlja, da zahteva desnega političnega bloka po zamenjavi satirika Borisa Kobala na mestu direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega nima nobene zve- ze z demokracijo, na katero se sicer pozivajo. Jak Koprive TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 OD rOO f N TAM 19 PTUJ / S 15. SEJE MESTNEGA SVETA 15. seja sveta mestne občine Ptuj je imela kar nekaj značilnosti. Skozi dnevni red so jo glede na svojo pristojnost vodili vsi trije podžupani (Milan Čuček, Ervin Hojker in Mitja Mrgole). Podžupan Milan Čuček, ki je sejo začel, pa se je tudi že skoraj veselil, da na seji ne bo nobenega od novinarjev in da bo točka Pobude in vprašanja ena najkrajših doslej. Nekateri so še vedno mnenja, da je tako dolga tudi zato, ker so med njenim potekom novinarji ponavadi še na seji. To se ni zgodilo: pobud, vprašanj in predlogov je bilo tudi na petnajsti seji veliko. Nekateri so se tudi ponavljali, več pobud in vprašanj so svetniki "obnovili", ker doslej še niso dobili odgovorov oziroma so bili ti pomanjkljivi. Večina svetnikov sc je v ponedeljek zavzela za pisne odgovore na svoja vprašanja ui pobude. Lidijo Majnik (LDS) je zanima- lo, zakaj še ni dobila odgovora o ureditvi električne napeljave na rogozniškem pokopališču, Ervina Hojkerja (Zeleni Ptuja) je med drugim zanimalo, kako je z nado- mestitvijo parkovnih površin, ki so bile izgubljene ob gradnji ptuj- skega podvoza, Miroslav Letonja (SNS) je predlagal, da ptujski žu- pan. Športni zavod in oddelek za družbene dejavnosti skupno začr- tajo strategijo razvoja ptujskega športa. Poleg tega se je zavzel, da se svetniki seznanijo z varnostni- mi razmerami v mčstni občini Ptuj. Franc Struci (Lista KS mes- ta Ptuja) je opozoril, da po odstra- nitvi karnevalske dvorane na Bre- gu še vedno ni vzpostavljeno prv- otno stanje. Zanimalo ga je tudi, kako potekajo pogovori ptujskega in hajdinskega župana glede na- jemnin za grobove, ki so za obča- ne od drugod, tudi z območja mestne četrti Breg, višji za 30 od- stotkov od tistih, ki jih plačujejo občani hajdinske občine. To je pri občanih vzbudilo veliko nezado- voljstvo tudi zato, ker so, ko so bili še v skupni občini, tudi sami prispevali sredstva za ureditev tega pokopališča. Dodatno neje- voljo pa je povzročil tudi dogovor (nadomestil je pogodbo o sofinan- ciranju stroškov pokopališča Haj- dina), po katerem naj bi mestna občina Ptuj za leio 1999 prispeva- la skoraj dva milijona tolarjev za investicijska vlaganja na hajdins- kem pokopališču. Ta delež je izra- čunan glede na ševilo grobov. Ja- nez Rožmarin (SKD) je v tej zve- zi še povedal, da občani mestne četrti Breg pričakujejo, da bo mestna občina za nastali problem našla rešitev. Slavko Brglez (SLS) po štirih letih upravičeno pričakuje - in to čim prej - idejne projekte za novo kulturno dvorano na Ptuju. Jane- za Svržnjaka (DeSus) je zanima- lo, kako je z lastništvom doma krajanov v Rogoznici. Anka Ostrman (ZLSD) še vedno ni do- bila nobenega odgovora glede svo- je pobude o označitvi pomemb- nejših objektov v mestu, zanima jo tudi status gradu Turnišče, za- kaj še vedno stojijo table za Veri- tas, če več ne deluje, in katero raz- ličico vlaganj v osnovnošolski prostor predstavlja adaptacija OŠ Olge Meglic za potrebe OŠ Ljude- vita Pivka. Vlada Čuša (Zeleni Ptuja) motijo parcialne pobude in rešitve za staro mestno jedro, saj to potrebuje celovito razvojno strategijo oziroma revitalizacijo. Zavzel se je tudi za to, da bi bile tudi vpadnice v mesto čim bolj dostopne za kolesarje. Milan Pe- tek (SDS) pa se je zanimal, kako je z izdelavo projektov za po- družnično šolo na Grajeni. Ideje Tmrističnega društva Ptuj za lepšo tirejenost mesta in nasploh za tu- ristični razvoj je svetnikom pred- stavila svetniška skupina DeSus (Miroslav Bemhard, Mitja Mrgole in Janez Svržnjak). Svet- niki jih podpirajo, kot tudi to, da se spravijo v življenje ob pomoči mestnega arhitekta in pristojnih služb. IZDELATI SEZNAM DOLŽNIKOV NAJEMIN Na dnevnem redu 15. seje mest- nega sveta je bilo trinajst točk dnevnega reda. Hitri postopek so izglasovali pri zaključnem računu proračima za lansko leto, skrajšanega pa pri spremembah in dopolnitvah odloka o lu-editvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj, da bi problem odstranjevanja zapuščenih vozil učinkoviteje rešili. S kaznovan- jem bo to najlažje. Lastnik zapuščenega vozila ali priklopni- ka, za katerega je komimalni inšpektor odredil odstranitev, bo po novem kaznovan s 40 tisočaki. Ko bodo svetniki dobili še prečiščeno besedilo odloka, bodo tudi nadaljevali njegovo tisklaje- vanje. V ta namen so že pripravl- jeni nekateri amandmaji, ki naj bi odstranjevanje vozil z rezervira- nih parkirnih in drugih promet- nih površin še učinkoviteje uredi- li. Zapuščena vozila so v zadnjem času velik problem Ptuja tudi z vi- dika varnosti, ob tem da po nepo- trebnem tudi zasedajo parkirne površine. Za podaljšano razpravo so se odločili pri odloku o kategorizaci- ji občinskih cest in kolesarskih poti, ker naj bi bil za ponedeljko- vo sejo pripravljen odlok v mno- gočem pomanjkljiv in slabo pri- pravljen, predvsem pa naj ne bi vključeval vseh cest na območju primestnih in mestnih četrti, pa tudi poimenovanje naj ne bi bilo najboljše. Poleg tega svetniki pričakujejo, da bodo za posamez- na območja (četrti) izdelane karte, iz katerih bodo razvidne občinske ceste in kolesarske poti. V okviru podaljšane razprave bodo pred- stavniki četrti "popisali" svoje ces- te in se s predlogom oglasili v od- delku za okolje in prostor mestne občine, kjer bodo v okviru veljav- nih predpisov stanje s terena pre- nesli v besedilo predloga odloka. To nalogo so sicer prejeli že lan- skega septembra, vendar je razen v mestni četrti Jezero niso realizi- rali. Svoje poročilo o delu v lanskem letu je svetnikom posredoval nad- zorni odbor, pri tem pa je odprl več vprašanj, o katerih bo že v kratkem lahko mestni svet po- globljeno razpravljal. Na ponedeljkovi seji so ptujski mestni svetniki izglasovali osnu- tek pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sred- stev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v mestni občini Pmj. Edini konkretni predlog pri tej točki dnevnega reda je imela Ma- rija Strelec, ki je predlagala, da se po tem pravilniku kreditna sredstva namenijo tudi za gradnjo skladiščnih prostorov za tekoči in trdi hlevski gnoj. Odlok o ustanovitvi javnega za- voda Ljudska trni verza Ptuj bodo sprejemali v vseh občinah na Ptujskem, po sprejemu pa naj bi ga objavili v vseh občinskih glasi- lih. Odlok o zaključnem računu pro- računa mestne občine za lansko leto so ptujski svetniki sprejeli po hitrem postopku brez bistvenih pripomb. Potrdili pa so stališče odbora za okolje, prostor ter go- spodarsko infrastrukturo, da naj bi sestavili in javno objavili poi- menski seznam tistih dolžnikov najemnin, ki dolgujejo nad mili- jon tolarjev. Pravniki bodo to možnost proučili, svetniki pa so ob tem izglasovali še predlog, da se izdela celovit seznam plačnikov in neplačnikov najemnin. Morda bodo tudi s tem enkrat le dobili natančne podatke o tem, koliko poslovnih lokalov ima mestna občina, je pripomnila svetnica LDS Lidija Majnik. STRATEGUA RAZVOJA TURIZMA KOT DOBRA SEMINARSKA NALOGA? Po pričakovanjih se je svetniška razprava razživela ob predlogu strategije nadaljnjega razvoja tu- rizma na Ptuju z analizo stanja. Ponovile so se razprave o turis- tični nerazvitosti mesta, o tem, da je kljub dokaj velikem številu iz- letniških tiu-istov nerazvit tranzit- ni turizem v smislu večje dodane vrednosti, da nam ni uspelo razvi- ti stacionarnega turizma, da je po- trebno zastaviti vse sile za zagon stacionarnega turizma, s katerim se bo hitreje pričelo razvijati tudi območje na desnem bregu Drave. S tem bo zaživelo tudi staro mest- no jedro, mesto bo dobilo čisto drugačen utrip, danes pa je dobe- sedno mrtvo. Strategija si v prvi fazi prizadeva za izboljšanje že ob- stoječe ponudbe, za kar ne bodo potrebni veliki finančni vložki. Druga faza pa že narekuje večje investicije; osrednji investicijski projekt bo v Termah. Strategija po besedah Petra Vesenjaka iz podjetja Hosting, ki je eden nje- nih pripravljalcev, zelo jasno pove, kaj želi Ptuj na področju tu- rizma doseči. Svoje pa so v ponedeljek k stra- tegiji dodali še svetniki. Lidija Majnik, svetnica LDS, je opozori- la na to, da so snovalci gradiva po- zabili na mali grad oziroma knjižnico, ki predstavlja pomem- ben objekt kulttirne dediščine. Ker bodo zaradi selitve knjižnice v nove prostore kmalu prazni prostori nekdanjega ljudskega od- delka knjižnice, bi lahko v teh prostorih ^ uredili pravo mestno kavarno. Še vedno pa se ji zdi po- trebno, da bi v nekatere poslovne lokale, za katere najemniki ne bi plačevali najemnine, naselili dej- avnosti, ki bi prav gotovo prispe- vali k večjemu obisku na določenem območju mesta, s tem da bi bila mestna občina tista, ki bi narekovala ponudbo in tudi de- lovni čas. Franc Premužič, LDS, je nezadovoljen s spominkarsko ponudbo. Slavko Brglez (SLS) je opozoril na pomanjkanje kolesar- skih poti; na Ptuju jih je trenutno le 5 km. Premalo poudarka daje strategija po njegovem tudi kon- gresnem turizmu, tri dvorane s po dvesto sedeži ne morejo nuditi prostora za nobeno konvencijo stranke, pa tudi združitveni kon- gres se ne bi mogel izvesti na Ptu- ju, je slikovito pripomnil. Na po- trebo po vključitvi Ptuja v projekt evropskih kolesarskih poti je že lani opozorila svetnica ZLSD Anka Ostrman, ki je tudi mnenja, da bi turistični razvoj Ptuj moral prvenstvo graditi na razvoju stare- ga mestnega jedra, šele nato pa ob Termah. Zanimalo jo je tudi, ali ima tudi Kmetijski kombinat Ptuj podoben pogled na razvoj Term, kot mestni svet. Ptujske Terme so nekoč nekaj pomenile, danes naj bi bile menda za zadnjem mestu med slovenskimi zdravilišči. To prav gotovo ni spodbuda. Premalo je bilo doslej narejenega na po- dročju promocije, primanjkuje pa tudi lokalov za srednjo in starejšo populacijo. Podžupan Ervin Hojker je na svetniške dvome o tem, da so Ter- me generator razvoja ttu-izma na Ptuju, odgovoril, da bi s takšno usmeritvijo lahko najhitreje raz- vili stacionarni turizem. Nekatere je zanimalo tudi, kako daleč so po- govori med mestno občino in Kmetijskim kombinatom glede razvoja Term in sploh razvoja tu- rizma v Ptuju, ki ga bo morala občina prav gotovo tudi v bodoče podpreti z infrastrukturo. Vlado Čuš, Zeleni Ptuja, je spomnil na podatek, da imamo že sedaj na ptujskem gradu letno med 55 in 60 tisoč obiskovalcev, to pa je po- tencial, ki ga ne znamo izkoristiti. Če bi jih uspeli popeljati še skozi mesto jedro, bi to lahko veliko prispevalo k njegovi oživitvi. Že pred časom pa se je zavzel tudi za celovito strategijo razvoja starega mestnega jedra. Aiiroslav Leton- ja, SNS, je spomnil na to, da mes- to nima niti ene mestne kavarne. Boris Perger, SDS, pa je svetni- kom natočil nekaj čistega vina, ko jim je predočil, da je edina, ki je glede ponudbe v Ptuju nekaj kon- kretnega naredila, Ana Knuplež iz gostišča Ana - Beli križ. To je tudi edini ptujski lokal, kjer je mogoče dobiti hrano po 22. uri, v njenih lokalih se tudi nekaj doga- ja, ker ima tudi edina kompletno ponudbo - od kazina naprej. Kon- rad Rižner (LDS) je bil mnenja, da bi morali nekaj narediti pri prevzgoji občanov v mestnem je- dru; to vidi tudi v tem, da si bodo meščani v tem območju pričeli sami kupovati in saditi rožice, da jih ne bodo več dobivali iz rok predsednika TD Ptuj Albina Piska. Podžupan Milan Cucek iz vrst LDS je spomnil na številne dobre študije o tiu-izmu na Ptuju, ki pa se je vsaka predstavila s svojimi izhodišči. Staro mestno jedro je v zadnjem obdobju veliko izgubilo, zato bo ponovni zagon težak, po- trebne bodo dolgoročne finančne injekcije. Ponovno se je zavzel za festival domače zabavne glasbe, ki naj ponovno postane vseslovenska prireditev. Da pa bomo to dosegli, je potrebno pomagati organizator- ju, Radio-Tedniku Ptuj. V prvi plan pa je potrebno potegniti še nekatere druge prireditve. Grajski kompleks naj bo kažipot, kako naj se trži ktiltura. Pogreša pa termin- ski plan uresničevanja strategije. Strategija razvoja turizma je nas- tajala dve leti, če ne bo terminske- ga plana, se bomo čez dve leti po- novno pogovarjali o istih proble- mih kot danes. Milan Čuček je tudi predlagal, da naj ta plan v roku enega meseca pripravi GIZ Poetovio vivat. Ignac Vrhovšek (DS) je pre- pričan, da je samo vsebina tista, ki bo gosta pritegnila. Kar zadeva razvoj turizma na Ptuju, pa je tudi v bodoče pesimist. Rajko Fajt (SDS) je podobno kot že v prvi razpravi o strategiji razvoja turiz- ma na Ptuju menil, da če je kom- binat tisti, ki zavira razvoj Term, potem je potrebno tu nekaj nare- diti. Ali je cilj, da se spravijo Ter- me na najnižjo raven, da se jih bo potem sprivatiziralo? Sicer pa je strategijo razvoja turizma na Ptu- ju ocenil kot dobro seminarsko nalogo brez praktičnih izhodišč. Tudi Emil Mesaric (LDS) je pre- pričan, da brez operacionalizacije oziroma sprejetega terminskega plana uspeha ne bo. Marija Stre- lec (SKD) pa je prepričana, da dokler bo kombinat imel še kaj prodajati, bo še agonija. MG MARKOVCI / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Odslei svoje obiinsko glasHo Svetniki občine Markovci so se na 14. redni seji v četrtek, 23. marca, za uvod ogrevali ob pobudah in vprašanjih svetniških kolegov. Brez pripomb so sprejeli odlok o zaključnem računu za lansko leto, ki prikazuje 420 milijonov prihodkov in 251 milijonov odhodkov. j Razliko med prihodki in odhodki, ki znaša skoraj 170 milijonov, so razdelili tako, da so del prihodka (dobrih 125 milijonov tolarjev) prenesli v prihodke proračuna za leto 2000, ostalo pa v prihodek občin- skega proračuna naslednjih let, v skladu s sklenjeni- mi pogodbami. Župan Franc Kekec je svetnike seznanil z začasnim zadržanjem odloka o nadomestilu za upor- abo stavbnih zemljišč v občini Ptuj s strani Dravskih elektrarn, ki pa naj bi svojo odločitev začasno spet umaknile. Svetniki so se strinjali z manjšimi spre- membami pravilnika o plačah funkcionarjev in na- gradah članov delovnih teles. Po krajši razpravi so sprejeli odlok o izdajanju javnega glasila List iz Mar- kovcev, ki bo izhajal enkrat v dveh mesecih kot prilo- ga Tednika, prejemala pa ga bodo vsa gospodinjstva in obratovalnice v občini Markovci brezplačno. V zvezi s tem so sprejeli tudi programsko zasnovo gla- sila, za odgovorno urednico pa imenovali Slavico Pičerko - Peklar. Sprejeli so tudi spremembe odloka o grbu, zastavi in prazniku občine Markovci, tako da so sedaj tudi markovski občinski simboli usklajeni s heraldičnimi pravili. Sprejeli so tudi odlok o župa- novi verigi, simbolnem znaku župana občine Mar- kovci, s katerim je urejena njena oblika in uporaba. Ob koncu je župan Franc Kekec člane občinskega sveta obvestil o nepreklicnem odstopu svetnika Franca Zmazka, preden pa so se razšli, pa so še en- krat pregledali stališča do lokacijskega načrta za predvideno gradnjo hitre ceste Markovci-Gorišnica, o čemer smo že poročali. M. Ozmec Profesorju Rudolfu Cehu v spomin Pred kratkim smo se poslovili od dolgoletnega ravnateljaj>tuj- ske gimnazije Rudolfa Ceha, profesorja francoščine in la- tinščine. Življenjska pot spošto- vanega profesorja je povezana z mnogimi kraji naše domovine, vendar je višek svojega ustvar- janja in izpovedne moči posvetil ptujski gimnaziji. Njegovo delo je bilo usmerjeno v ustanavljanje, verifikacijo in raz- voj šole, v oblikovanje novih ge- neracij mladih intelektualcev in akademikov ter nenehno spodbu- janje sodelovanja v profesorskem zboru. S svojim ptiznavanjem ro- manskih jezikov in kulture ter ljubeznijo do latinščine je vtisnil ptujski gimnaziji osebni pečat. Skrbel je za širjenje in poučevanje francoskega jezika v okolju, ki temu jeziku ni posvečalo veliko pozornosti. V okolju, ki sicer ni naravno geografsko povezano s Francijo, se je po njegovi zaslugi ohranil smisel za francosko kultu- ro in jezik. V času njegovega rav- nateljevanja je bil na šolo sprejet lektor za francoski )ezik in na to pridobitev smo danes, po 28 letih, še vedno ponosni. Mlade genera- cije je učil ljubezni do francoskega jezika tako, da jim je znal pri- bližati francosko literaturo in kul- turo. Za prizadevanja na področju širjenja francoske kulture in sode- lovanje z različnimi francoskimi institucijami mu je francoska vla- da podelila visoko državno odli- kovanje. Njegova želja po širitvi znanja ga je vodila do pomembnih odločitev. V zgodnjih šestdesetih letih se je v prostorih ptujske gim- nazije začel pouk Ekonomske šole, ki je kaj kmalu prerasla v sa- mostojno šolo. Podobno širino in usmerjenost v prihodnost je poka- zal pri prizadevanjih za izo- braževanje učiteljev v ptujski občini, saj so se takratni bodoči učitelji začeli izobraževati na ptuj- ski gimnaziji in so šele kasneje šolanje nadaljevali v Mariboru. Vsa ta prizadevanja so prinesla razcvet izobraževanja na Ptuju, saj je ptujska gimnazija sredi sedem- desetih let izobraževala tudi vse smeri pedagoške gimnazije. Za cenjenega profesorja sta bili značilni globoka človeška širina, ki je izvirala iz njegovega pozna- vanja svetovne kulture in literatu- re, in vsesplošna razgledanost in znanje, ki se je nenehno šrilo na sodelavce, mlade profesorje, ki so pri njem iskali pomoč in nasvete, in številne generacije mladih ro- dov ptujskih gimnazijcev. Bil je mojster kulture dialoga in akade- mizma v medčloveških odnosih. V viharnih novodobnih časih je šolo krmaril z veliko modrosti in posluha za razvoj na področju pe- dagoških znanosti. Profesorji, ki smo z njimi delali, se z veseljem in ponosom spomin- jamo prvih večjih potovanj v tuji- no, ki so nam v znanju in izkušnjah odpirala okno v svet. Razumevanje zunanjega in no- tranjega razvoja v slovenskem šolstvu mu je omogočilo, da je sprejel svetovno filozofijo o razli- kah med generacijami, o nenehno spreminjajočem se in nemirnem svetu. Njegove misli in izgovorje- ne ali napisane trditve so imele ves čas njegovega dela na ptujski gimnaziji neprecenljivo težo in so bile kazalec poti in razvoja za pri- hodnost slovenske šole. Kolektiv ptujske gimnazije 20 PO MASIH KHAJIH Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK PTUJ - TRNOVSKA VAS / PO 27 LETIH OKREPUENE VEZI Slovenska pesem iz Globasnice Na povabilo Zveze kulturnih društev Ptuj in moškega komor- nega zbora iz Ptuja so minuli konec tedna, 25. in 26. marca, gostovali v Ptuju in Trnovski vasi člani slovenskega kulturnega društva iz Globasnice z mešanim pevskim zborom Peca, ki ga vodi dirigent Dominik Hudi, ter dekliški sekstet Stem pod vodstvom Milene Hudi. V soboto popoldan je gostom v čast v ptujski Mestni hiši pripravil sprejem podžupan mestne občine dr. Mitja Mrgole ter se z njimi zadržal v pogovoru. Zvečer so sku- paj s pevci komornega zbora, ki ga vodi Franc Lačen, v kulturni dvo- rani v Trnovski vasi pripravili koncermi večer, posvečen mate- rinskemu dnevu. V imenu gosti- teljev se je za pevsko čestitko za- hvalil župan občine Trnovska vas Kari Viu-cer, prijemo počutje pa jim je zaželel mdi podpredsednik ptujskega komornega zbora Gian- franco Zelenko in koroškim pev- cem izročil spominsko darilo. Za prisrčno dobrodošlico in gostol- jubje se je v imenu gostov zahvalil Štefan Bošic, predsednik sloven- skega kulturnega društva v Globa- snici, in izrazil prerpičanje, da se bo kulturno in siceršnje sodelo- vanje med Ptujem in Globasnico spet okrepilo, ptujskim pevcem pa se je izročil spominsko darilo. V nedeljo dopoldan so si koroški Slovenci v spremstvu ptujskih pevskih gostiteljev ogledali muzej- ske znamenitosti na ptujskem gra- du in staro mestno jedro, pred po- poldanskim odhodom pa so si og- ledali še ptujsko vinsko klet, kjer so jim med prvimi prikazali muld- vizijsko predstavitev - novost, ki so jo javnosti lu-adno prikazali šele v sredo. M.Ozmec^ Pevci iz Globasnice med sobotnim sprejemom v ptujski l\/!estni hiši. Foto: IVI.Ozmec ORJ^OZ/ NA OBISKU V PROSTOVOUNEM GASILSKEM DRUŠTVU 1^ letu 2000 novo vozilo za tehniino reševanje v gasilskem domu Ormož je v soboto, 11. marca, potekal 114. občni zbor tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, ki šteje 84 članov,. Uvodoma so obravnavali poročila o delovanju in flnančnem poslovanju v preteklem letu. Dosedanjega povelj- nika Stanka Kokola je zamenjal Rajko Košič. Podelili so priz- nanja, v svoje vrste sprejeli nove člane društva ter se dogovorili, kako naprej. Predsednik društva Alojz Jaušovec nam je povedal, da so v lanskem letu 16 krat intervenirali, od tega trikrat v požarih, ostalo pa so bile intervencije za tehnično reševanje. Pomagali so ob promet- nih nesrečah na obvoznici in dru- god, iz Drave so reševali utopljen- ko, pomagali pa so tudi ob popla- vah. Štirikrat so imeli tudi vaje usposabljanja, osem članov pa je uspešno opravilo šolanje in preiz- kus znanja za strojnike. Prakučno ves denar, ki so ga v lanskem letu dobili, so namenili za opremo. Od- povedali so se mdi tistemu deležu, ki bi si ga lahko izplačali za dežurstva. Novost v lanskem letu je pridobitev koncesije za tehnično reševanje. Nujno pa bi potrebovali primernejše vozilo za hitro tehnično reševanje, ki stane 9.700.000 tolarjev. Usposobljena ekipa ormoških gasilcev bi tako lahko v bodoče hitreje pomagala pri reševanju ne le na cestah, tem- več tudi pri nesrečah v gozdu, vi- nogradu in drugod. V lanskem letu so sodelovali tudi na tekmo- vanjih, mentorji so se ukvarjali z najmlajšimi gasilci, aktivne pa so bile tudi članice. Najzaslužnejšim so na občnem zboru podelili priznanja. Suzana Veselko je prejela priznanje Gasil- ske zveze 3. stopnje, šest strojni- kov pa je dobilo značke o uspešno opravljenem preizkusu znanja. V gasilskih društvih je navada podel- jevanja značk za 10,20,30 in 40 let članstva v gasilstvu. Za desedetno članstvo so jih tokrat dobili Vid Tušek, Bogdan Burger in Renato Juršič, za 20 let Boris Notersberg, Ivan Zinko ml. in Boris Švetak, za 30 let Ivan Jaušovec in za 40 let de- lovanja v društvu Marjan Mezgec, Anton Juričinec in Danilo Mas- ten. Posebno priznanje pa sta pre- jeli Marija Rihtarič in Jožica Ko- kol, ki sta pridobili naziv "vete- ran". KAKO NAPREJ Ormoško PGD je v kategorizaciji društev doseglo najvišjo stopnjo v občini Ormož, to je IV. kategorijo, kar prinaša tudi velike zahteve. Za boljšo požarno pripravljenost jim manjka kar nekaj opreme. Potre- bovali bi dihalne aparate, motorno žago in ostalo zaščitno opremo za gasilce. V lanskem letu so ob po- plavah ugotovili tudi, da bi potre- bovali muljne črpalke. Letos na- meravajo obnoviti tovorno speci- alno gasilsko vozilo TAM 130. Proračun pa so v primerjavi z lani povečali za 5 milijonov SIT; skoraj 10 milijonov bo namreč stalo že omenjeno vozilo za tehnično reševanje TV-1+2, ki bo omo- gočalo hitrejšo in uspešnejšo inter- vencijo. Majda Fridl ODTODINTAM mRitmm Tribuna o sežigalniii Zeleni Slovenije se še kako zavedajo problematike kopičenja odpadkov in vpliva divjih odlagališč na okolje. Zavedajo se, da so sežigalnice ena od možnosti, kako se znebiti ogromnih količin odpad- kov, ki s seboj prinaša tudi vplive na bližnjo in daljno okolico. In prav o tem se želijo pogovoriti z občani in strokovnjaki na javni tribimi o namera- vani gradnji sežigalnice odpadkov v Kidričevem, ki bo v soboto, 1. aprila, ob 18. lui v restavraciji PAN v Kidričevem. -OM MURSKA SOBOTA • Re€iklažni cenfer za odslužena vozila Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja danes, v četrtek, 30. marca, ob 10. uri v prostorih zavaro- valnice Triglav v Miu^ki Soboti informativno-de- lovni posvet s predsta\itvijo pilotskega projekta za vzpostavitev regijska demontažno-reciklažnega centra za ravnanje z odsluženimi motornimi vozili. Projekt bo za potrebe ministrstva v skladu z nacio- nalnih programom varstva okolja izvedlo podjetje Avto Wolf iz Skakovcev v občini Cankova, sodeluje pa tudi podjetje Eko.Les iz Ptuja. -OM DRAŽENCI m Kulturno društvo pripravilo sreianje žensk V Dražencih je tamkajšnje kulturno društvo v so- delovanju z drugimi društvi v kraju in vaškim od- borom v soboto, na materinski praznik, pripravilo proslavo. Kot je povedala predsednica KD Draženci Saška Serec, je prijetni urici z nastopom mladih Draženčarjev sledila še večerja in številne sladke dobrote, ki so jih posebej za to priložnost pripravile članice društva gospodinj. Za zabavo je tohrat poskrbela domačinka Dušanka Hrga s svoj- im ansamblom, kljub doslej zmeraj dobremu obi- sku na proslavah pa so bili tokrat še posebej počaščeni in veseli, da se je prireditve udeležilo kar 100 žensk iz celega kraja. S šopkom rož so se v Dražencih spomnili najstarejše udeleženke Terezi- je Kamenšek, ki bo 29. septembra dopolnila 87 let. Na domu so obiskali še najstarejšo vaščanko Geno- vefo Tomanič, ki bo decembra letos dopolnila okroglih 90 let. TM MIKLAVŽ / OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA Profflocf/a domaiega kraia Pred dvema letoma je bilo ustanovljeno turistično društvo Mi- klavž pri Ormožu, ki šteje okoli 50 članov in članic. V petek, 17. marca, so se po aktivnem letu 1999 zbrali v dvorani pri Mi- klavžu na občnem zboru. Učenci domače osnovne šole so jim uvodoma pripravili kulturni program. ^ Predsednica društva Marjeta Štampar nam je povedala, da je bilo leto 1999 za mlado turistično društvo izredno plodno. V septem- bru so javnosti predstavili zloženko, ki predstavlja kulturno zgodovino in znamenite osebnosti Miklavža. Zajeta sta tudi dva zemljevida: pešpoti in vinskih kle- ti ter izletniških kmetij. S posebni- mi usmerjevalnimi tablami so pešpoti ter vinske kleti mdi označili. S programom "Odprte kleti v martinovem tednu", v kate- rem je sodelovala večina mi- klavževskih vinogradnikov, so se aktivno vključili v program ormoškega martinovanja. Skupaj s krajevno skupnostjo pa so obudili miklavževanje. 26. decembra, na Štefanovo, so sodelovali mdi pri blagoslovu konjev. Njihova želja je, da bi v sodelovanju s člani prleškega konjeniškega kluba v bodoče blagoslov opravili vsako leto pri Miklavžu. Pri izvedbi ak- tivnosti sta jim pomagala mdi dva preko javnih del zaposlena delav- ca. V letu 2000 bi želeli lanskoletne aktivnosti nadgraditi, dodelati in izboljšati. Pr\'enstveno pa se bodo ukvarjali s promocijo kraja, saj se zavedajo, da jih potencialni ttu-isti še ne poznajo. Pozornost bodo po- svetili tudi čiščenju okolja. Nčrtu- jejo tudi zasaditev cvetiičnih gred, gmovja ter drevja. Zavedajo se, da se Miklavž sam težko promovira. Zato bo verjetno potrebno izdelati promocijski ma- terial za celomo ormoško občino, kar bo z ustanovitvijo lokalne m- ristične organizacije laže realizira- ti, je dodala Marjeta Štampar. Majda Fridl ORMOŽ / ORGLE - KRAUICA VSEH INSTRUMENTOV Obnovo Ebnerjevih orgel Ze pred desetimi leti so v Ormožu potekala obnovitvena dela župnijske cerkve sv. Jakoba in podružnične cerkve ter župnišča. Tri leta pa so minila, odkar je župnijski svet sklenil, da naj se prične tudi obnova cerkvene notranjščine in inventar- ja. Za masnim posodjem so prišle na vrsto po ohišju ene naj- lepših orgel v Sloveniji - Ebnerjeve orgle iz leta 1868 z orgelsko omaro, izdelano v neogotskem slogu. Še vedno jih obnavljajo v škofljski delavnici v Hočah. Obnovitev samo notranjosti orgel bo stala 17 milijonov tolarjev. Obnovitvena dela še vedno traja- jo. Tone Košar, župnik v cerkvi sv. Jakoba, nam je povedal, da bodo orgle po končanih delih še dodamo usposobljene. Sedanjim 16 registrom bodo dodali še pet novih, tako da bodo pripravljene tudi za večje koncerte, kar je bila posebna želja ormoške občine, ki je prispevala velik delež finančnih sredstev. S prostovoljnimi pris- pevki župljanov so v treh letih zbrali približno četrtino potrebnih sredstev; prispevki, ki so jih posa- mezniki darovali, se štejejo kot davčna olajšava. Tri milijone to- larjev je iz sredstev samoprispevka prispevala tudi KS Ormož. V Ormožu imajo več organistov in domači cerkveni zbor. Redno je v cerkvi sv. Jakoba igrala na Eb- nerjeve orgle Tatjana Rajh, ki poučuje na ormoški glasbeni šoli. Vsako nedeljo so se orgle oglasile na dveh mašeh, če so posamezniki to želeli, pa tudi med tednom med pogrebnimi mašami s petjem. Tone Košar nam je povedal, da orgle najbolj pogrešajo ob slove- snih praznikih, kot so birma, prvo sveto obhajilo, ob župnijskem prazniku zavemika cerkve in še mnogih drugih. Kljub prispevku občine, krajev- ne skupnosti in posameznikov pa še vedno niso zbrali dovolj fi- nančnih sredstev. Zato so še vedno darovi, ki jih posamezniki prispe- vajo v cerkvi sv. Jakoba vsako prvo nedeljo v mesecu, namenjeni za obnovo kraljice instrumentov. Ormoške Ebnerjeve orgle, ki so ene izmed petih v Sloveniji, naj bi bile dokončno obnovljene do 15. julija letos. Ob zaključku del jih bo prišel blagoslovit sam škof Ob tej slovesnosti bo redovni sobrat no- vomašnik pater Boštjan Nemanič iz Metiike v cerkvi sv. Jakoba zapel svojo novo mašo, 25-letnico mašništva pa bo obhajal domači župnik Tone Košar, ki pripada križniškemu redu. (>gle se bodo ob tej priložnosti predstavile v novi zvočni in vizualni podobi. Majda Fridl Številka žiro računa, kamor lahko nakažete prostovoljne prispevke za obnovo ormoških orgel: Župnijski urad Ormož: 51800-620-16 05 1253115- 76389 Orgle, instrument z vzhoda, so poznali že Grki in Rimljani. V 8. stoletju so prišle v Evropo iz Bizanca. Že od 9. stoletja dalje so jih uporabljali kot priljubljen cerkveni instru- ment. Poleg velikih stoječih orgel so poznali tudi manjše, prenosne. Težko si predstavl- jamo, da je prednica mogočnih orgel skromna panova piščal. Pritisk na orgelske tipke spus- ti zrak skozi piščali, ki zato zaigrajo. Prve oi^le so upo- rabljale za pritisk zraka skozi piščali vodno energijo. Takšne so poznali v 3. st.pr.n.št. v Aleksandriji. Ko- nec 15. stoletja so že imele meh, ki ga je poganjal pomočnik, organist pa je igral. Danes to delajo električni ventilatorji. Ko zmanjka elek- trike, tako kot se je zgodilo med orgelskim koncertom lani poleti v cerkvi pri Svetem Tomažu, pa še vedno pridejo prav pomočniki, da poganjajo meh. Ene najlepših pri nas - Eb- nerjeve orgle iz leta 1868. Foto: Ema Žalar PTUJ / PRIPRAVE NA 11. RAZSTAVO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Naivei kipiev kakovosti doslej Enajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 11. do 14. maja v minoritskem samos- tanu v Ptuju. Zaradi letošnje pozne velike noči so jo morali premakniti v maj. Tudi letos jo bodo organizirali mestna občina Ruj, mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no z upravo RS za pospeševanje kmetijstva ter kmetijska svetovalna služba pri Obdrav- skem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ruj. Z izdelki se bodo predstavile kmetije iz cele Slovenije; pričakujejo pa tudi razstavl- javce iz zamejstva. Letos so pri prijavah uvedli simbolično kotiza- cijo; morda je tudi zato manj prijav kot prejšnje leto, ki je bilo rekordno. Do 15. marca se je za sodelovanje prijavilo nekaj čez 500 kmetij z okrog 780 vzorci. Izdelkov iz žit je 308, mesnih 55, mlečnih 71, olj 17, kisov 30, vin 70, žganja 160, suhega sadja 41, Ocenjevalne komisije so že pričele delo. Pn/o ocenjevanje je bilo v torek, ko so ocenili suho sadje, včeraj so ocenjevali kise, 4. aprila je na vrsti žganje, 5. olja, 6. meso in 7. vino, medtem ko bodo krušne in mlečne izdelke ocenili tik pred razstavo, 9. maja. Suho sadje, kise, olja in meso bodo ocenili na biotehniški fakulteti - od- delku za živilsko tehnologijo, vina, žganja, krušne in mlečne izdelke pav Ruju. Na letošnji razstavi bodo predvidoma podelili 34 kipcev kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje; letos namreč poteka tretje leto, odkar ocenjujejo tudi žganja in vina. To pa bo tudi največ kipcev, odkar poteka razstava. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, bodo v strokovnem delu predvidoma govorili o pravilniku o predela- vi in sanitarnih pogojih za pridelavo na domu, ki je v bistvu zelo strog (omejevalen), čeprav so si kmetje vsa leta zanj prizadevali. Spominek letošnje razstave, na kateri se bo podrobneje predstavila podravska regija, bo le- sena posoda za kruh - nečke. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je nova priložnost tudi za Ruj, ki doslej njenih prednosti ni znal izkoristiti. MG 24 PO NAŠfff KBAilH Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK VIDEM / ODPRTJE TRGOVSKEGA CENTRA Ncr enem mestu zaokrožena ponudba Ce je mogoče soditi po številu obiskovalcev sobotne slovesnosti, so ljudje Vidma in okolice težko pričakovali otvoritev novega trgovskega centra. V njem je že lani svoje prostore odprla I\ova KBM, od sobote pa so odprta tudi vrata prodajalne z mesom, mesnimi izdelki ter drugimi živilskimi in neživilskimi artikli, cvetličarna in gostinski obrat. V novem objektu, ki se prijazno vklaplja v podobo Vidma, je izkoriščenih okoli tisoč kvadratnih metrov površin, okoli 1800 kvadratnim metrov v kletnih prosto- rih in v nadstropju pa še čaka na potencialne uporabnike. In- vesticija v gradbena dela je doslej veljala nad 250 milijonov to- larjev. Objekt je pred leti začelo graditi zasebno podjetje Družinski raj iz Vidma pri Ptuju. Kmalu so se pridružili drugi investitorji in družno zaokrožili njegovo današnjo podobo. Poleg že omen- jene banke je v njem market Žerak zasebnega podjetja Meso iz- delki Žerak iz Podlehnika na skupni površini okoli 500 kvad- ratnih metrov. Začetni investitor - podjetje Družinski raj - je v so- boto odprl novo cvetličarno Orhi- deja in bar Flori. Pred objektom je veliko parkirišče, kar povečuje njegovo zanimivost tako za kupce kot potencialne nadaljnje vlaga- telje. Kot je na otvoritvi povedal direktor podjetja Meso izdelki Žerak Anton Žerak, se podjetje s 60 zaposlenimi in 2000 do 2500 tonami mesa in izdelkov letne proizvodnje vse bolj usmerja tudi v maloprodajo in po vzoru vi- demske prodajalne bodo uredili že obstoječe. Podjetje Družinski raj ima kore- nine v letu 1985, z združitvijo družinskih dejavnosti pa je nasta- lo leta 1992. Zaposlujejo osem lju- di, njihova dejavnost pa je trgovi- na, gostinstvo in turizem. Slednjemu, torej turizmu, pos- večajo vse več pozornosti in seve- da investicij, saj bodo, kot je zago- tovil direktor Edvard Zaranšek, že letos poleti odprli zanimiv tu- ristično-rekreacijski objekt v Dra- vinjskem Vrhu. Uspehov obeh podjetij se veseli- jo tudi videmska in sosednje lo- kalne skupnosti. Medtem ko je vi- demski župan Franc Kirbiš obe- ma direktorjema izročil pisna priznanja, se je podjetja Meso iz- delki Žerak spomnila tudi "njego- va", podlehniška občina, pozdrave in čestitke pa sta prinesla tudi župana občin Juršinci in Žetale. J. Bračič Vrvico na vhodu v market je prerezal sin podlehniških podjetnikov Marko Žerak... ... na vhodu v cvetličarno Orhideja pa hči lastnikov podjetja Družinski raj Simona Zaranšek Lep in sodoben poslovni objekt sredi Vidma pri Ptuju z banko, živilsko prodajalno, cvet- ličarno in gostinskim prostorom PTUJ / SVEČANOST OB PRICETKU GRADNJE NOVEGA HOTELA Menator za ptuiski turizem v soboto ob 10. uri se bo pri ptujskih Termah pričela sloves- nost ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo novega ptujskega hotela. Gre za naložbo v vrednosti dveh milijard tolarjev, ki jih je zagoto- vil poslovni sistem Mercator (nekaj misli o tem je navrgel Zoran Jankovič že na tradicionalnem Mercatorjevem plesu pred 14 dnevi v Kidričevem). Temeljni kamen bo simbolično položil predsednik uprave koncema Mercator Zoran Jankovič, ki tudi napoveduje, da bo poiskal rešitev še za eno ptujsko turistično rano - grajsko res- tavracijo, ki že skoraj desetletje čaka na investitorja. Ptujčani si ob tem pomembnem dogodku samo želimo, da bi bilo takih naložb v ptujski turizem še več. MG TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 iPOKr 25 ROKOMET / 1. B SRL Ormoi - Velika Nedelja 22:25 (11:13} ORMOŽ: Dogša, Hanželič 6, Antolič 1, Juršič, Pucko 2, Džar- mati, Prapotnik 3, Grabovac, Ivanuša, Kirič 6, Kotar 1, Horvat 3, Bistrovič, Šulek. VELIKA NEDEUA: Klemenčič, Belšak 3, R. Mesarec 3, Trofe- nik, Gregorič 3, Potočnjak 1, Bezjak 6, Šoštarič 1, Planine 6, Kokol, Poje, A. Mesarec 2, Okreša, Belec. Pomembno tekmo prve B državne lige si je v športni dvora- ni na Hardeku ogledalo 800 gle- dalcev, ki so spremljali razburlji- vo srečanje sosednjih ekip, ki pa ni bilo na pričakovanem kako- vostnem nivoju. Zaradi pomem- bnosti ni bilo potrebne sproščenosti in zato veliko teh- ničnih napak. Teh so storili neko- liko manj gostje in zasluženo sla- vili. S tem so se utrdili na drugem mestu in so le še korak do uvrstit- ve v prvo ligo. Domačini pa si bodo morali točke za zanesljivi obstanek priigrati na naslednjih tekmah. Gostje iz Velike Nedelje so po- vedli že v prvem napadu, ki ga je s pozicije krožnega napadalca zakl- jučil Potočnjak. Domačini so ize- načili z uspešno izvedene sedem- metrovko Kiriča in to je bilo nji- hovo prvo in zadnje izenačenje. Gostje so bili namreč vseskozi v rezultatski prednosti, ki je v dru- gem delu prvega polčasa znašala tudi pet zadetkov (5:10, 8:13). Do odmora so domačini sicer znižali na tri zadetke, v drugem delu pa bili v 43. minuti celo blizu ize- načenja (16:17). V teh trenutkih so oboji zapravili kopico napadov, s tem da so imeli domačini izrazi- tejše priložnosti, vendar tudi iz nasprotnih napadov in s šestih metrov niso uspeli premagati vra- tarja Belca. Tehnično in sicer bol- je pripravljeni gostje so to kazno- vali ter z izkoriščanjem vrzeli v domači obrambi povedli s štirimi zadetki prednosti in tekma je bila odločena. V prvem polčasu sta pri gostih izrazito zadevala Planine in Belšak, v drugem pa ob Planin- cu tudi Bezjak in Gregorič. V domači ekipi razen Hanželiča ni bilo razpoloženega strelca, po dru- gi strani pa je res, da je bilo težko prebiti obrambo Velike Nedelje na klasičen način. Za takšne spre- membe v taktiki pa bodo morali Ormožani še veliko storiti. Kakorkoli že. Velika Nedelja je močnejša od Ormožanov ter zas- luženo v vrhu lige in na poti v prvo ligo, kjer pa bodo morali ka- kovost igre precej izboljšati. Torej čaka trenerja Vilija Trofenika in Vlada Hebarja ter njune pomočnike še veliko trdega dela. V naslednjem, 19. krogu se bo Velika Nedelja v svoji dvorani po- merila s Krimom, Ormož pa v gosteh z Dolom JKI.Hrasmikpm. I.k. 2. SRL - VZHOD • Maribor - Pyrainidia 23:38 /14:24/ PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 8, M. Šandor, Kelenc, Osterc 4, Pšajd 3, Kumer 3, I. Ivančič 7, Znidarič 3, F. Šandor 2, Žuran 2, Ivančič 6, Strbal, Stefanovič. Vodeče moštvo v 2. SRL - vzhod je ponovno visoko zmagalo. To- krat so se proti borbenim in tudi grobim domačim rokometašem morali Gorišničani bolj potruditi. Mariborčani so se nekoliko bolj upirali na začetku srečanja, potem pa je prišla do izraza kvaliteta, ki je bila na strani gostov. Zmaga Pyramidie je povsem zaslužena. ek 2. SRL - VZHOD • Ptuj - Arcont Radgo- na 27:20 /13:9/ MRK PTUJ: Krauthaker, Zad- ravec 2, Djekič 7, Majcen, Perčič 2 /1/, Kafel 7, Bračič 2, Kac 3 /1/, Kokol, Horvat, Berlič, Margušič 4 /1/, Žuran, Lužnik. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Ptuja so brez večjih težav zmagali ter si ob morebitni zmaga proti Dupljam priigrali drugo mesto, kar jim bo v končnici tekmovanja za naslov prvaka dalo boljši izhodiščni položaj. Disciplinirana igra v obrambi z dobrimi obrambami Krauthakerja ter učinkovita igra, predvsem pa raznovrstna v napa- du je bilo dovolj za prednost domačih, ki je v prvem polčasu znašala pet zadetkov. Na začetku drugega polčasa je sledilo obdobje zelo dobre igre in prednost Ptujčanov se je zvišala na sedem zadetkov. Gostje iz Radgone v tem srečanju z igro, ki so jo prikazali, nikakor niso mogli resneje ogrozi- ti zmage Ptujčanov. ek 1. B SRL-ŽENSKE # Ptuj - Škocjan 24:22 /14:11/ ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Boje- va, N. Potočnik 2, Šijančeva 5/2/, Pučkova, Bezjakova, Majeričeva 1, Mikoličeva, Maračičeva 3, A. Potočnik, Černe-Mlačeva 7 /5/, Srebrnjakova 6, Kelenčeva. Tre- ner: Milan Baklan. V prvem polfmalnem srečanju končnice tekmovanja za naslov prvakinj v 1. B SRL za ženske so številni gledalci na Ptuju videli solidno rokometno predstavo. Oba trenerja sta zelo dobro pripravila ekipi. Na začetku je bilo nekaj napak, nato pa je igra le stekla. Do rezultata 6:6 je bilo srečanje izenačeno, nato pa so si Ptujčanke priigrale prednost šti- rih zadetkov. V drugem polčasu je bila igra zelo zanimiva. Dolgo časa so domače držale prednost treh, šti- rih zadetkov, vendar je gostjam uspelo znižati prednost na samo zadetek zaostanka /22:21/, imele pa so še napad. Do konca srečanja je bila igra slaba, s polno napak, saj je breme odgovornosti naredi- lo svoje. V 59. minuti je domačinka Metka Šijanec z osmih metrov dosegla zadetek in s tem je bilo dvomov o zmagovalcu konec. Na Ptuju je občinstvo na koncu z aplavzom nagradilo obe ekipi, pa tudi sodnika, ki sta z odličnim so- jenjem pripomogla k dobri -roko- metni predstavi, kot si jo gledalci želijo. Danilo Klajnšek Članice ženskega rokometnega kluba Ptuj KIKBOKS / MEDNARODNO TEKMOVANJE V V\/ALESU Slodnjaku zlafo med mladimi član kluba borilnih veščin iz Ptuja Kristijan Slodnjak je na mednarodnem tekmovanju v kik- boksu v Welsu dosegel v kategori- ji mladincev do 65 kilogramov zlato medaljo, potem ko je prema- gal tekmovalce iz Turčije, Nemčije in Avstrije s 7:3. To je v njegovi 9-letni športni karieri na- jvečji uspeh; še posebej ga je bil vesel njegov trener Vladimir Si- tar. Tekst in foto: MS Kristijan Slodnjak (v sredini) je bil najboljši Zmagovalka je Alenka Peteršii Finale 23. državne dopisne liga je bilo končano v nedeljo, 26. marca, v Ljubljani v znamenju zmag ptujskih strelcev. Z zračno pištolo med članicami je posamezno zmagala najboljša strelka Strelskega kluba Ptuj Alenka Peteršič s 325 kr. Alenka je bila doslej že najboljša mladin- ka Slovenije, državna mladinska reprezentantka, zdaj pa prvič članska državna šampionka. Dru- go mesto je zasedla najboljša strel- ka Ormoža Vesna Male s 321 kro- gi- Ekipno člansko zmago si je pri- borila ekipa SD Dušan Poženel Rečica s 1677 kr., drugi SD Peto- via avto Ptuj (Simon Simonič, Zvonko Hajduk in Boštjan Si- monič). Posamezno je zmagal Pe- ter Tkalec (Dušan Poženel) 569 kr., drugi Damjan Sajovič (DP) 562 kr., tretji Boštjan Simonič 559 kr., četrti Simon Simonič 555 kr., Zvonko Hajduk pa 536 kr. Ptujski mladinci so zmagali ekipno in posamezno. Ekipno so Robert Šimenko, Matija Potočnik in Marjan Gril zmagali s 1585 kr. pred SD Železniki 1581 kr. Posamezno je zmagal državni reprezentant Matija Potočnik 542 kr., četrti Marjan Gril 533 kr., Robert Šimenko je nastreljal 510. kr. V veteranski konkurenci so ptujski strelci Franc Simonič, Slavko Ivanovič in Franc Bedrač s 1061 kr. prejeli zmagovalni po- kal. Posamezno je bil Franc Bed- rač s 356 kr. tretji, Zvonko Hajduk s 355 kr. četrti in Franc Simonič s 344 kr. šesti. Slavko Ivanovič je nastreljal 361 krogov in je bil tretji v drugi kategoriji. Strelski klub Ptuj je bil z dvema ekipana in dvema posamezniko- ma najboljši strelski klub Sloveni- je. Na finalu državne dopisne lige so streljale tudi pionirke SD Juršinci in s svojim najboljšim letošnjim rezultatom 507 krogov zasedle odlično tretje mesto. Posa- mezno je Alenka Plohi nastreljala 171 kr. in zasedla 5. mesto, Nina Pavlin je zasedla 6. mesto s 170 kr., Saša Cafuta pa si je s 166 kr. delila 9. mesto. P.D., S/ Državno prvenstvo osnovnih šol Učenke OŠ Juršinci so na finalu državnega prvenstva osnovnih šol v streljanju z zračno puško zasedle četno mesto s 492 krogi. Posa- mezno je bila najuspešnejša Alen- ka Plohi s 166 kr., Saša Cafuta in Nina Pavlin pa sta nastreljali 163 kr. Ekipa OS Olge Meglic (Marko Turkuš, David Brodnjak, Aleš Šprah) je bila s 483 kr. osma. Posamezno je bil Aleš Šprah s 170 kr. osmi. Marko Turkuš s 160 kr. štirinajsti. David Brodnjak je nastreljal 153 kr., Aleks Vajda pa 151 kr. SI KENDO / IZ AKADEMIJE BORILNIH ŠPORTOV Pivu genendiu fitofsfroif Janez Cvetko, Mitja Petrič in Robert Markež so na Akade- miji borilnih športov v Ptuju opravili izpit za mojstre mečevanja (1. DAN - prva mojstrska stopnja) in so prva generacija kendok, ki so se izšolali na Ptuju. Naziv so položili 9. marca pred izpitno komisijo, ki ji je predsedo- val Silvester Vogrinec (kendo 4. DAN), strokovni vodja akademi- je. Kandidati so prikazali mečeva- Isko spretnost s shinaijem (bam- busovim mečem), bokenom (lese- nim mečem) in katano (samu- rajsko sabljo). Novopečeni mojstri se s kendom ukvarjajo od 1. 1994. So prekaljeni borci in člani akademijinega demo teama, ki redno demonstri- ra in popularizira kendo na raznih tekmovanjih in prireditvah. Zadnji takšen prikaz so izvedli na evropskem prvenstvu v karateju. sv Mojstri mečevanja: Mitja Petrič, Janez Cvetko in Robert Mar- kež (z leve). Foto: Langerholc KOLESARSTVO / KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Dirka v Poreiu in Italiii Konkurenca na mednarodni kolesarski dirki 2. Trofej Plava la- guna v Poreču je bila precej močnejša, kot so pričakovali Pe- nitninini kolesarji. Zmagal je kolesar krovne ekipe Perutnine- Radcnskc Rog Borut Božič. Ptujčani so se tokrat slabše uvr- stili. Po zadovoljivih uvodnih tek- mah letošnje sezone rezultati zad- njih dirk slabo vplivajo na razpo- loženje. Start je bil v deževnem dopoldnevu pri 13 stopinjah Celzi- ja. Cetišče je bilo spolzko. Na pa- dec nismo dolgo čakali. V ravnini je kakih 20 kolesarjev, sicer v strnjeni koloni, po 15 km vožnje hudo padlo. Padel je tudi Ptujčan Primož Štefanič in si poškodoval koleno. Zato je pozneje odstopil. K sreči poreške ceste pozna večina kolesarjev, sicer bi bilo še več padcev. Tako je prvi krog mi- nil v vožnji v glavnini s posa- mičnimi kratkotrajnimi pobegi. Na začetku drugega kroga se je od glavnine oddaljila manjša sku- pina. Med njimi sta bila tudi R.Rogina in M.Glavica, nekaj ptujskih kolesarjev pa je vrtelo pe- dale v začelju glavnine. Zato je bilo slišati nejevoljo trenerja R.Pintariča in njegova navodila, naj vozijo v prvi skupini, ki jo je glavnina kmalu ujela. Med posa- meznimi poskusi je bil tudi pobeg Ptujčana Jurija Zafošnika. V tretjem krogu se je delno zjas- nilo. Kolesarji so bili sicer že zelo umazani in blatni. Takrat sta ubežala glavnini tekmovalec iz Krke in Ptujčan R.Rogina. Do- segla sta dobre pol minute prednosti. A ubežnike so drugi ujeli, pozneje že cela skupina. Med drugimi so zelo pospešili tempo profesionalci iz italijanske ekipe. Tako je R.Rogina zgubil že 45 sekund prednosti. Pred zakl- jučnimi krogi smo videli še grd padec treh kolesarjev. Med njimi je bil tudi Ptujčan Beno Pontnar in ni mogel zaključiti dirke. V zaključnih malih krogih pa je šlo zares. Grupa se je raztegnila, bilo je več pobegov. Zopet smo vi- deli, kako naporen je kolesarski šport. Zmagujejo samo najvzdr- žljivejši, najbolje pripravljeni, na- jboljši. Najhitrejša Ptujčana sta bila Matej Marin, osmi, in Miran Kelner, deseti. Ali to nakazuje na njegov povratek? Minulo nedeljo so se Perutnini- ni kolesarji udeležili tudi dveh dirk v Italiji. V mestu Polcenigu, na 102 km dolgi progi, so vozili starejši mladinci. Cilj je bil na vrhu hriba. Do njega so vozili v skupini. V cilj je najhitreje pripel- jala skupina 20 kolesarjev. Med njimi sta bila tudi Perutninina kolesarja Andrej Omulec in Mat- jaž Finžgar. S tremi sekundami prednosti je zmagal Italijan. M. Finžgar je bil deveti. Mlajši mladinci so tekmovali v italijanskem mestu Staranzano. Dolžina ravninske proge je bilo 60 km. Vozili so pet krogov. V kro- gih je bil leteči cilj. Vse štiri je "pobral" Aldo Ilešič. Pred ciljem je bil sprint grupe. Zmagal je Itali- jan, Aldo Ilešič pa je osvojil peto mesto. Trener Boštjan Arnuš nam je še zaupal, da je Aldo Ilešič najperspektivnejši kolesar. Roman Zavec Aldo Ilešič je osvojil vse leteče cilje na dirki v Italiji. 26 ZA KRATEK CAS Četrtek, 30. marec 2000 - TEDNIK Info- glasbene novice! V glasbi se nemalokrat zgodi, da vam pesem, ko jo prvič slišite, ni všeč, a vam z vsakim predvajanjem postaja vedno boljša. Zato je najbolj realno, da nove pesmi nekaj krat slišite in nato oblikujete svojo sodbo. Glasbene trgovine so se v mar- cu opremile s temi novimi albu- mu: Stiff Upper Lip - AC 4 DC, Two Against Nature - STEELV DAN, Greatest Hits Vol.1 "Good Vibrations" - BEACH BOYS, En- gines of Creation - JOE STRIA- Nl, DasTVTotal Album - ŠTE- FAN RAAB, Gung Ho - PATTI SMITH, Alive IV. - KISS, Get Over it - MR.BIG, Bone Thugs - N - Harmony Resurrection - BONE THUGS N HARMONV, War & Peace Vol 2. - ICE GUBE, Sha- des of Purple - M2M, The Plati- num Album - VENGABOVS, OG - GERALD LEVERT, No Strings Attacked - N'SYNC, The Next Best Thing - SOUNDTRACK, The Beach - SOUNDTRACK, The Million Dolar Hotel - SO- UNDTRACK in The Hurricane - SOUNDTRACK. Mehiški kitarist in pevec SANTA- NA je neverjetno popularen s svojim lanskim albumom Super- natural, na katerem gostujejo tudi Eric CIapton, Dave Mat- hews, Lauryn Hill, Eagle Eye Cherry in Everlast. Letošnji osemkratni grammy nagrajenec pa še zmeraj vlada na radijskih valovih s hitoma Smooth in Ma- ria, Maria. SANTANA je v ZDA pripravil in izdal novo glasbeno pobarvanko CORAZON ESPI- NADO ki je sestavljena iz ročka, latina in povprečnega vokala pevca Mana. Ameriške country zvezde DIXIE CHICKS so Martie Seidel, Emily Ervvin in Natalie Maines. Tri lepe pevke prepevajo pravo country pesem GOODBVE EARL za veselico; najdete jo na odličnem albumu Fly. Italijanska skupina EIFFEL 65 še zmeraj vlada v diskotekah s ko- madoma Blue (Da Ba Dee) in Move your Body. Studijsko pro- dukcijski trio je z albuma Euro- pop snel tretji odličen plesni ko- mad TOO MUCH OF HEAVEN ()K)K^))^, ki je sestavljen iz hou- se in europop plesnih ritmov. Italijanski DJ in producent DA- RIO G. je zaslovel z uspešnico Sunchyme. Gospod G. je tokrat naredil manj komercialen plesni komad VOlCES (^olel^, ki ima underground glasbene prvine in se nahaja v filmu The Beach, v katerem igra glavno vlogo Leo- nardo DiCaprio. Irska ženska skupina B*WIT- CHED ima že lep spisei< uspešnic: Cest La Vie, Rollerco- aster, To you I Belong, Blame it on the VVeatherman, Jesse Hold on in I Shall be There. Kvartet prepeva novo otroško igrivo pop pesem JUMP DOWN (^Me)^, ki jo je sestavil in produciral Ray Hedges. Britanska skupina STEPS je ubrala podobno pot kot B*Wit- ched in njihovi hiti so: 5, 6, 7, 8, Last Thing on my Mind, One for Sorrow, Heartbeat, Tragedy, Better Best Forgotten, After the Love has Gone, Say you'll be There in Better the Devil you Know. Kvintet STEPS nekateri primerjajo s skupino Abba, ven- dar je skupina v novem plesnem komadu DEEPER SHADE OF BLUE {^^00^ zavila v house vode in si ritem sposodila iz ko- mada Missing skupine Every- thing but the GirI ter remikserja Todda Terryja. ETERNAL sta od lanske sezone le še duet, saj sta v skupini ostali le še sestri Easther in Vernie Bennett. Skupina je najlepši glasbeni trenutek doživela s skladbo I VVanna be the Only One. ETERNAL sta tokrat zapeli prijetno skladbo I CRY REAL TE- ARS ki se glasbeno pre- liva iz soula v pop. Irski pojoči fantje VVESTLIFE beležijo že pet uspešnic: Svvear it Again, If I Let you Go, Flying VVithout VVings, I Have a Dream in Seasons in the Sun. Kvintet ponovno piha na duše najstnic v čudoviti pop baladi FOOL AGAIN ki ima čisto preprosto življenjsko obarvano besedilo. David Breznik Barbra Streisand' 1. American Pie - MADONNA 2. Maria, Maria - SAMTANA & PRODUCT G & B 3. My Heart Goes Boom - FRENCH AFFAIR 4. Slialala Laia - VENGABOVS 5. Bye Bye Bye - N'SYNC 6. Cartoon Heroes - AQUA 7. Sex Bomb - TOM JONES & MOUSSE T. 8. Never be the Same Again - MELANIE C. & LISA LOPEZ 9. Bag it up - GERI HALLiVVELL 10. Feelin' so Good - JENNIFER LOPEZ & BIG PUNISHER & FAT JOE Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako so-| boto v večernem spaedu radia Ruj. ^Mladi dopisniki ČAROVNIK BOJAN REŠI iCRALJICO Sem čarovnik Bojan. Obleko imam modre barve, copate pa črne. V roki držim palico, ki ima na koncu pritrjenega pajka. S palico sem si že pričaral iz klo- buka majhnega zajčka. Rečem samo čiračara bum, bum in iz klobuka takoj skoči zajec. Nekega dne so roparji oropali kraljično. Jaz sem ji priskočil na pomoč. Rekel sem čiračara bum, bum in iz klobuka so priskaklja- li zajčki. Priskakljalo jih je toli- ko, da so roparje pohodili. Ro- parji so zbeželi tako hitro, koli- kor so jih nesle noge. Bojan Vidovič, 3.h, OS Kidričevo SPOZNANJE JE BOLEČE Vedno, kadar se mi ni ljubo iti v šolo ali pa me je pestila jeza, ljubosumje, dolgočasje ali še kaj drugega, sem si želela, da bi bila bolna. To pa zato, da bi priteg- nila pozornost drugih in da bi se mi vsi posvečali. Toda kmalu sem resno zbolela in od takrat si želim samo še to, da bi ozdrave- la. Začelo se je tako. Pogosto sem bila utrujena. Večkrat sem šla k zdravniku, a ta mi je vedno rekel, da imam gripo. Ker sem se bila že nave- ličala vedno istih diagnoz, ni- sem več hotela iti k zdravniku. Mamica me je prepričevala, naj grem, pa je nisem več ubogala. Ker me ni mogla več prepričati, da bi še šla k zdravniku, mi je večkrat rekla, naj ostanem vsaj doma in počivam. Toda jaz tega nisem hotela. Sla sem v šolo, dokler sem imela še dovolj moči. Kmalu pa sem poleg tega, da sem bila vedno bolj utrujena, začela piti vedno več tekočine. Na dan sem je popila tudi do osem litrov. Mamica je bila ved- no bolj prepričana, da je z mano nekaj hudo narobe. Tega mnen- ja so bili tudi drugi, ki so začeli opažati, kaj se z mano dogaja. Vsi so me prepričevali, naj grem k zdravniku, toda jaz sem se obnašala, kot da jih ne slišim. Bilo me je strah, toda tega nisem pokazala. Kmalu pa sem nehote začela poslušati njihove nasvete. Ni- sem več šla v šolo, saj sem bila z močmi že pri koncu. Več dni sem preležala doma v postelji, a k zdravniku še vedno nisem ho- tela iti, saj sem se bala resnice. Prepričana sem bila, da se mi \p dogaja zato, ker sem si večkrat želela, da bi zbolela. Toda kma- lu je bilo tako hudo, da sem mo- rala k zdravniku, pa čeprav ni- sem hotela, saj sem začela po- gosto bruhati. To pa zato, ker sem bila vedno bolj žejna in sem toliko pila, da mi je od tega pos- talo slabo. Ko sem prišla k zdravniku, je ta takoj opazil, da z mano res ni vse v redu. Ko sem mu povedala še to, kaj se z mano dogaja, je takoj zresnil obraz in me poslal na krvne preiskave. Tam so mi vzeli kri in mi dovolili, da sem lahko šla domov. Rekli so mi, naj priden naslednji dan nazaj in da bomo takrat videli, kaj je z mano naro- be. Tokrat nisem vso noč zati- snila oči. Bilo me je zelo strah, pa nisem vedela, česa se bojim. Pri srcu mi je bilo tako težko in večkrat sem potočila kakšno sol- zo. Obtoževala sem sama sebe, da sem sama kriva za to, kar se mi dogaja. Drugi dan, ko sva z mamico prišli do zdravnika, je ta imel tako resen obraz, da sem takoj vedela, da je z mano nekaj hudo narobe. In res je bilo. Povedal mi je, da imam sladkorno bole- zen. Mamica je začela jokati in me objemati, jaz pa sem obstala brez besed. Spomnim se še le tega, da so me potem takoj z rešilnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer sem hitro zaspala. Ko sem se naslednje jutro zbudila, od začetka nisem vedela, kje sem, nato pa sem se začela vsega spo- minjati in po licih so mi začele teči solze. Spraševala sem se, za- kaj ravno jaz. Zakaj sem morala prav jaz zboleti, a nisem našla odgovora. V sebi sem imela le občutek krivde. Takrat pa je v sobo stopila mamica. Jaz nisem hotela, da bi me videla takšno, a nisem mogla zadržati solz. Začela me je tolažiti in mi govo- riti, da bo že bolje, a me ni umi- rila. V sobo je stopila še sestra. Rekla je, da bom kmalu spozna- la, da ni tako hudo, a njene bese- de so se mi zdele prazne. Nekaj dni sem samo ležala v sobi in se spraševala, zakaj sem morala zboleti ravno jaz. Nato pa so me sestre prisilile, da sem šla iz sobe k drugim otrokom. Od začetka sem se obotavljala, nato ! pa sem se vklopila v družbo. Spoznala sem otroke, ki imajo že dolgo to bolezen, in sčasoma začela spoznavati, da res ni tako hudo. Posvetovati sem se začela tudi z zdravniki, ki so mi vse lepo razložili in me pripravili do tega, da sem se spet nasmejala. Tudi mamica je začela opažati, da mi gre na bolje. Ko sem spoz- nala, da bom lahko živela enako kot vsi drugi, samo držati se bom morala določenih navodil, sem lahko šla domov in spet normalno zaživela. Zdaj poskušam, če se mi pripe- ti kaj nezaželenega ali hudega, na stvar gledati s svetle strani. Mislim, da bi moral vsak člo- vek, preden pomisli na najhujše, pomisliti na to, kaj je lahko v tistem, kar se mu je pač pripeti- lo, dobrega. Zdaj vem, da bi bila tudi jaz morala tako ravnati. Mojca Čuk, 8. a, OS Majšperk SUPER DNEVI v nedeljo, 13. februarja, smo se zbrali pred šolo. Bili smo pol- ni pričakovanj, saj smo se od- pravili novim dogodivščinam naproti. Po kratki vožnji smo prispeli na Ribniško kočo. Tam smo se spočili, najedli in šli preizkušat smučarsko znanje. Razdelili smo se v skupine. Zvečer smo šli na pohod z baklami. Naš cilj je bil Črni vrh. Naslednji dan smo vstali zelo zgodaj. Prebujal nas je kravji zvonec. Pospravili smo sobe, se najedli in odšli na smučišče. Kmalu smo prav vsi osvojili osnovne smučarske prvine in smučali kot mali Koširji. V večernih urah smo se zabavali: pisali smo skrivnemu prijatelju, spoznavali pregovore in pisali pisma, poslušali preda- vanje policaja, ki nas je seznanil z varnostjo na smučišču, ter gozdarja, ki nas je popeljal v svet pohorskih gozdov, pomerili smo se tudi v znanju (kviz), pos- lušali pohorske pravljice, risali, se natančneje spoznali med se- boj, vozili z motornimi sanmi, izdelovali iglu. Po učnih urah smo odšli k večerji. Po dobri večerji se je prilegala zabava v disku, kjer smo izbrali tudi miss in mistra Ribniške koče. Po za- bavi smo utrujeni legli v postel- je. Prehitro je prišel petek in vsi smo s težkim srcem in lepimi spomini, obogateni z novim znanjem in prijatelji, odšli do- mov. Ajda, Kaja, Aleksandra, Ma- teja iz S.r., OŠ Destmik ZA DEŽJEM POSIJE SONCE Nekega večera so k nama z Ni- kom prišli prijatelji. Nekaj časa smo delali na računalnik in pri- jetno kramljali. Bilo je super, dokler se nismo vsi skupaj odločili, da bi šli ven. Ideja se mi je zdela imenitna, toda vede- la sem, da moram prej dobiti dovoljenje. Z Nikom sva stopila pred mamo in vprašala, ali sme- va iti. Mama je dovolila le Niku in ne meni. Bila sem žalostna, kar najraje bi takrat zajokala, vendar me je pred prijatelji bilo sram. Ko so odšli in sem jaz ostala sama, sem pričela takoj jokati. Vzela sem dnevnik in vanj napi- sala, da mami nič ne pomenim. Ko sem v dnevnik vse zabe- ležila, je bilo že pozno. Bila sem utrujena, zato sem legla v pos- teljo. Pritekle so mi še solze, vendar so hitro izginile, saj sem od velike utrujenosti zaspala. Zjutraj sem se zbudila. Mami sem oprostila. Zvečer spet pri- dejo prijatelji in čakalo me je presenečenje. Spet so se odločili, da gredo ven. Ni bilo tako pozno kot takrat, ko nisem smela iti. Bilo me je strah stopiti pred mamo in jo spet vprašati, ali smem iti. Ker pa sem vedela, da bom enkrat morala vprašati, sem se opogumila in vprašala. Mama me je presenetila, saj je rekla, da lahko grem. Bila sem zelo vesela. Šele sedaj sem spoz- nala, da je takrat imela prav, kajti takrat sem bila premlada, da bi pozno zvečer šla ven. Mateja Fajfar, 5. a, OS Miklavž pri Ormožu LUJZEK Dober den vsaki den! Pa smo jo včakali. Misliti na pomlod, ko je vse zeleno, ko zjačne vse cvete- li, brsteti, dehteti. Ko začnejo ženskam jenkice gor lezti, ko se nam začnejo rakovi in hlačnice krajšati in si začneja ftičeki gnezda spletati. MoJa Mica pra- vi, da na spomlad tudi dedi mo- rija in Jaz sen pri tem seveda izjema, saj sen pre, kak iina pra- vi, celo leta malo mohnjeni. Ce una tak pravi, te Je ze resnica, saj ženski moreš itak dati prav, saj baj pametnega bitja svet itak ne premore. Naš sasid Juža pra- vi: "Baba Je vrag, pa brez vraga biti nemreš!" Seveda nekaj podobnega o moškem sveti razmišljajo tudi ženske. Od žensk pa gremo še malo k politikam paglednimo. Ata Kučan in stric Janša še se fart naprej postrani gledata in si eden drugemi očitata nekšne ve- leizdaje. Posebno Janša se Je na- petelina, saj se bližajo volitve in bi seveda rad kakšni vejkši stolček zagraba; saj vete, da cila na stalec predsednika države. Na Ja, bomo vidli, kak in kaj ba s toga grotala. Podobnikovega avta še tudi nesmo najšli in ga najbrž nikal nede več na naših cestah. Na obiski smo meli predsedni- ka paglavara sosedne Hrvaške Stipeta Mesiča, ki se meni oseb- no dosti boj dopadne kak Jegov predhodnik, če glih naj bo o mrtvih vse dobra. Tudi tisti vo- hunski kombi se vrača nazaj v Slovenijo v zamenjavo za Trdi- nov vrh ali pa Sveta Gera, kak pravijo brati Hrvati. O Padabnikovem avti bi še ta paveda. Iskati tati avta Je skoro glih tak, kak če bi tnoja Mica šla iskat svojo nedužnost, kija Je se- veda, kak se ta šika, zgibila že v mladih letih. Tak, pa smo drgač na kunci tatega pisaja. Vse vas lepa pod- avljam in želim vse dobro, srečna, zdrava, sita in penezna- to. Vas podavlja vaš Lujzek TEDNIK - Četrtek, 30. marec 2000 ŠPORT IH POSLOVNA SPOPOCILA 29 NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 18. kroga: Črenšovci - Jadran šepič 1:3, Avtoplus Korte - Šentjur 0:5, Drava Živi- la Triglav 0:2, Montavar Rogoza - Elan 0:1, Ivančna Gorica - Železničar 0:1, Zagorje - Aluminij 1:2, Esotech Šmartno - Nafta 0:0, Tabor - Koper 0:1 1. KOPER 18 13 4 1 51;10 43 2. TABOR 18 14 1 3 39:8 43 3. ESOTECH ŠMARTNO 18 11 3 4 36:25 36 4. ELAN 18 11 2 5 32:21 35 5. ŽELEZNIČAR 18 10 3 5 26:14 33 6. ALUMINIJ 18 9 2 7 31:22 29 7. ZAGORJE 18 8 4 6 29:21 28 8. ŽIVILA TRIGLAV 18 8 O 10 25:27 24 9. JADRAN ŠEPIČ 18 6 6 6 21:23 24 10. ŠENTJUR 18 6 5 7 18:27 23 11. IVANČNA GORICA 18 6 2 10 27:31 20 12. MONTAVAR ROGOZA 18 5 4 9 14:26 19 13. NAFTA 18 4 5 9 16:33 17 14. DRAVA 18 3 6 9 16:24 15 15. ČRENŠOVCI 18 2 4 12 13:48 10 16. AVTOPLUS KORTE 18 1 3 14 8:42 6 Razpored tekem 19. kroga: Tabor - Črenšovci, Koper - Esotech Šmartno, Nafta - Zagorje, Alumi- nij - Ivančna Gorica, Železničar - Montavar Rogo- za, Elan - Drava,^ Živila Triglav - Avtoplus Korte, Šentjur - Jadran Sepič. DRAVA MONTAVAR ■ ŽIVILA TRIGLAV 0:2 /0:2/ STRELCA: 0:1 Nišandžič /4/, 0:2 Berra /6/ DRAVA MONTAVAR: Golob, D. Krajnc, Pekez /Toplak/, M. Emeršič, Klinger, B. Emeršič, Smodič /Šišič/, Fridauer, Korez, Nakov /U. Krajnc/. Domače igrišče naj bi bilo med drugim prednost za ptujske nogometaše, pa žal ni tako, saj so do sedaj na njem dosegli samo eno zmago. Nogo- metaši Živil Triglava so brez večjih težav osvojili nove tri točke, nogometaše Drave pa s tem pahnili v nezavidljiv položaj na prvenstveni razpredelnici, saj so v območju izpada iz druge lige. Gostje so praktično vse rešili v prvih šestih minutah, ko so dosegli dva zadetka. Nogometaši Drave Monta- varja nikakor niso našli poti, da bi resneje ogrozili gostujočega vratarja, vse preveč je bilo napak, strelov na vrata pa zelo malo in je bil bolj pobira- lec žog v svojem kazenskem prostoru. Od ekipe, ki se bori za obstanek v ligi, smo pričakovali več. ZAGORJE ■ ALUMINIJ 1:2 /0:1/ STRELCI: 0:1 Pucko /39/, 0:2 Hojnik /60/, 1:2 Krajnc /78/ ALUMINIJ: Šeremet, Z. Bezjak, Golob, Pra- potnik, Kancler, Vršič, Perkovič, Ceh, Emeršič, Pucko, Hojnik. Po dveh zaporednih porazih je nogometašem Aluminija v Zagorju le uspelo prvič zmagati v spomladanskem delu prvenstva. Tokrat so na "vročem" terenu v Zagorju bili boljši in bi lahko sla- vili s še višjim rezultatom. Z zmago so se gostje revanširali za poraz v prvem delu prvenstva. Dva lepa zadetka - najprej Pucka, nato pa kapetana Hojnika - sta bila dovolj za veselje v rdeče-belem taboru ter pomik za mesto navzgor na prvenstveni razpredelnici. V nedeljo, 2. aprila, bo Aluminij v Kidričevem gostil ekipo Ivančne Gorice. 3. SLOVENSKA LICA - SEVER Rezultati tekem 15. kroga: Usnjar - Hajdina 3:0, Gerečja vas - Dravinja 0:2, Kovinar Mas-com - Fužinar 2:1, Starše - Paloma 0:1, Tim Laško - Mons CIaudius 2:1, Bistrica - Pobrežje 0:1, Zreče - Krško 1:1. 1. PALOMA 15 11 2 2 34:19 35 2. DRAVINJA 15 10 4 1 30:10 34 3. ZREČE 15 9 4 2 31:16 31 4. FUŽINAR 15 8 2 5 27:27 26 5. GEREČJA VAS 15 8 1 6 21:20 25 6. TIM LAŠKO 15 7 3 5 39:30 24 7. USNJAR 15 4 7 4 23:19 19 8. HAJDINA 15 5 4 6 17:26 19 9. KOVINAR MAS-COM 15 5 3 7 16:16 18 10. KRŠKO 15 3 6 6 24:22 15 11. STARŠE 15 4 3 8 23:23 15 12. MONS CLAUDIUS 15 3 4 8 18:27 13 13. BISTRICA 15 3 3 9 15:31 12 14. POBREŽJE 15 1 2 12 17:49 5 Razpored tekem 16. kroga: Hajdina - Zreče, Krško - Bistrica, Pobrežje - Tim Laško, Mons CIau- dius - Starše, Paloma - Kovinar Mas-com, Fužinar - Gerečja vas, Dravinja - Usnjar. GEREČJA VJa - DRAVINJA 0:2 /0:0/ STRELEC: 0:1 Koljič /60/, 0:2 Koljič /90/ GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Slaček, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Kmetec, Gorše / Sardinšek/, Krajnc /Turk/, Vidovič /Per- ko/, Kaučevič. Nogometaši Gerečje vasi so tokrat morali priz- nati premoč drugouvrščene Dravinje iz Sloven- skih Konjic. Gostje so ves čas srečanja imeli rahlo terensko pobudo, vendar pravih priložnosti niso imeli, še posebej ne v pn/em polčasu. Tudi domači so nekajkrat resno zapretili, vendar v zakl- jučkih akcij niso imeli sreče. Gostje so povedli v 60. minuti po napaki domače obrambe ter svojo zmago potrdili v zadnji minuti z izredno lepim za- detkom. USNJAR - HAJDINA 3:0/3:0/ STRELCI: 1:0 Rusmir/17/, 2:0Čanič/31. iz 11 m/, 3:0 Fenko /40/ HAJDINA: Brodnjak, Kornik, Bauman, Pihler, VrabI, Princi /Prelčec/, Rozman /Zell^o/, Hotko, Krajnc, Lončarič /Gaiser/, Gojkošek. Od gostovanja v Šoštanju so si nogometaši Haj- dine obetali, da bodo prišli do kakšne točke, ven- dar je bilo že po prvem polčasu jasno, da bodo točke ostale doma. Slabo igro gostov so domačini izkoristili ter dosegli tri zadetke. To pa je bila že nelovljiva prednost za Hajdinčane, ki so za nameček ostali še brez izključenega Gojkoška. V soboto bodo nogometaši Hajdine gostili tret- jeuvrščene Zreče. I. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 13. kroga: Pragersko - Sloven- ja vas 2:2, Polskava - Markovci 1:2, Stojnci - Dor- nava 2:0, Središče - Boč 2:1, Gorišnica - Videm 1:3, Eltehšop Rogozn. - Ormož 2:2. 1. STOJNCI 13 12 O 1 62:15 36 2. BOČ 13 6 5 2 24:15 23 3. SREDIŠČE 1 13 7 2 4. 32:22 22 4. DORNAVA 13 6 3 4 30:22 21 5. ORMOŽ 13 5 5 3 35:20 20 6. ELTEHŠOP ROGOZN. 13 4 6 3 34:34 18 7. VIDEM 13 5 3 5 21:23 18 8. MARKOVCI 13 5 2 6 25:37 17 9. PRAGERSKO 13 4 4 5 30:32 16 10. GORIŠNICA 13 3 3 7 24:29 12 11. SLOVENJA VAS -1 13 2 3 8 14:26 8 12. POLSKAVA 13 1 O 12 9:65 3 Razpored tekem 14. kroga: sobota ob 16. uri: Boč - Stojnci, Slovenja vas - Eltehšop Rogoznica; nedelja ob 16. uri: Ormož - Gorišnica, Dornava - Polskava, Markovci - Pragersko, Videm - Sre- dišče. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 12. kroga: Pago Leskovec prost, Podvinci - Tržeč 1:1, Bukovci - Apače 1:0, Hajdoše - Lovrenc 2:2, Grajena - Zavrč 2:1, Skor- ba - Podlehnik 0:0. 1. SKORBA 11 8 3 O 43:12 27 2. TRŽEČ 11 7 3 1 22:10 24 3. GRAJENA 11 5 3 3 27:26 18 4. LOVRENC 11 5 2 4 18:21 17 5. HAJDOŠE 11 4 4 3 26:18 16 6. BUKOVCI 11 4 4 3 20:22 16 7. APAČE 11 4 2 5 21:28 14 8. PODLEHNIK 11 3 3 5 17:22 12 9. ZAVRČ 11 3 2 6 16:24 11 10. PODVINCI -1 11 2 2 7 15:24 7 11. PAGO LESKOVEC 10 O 2 8 16:34 2 Razpored tekem 13. kroga: sobota ob 16. uri: Zavrč - Hajdoše, Apače - Podvinci; nedelja ob 10.30 uri: Lovrenc - Bukovci; ob 16.00 uri: Podleh- nik - Grajena, Tržeč - Pago Leskovec; prosta Skorba. Šporine novite KUNGEUm Prikaz borilnih vešiin V soboto ob 20. uri bo v športni dvorani Center večer prikaza bo- rilnih veščin, ki ga prireja Kung- fu klub Ptuj. Na programu bo de- vet dvobojev, na koncu pa dvoboj večera med Slovencem Vlatkom Nikolovim in Hrvatom Mlade- nom Krajnčecom. ek KEGUANJE m Nova zmaga Drave Kegljači ptujske Drave so v za- ostalem srečanju osmega kroga v 1. ligi OKZ Maribor gostovali v Radencih ter uspeli visoko prema- gati domačo ekipo Radenske Cari- nik s 7:1 /5062:4971/; z novima dvema točkama so trenutno na drugem mestu. Posamezni rezul- tati kegljačev Drave: Arnuš 863, Ivančič 897, Haladea 810, Vranješ 831, Čuš 858, Ilič 803 podrtih kegljev. ek JUDO • Gorišniianom devet medalj Na tradicionalnem pokalu boril- nih veščin v Lendavi je v soboto, 25. marca, nastopila tudi ekipa tekmovalcev iz J K Gorišnica. V konktirenci klubov iz Slovenije in Hrvaške je 12-članska ekipa osvo- jila devet medalj, od tega pet zla- tih, kar je bilo dovolj, da so gladko osvojili prvo mesto in prejeli ekip- ni pokal. Vse svoje nasprotnike so premagali in osvojili zlate medal- je: Simon Kojc, Branko Kralj, Zlatko Zoreč, Darjan Štagar in Jan Belšak, srebrno medaljo je osvojil Simon Petek, bronasti pa so bili: Katja Sinček, Leon Jauševec in Darjan Podgoršek. Osvojeni ekipni pokal za prvo mesto je že četrti, ki so ga tekmo- valci iz Gorišnice osvojili letos. Miran Petek /1100 • Juršiniani dobri v Avstriji Mladi judoisti JK Juršinci so nastopili na mednarodnem j udu turnirju za kadete v Avstriji ter se dobro odrezali v konkvurenci 350 tekmovalcev. V kategoriji do 55 kilogramov je tretje mesto zasedel Denis Hrga, do 60 kiligramov je bil sedmi Aleš Horvat, do 73 kilo- gramov David Slodnjak peti, nad 90 kilogramov pa Damjan Fras prvi. ek KAlUiTE • Odliini Markoviiani in Ptujiani v četnek, 23. marca je bil v OŠ Slava Klavora v Mariboru močan medklubski turnir v katah in športnih bojih za deklice in dečke. Nastopilo je 90 tekmoval- cev, od tega 16 iz Karate do kluba Markovci in Ptuj. Markovski klub si je priboril 5 medalj, ptujski 2. Tekmovanje je potekalo v zaščit- nih čeladah, čeprav jo karate ne- kontakten šport. Otrokom pa je takšna oprema zelo všeč in seveda vama. Rezultati Markovcev: k Špela Horvat in Elvedin Dmda- laj, 2. Nuša Pukšič in Nejc Forst- narič, 3. Michel Krajnc. Rezulta- ti Ptuja: 1. Aljaž Valič, 3. David Holer. Andrej Cafuta šAHm v vodstvu Janko Bohak šahovski klub Ptuj je izvedel že tretji letošnji hitropotezni ttu-nir. Na njem je premočno zmagal Gre- gor Podkrižnik, ki je imel stood- stotni iztržek. V skupnem seštev- ku po treh turnirjih s šestimi točkami v vodstvu priznani šahovski sodnik Janko Bohak. Vrstni red po treh turnirjih: Jan- ko Bohak 46, Gregor Podkrižnik 40, Jože Čič 28, Viktor Napast, Robi Mihalič 19, Boris Žlender 18 točk itd. ek VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, Lešje 34 2322 Majšperk TEL. (062) 795-60-60 OBVESTILO Vse lastnike psov v občini MAJŠPERK in občini ŽETALE obveščamo, da bo cepljenje proti STEKLINI potekalo po naslednjem razporedu: V PONEDEUEK, 3.4. 2000 ob 8.00 uri DOBRINA pri Poiajžarju - mlekarna ob 9.15 uri Kolar-Butolen (STOPNICA) ob 10.15 uri Dobrina Kolar - mlekarna ob 11.15 uri KOČICE pri Žetezniku ob 12.30 uri ŽETALE - KZ Ptuj ob 13.50 uri ČERMOŽIŠE pri Bedeniku ob 14.15 uri ČERMOŽIŠE pri Kodriču - mlekarna ob 15.00 uri KOČiCE-POTNI VRH pri PIJ\JNŠKU ob 15.30 uri KOČiCE-SiTEŽ pri Korezu, Kočice I V TOREK, 4.4.2000 ob 8.00 uri NADOLE pri Potočniku ob 9.15 uri PLANJSKO trgovina ob 10.30 uri STOGOVCI pri KOREZU mlekarna ob 11. uri SLAPE osemenjevalna postaja-križišče ob 12.00 uri DOKLECE pri Kolarju ob 13.00 uri JANŠKI VRH pri cerkvi ob 14.00 uri . KOČICE-PŠETNA GRABA (konec asfalta) V SREDO, 5.4.2000 ob 8.00 uri PTUJSKA GORA pri Topoiovcu ob 9.45 uri PODLOŽE križišče za Sestrže ob 10.45 uri MAJŠPERK K.Z. ob 11.45 uri LEŠJE pri Korošcu-osemenjevalna postaja ob 12.45 uri BREG pri Romanu PIŠEK ob 13.15 uri SP. SVEČA pri Fakinu-zbirainica mleka ob 14.15 uri ZG. SVEČA-Razbunk ob 15, uri BOLEČKA VAS zbiralnica mleka V ČETRTEK, 6.4. 2000 ob 8. uri GRDtNA pri Žunkoviču ob 9.15 ud GRDINA-Kosovo sedlo (križišče-konec asfalta) ob 9.45 uri STOPERCE pri vaškem domu ob 10.45 uri STOPERCE SV. ANA KOREZ ob 11.30 uri KUPČINJ! VRH pri Plavčaku ob 12.00 uri BOLFENK-JELOVICE pri Lončariču ob 13.30 uri MEDVEDCE pri gasilskem domu ob 14.30 uri SESTRŽE pri vaškem domu Za pse, starejše od štirih mesecev, je cepljenje obvezno. Lastnik plača za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške de- helmintizacije 5,000,00 SIT. Cepljenje se lahko opravi tudi na sedežu Veterinarske ambulante Majšperk, v Lešju 34, vsak dan razen nedelje od 8.00 do 9.30 ure ati se za cepljenje dogovorite po tele- fonu 795-00-60. □ PLANINSKI KOTIČEK Turni smuk s Kotliiev v soboto, 1. aprila, ga organizira mladinski odsek PD Ptuj. Odhod ob 4.00 s parkirišča pod gradom. Ni šala! Cesta je prevozna do Doma planincev v Logar- ski dolini. Mimo Rinke na Okrešelj, koča je med vi- kendi odprta. Po počitku naprej proti Kamniškemu sedlu in po snežiščih na Kotliče, sedlo med Brano in Turško goro. Smuk bo potekal čez Pasje sedlo in po snežiščih pod severno steno Planjave. Cena je 1500 SIT za dijake in študente in 2000 SIT za odrasle; vozniki dobite potne stroške vrnjene. Prijave do pet- ka, 31. mar., ko bo ob 19*^ v društveni pisarni sesta- nek z udeleženci /pregledali in sposodili si bomo opremo/. Pričakujemo ugodne snežne razmere in lepo vreme. Informacije na tel. 775-059 oz. 041/ 863- 544, Primož. P.T. ^ML1 NOGOMET 2.5LIVIN - VZHOD Rezultati 21. kroga: Slovenske gorice - Oplotnica ITr 11:6, Marco Polo - Vitomarci Petlja 2:3, Mak Cola - Križevci 7 :5, Valšped - Mizarstvo Širovnik 3:8, Dobovec - Pušenci 17:3; prosta DSV Draža vas. 1. MIZARSTVO ŠIROVNIK 19 15 2 2 131:52 47 2. MAK COLA 19 12 1 6 140:10037 3. KRIŽEVCI 19 11 2 6 81:69 35 4. DOBOVEC 19 10 4 5 109:82 34 5. SLOVENSKE GORICE 19 10 1 8 114:10431 6. DSV DRAŽA VAS 19 10 1 8 101:95 31 7. MARCO POLO 20 8 2 10 88:108 26 8. VITOMARCI PETLJA 19 6 1 12 85:113 19 9. PUŠENCI 19 5 3 11 72:128 18 10. VALŠPED 19 4 3 12 75:105 15 11. OPLOTNICA in 19 3 2 14 89:123 11 ek LANCOVA VAS PRI PTUJU / DOLOČITEV NOVIH OBČINSKIH MEJA Obilna Videm bo dala soglasie Potem ko je želja 28 prebivalcev Lancove vasi pri Ptuju v vi-| demskem občinskem svetu sprva naletela na dvome o upra-! vičenosti odcepitve, se zadnje dni stališča odcepitve željnih občanov in občine Videm /bli/ujejo. \ Župan Franc Kirbiš je sestavil posebno komisijo, ki je preverila ozadje teženj dela občanov, ki bi se radi pridružili občini Hajdina. Komisija in župan razumejo na- ravno in življenjsko povezanost dela Lancove vasi s sosednjimi Draženci, v soboto pa pričakujejo tudi pozitiven odgovor geodetov, ki proučujejo, kje bi potekala bodoča medobčinska meja. V so- boto ob 9. uri bo torej v tamkajšnji gostilni Rajh padla dokončna odločitev. Pri tem Videmčani poudarjajo, da bodo v soboto predlagali zamenjavo dela svojega ozemlja, kjer leži omenjeni del Lancove vasi, za del zemljišča, kjer je druga polovica farme prašičev. Farma je namreč danes razdeljena med občini Hajdina in Videm. Za tak predlog imajo več razlogov: farma naj bo tam, ka- mor vetrovi najpogosteje nosijo njene vonjave, po drugi strani pa želi tako občina Videm farmo za nekaj časa materialno razbreme- niti. Občina Hajdina je namreč tik pred sprejemom odloka o na- domestilu za uporabo stavbnega zaemljišča, v občini Videm pa svetniki tega odloka po več posku- sih niso sprejeli in se je njegov sprejem odmaknil za nedoločen čas. Zagotovo je za umestitev v občino Videm tako zainteresirana tudi farma sama. Pobuda Videmčanov za sobot- no srečanje in sprejem odločitev je še en dokaz, da se da z dobro voljo in konstruktivnimi dogovori mar- sikaj doseči in prej nerešljivi problemi čez noč postanejo nepo- membni. JB PTUJ • Skupšiina ribiiev Na pragu nove ribiške sezone se bo po že opravlje- nih delnih zborih ribičev v petek, 31. marca, ob 18. uri v ribiškem domu v Rogoznici sestala skupščina Ribiške družine Ptuj, ki jo vodi Stane Žitnik. Po iz- volitvi organov bodo pod drobnogled postavili reali- zacijo finančnega načrta in poročilo o delu RD Ptuj za minulo leto 1999, po poročilu nadzornega odbora se bodo dogovorili še o finančnem in delovnem načrtu družine za leto 2000. Sprejeli naj bi tudi letni ribiškogojitveni načrt za tekoče leto, pred pobudami in predlogi ribičev z delnih zborov pa naj bi opravili še volitve članov upravnega odbora. *■ -OM ZAGOJIČlO V petek obiniibor CZConsniia Predsedstvo Gasilske zveze Gorišnica je za jutri, 31. marca, ob 19. uri v gasilskem domu Zagojiči skli- calo redni občni zbor zveze. Prosotni bodo prisluh- nili poročilu predsednika, poveljnika, nadzornega odbora, obravnavali zaključni račun za lansko leto ter predstavili program dela in letošnje aktivnosti. TM POLENSAKO Ustanovitev konjeniškega društva v soboto, 1. aprila, bo na Polenšaku pri Staretovih prvo srečanje konjenikov in članov konjeniškega društva. Konjeniki se bodo odpravili tudi na pohod. Vsi, ki bi želeli sodelovati, naj se zberejo ob 9. uri, us- tanovitveni zbor pa bo ob 15. uri. MS PTUJ • Namesto iestitk Rdeiemu križu in Karitas Mestni odbor stranke SDS iz Ptuja je ob mate- rinskem dnevu sklenil, da namesto čestitk materam in ženam namenijo prispevke v humanitarne name- ne. Tako naj bi mestnemu odboru Rdečega križa Slo- venije in župnijski Karitas sv. Ožbalta nakazali po 25.000 tolarjev. -OM ORMOŽ / SEMINAR KOMUNIKACIJE Hadalievame lanskih proiektov Ormoška ljudska univerza bo to soboto pričela drugi niz pre-; davanj, ki so namenjena dodatnemu izobraževanju ormoških | svetnikov. Tudi tokrat jim je uspelo pridobiti sredstva iz tuji-1 ne, ki podpira programe za razvoj demokracije v vzhodno-^ evropskih državah. j Predavanja v minulem letu so bila slabo obiskana, zato so izva- jalci programa opravili obširno analizo stanja, potreb in pričako- vanj potencialnih udeležencev. Upoštevali bodo že v lanskem letu izraženo mnenje, da so premalo upoštevani predlogi posameznih političnih strank, ki so tokrat že pripravile predloge zaželenih pre- davateljev. Ormoški krščanski de- mokrati so kot predavatelja pred- lagali nadškofa Franca Rodeta, ki bo v duhu krščanskega nauka go- voril o toleranci, strpnosti, spreje- manju drugačnosti in navsezadnje odpuščanju. Gre za izbrane teme, ki jih kot osnovni pogoj dobre ko- munikacije priznava tudi pri nas in v svetu priznan komunikolog dr. Pavao Brajša. Ker je osnova vsake dobre ko- munikacije sprejemanje sogovor- nika takšnega, kot je, bodo posa- meznim predavanjem sledile de- lavnice, v katerih bodo udeleženci preko analize konkretnih prime- rov, socialnih iger in aktivne ude- ležbe v konkretnih situacijah spoznali sebe in svoje sogovorni- ke. Da bi se čimbolj približali realnim situacijam, bodo pri delu uporabili videoposnetke nekate- rih sej občinskega sveta. Kot pre- davatelji bodo sodelovali tudi ne- kateri člani ormoškega sveta. An- ton Luskovič bo predaval na temo "Pobija - strah pred neznanim". Prec^^^-anje o racionalni izrabi časa )e Alojz Sok naslovil "Kratko in jedrnato". Seveda pa se je kot predavatelj ponudil tudi ormoški župan Vili Trofenik, ki bo preda- val o dveh temah. Predavanju "Poslušanje sogovornika - pot do boljšega dialoga" bo v drugem delu sledila tema "O spodbujanju ustvarjalnosti, samoiniciaiive in odgovornosti". Majda Fridl Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes to v vzhodni Sloveniji del- no jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. V zahodni in po- nekod v osrednji Sloveniji bo občasno še ralilo deževalo. Pikal bo jugozahodni veter. Najnižje jutran- je temperature bodo od O do 5, ob morju 7, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj. OLeti V petek in soboto bo največ sončnega vremena v vzhodni Slove- niji, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa bo predvsem v petek občasno še rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, a bo v soboto os- label. IJVPORJE • Sklad RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Slovenska Bistrica in ZKD Slovenska Bist- rica vabita na 27. revijo otroških pevskih zborov občin Slovenska Bistrica in Oplotni- ca, ki do danes, v četrtek, 30. marca, ob 16. uri v OŠ Laporje. Sodeluje 14 zborov. PTUJ • Danes, v četrtek, 30. marca, so vabljeni ob sedem- najsti uri v pravljično sobo mla- dinskega oddelka knjižnice Iva- na Potrča, Mali grad, Prešerno- va 33, otroci od četrtega leta dalje. Pravljično uro bo vodila inštruktorica joge Sonja Trplan. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. ORMOŽ • Danes, v četrtek, 30. marca, bo ob 17. uri pričela v ormoškem domu kulture predstavitev 1. zvezka Malih skladbic za Orffove inštrumen- te avtorice Tanje Korpar. SLOVENSKA BISTRICA • Glasbena in baletna šola vabi na koncert učiteljev njihove šole z naslovom Malo drugače, ki bo drevi, 30. marca, ob 19. uri v dvorani glasbene šole. PTUJ • V dvorani glasbene šole Karola Pahorja bo nocoj ob 19.30 koncert priznanega slovenskega kitarista Žarko Ignjatoviča. Izvajal bo dela so- dobnih slovenskih skladateljev. ORMOŽ • V petek, 31. marca, bo v domu kulture festival otroškega gledališča. Predsta- ve osnovnih šol Ormož, Voličina in Ivanjkovci se bodo zvrstile ob 9., 10. in 11. uri. PTUJ • Na Viktorinovem večeru se bodo v petek, 31. marca, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana prvič v Sloveniji predstavili Josip Zanki, akademski slikar, Ruder Glavurtič, komponist, in Damir Gregurič, pianist, ki so izdali pri založniški hiši Sion v Zagrebu glasbeno-grafično mapo Sala- mander. SLOVENSKA BISTRICA • Za- radi izrednega zaniman[a za komedijo Kurbe Fedža Seho- viča v izvedbi odrasle gleda- liške skupine DPD Svobode Slovenska Bistrica bo ponovi- tev jutri, v petek, 31. marca, ob 19. uri v domu Svobode. . DRAŽENCI • V soboto, 1. ap- rila, bo ob 19. uri v kulturni dvo- rani v Dražencih veseloigra Strogo zaupno v izvedbi gleda- liške skupine KUD Vitomarci. JURŠINCI • Prosvetno društvo dr. Antona Slodnjaka bo v soboto, 1. aprila, ob 19. uri v prosvetni dvorani pripravilo že 7. srečanje ljudskih pevec In godcev sosedov. Nastopili bodo ljudski pevci in pevke, muzikantje iz sosednjih krajev, domača dramska skupina, mešani pevski zbor in folklorna skupina »Zahvala jeseni«. STUDENICE • Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Slovenska Bistrica ter ZKD Slovenska Bistrica vabita na 20. revijo odraslih folklornih in tambu- raških skupin občin Slovenska Bistrica ter Oplotnica, ki bo v soboto, 1. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu Studenice. HAJDINA, MAJŠPERK, VI- DEM, GRAJENA, SKORBA • Ta konec tedna bo na Rujskem območno srečanje gledaliških skupin. Jutri ob 19. uri bo v dvorani Hajdina predstava Gugalnik, v soboto, 1. aprila, ob 17. uri v dvorani TVI Majšperk predstava Ren- dez-vous, ob 19. uri pa v dvora- rii v Vidmu domača predstava Čarobnice. V nedeljo ob 16. uri bodo v dvorani na Grajeni igrali Vitomarčani v predstavi Strogo zaupno, ob 18.30 pa v dvorani v Skorbi domačini v komediji Klobčič. PTUJ • V četrtek, 6. aprila, bo v dvorani Narodnega doma 41. območna revija mladinskih pe- vskih zborov. Prvi del revije bo ob 16.30, drugi pa ob 18. uri. Nastopili bodo zbori iz OŠ Mla- dika, Ljudski vrt, Destmik, Mar- kovci, Videm, Majšperk, Go- rišnica, Juršinci in Cirkulane. PTUJ • V gostilni Lužnik na Ormoški cesti razstavlja ljubi- teljski slikar Drago Božičko iz Maribora. Njegova dela so na ogled tudi na stopnišču Merca- torjeve blagovnice. PTUJ, TRATE • Rujska slikar- ka Rozina Šebetič v teh dneh razstavlja na Tratah na turistični kmetiji Marinič in v Krekovi ban- ki v Ruju. SLOV. BISTRICA • V galeriji Slomškovega doma so na og- led akvareli bistriške ljubiteljske slikarke Jožice Tomazini. SLOV. BISTRICA • V galeriji Grad si lahko do 5. maja ogle- date razstavo likovnih del čla- nov KUD Konjiški likovniki. KINO PTUJ • Klub ptujskih študentov ponovno vabi vse ljubitelje filmske umetnosti na projekcijo filma Praznovanje (1998) Dogma 1 1. aprila ob 22.00. Ogledali si bomo film danskega režiserja Thomasa Vinterberga, večkratnega no- miniranca ter dobitnika števil- nih nagrad na odmevnih films- kih festivalih (glavna nagrada žirije v Cannesu). ZAPELJAL V DESNO V PEŠCA Po lokalni cesti skozi naselje Drenovec, občina Zavrč, je v so- boto, 25. marca, vozil osebni avtomobil B.K. iz Zavrča. Pri srečanju z drugim avtomobilom je zapeljal na desno in zadel 64-let- nega F.K. iz Goričaka. Tega je vrglo na pokrov in v vetrobransko šipo, od tam pa je padel z avta v jarek, kjer je obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v ptujsko bol- nišnico. Z AVTOlin V NASIP V soboto, 25. marca, ob 16.45 je 26-letni R.T. iz Slovenske Bistri- ce vozil osebni avto po^ lokalni cesti od Leskovca proti Črešnje- vcu. V križišču je začel zavijati v levo, takrat pa je avto začel drseti s cestišča čez bankino v zemeljski nasip. Ob trčenju se je avto prevrnil, voznik se je hudo ranil, njegov sopotnik, 52-letni K.H. iz Slovenske Bistrice, pa je bil lažje ranjen. 6057/1 NA ČRNO PRISPELE KITAJCE v hiši enega od občanov v Jastrebcih, KS Kog, so ormoški policisti presenetili kar 25 Kita- jcev, ki so na črno prestopili mejo iz Hrvaške. Njihovo turistično pot so policisti preusmerili v dom za tujce v Prosenjakovcih, od tam pa jih bodo vrnili nazaj na Hrvaško. FF RODILE so - ČESTITA- MO: Erika Kramberger, Hofmanova 3, Rogatec - Nejca; Silva Volgemut, Le- vanjci 19, Destrnik - Vito; Brigiia Krajnc, Veliki I Okič 16, Leskovec - dekli- | co; Lidija Krajnc, Bišečki | Vrh 32, '["rnovska vas - De- | nisa; Suzana Makovec, Ki- ^ car 114 - dečka; Jožica ^ Princi, Spindlerjeva 3, Ptuj | - Luka; Urška Vidovič, Ul. ' A. Kaučevič 1, Ptuj - Niko; I Djevrije Brojaj, Ob Dravi I 3, Ptuj - dečka; Irena Križanec, Cesta v Njiverce 9, Kidričevo - Žiga, Danica Zupanič, Zamušani 35/b, Gorišnica - Niko; Marija Svenšek, Mejna c. 13, Ptuj - Simona. UMRLI SO: Maks Dajnko, Proletarska ul. 18, Njiverce, 1940 - t 18. marca 2000; Marija Drobnič, Jablovec 10, -I' 1921 - t 19. marca 2000; Ana Spendija, rojena Ci- merman. Obrez 145, -t' 1947 - t 17. marca 2000; Franc Rakuša, Lešnica 53, 1932 - 1 19. marca 2000; j Matilda Toplak, rojena - Rakuša, Savci 55, ^' 1910 - t 19. marca 2000; Justina Ornenšek, rojena Avguštin, Ptujska Gora 73, ^i: 1910 -1 18. marca 2000; Matic Miložič, Ljubslava 10, 1999 - t 17. marca 2000; Frančišek Meglic, Spuhlja 65, 'i- 1914 - t 20. marca 2000; Marija Fi deršek, rojena Kitak, Rimska ploščad 6, Ptuj, 1933 - t 22. marca 2000: Martin Plesec, Anželova ul. 3, Ptuj, 1917 - t 23. marca 2000.