Politika Ormož • Župan napoveduje enotno PRODAJA ODRASLIH in primerljivo ceno z FAZANOV ZA LOV okoliškimi vrtci • Stran 5 Ptuj, petek, 26.26 novembra 2021 2021 Letnik LXXIVik LIV • št. 91 • Odgovorna urednica: Od Simona Meznaric • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR kb L XXš91 Politika Dornava • Bodo odprli dodatni oddelek vrtca? • Stran 5 Podravje Sveti Tomaž • Obcina išce potencialne kupce stanovanj • Stran 8 Ljudje in dogodki Markovci • Na celu lovske družine Lidija Šmigoc • Stran 11 Šport Rokomet • V Švico po cim boljši rezultat • Stran 17 Nogomet • Ptujski mladci presenetili vse, tudi sebe • Stran 18 petkovaizdaja Podravje • Kako vesel bo letošnji december v mestih Bo Ormož edini med mesti sameval? Glede na slabo epidemiološko sliko in omejitve bo ocitno tudi letošnji december – tako kot lanski – vse prej kot obicajen. V Ormožu so se najprej odlocili, da letos praznicnih stojnic ne bo, zdaj pravijo, da je to odvisno od vladnih ukrepov. Na Ptuju jih nameravajo odpreti 6. decembra, v Mariboru in Ljubljani pa danes, tako kot tudi v Varaždinu. Vec na strani 2. Foto: Crtomir Goznik Destrnik, Trnovska vas • Nasilje nad ženskami • Velik upor staršev proti samotestiranju • Stran 3 »Nisem bila vajena mirno spati ...« • Strani 6 in 7 Haloze • Za šolske prevoze tudi 200.000 evrov letno iz obcinskega proracuna • Stran 3 Slovenija • Za podražitve niso odgovorni kmetje Kovanje nepoštenih dobickov Ker stroški hrane v zadnjih mesecih narašcajo, napovedi pa tudi niso nic kaj obetavne, se je znotraj prehranske verige že zacelo obtoževanje, kdo je odgovoren za višje cene. Kmete in njihovo krovno organizacijo – Kmetijsko-gozdarsko zbornico – je tako zbodla nedavna izjava, »da je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 odstotkov in da se mesnopredelovalna industrija s kmeti nima kaj pogajati, saj kmetje postavljajo ceno«. Prelaganje krivde Da gre za tipicen primer odvracanja pozornosti in prelaganja krivde na druge, so prepricani v zbornici, kjer nasprotni strani ocitajo izkorišcanje nastale situacije in kovanje nepoštenih dobickov. Kajti odkupne cene se, zagotavljajo, niti slucajno niso dvignile za 40, ampak kvecjemu za 10 odstot­kov, s cimer ne sledijo povecanju cen vhodnih surovin. Roman Žveglic, prvi mož zbornice, pravi, da so se cene od poletja povecale predvsem na racun višjih odkupnih cen govejega mesa v sosednjih državah, ki v veliki meri obli­kujejo cene na slovenskem trgu. »Trenutno se je zaradi povecanega pov- Foto: SD Po napovedih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) se kmetom slabo piše, saj naj bi letošnji faktorski dohodek v kmetijstvu padel za cetrtino. praševanja resda nekoliko izboljšal pogajalski položaj kmetov, še zdalec pa ne moremo trditi, da to velja na dolgi rok. Vemo, da je ob nastopu krize lani mesnopredelovalna industrija uvozila vecje kolicine mesa in spravila doma-ce odkupne cene krepko pod cene, ki so veljale takrat v Evropski uniji in so bile zato slovenske cene med najnižjimi v celotni Uniji.« Najslabše leto od 2006 Vhodni stroški se mocno višajo tako za kmete kot tudi za trgovino in živilsko predelovalno industrijo. Poleg dviga cen goriv, storitev, energije in embalaže je za kmete neugoden tudi skok cen semen, gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Slednja so se podražila za 22, gnojila za 24, semena v pov­precju celo za 39 odstotkov, za vec kot tretjino dražja je tudi krma. Da se kmetom slabo piše, dokazuje tudi napoved Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki pravi, da bo letošnji faktorski dohodek v kmetijstvu padel za cetrti-no, kar pomeni drugo najslabše leto v zadnjih 15 letih. Dejstvo je namrec, da je vecina slovenskega kmetijstva zaradi naravnih danosti vezana na živino­rejo, panogo, ki je ne moreš preprosto zacasno ustaviti in z njo nadaljevati, ko bodo casi ugodnejši, zato je položaj kmetov še toliko bolj ogrožen. Slabost prehranske verige pa ostaja neenaka delitev moci med njenimi deležniki. Kmetje tako nimajo nobenega vpliva na prodajne cene v trgo­vskih verigah in na porazdelitev prihodkov znotraj verige od njive do mize. Kljub nenehnim pozivom zbornice na pravicno porazdelitev tako prihod­kov kot odhodkov so kmetje doslej naleteli na gluha ušesa, še vec, ostaja zgolj pri lepih besedah in niti pogodbe niso vec jamstvo za kmete, da bodo lahko povišane stroške pravocasno vkljucili v svoje cene. . Slovenija • Pošta opozarja Pošiljke oddajte cimprej Na Pošti Slovenije zaradi izjemne rasti spletne trgovine in po­vecanja kolicin paketnih pošiljk, ki bo v zadnjih tednih leta še vecja, priporocajo pravocasno oddajo paketnih pošiljk in naro-cilo izdelkov v spletnih trgovinah. Da je lahko dobavni rok za mednarodne pošiljke v novembru in decem­bru daljši, opozarjajo tudi spletni trgovci. Strankam zato priporocajo, da paketne pošiljke za naslovnike v Sloveniji oddajo do 10. decembra, za tujino pa do 1. decembra. Ker je v tem casu zaradi praznikov vecji tudi promet Foto: CG pisemskih pošiljk, priporocajo, da jih uporabniki za naslovnike v Sloveniji oddajo do 15. decembra, za naslovnike v tujini pa do 6. decembra. Za nujne pošiljke strankam priporocajo izbiro storitve hitre pošte, pri pošiljanju vseh vrst pošiljk za tujino pa izbiro prednostne storitve. . Podravje • V Ormožu o hiškah še razmišljajo, v ostalih mestih jih postavljajo Kako vesel bo letošnji december v mestih Veseli december je pred vrati. A glede na slabo epidemiološko sliko in omejitve bo ocitno tudi letošnji december - tako kot lanski - vse prej kot obicajen. Preverili smo, ali bodo v Ormožu in na Ptuju ter v treh vecjih slovenskih mestih praznicno ponudbo dopolnjevale sejemske hišice in stojnice ter kakšne so cene najema. Kot so sporocili iz Ormoža, letos praznicnih hišk in stojnic s ponudbo praznicne hrane in napitkov ter lo-kalnih izdelkov najverjetneje ne bo, vendar še niso cisto odloceni. Zara-di slabe epidemiološke situacije so že vnaprej odpovedali vse priredi­tve, razen prižiga luck. Hiške naj bi na Ptuju obratovale, najemnina letos simbolicna Kljub trenutno negotovi epide­miološki situaciji v državi na Zavo­du za turizem Ptuj upajo, da jim bo decembra uspelo Ptuj spremeniti v pravljicno mesto, tudi s pomoc­jo ponudnikov v hiškah. Te bodo predvidoma obratovale med 6. in 30. decembrom 2021. Ponudniki, ki bodo želeli najeti hiško, bodo na MO Ptuj oddali vlogo za uporabo javne površine. 11 hišk bo name-šcenih na dveh lokacijah, na mestni tržnici in Mestnem trgu. Strošek za celotno obdobje najema, torej od zacetka do konca decembra, pa bo simbolicen: do najvec 50 evrov za staro hiško na Mestnem trgu in do najvec 100 evrov za novo hi-ško na mestni tržnici. Zaradi vseh ukrepov za zajezitev koronavirusa lansko leto prodajnih praznicnih hišk v centru mesta decembra sploh niso postavljali. „Celotno Ptujsko pravljico 2020 smo peljali digitalno. Epidemiološka slika tudi trenutno ni najboljša. Podobno kot v preteklih letih bo ob praznicni razsvetljavi zgodovinskih procelij, mestnih trgov in ulic poudarek na lokalni ponudbi obrtniških izdelkov in kulinaricnih dobrot na mestni tržnici in Mestnem trgu. Ce bodo epidemiološke razmere dopušcale, bomo program nadgradili z otro­ško animacijo in programom na prostem,“ pojasnjuje Monika Klinc iz Zavoda za turizem Ptuj. V Ljubljani ohranili astronomske cene najema hišk V Ljubljani bodo praznicno po­nudbo na že znanih lokacijah od 26. novembra do 2. januarja boga-tile praznicne hiške. Najemnina za najem sejemskih hišk znaša 1.700 evrov za hišico na Bregu in na Pet-kovškovem nabrežju. Na voljo je skupno 35 hišic, od tega jih je ve-cina na Bregu. Cena za najem se zacne pri 3.000 evrih za malo hiško na Bregu, 5.000 evrov znaša za hi-šico na Kongresnem trgu in 6.000 evrov za eno od štirih malih hišk na Cankarjevem nabrežju. Dodatno se zaracuna priklop in pavšalna pora­ba elektricne energije v višini 1.000 evrov. Kot je še razvidno iz razpisa, se sme v malih gostinskih hišicah prodajati ozko izbrano gostinsko ponudbo iz nabora kulinaricne po­nudbe Okusi Ljubljane ter napitke. Še višje pa so cene najema velikih gostinskih hišic. Te se giblj ejo od 5.000 evrov na Gallusovem nabrež­ju (dve hišici) do najvec, kar 15.000 evrov za eno izmed dveh hišic na Cankarjevem nabrežju. Na Kon­gresnem trgu in Stritarjevi cena za najem edine velike gostinske hiši­ce znaša 12.000 evrov, prav toliko tudi na Prešernovem trgu, kjer so na razpolago tri hišice. Medtem ko bo gostinec za edino veliko gostin­sko hišico na Bregu odštel 10.000 evrov. Vsi zneski so brez DDV. Cene Foto: TZGV V Varaždinu se zacenja adventna pravljica V Varaždinu, ki je od državne meje v Zavrcu in Ormožu oddaljen le dobrih 15 minut vožnje, je vse pripravljeno za najlepši cas v letu. Praznicno dogajanje zacenjajo danes, koncali ga bodo po novem letu. V Turisticnem združenju mesta Varaždin ne dvomijo o uspešni izvedbi mesec dni trajajocegabožicnega festivala. Prepricani so, da ce jim je uspelo izvesti poletni glasbeni festival Špancirfest, so lahko kos božicnemu dogajanju, ki je pred njimi; seveda v duhu razumevanja in sodelovanja med vsemi sodelujocimi, ponudniki in obiskovalci. V Varaždin vabijo romanticno okrašene ulice in duh praznicnega casa s številnimi glasbenimi nastopi. Na osrednjih ulicah in trgih bodo obiskovalci, zlasti najmlajši, lahko doživeli carobno vzdušje v hiški dedka Mraza in deželi ledene carovnije, kjer so postavili drsališce in tobogan. V sejemskih hišicah bodo ponujali hrano, tople napitke in razlicna majhna darilca ter spominke. Na dolocenih lokacijah, kjer se bo zbiralo vecje število ljudi, npr. na koncertnih prizorišcih, bo treba izpolnjevati pogoj PCT. „Advent v Varaždinu je romanticen, intimen in pravljicen. Pripravili smo bogat glasbeni, kulturni in zabavni program ter razkošno in inovativno gastronomsko ponudbo,“ sporocajo organizatorji varaždinskega božicnega festivala. ê pa se od zadnjega praznicnega sej-ma niso spremenile. Dodatno se zaracunata še priklop in pavšalna poraba elektricne energije v višini 1.500 evrov. Kot je še doloceno v razpisu, v velikih gostinskih hišicah mora ponudnik zagotoviti vsaj eno jed iz nabora kulinaricne ponudbe Okusi Ljubljane, ki mora biti ustre­zno oznacena. V Celju najemnine od nic do 805 evrov Tudi v Celju bodo postavili praznicne hiške. Lokacija božicno­-novoletne tržnice je tako kot že nekaj let mestno jedro. Najem hiške za darilni program je brezplacen, za najem hiške za tekstilni oziroma tr-govski program in prodajo hrane v rinfuzi pa je treba placati 660 evrov neto oz. 805 evrov bruto. »Cena za ta tip hiške je enaka že nekaj let. Hi-ške za gostince so nekoliko dražje. Na razpolago je toliko hišk, kolikor je prijav, torej je število odvisno od števila izbranih razstavljavcev,« so sporocili z Zavoda Celeia Celje in dodali: »Za letos imamo 18 ponudni­kov v stalnih hiškah in tri prehodne ponudnike. Letošnja novost je, da bomo en dan pripravili ekološko tržnico v sodelovanju z Deteljico. Za tržnico smo našli vse najemnike, naj pa poudarim, da bodo na tržnici hiške in ne stojnice.« V Mariboru od 60 do 4.500 evrov Praznicne hiške pa bodo tudi le­tos del Carobnega Maribora. »Bo­žicno tržnico bomo organizirali na Glavnem trgu od 26. novembra do 19. decembra. V 15 hiškah se bo iz­menjaje predstavilo 24 ponudnikov s pestrim darilnim, kulinaricnim in sladkim programom,« so sporocili s Snage Maribor. Cena najema je letos nekoliko višja in je odvisna od trajanja najema, za celotno obdob­je trajanja pa znaša 450 evrov (brez DDV). Najdažje najemnine bodo na trgu Leona Štuklja in ulici škofa Ma-ksimilijana Držecnika (4.500 evrov). Najnižje najemnine (60 evrov) pa bodo na Art tržnici. . petek • 26. novembra 2021Aktualno Haloze • Kje najti denar za .nanciranje šolskih prevozov Bo kmalu premalo šoferjev avtobusov? Podjetje Arriva ima pogodbe Tudi do 200.000 evrov na leto za šolski avtobus za izvajanje šolskih prevozov sklenjene z obcinami Videm, V hribovitih haloških obcinah je pot do šole precej otežena, zato velika vecina otrok dnevno uporablja šolski prevoz, ki ga . nancira-Podlehnik, Žetale in Zavrc. Na razpise so se prijavili s jo obcine. Ucenci imajo po zakonu pravico do brezplacnega prevoza, ce je njihovo prebivališce oddaljeno vec kot štiri kilometre od ponudbenimi cenami, ki odražajo osnovne šole. Ne glede na oddaljenost prebivališca od šole pa imajo pravico do brezplacnega prevoza tudi: prvošolci, ucenci, katerih cene na trgu. V zadnjem casu pa se tudi v tem podjetju srecujejo s varnost je na poti v šolo ogrožena (ni plocnika), in otroci s posebnimi potrebami. Zneski za .nanciranje šolskega prevoza so letos v pomanjkanjem poklicnih voznikov. marsikateri haloški obcini drasticno poskocili. Ce se bo ta trend nadaljeval, bi se v prihodnosti lahko zgodilo, da se V lanskem šolskem letu so ha-To naj bi zneslo nekaj manj kot ne bo našel nihce vec, ki bi si upal loške obcine porabile precej manj 40.000 evrov. Župan Slavko Prav­ voziti šolski avtobus ali kombi cez denarja za šolske prevoze. Slednji dic je mnenja, da bi morala v tem strme haloške hribe. so se namrec zaradi šolanja na da-primeru stroške šolskega prevoza ljavo izvajali v manjšem obsegu. prevzeti država. »To je preveliko Precej drugace je letos, ko je veci-breme za tako majhne obcine, kot Znižan znesek lanskega leta izhaja na morala v proracunih za šolske je završka. In res ne vem, kako dol­ iz zaprtja šol in neizvajanja prevo­prevoze planirati vec denarja kot go bo to še vzdržno, zato smo o zov. Ker smo v veliki vecini linije že prejšnji dve leti. teh težavah že obvestili pristojno optimizirali, bi ta znesek zelo težko V obcini Zavrc ocenjujejo, da ministrstvo,« je povedal Pravdic. znižali,« je pojasnila županja Darin-bodo v šolskem letu 2021/22 za V OŠ Zavrc se sicer s šolskim ka Fakin. šolski prevoz potrebovali okoli avtobusom vozi 67 otrok, v OŠ V obcini, kjer je 243 vozacev, so 100.000 evrov, kar je za skoraj dr. Ljudevita Pivka Ptuj štirje ter izvajanje šolskih prevozov sklenili enkrat vec kot lani. Tako velik en otrok v Center za sluh in govor s podjetjema Karl Pajnkiher, s. p., poskok stroškov pa se ni zgodil Maribor. Za prevoz otrok imajo in podizvajalcem Arrivo, za pre­zaradi podražitve energentov, am-sklenjene pogodbe s tremi izva­ voze otrok v druge javne zavode pak zato, ker morajo letos poskr-jalci: Arriva, Prevozi Sadek in MST pa imajo letne pogodbe z razlicni­beti za prevoz otroka s posebnimi Lorbek. Glede na število vozacev mi prevozniki: Anita Sadek, s. p., potrebami, ki se šola v Mariboru. sproti prilagajajo trase šolskega Žan Vovk, s. p., poslužujejo pa se kombija, in sicer tako, da so pre-dah župana Pravdica težko znižali, V Podlehniku za šolski poveca število kilometrov, ki so tudi možnosti povracila denarja vozi opravljeni cim bolj racionalno saj so pogodbe sklenjene na podla-podlaga za oblikovanje koncne prevoz 100.000 evrov staršem za lasten prevoz otroka – tako ekonomsko kot casovno. gi najugodnejše ponudbe glede na cene. Ce šolsko pot ogroža v šolo. Tudi v obcini Podlehnik so stro-Ceno šolskih prevozov bi po bese-število kilometrov. Obcina Žetale, kjer je 73 voza­ Sredstva, ki jih obcine namenjajo medved, lahko obcina ški šolskih prevozov precej višji V Majšperku šolski prevoz cev, bo za šolske prevoze nameni­kot v preteklih letih, predvsem potrebuje 243 otrok la 75.000 evrov, kar je okoli 18.000 dobi denar na racun podražitve energentov. Obcina Majšperk je tista, ki bo v evrov vec kot v lanskem šolskem Župan Sebastian Toplak je pouda- Zanimivo je, da v Sloveniji obstaja letošnjem šolskem letu za izvedbo letu. Kot so pojasnili na obcini, ril, da obseg šolskih prevozov os­ ena izjema, ko lahko šolski prevoz v šolskih prevozov namenila skoraj se teh stroškov ne da zmanjšati, taja že vrsto let enak, kljub temu celoti .nancira šolsko ministrstvo 170.000 evrov. »To je normalna v casu epidemije in zaostrovanja da so v zadnjih letih pridobili kar – to je v primeru, ko je pot v šolo pogodbena cena, ce se prevozi ukrepov se lahko samo še zvišajo. precejšnje število novih varnih ogrožena zaradi velikih zveri. Do izvajajo skozi celotno šolsko leto. . poti. Po njegovem mnenju bi lah­ .nancnih sredstev so upravicene ko vec tistih otrok, ki so doma obcine, ki ležijo na osrednjem znotraj radija štirih kilometrov, v podrocju življenjskega prostora šolo hodilo peš, saj je za njihovo za šolske prevoze (v evrih): rjavega medveda, dolocenem s varnost dobro poskrbljeno. Ce bi Strategijo upravljanja z rjavim jim uspelo zmanjšati dolžino linij, medvedom. Glede na to, da je bi se posledicno zmanjšali stroški obcino Žetale letos nepricakovano za šolski prevoz, ki so poleteli v obiskal rjavi medved, bi morebiti nebo in znašajo okoli 100.000 lahko pridobili pozitivno mnenje evrov. Težava je tudi tam, kjer pristojnega organa Zavoda Republike se mora avtobus posebej peljati Slovenije za gozdove. samo po enega otroka, kar znova Destrnik, Trnovska vas • Velik upor staršev proti samotestiranju 17 ucencev se izobražuje na daljavo Laicno bi pricakovali, da bo vecji upor proti obveznemu samotestiranju otrok v mestnih sre­dišcih, vendar ocitno ni tako. V Trnovski vasi naj bi po neuradnih informacijah vecje število staršev nasprotovalo samotestiranju. Posledicno se je v tamkajšnji osnovni šoli zgodilo to, da je bila negotova organizacija pouka v enem izmed oddelkov. Drago Skurjeni, ravnatelj OŠ uci skupaj s svojimi vrstniki,« je po-kroži po vseh šolah o nestrinjanju Destrnik-Trnovska vas, je potrdil, vedal Skurjeni in dodal, da so tudi z vladnimi ukrepi. da so imeli v prvem tednu samo-sami prejeli vec kopij dopisa, ki testiranja v enem izmed oddelkov Samotestiranju je sprva težave, vendar so si nato nekateri nasprotovalo 31 staršev starši premislili in podpisali soglas- V prvem tednu je na obeh šolah je za samotestiranje svojih otrok. samotestiranju nasprotovalo 31 V ponedeljek, 22. novembra, se staršev oz. okoli osem odstotkov, je v prostorih šole samotestiralo v tem tednu pa jih pri svoji odlociti 12 ucencev omenjenega razreda. vztraja še 17. Šola s samo izvedbo Poucevanje se zato ni selilo na ni imela organizacijskih težav, so daljavo, ampak nemoteno poteka pa bili v prvi triadi pri samotestira-v šoli. nju otrok prisotni posamezni star­»Staršem, ki se zavedajo in razu­ ši. Po besedah Skurjenega so se v mejo, da šole le izvajamo ukrepe, prvem tednu samotestiranja zelo podprte s stroko in sprejete na izkazali tako ucenci kot strokovni vladi RS, se zahvaljujem, hkrati pa delavci. Med ucenci predmetne upamo, do bodo tudi ostali starši stopnje so bili taki, ki so se prvic cim prej poslali otroke v šolo. Delo samotestirali, zelo redki. Otroci na daljavo, ki so ga trenutno de­ prve triade so po mnenju Skurje­ležni ucenci doma, ni primerljivo nega pokazali veliko mero zveda-s poukom v šoli, ki je veliko lažje vosti in tudi odgovornosti. in tudi ucinkovitejše, saj se otrok . Ptuj • Pretocnost prometa na Maistrovi cesti Namesto križišc bi lahko uredili krožišca Obnova ceste na Vicavi, ki je bila zakljucena pred kratkim, je številne voznike spodbudila k razmišljanju o morebitni boljši ureditvi prometa na tej relaciji. Pojavili so se predlogi za boljšo pretocnost prometa obmocja pod gradom. Med drugim, da bi se namesto križišc na Maistrovi cesti uredili dve krožišci. A s tega ocitno zaenkrat ne bo nic ... „Za križišce pod gradom na no. Na Mestni obcini Ptuj dodaja-„Obnova cest v naslednjem letu Maistrovi ulici je bila izdelana jo, da se zavedajo nujnosti vlaganj bo tekla v skladu s sprejetim skle­projektna dokumentacija za izgra-v cestno infrastrukturo. Marsika-pom o investicijskih vlaganjih v dnjo krožišca, vendar dogovor o tera cesta in križišce v obcini sta cestno infrastrukturo za obmocje ureditvi med Mestno obcino Ptuj potrebna prenove, je pa denarja Mestne obcine Ptuj za leto 2022,“ in Direkcijo RS za infrastrukturo za vse potrebne investicije prema-še dodajajo na MO Ptuj. V tem na-lo. V mnogih primerih gre tudi za crtu pa nobene izmed navedenih (DRSI) ni bil sklenjen. Navedeno državne ceste, kjer mora investici-investicij – ureditve krožišc – ni. križišce je križišce z državno ces­je izvajati in (so).nancirati država. . to, zato bosta potrebna soglasje in dogovor z upravljavcem ceste DRSI. Za leto 2022 obnova ni v na-crtu,“ so na naša vprašanja o tem, ali sploh razmišljajo v smeri izbolj­šanja pretocnosti na tem odseku, odgovorili iz ptujske obcine. Tudi križišce v neposredni bliži­ni z odcepom za Vicavo zaenkrat še ni v planu za obnovo, ceprav je jasno, da je tudi to potrebno sanacije. Cesta na Muzejski trg je izjemno ozka, dva avtomobila se srecata s težavo, prikljucevanje iz Predvsem križišce na Maistrovi bi se z lahkoto uredilo v krožišce, saj je smeri Vicava pa je pogosto oteže-prostora dovolj. 4 Podravje petek • 26. novembra 2021 Sveti Andraž • Z županjo Darjo Vudler Berlak ob obcinskem prazniku gora. Cestišce je po novem nekoli­ko razširjeno, z novim asfaltom in li tudi kar nekaj drugih projektov. Dokoncali so Športni park Vitomar­ javno razsvetljavo ter škarpo pri ci in zaceli z Razgledi Ostragove, Zgodovinski projekt – regionalka s krožišcem Kot vsako leto doslej je bilo tudi letošnje leto za obcino Sveti Andraž v Slovenskih goricah izrazito investicij­sko naravnano. In to kljub koronski krizi. Zakljucili so celovito obnovo priklopili na novi vodovod in uredili ceste skozi Vitomarce, saj je bil cestišce ter se z elektro operater­letos na vrsti še drugi del. »Dobili jem dogovorili, da je v tla položil smo plocnik, javno razsvetljavo, elektricno napeljavo,« razlaga an-kanalizacijo, gospodinjstva smo draška županja Darja Vudler Ber-lak. »Obenem smo pred obcinsko tako center obcine dobil podobo stavbo, kolikor nam je pac omogo-urejenega kraja.« cal prostor, uredili še manjši trg, Prenovljena je tudi cesta, ki vodi za stavbo pa imamo zdaj 18 novih mimo obcinske stavbe in pokopa­parkirnih mest. Lahko recem, da je lišca ter ji domacini pravijo Crna pokopališcu. Gre v bistvu za prip­ravljalna dela za novo mrliško ve­žico, za katero je obcina v fazi pri­dobivanja gradbenega dovoljenja. S 27 novimi varcnimi svetilkami se ponašajo tudi v strnjenih delih na­selij Novinci in Slavšina. Z optiko pokrita skoraj vsa obcina »Velik del obcine smo že pok­rili s širokopasovnim omrežjem, na kar smo zelo ponosni, manjka nam le še majhen del, ki bo dokon-can prihodnje leto. Kot je znano, se je letos zacela gradnja regijskih kolesarskih povezav, gre za po­membno investicijo, ki bo koncana do oktobra 2022. Naša obcina bo dobila približno tri kilometre kole­sarskih poti, ki bodo povezane na eni strani z obcino Trnovska vas cez Pesniško dolino in na drugi strani proti obcini Cerkvenjak, Sve-ti Trojici in vse do Lenarta. Da so bile priprave na projekt tako ucin­kovite, gre vsekakor zahvala obca­nom za njihovo strpnost in odstop potrebnih zemljišc.« Ponosna na povezanost ljudi V obcini pa niso bili aktivni zgolj na podrocju cestne in komunalne infrastrukture, pac pa so realizira­kjer so postavili manjši razgledni stolp s pokritim prostorom, ki bo služil za razne dogodke. Projekt se nadaljuje v leto 2022, ko bodo nabavili elektricna kolesa, izvedli pa tudi kolesarski dan in še kaj. Za so.nanciranje so na razpis prijavili projekt Vitomarci vceraj – danes, s pomocjo katerega bodo uredili nove knjižnicne prostore v vec­namenski dvorani, nacrtujemo pa tudi ponatis knjige domacega pisa­telja Ignaca Koprivca. »Prihodnje leto nas caka zagoto­vo najvecja investicija v zgodovini našega kraja – izgradnja regional-ne ceste s krožišcem in plocnikom. Izvedla jo bo sicer Direkcija za ceste, odkupljena so že skoraj vsa zemljišca, projekt je pripravljen na razpis za izbiro izvajalca. Obcina je pri tem zadolžena za izgradnjo plocnika in javne razsvetljave,« še pravi Vudler Berlakova, zadovolj­na, da se projekti tudi v teh co-vidnih casih odvijajo po nacrtih. »V poletnih mesecih smo se koncno lahko spet malo podružili na raznih dogodkih, žal pa nam je trenutna epidemiološka situacija znova preprecila praznovanje obcinske­ga praznika. Želim si, da bi ljudje ostali še naprej tako harmonicno povezani in da bomo v naši obcini še naprej znali držati skupaj, se za­bavati, povezovati in sodelovati.« . Cirkulane • Dan slovenske hrane Posadili cešnjo in jablano Petek, 19. november, za ucence 5. a-razreda OŠ Cirkulane-Zavrc, lokacije v Cirkulanah, ni bil cisto obicajen šolski dan. Najprej so s tradicionalnim slovenskim zajtrkom obeležili dan slovenske hrane, potem so spekli jabolcno pito, pika na i je bilo sajenje dveh dreves. Pri šoli so posadili cešnjo, v parku dedišcine pa staro sorto jablane. Ucenci so imeli kar ucilnico v dan, vreme je bilo idealno, otroci magala sta tudi vzdrževalca, zapo-ki nic ne pomenijo. Naj le tako os­naravi, pri cemer jim je bilo naklo-so se razveselili tudi dela v kuhinji, slena na obcini Miran Kozel in Dani tane,“ je dejala Petkova in se vsem njeno tudi vreme, ki jih je razvajalo ko smo pripravljali in pekli jabolcno Brlek. Ucencem sta se pri sajenju sodelujocim pri sadnji dreves tudi s poznojesenskim soncem. „Pet-pito. Zanimiv in poucen dan je bil, dreves pridružili ravnateljica OŠ lepo zahvalila. „Dogodki, kot je bil kovo delo smo si zastavili nekoliko ucili smo se prakticno,“ je poveda-Cirkulane-Zavrc Suzana Petek in današnji, je priprava na življenje. drugace. Vodila nas je ideja posadi-la razrednicarka 5. a OŠ Cirkulane cirkulanska županja Antonija Žum-Otroci so se marsikaj koristnega ti drevesa, pri cemer sta nas pod-in idejna vodja dogodka Nikolina bar. Ucence in vse sodelujoce sta naucili.“ prli vodstvi šole in obcine. Drevesa Vuzem. nagovorili z izbranimi besedami. Kako pomembno je sobivanje so simbolicen spomin, rastejo, iz Otroci so drevesi posadili ob Ravnateljica je predvsem poudari-z naravo, je izpostavila tudi župa­njih nekaj nastane, obdarijo nas s pomoci šolskega hišnika Marjana la pomen šole v živo, da se otroci nja Žumbarjeva. Meni, da se lah­sadovi. Drevesi smo sadili z misli-Jurgca ter njegovih dveh zvestih srecujejo in ucijo v šolskih ucilni-ko otroci pri delu naucijo veliko jo, da bosta dajali sladke sadeže pomagacev devetošolcev Tilna cah. „Brez otrok šola nima duše, koristnega za življenje. Naj poma­vec generacijam. Preživeli smo lep Kelca in Larsa Štumbergerja. Po-so samo zidovi in prazna stavba, gajo staršem pri delu na vrtu, ce Foto: MZ Obcina je v stari kulturni dvorani obnovila oder, razsvetljavo in ozvocenje. Županja Antonija Žumbar se nadeja, da bi obnovo nadaljevali in v celoti uredili akustiko ter dvorano na novo prepleskali. 50.000 evrov za obnovo stare kulturne dvorane Obcina Cirkulane je s pomocjo državnih sredstev, ki so jih prejeli po razpisu ministrstva za kulturo, obnovila oder v kulturni dvorani in posodobila nekaj opreme. Vrednost del je bila 50.000 evrov, od tega je okoli 20 tisocakov državnih sredstev. „Obnovili smo oder, namestili dve platni za video projekcije, uredili smo prezracevalni sistem, ozvocenje razsvetljavo in akustiko odra,“ je povedala županja Antonija Žumbar in dodala, da bi želeli obnovo dvorane nadaljevati. Med drugim bi celotno dvorano primerno akusticno opremili in prepleskali. „Ce bo možnost pridobiti so.nancerska sredstva države, se bomo prijavili. V nasprotnem primeru lahko gremo v investicijo tudi z lastnimi sredstvi. Bomo videli, kakšne bodo možnosti.“ pa nimajo vrtov, pa naj sadijo v cvetlicne lonce. „Premalo cenimo doma pridelano hrano. Velikok-rat slišimo, da se necesa doma ne splaca pridelati. Gremo v trgovino, damo nekaj evrov in si kupimo. To je res, a ce se bomo naucili sami pridelovati hrano in ce bomo spoš­tovali našo zemljo tudi cez to, da jo obdelujemo, se ni bati, da bi kdaj bili lacni. Ce pa bomo vse to, kar so naši dedi in babice znali, med drugim vzgajati semena in cepice, piše. Slovenci imamo dovolj kako­vostne zemlje. Obdelovanje vrtov se mi zdi zelo koristno. Ce možnos-ti za vrt nimamo, lahko sadimo v lonce. Gesta šole, kjer so se odlo-cili posaditi dve drevesi, me je zelo razveselila,“ je dodala županja. Ucenci so se ob sajenju dreves potrudili še s kulturnim progra-mom. Sodelovali so Nija Žuran, Maša Kozel, Filip Korenjak Klajde­ric in Alina Gavez Majhen, ki je za­igrala na harmoniko. pozabili in opustili, pa se nam slabo } petek • 26. novembra 2021Politika Dornava • Dodatni oddelek v vrtcu? V cakalni vrsti šest otrok Svetniki so na minuli seji ponovno razpravljali o vprašanju odpiranja dodatnega oddelka vrtca pri OŠ Dornava. Po ura­dnem podatku šole je na cakalnem seznamu šest otrok, trije iz dornavske in trije iz sosednjih obcin. Direktorica obcinske uprave Nada Kolednik je povedala, da je lahko v polovicni oddelek vkljucenih najvec šest otrok, vsi s cakalne vrste naj bi imeli pogoje za vpis 10. januarja. Cetudi bi bil oddelek le polovicni, bi to pomenilo dodatno zaposlitev vzgojiteljice in najverjetneje tudi pomoc­nice. Stanislav Ciglar meni, da bi bilo nov oddelek smotrno odpreti, saj je stiska s prostorom tudi v sosednjih obcinah. Ce bi poleg šestih, ki so na cakalnem seznamu, dobili še tri otroke zraven, bi jih bilo devet, kar pomeni poln oddelek. Dominik Kukovec je razmišljal, da bi lahko v nov oddelek prepisali dva otroka, ki sta v oddelku s povecanim normativom. Ravnatelj šole in vrtca Dornava Iztok Hrastar ideji o prepisu dveh otrok iz že oblikovane vecje skupine ni naklonjen. „Kako izbrati, katera dva bi prepisali? To so enoletni otroci, ki so se komaj navadili na vrtec in druge otroke v skupini. Prepis bi bil sicer možen, ce bi to želeli tudi starši.“ Foto: CG Dornavski obcinski svetniki so na obeh novembrskih sejah, izredni in re-dni, odprli vprašanje zagotavljanja dodatnih kapacitet za varstvo otrok v Vrtcu Dornava. Župana Janka Merca pri vsem skupaj najbolj zanimajo .nance. „Pra­znih mest ne bomo placevali,“ je pomislek, ki ga je nekajkrat pouda­ril. Strinja se, da ce je potreba po odpiranju polovicnega ali celotnega vrtcevskega oddelka, da se to uredi, vendar pa ne želi, da bi bila mesta v vrtcu prazna, saj ti stroški potem bremenijo obcinski proracun. „Na se­znamu cakajocih so potencialni kandidati. Ne moremo vedeti, ali bodo tu tudi dejansko vpisani,“ je še izpostavil. Ciglar je predlagal, naj se starše otrok, ki so na cakalnem seznamu, cim prej kontaktira in preveri resnost namere o vpisu. Zagotovilo, da bo otrok vrtec dejansko obiskoval, je pogodba, ki pa je po besedah ravna­telja Hrastarja ni moc skleniti prej, preden otrok ne dopolni 11 mesecev starosti. Glede na trenutni seznam cakajocih bi Dornavcani polovicni oddelek vrtca lahko odprli v zacetku februarja, ce se bodo seveda vsi starši od­locili za vpis. } Gorišnica • Svetniki so v tretje potrdili višje cene odpadkov Dvojna podražitev: višja cena odpadkov in vrtca Z novim letom se zvišuje cena odpadkov za 120-litrsko posodo za mešane odpadke s 13 na 15 evrov, ter za biološke odpadke s 7,2 na 12 evrov. Medtem ko se je zadnja julijska seja koncala, še preden se je zace- la, saj ni bila sklepcna, je tokratna minila v drugacnem tonu. V dobri uri in cetrt so svetniki opravili s kar 14 tockami. Kot po tekocem traku in skorajda brez razprav so potr­ jevali tocke, vkljucno s spornim elaboratom, ki so ga tokrat imeli že tretjic na mizi. Cene komunalnih odpadkov bodo prihodnje leto viš­ je za 20 %. Podžupan Jožef Petek, ki je zaradi odsotnosti župana Jo- žefa Kokota vodil sejo, je kolegom svetnikom, še preden so glasovali, dal vedeti, da so edina izmed štirih obcin, ki teh cen še ni sprejela in se še spraševal, kako bodo reševali to službo v primeru zavrnitve ela­ borata: »Vidimo, kakšno je stanje dobiti. Pogoj je, da se to uredi. Ce pred samo sejo, vendar se mu ni porocila o opravljenih aktivnostih. pred zbirnim centrom Moškanjci, tega ne bodo uredili v enem letu, oglasil, da pa na sejo ni mogel, saj »Županovo stališce je, da dokler ker ni vec tako pogosto odprt ... se bodo iskale rešitve naprej.« je bil nujno zadržan zaradi službe-ne dobi porocil o aktivnosti, teh Bojim se, da v primeru zavrnitve nih obveznosti: »Ce si dežuren v sredstev ne odobri,« je bil jasen di­ elaborata po novem letu ne bomo Nekaj napetosti zaradi službi, je najbrž tisto prioriteta.« rektor Matevž Cestnik. imeli nikogar, ki bo odvažal smeti.« minule obstrukcije seje . Društvom in klubom Nekateri placujejo Sicer pa je še vedno odmevalo denar izplacujejo po dogajanje oz. nedogajanje na prej­prevec, drugi premalo, šnji seji. Stanislav Rižnar je izrazil dvanajstinah Vrtec bo dražji tretji nic razocaranje nad ravnanjem kole-Nekoliko bolj so se svetniki raz-Poleg podražitev komunalnih Nestrinjanje je tokrat kot edini gov, ki se seje niso udeležili: »Dobiš govorili pri tocki pobude in vpraša­ položnic so svetniki potrdili tudi izrazil Miran Cernesl: »V tem casu obcutek, da je bilo vse dogovorje-nje, kjer so postavili kar nekaj vpra­ višje cene vrtca za to šolsko leto. se mi ne zdi smotrno, da bi v imenu no. Eni smo prišli sem, drugi ste šanj. Med drugim jih je zanimalo, Polna cena za prvo starostno ljudi, ki jih predstavljam, glasoval se ob 17. uri opravicevali. Pridi na kako dalec so postopki sprejema­ obdobje se zvišuje s 457 na za 20 % podražitev.« Silvo Sok pa je sejo, pa bodi proti, ce tako meniš. nja OPPN Sever 1 in Sever 2, kaj bo 485 evrov, za drugo starostno dejal, da v skladu z dogovorom na To pravico kot svetnik imaš …« z obdarovanjem otrok, opozarjali obdobje pa s 339 na 357 evrov. Do sestanku odbora pricakuje uskladi-Cernesl, ki se je, kot je dejal, so na nedelujoce hidrante, na podražitve po besedah ravnatelja tev obracunskega stanja na terenu opravicil dva dni pred sejo, je spra-vecje stroške nekaterih gasilskih Milana Šilaka prihaja izkljucno na z dejanskim stanjem, ureditev evi-ševal, zakaj niso prestavili termina društev zaradi vecje potrebe po racun višjih stroškov dela, saj so denc, primernih posod in ostale-seje glede na število opravicenih opravljenih zdravniških pregledih se upoštevali novi placni razredi ga, na ta racun pa tudi bolj realne svetnikov. Pojasnjeno je bilo, da clanov, slišati pa je bilo tudi nekaj in napredovanja. Kljub novim cene. »Izkazalo se je, da evidence se je vnaprej opravicilo pet svetni-nezadovoljstva v zvezi s tem, da niso skladne z dejanskim stanjem. kov od 11, šesti pa naj bi se tik pred morajo društva in klubi, preden do-cenam pa vrtec v primerjavi z Eni tako placujejo vec, kot bi mora-zdajci oz. po klicu župana. Evgen bijo obcinska sredstva (slednja se okoliškimi vrtci še naprej ostaja li, drugi manj, nekateri nic. Tudi pri Muhic je v svoj zagovor povedal, sicer izplacujejo skozi celo leto, po med cenejšimi. podjetjih je treba evidence poso-da je skušal priklicati župana že dvanajstinah), vsak mesec oddajati Ormož • Najvišje oskrbnine v vrtcih naj bi zniževali z obcinskim denarjem Župan napoveduje enotno in primerljivo ceno z okoliškimi vrtci Obcina Ormož bo sprejela dodatne ukrepe, da bi razbremenili starše pri placevanju oskrbnine vrtca, napoveduje župan Danijel Vrbnjak. Prek kratkim smo porocali, da Kolikšno bo dejansko znižanje, Vec starejših vzgojiteljic kot take znižale, saj se morajo Gre predvsem za to, da je v vrtcih jo ceno vrtcev, ki bo primerljiva s so cene vrtcev v ormoški obcini, župan še ni napovedal, saj da se pri dolocanju cen držati državnih z višjimi cenami veliko vzgojiteljic sosednjimi. To bo zagotovo veliko z višjimi nazivi – višja ki se sicer od vrtca do vrtca pre-izracuni pripravljajo. Natancni po-pravilnikov. Najvec k ceni prispe-pridobilo strokovne nazive in ima olajšanje za starše, saj je sedanja cej razlikujejo, med najdražjimi v datki naj bi bili znani v kratkem, do cena vrtca vajo place zaposlenih oz. stroški daljšo delovno dobo, kar seveda cena res previsoka v primerjavi z okolici ter celo v državi. Obcinsko drugega predloga obcinskega pro-Vrbnjak je sicer za naš casopis dela. In ti so v vrtcih, kjer so naj-precej vplicva na ekonomsko ra-okoliškimi vrtci. Dejstvo pa je, da vodstvo, ki bojda ni vedelo, da nji-racuna za prihodnje leto. Bodo pa še povedal, da obcine nimajo višje cene, dejansko precej višji v cunico in posledicno ceno vrtca. imamo pri nekaterih vrtcih absolu­hovi vrtci glede cene tako mocno cene primerljive s cenami vrtcev mehanizmov, da bi cene vrtcev primerjavi z vrtci, kjer so te nižje. »Oblikovali bomo generalno niž-tno precej višji znesek zaradi viso­izstopajo, se je zaradi tega in tudi v sosednjih obcinah, je zagotovil-kih stroškov dela. Edina varianta, zaradi nezadovoljstva sveta zavo-Vrbnjak, ki prav tako v tem trenut- ce želimo zagotoviti nižje cene, je dov in staršev odlocilo razbreme-ku še nima podatka, kolikšne bodo torej ta, da cene dodatno subven­na ta racun .nancne posledice za cioniramo in oblikujemo enotno proracun. S prvim predlogom pro- niti starše pri placevanju oskrbnin. ceno, ki bo osnova za obracun Kolikšno bo znižanje še racuna so sicer za ta namen rezer­ placila staršev,« je dejal Vrbnjak. virali le 34.000 evrov, že zdaj pa je Kot je sicer še povedal, obci­ ni jasno jasno, da ta cifra, kot je na zadnji na že sedaj za placilo oskrbnin Kot je povedal župan, v obcin­seji podvomil tudi svetnik Matej (za pokrivanje razlike med polno ski upravi pripravljajo izracune in Hebar, ne bo zadostovala. Temu ceno in placilom staršev glede na predloge, na kak nacin bi znižali je prikimal tudi Vrbnjak. »Kakšno dohodkovni razred) letno zagota­ekonomsko ceno vrtcev v doma­ znižanje dejansko lahko pricakuje­ vlja vec kot dva milijona evrov pro­ci obcini. Nagibajo se k temu, da mo? Teh dodatnih 34.000 evrov se racunskega denarja. Poleg tega bi oblikovali enotno ceno pro-mi zdi malo. Kaj bo to konkretno še namenjajo denar za naložbe, gramov za vse vrtce v obcini, ki pomenilo za starše pri placevanju .nancirajo tudi dodatne progra­bo veljala kot osnova za placilo oskrbnin? Prosim, da omenjeni me, plavalne tecaje, omogocena staršev, celotno razliko, ki bi za-predlog predložite pred obrav­ je enomesecna odsotnost otroka radi poenotenja (in znižanja) cen navo proracuna, da ga proucimo, v casu poletnih pocitnic, kjer ob-nastala, pa bi pokrila obcina iz kajti ce ne bomo na isti valovni cina krije polovicko, nudijo tudi proracuna. Starši bi tako zaceli dolžini, imamo namen tudi sami oprostitev placila zaradi bolezni placevati nižje oskrbnine predvi-vložiti predlog,« je na seji v zvezi s otroka za vec kot 10 delovnih dni. doma z novim letom. tem še dejal Hebar. . Slovenija, Podravje • 25. november: dan boja proti nasilju nad ženskami Odhod iz nasilnega odnosa je vedno edina prava in dob »Ko sem prišla v varno hišo, sem bila popolnoma na tleh, prestrašena, saj je bil ta korak zame velika prelomnica. Kljub temu da sem vedela, da delam zase kon mešali obcutki, ali je to prav. Pa še kako prav je bilo,« pravi ena izmed uporabnic Varne hiše, ki deluje v sklopu Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravj ležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami. Sporocilo dogodkov, ki se bodo izvajali v tem tednu, je jasno: nasilje v nobenem primeru ne more in ne sme biti in prav vedno je odgovoren nasilnež, nikoli žrtev. Kot pravi naša sogovornica, je odhod iz nasilja vedno prava pot. 25. november je dan boja proti nasilju nad ženskami in oznanja zacetek akcij, ki se koncajo 10. decembra, ko obeležujemo svetovni dan clovekovih pravic. V novembru CSD Spodnje Podravje v sodelovanju s policijo, društvoma Ars Vitae in Soroptimist Ptuj, Knjižnico Ptuj, Mestno obcino Ptuj in drugimi akterji izvaja aktivnosti z namenom osvešcanja in preprecevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. V sredo so v Qcentru postavili »varno naselje«, kamor se žrtve nasilja lahko obrnejo po pomoc. Gre za simbolicno postavitev hišk iz kartona, ki predstavljajo policijo, zdravstveni dom, varno hišo, center za socialno delo, svetovalnico za žrtve nasilja. Ptujska tržnica pa je bila vceraj obarvana z oranžno svetlobo kot opomnik na dan boja proti nasilju nad ženskami. Strokovni delavci centra za so-cialno delo se vsakodnevno sre-cujejo z raznimi težkimi zgodbami, ki so posledica nasilja. Vse imajo nekaj skupnega, pa vendar so vse drugacne. „Nasilje boli, razdira, unicuje, zanemarja, ponižuje, razoseblja, jemlje moc. Ljudje nam zaupajo svoje izkušnje, strahove in boleci­ne. Povedo o izsekih iz svojih živ­ljenj, o tistem, kar jih je zaznamo­valo, kar jih opredeljuje, zožuje nji-hove možnosti, vznemirja misli in custva. Povejo o trpljenju, pa tudi o vsem, kar delajo, da bi si pomagali, da bi se rešili, zaživeli drugace. In so tudi tisti drugi, ki prikrivajo, ne­girajo, ne razumejo, ne vidijo, ne slišijo, minimalizirajo, opravicujejo nasilje. So tudi takšni, ki molcijo, ki jih ni. Ne v resnici, ampak jih ni v našem polju pozornosti. Ker so skriti, prave resnicne žrtve, ki se vrtijo v spirali nasilja, ostajajo ne­opazne, tihe, majhne, trpece duše. Unicena, razbolela telesa, zlomlje­ne duše,“ zelo nazorno izkušnje, s katerimi se srecujejo, opisuje koordinatorica za preprecevanje nasilja na CSD Spodnje Podravje Jelka Ljubec. Ptuj • Za kaj bo ptujska obcina porabljala denar v letu 2022 Tretjina denarja iz obcinske blagajne za investicije Po opravljeni javni razpravi ter tehtanju želja in zmožnosti so na ptujski obcini pripravili dopolnjen predlog proracuna za leto 2022. Vanj so uvrstili nekatere pobude svetnikov in obcanov, kar je glede na septembrsko varianto oziroma osnu­tek predlog proracuna povišalo za deset odstotkov. Ta zdaj znaša kar 44,7 milijona evrov in kot tak je bil na ponedeljkovi Proracun MO Ptuj 2022 v številkah: - skupna višina: 44,7 milijona evrov, - planirani prihodki: 36 milijonov evrov, - planirani odhodki: 43,6 milijona evrov, - planirana evropska in državna sredstva: 10 milijonov evrov, - planirana sredstva za naložbe: 22 milijonov evrov (14 mio za infrastrukturo, 8 mio za ostale projekte) -najvecja naložba: prenova kanalizacije (5 milijonov evrov). evrov), selitev uprave Vrtca Ptuj v ostale zadeve pa pojasnili, zakaj je enoto Narcisa (290.000 evrov) in tako,“ je po predstavitvi predloga regionalne kolesarske povezave, povedala ptujska županja Nuška prvi odsek, v skupnem znesku 1,25 Gajšek, ki je zadovoljna, da je bil ta milijona evrov. kljucni dokument za nemoteno de- „Pobud smo v casu javne raz-lovanje obcine, posledicno pa tudi prave prejeli kar nekaj. Zadeve obcinskih zavodov, potrjen brez seji potrjen. Na septembrski seji so se ptujski mestni svetniki seznanili z osnut­kom proracuna za naslednje leto. Kakšnih vecjih pomislekov takrat niso imeli, je pa bilo ob predstavi­tvi (ce ne že prej) jasno, da bo pred potrditvijo tega zelo pomembne­ga dokumenta, od katerega je od­visen razvoj obcine v prihodnjem letu, potrebno kar nekaj (politicne­ga) preracunavanja. Ocitno so bili pri tem uspešni, saj je bil predlog potrjen s kar 22 od 29 glasov, pri cemer sedem obcinskih svetnikov ni glasovalo, proti ni bil nihce. Predlog Odloka o proracunu Mestne obcine Ptuj za leto 2022, po katerem ta znaša kar 44,7 mili­jona evrov, je bil potrjen. To je 4,3 milijona evrov oziroma približno 10% vec od prvotnega predloga. Planirani prihodki naj bi znašali nekaj manj kot 36 milijonov evrov, kar je za 2,86 milijona evrov vec glede na osnutek. Skoraj polovico tega zneska predstavljajo trans-ferni prihodki, ki jih bodo dobili na racun gradnje regionalnih kolesar­skih povezav. Nov transferni pri­hodek so tudi sredstva Ministrstva za izobraževanje za investicijo v OŠ Mladika v znesku 600.000 evrov. Odhodki bodo krepko presegli prihodke, ki naj bi znašali 43,6 mi-lijona evrov, planiran proracunski primanjkljaj znaša okrog 7,6 milijo­na evrov. Obcina se bo zato zadol­žila, in sicer za 6 milijonov evrov. Vec investicij, kot so jih planirali septembra „Na podrocju odhodkov je bi-stveno povecanje na podrocju in-vesticij, in sicer je nekaj investicij, ki so v celoti oziroma delno prene­sene iz proracuna leta 2021, neka­terim pa se povecujejo nacrtovana sredstva,“ so pojasnili pripravljavci gradiva. Ta povecanja se nanašajo na naslednje investicije: rekon­ strukcija poslovilnega objekta na novem rogozniškem pokopališcu (999.000 evrov), revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajocimi ulicami v znesku (1.092.877 evrov), izgradnja priz­idka NK Podvinci (107.160 evrov), petek • 26. novembra 2021V središcu zatocišce, dogaja nasilje. Žrtev po­misli na odhod od doma veckrat, izpelje pa ga šele takrat, ko v nasil­ Žrtev nasilja je deležna mnogih nem odnosu ne more vec vzdržati ali se zacne bati za svoje življenje in življenje svojih otrok. Sprašuje se, neupravicenih ocitkov nasilneža Koordinatorica za preprecevanje nasilja na CSD Spodnje kam oditi, da bo dovolj varna in da bra pot Podravje Jelka Ljubec pravi, da žrtve nasilja pripovedujejo o ne bo nikomur v breme, oziroma grozi in strahu, obupu in nemoci, jezi in sramu ter obcutkih komu (sorodnikom, prijateljem) ncno nekaj dobrega, so se v meni brezizhodnosti: „Povzrocitelj nasilja jim grozi z odvzemom otrok, s svojo prisotnostjo povzrocila da jo bo našel, kjerkoli že bo, in ubil. Da bo vsem povedal, da ni težav. Varne hiše so se ustanovi­ je. Vsako leto 25. novembra obe­ normalna in da je potrebna psihiatra. Da je nesposobna živeti brez le prav z namenom, da ženskam sprejemljivo, zanj ni opravicila njega in da bo vsem povedal, kako slaba mama je. Žrtve nasilneži in otrokom, žrtvam nasilja, omo­žalijo, jim pravijo, da so nicvredne in nesposobne ter da jim nihce gocajo umik na varno. Ne nudijo ne bo verjel.“ samo nastanitve v varnem okolju, temvec veliko vec od tega.“ Za vkljucitev se mora ženska Njihovo delo še zdalec ni eno-ju. Strokovni delavci CSD in ostale odlociti prostovoljno. Pogosto stavno. Do žrtev nasilja pristopajo službe so vedno usmerjeni v zašci-so ob prihodu telesno in duševno z veliko mero empatije in razume-to žrtve in otrok. Za zagotavljanje izcrpane, otopele in potrebujejo vanja. Najtežje je ukrepati v pri-takojšnje varnosti jim pomagaj pri cas, da se umirijo, spocijejo ter merih, ko je nasilje skrito za štirimi umiku v varno okolje. opolnomocijo. „Za žensko je zelo stenami. „Kolikor je žrtev nasilja, toliko pomembno, da lahko zacne govo­ je razlicnih, samo njihovih situacij, riti o nasilju, ki ga je doživljala, zato Nasilje zareže v vse dogodkov, izkušenj, vsem pa je je v prvem mesecu temelj pomoci skupno, da so zaradi nasilja globo-poslušanje in medsebojno spozna- pore življenja ko ranjene in ranljive in da ima vsa-vanje,“ dodaja Brunciceva. „Nasilje prizadeva ženske, jih ka svoje potrebe, želje in vire moci, potiska v custvene stiske, v obcut-iz katerih izhaja. Prav zato se na Nisem bila vajena mirno ke nemoci, brezizhodnosti, ogro-centru za socialno delo zavedamo spati ... ženosti in strahu za lastno življenje naše obveze, da slišimo, prepozna-in za življenje otrok. Prizadeva ot-vamo ter ravnamo v smeri zašcite Ker so zgodbe mnogih žensk roke, ki se na svojstven, edinstven in pomoci,“ dodaja pomocnica v Varni hiši podobne, doživijo nacin spoprijemajo s stiskami, ki jih Mirana Kerina, direktorja CSD Spo-solidarnost. Skupaj se soocajo z povzroca nasilje v družini. In ni tre-dnje Podravje, Valerija Toš Ilešic. dilemami, strahovi ... „Do sedaj ba, da je do otroka kdo neposred-nisem bila vajena, da se lahko v vse to rešujejo s pomocjo strokov-so v marsikateri družini probleme no nasilen, otrok je žrtev nasilja že, Varna hiša: milijon in miru naspim, delam, odlocam in da nih delavk Varne hiše. V povprecju le poglobile. Vec casa preživetega ce je prisoten pri nasilju med odra-koncno lahko zaživim. Res je, da je ženske v Varni hiši ostajajo leto dni. skupaj, in materialna stiska so de­ ena zgodba slimi in ce živi v družini, kjer se med bilo to vse zame novo, zato sem „Svetovalke s svojim nenehnim javniki, ki povecujejo tveganje za clani izvaja nasilje,“ pravijo stro-Pogosto so varne hiše prvi pre-imela obcutek, kot da sem zacela spodbujanjem, pogovori, podpo-nasilje v družini. Posebej tam, kjer kovne delavke CSD Spodnje Pod-hodni dom mnogih žrtev nasilja. živeti tisti trenutek, ko sem presto-ro, delavnicami niso odnehale. je to bilo prisotno že prej. Na CSD ravje. Pogosto so žrtve izpostavlje-Tam skrbijo, da se ženske in otro-pila prav vrata Varne hiše,“ pripo-Pomagale so mi, da se ponovno Ptuj in Ormož posebej poudarjajo, ne ocitkom, da so si same krive za ci pocutijo dobro. Anita Bruncic, veduje ena izmed uporabnic Varne sestavim, da zacnem pozitivno da so kljub razmeram, ukrepom in nastalo situacijo, zato jasno sporo-vodja Varne hiše, ki deluje v sklopu hiše. Njihova pot po prihodu na razmišljati, sebe postavim na prvo omejitvam žrtvam nasilja nenehno cilo: za nasilje je vedno in zmeraj CSD Spodnje Podravje, pravi, da varno pa je odvisna predvsem od mesto. One so bile moj angel va-dosegljivi za pomoc. Enako seveda kriv storilec, nikoli žrtev. Partnerja oditi od doma nikoli ni lahko: „Tudi njihove motivacije, podpore, ki so ruh in vecno jim bom hvaležna,“ tudi policija in ostali, ki se ukvarjajo v odnosu, v katerem je nasilje, nis-takrat, ko se tam, kjer naj bi bilo je deležne, in želja otrok ... Neka-še dodaja naša sogovornica. Raz-s preprecevanjem nasilja. ta nikoli v enakovrednem položa-obicajno varno, toplo in ljubece tere imajo velike . nancne težave, mere, povezane s koronavirusom, .     æ                                       æ ä ­ë    æ           æ æ              æ          æ                æ     æ        æ      æ              æ   ä            æ    æ   æ       æ                        æ æ                 æ           æ æ                               ä   . Juršinci • Kdaj bo zgrajeno omrežje Rune? Cakajoc na care svetlobne hitrosti Skoraj ne mine seja obcinskega sveta, na kateri ne bi go-vorili o tem, kdaj bodo Juršinci dobili širokopasovno infra-strukturo. Informacije, ki jih dobivajo, so namrec, tako pravijo svetniki, ugotavlja pa tudi župan, zelo razlicne; od tega, da je optika že tik pred juršinskimi vrati, do tega, da do izgradnje opticnega omrežja, ki zlasti podeželske obcine enakovredno poveže s svetom, še dolgo ne bo prišlo. Zato smo se za odgovore obrnili na podjetje Rune Enia. Da je obcina Juršinci del dveh projektov izgradnje opticnega omrežja, pojasnjuje Tina Ambrožic. »Vsak od njiju vkljucuje vec obcin, gradbena dela za en in drugi projekt pa se bodo zacela prihodnje leto, natancneje junija 2022. Kdaj se bo za-cela gradnja omrežja na obmocju obcine Juršinci, še ne morem napove­dati, saj v tem trenutku še nimamo podatkov o mikrodinamiki gradnje. Gre za podatek, ki ga dobimo od izvajalca, ta pa za zdaj še ni znan.« Foto: SD Kot kaže, se v Juršincih opticnega omrežja ne morejo nadejati kaj prej kot v naslednjih treh letih. Enkrat v naslednjih treh letih V sklopu projekta Rune naj bi v obcini Juršinci pokrili tako sive kot tudi bele lise. »Na obmocju sivih lis bo omrežje gradilo podjetje Rune Enia, na obmocju belih lis pa njegovo hcerinsko podjetje Runetec. Vklju-cenost posameznega naslova v projekt je mogoce preveriti v aplikaciji na naši spletni strani, vendar za zdaj le za sive lise, saj bomo bele v sis-tem dodali naknadno.« V aplikaciji smo preverili predviden termin izgradnje opticnega pri­kljucka v nekaj juršinskih naseljih, in sicer za Gabrnik, Juršince, Sakušak in Mostje. Za vse štiri lokacije piše, da je izgradnja nacrtovana v srednje-rocnem obdobju naslednjih treh let. Ne glede na to, da se bo gradnja ši­rokopasovne povezave v tem delu Slovenskih goric zacela sredi prihod­njega leta, bomo morali v obcini Juršinci na »care svetlobne hitrosti«, kot svojo storitev imenujejo na Rune Enia, ocitno še malce pocakati. g Videm • Neuspešna dražba Vrcek ni bil prodan Pred nedavnim smo porocali, da se bo na dražbi konec no-vembra prodajala nekdanja okrepcevalnica Vrcek v naselju Sovice-Dravci, ob regionalni cesti proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec. Dražba kljub dvema interesentoma (ki sta celo vplacala varšcino) ni bila uspešna, saj objekta s pripadajocimi zemljišci, nekoc v lasti družine Cafuta, ni dražil oz. kupil nihce. Za nakup se danes ne zanima niti obcina, ceprav bi znala biti nepre­micnina zanimiva, glede na lego, tudi za obcinske razvojne nacrte. Po razlagi vodstva obcine gre namrec za gospodarski objekt, zato naj bo na voljo tistim, ki se ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi. Župan Branko Marinic je sicer oktobra 2019 za naš casopis povedal, da je obcina vse­kakor zainteresirana za nakup predvsem zato, ker so del objekta (gre za nekdanjo dvorano v zgornjem delu stavbe) gradili krajani, deloma prostovoljno, deloma pa z obcinskim denarjem, posledicno je del ome­njenega objekta tudi v obcinski lasti. Foto: MZ Izklicna cena na tokratni dražbi je znašala 46.700 evrov. Ali naslednja dražba sploh bo in ali bi lahko bila izklicna cena morebiti nižja, upravitelj Robret Zakrajšek ni vedel povedati. Kot možnost se sicer ponuja tudi odkup s strani upnikov.  Sveti Tomaž • Ce bo zadosten interes, bo sledilo iskanje investitorja Obcina išce potencialne kupce stanovanj Obcina Sveti Tomaž z javnim pozivom išce potencialne kupce stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu, nacrtovanem v samem središcu obcine. Ce bo izkazan zadosten interes, bodo šli v iskanje investitorja, ki bi omenjeni objekt zgradil. Vodstvo obcine si želi, da bi na makadamskem parkirišcu v centru obcine, kjer je nekoc stala kme­tijska zadruga, v prihodnjih letih zrasel nov, sodoben poslovno-sta­novanjski objekt. Obcina je v ta namen že izdelala idejno zasnovo projekta, na voljo ima primerno obcinsko zemljišce, sedaj prever­jajo in tipajo teren, ali bi omenjeni objekt sploh bilo smiselno zgraditi. V teh dneh so tako objavili poziv, v katerem pozivajo vse potencialne kupce, da podajo vlogo, s katero bodo izrazili interes za nakup sta­novanja. »Že nekaj casa tli ideja, da poskušamo poskrbeti za nova sta­novanja, predvsem za naše mlade družine, ki so v zadnjih letih dosti­krat povpraševale, ali se bo na tem podrocju v obcini kaj premaknilo. Še zlasti v zadnjih dveh letih smo peljali aktivnosti prav v tej smeri. Pripravili smo idejno zasnovo pro-jekta, ki predvideva poslovno-sta­novanjski objekt z osmimi stanova­nji in 70 kvadratnih metrov velikim poslovnim prostorom. Poskušamo dobiti informacijo o morebitnih in-teresih za nakup stanovanj. Zados-ten interes potencialnih kupcev je namrec pogoj, da pristopimo k nadaljnjim korakom,« je pojasnil župan Mirko Cvetko. Kot je dejal, so stanovanja po zasnovi primerna predvsem za mlade družine, saj so v preteklosti prav mladi pokazali najvec zanimanja. Foto: FB Idejna zasnova predvideva trietažni objekt. V pritlicju je nacrtovan poslovni prostor v velikosti 70 kvadratnih metrov, kjer bi se opravljala mirna dejavnost. V prvem in drugem nadstropju ter mansardi pa je predvidenih osem stanovanj v velikosti od 60 do najvec 72 kvadratnih metrov. Vsako stanovanje bi imelo lasten vhod, dostop po zunanjem stopnišcu ter lasten vir ogrevanja – toplotno crpalko. Kakšna bi bila cena? »Upam si trditi, da bo izkazan zadosten interes. Prednost pri na­kupu stanovanj bodo seveda imeli naši obcani. Kar se tice cene, pa je v tem trenutku težko govoriti o tem. Po naših informacijah, ki nam jih je uspelo pridobiti, bi se ta lahko sukala nekje 1.200 evrov za kvadratni meter. Gradnja bi bila izvedena do cetrte faze. Treba je videti interes in nadalje, kdo bo investitor. Prav od tega bo najbolj Kidricevo • Talumov 67. tovarniški praznik Kolektivni trud za skupno zmago V kidricevskem Talumu so tovarniški praznik, dan, ko je pred 67 leti iz elektrolizne peci pritekel prvi aluminij, že drugo leto zapored proslavili virtualno. Predsednik uprave Marko Drob­nic je v nagovoru sodelavcem med drugim zapisal, da izredne situaci­je, s katerimi se podjetje srecuje, niso samo velik poslovni izziv. „So tudi obdobja, ko se vsak od nas za skupno zmago potrudi vec kot 100-odstotno. Realno dejstvo je, da se moramo zanesti pred­vsem nase. Zato je tudi pravilna odlocitev, da smo intenzivno zako­rakali po poti prenove procesov in programov, kolikor je to bilo glede na okolišcine mogoce. Postali smo že zelo .eksibilni v odvisnosti od elektroliznega aluminija. Na tej poti bomo vztrajali tudi v prihod­nje.“ Tovarniški praznik je priložnost, ko se vodstvo podjetja prizadev­nim in zaslužnim sodelavcem zah­vali s podelitvijo najvišjih tovarni­ških priznanj zlatih metuljev. Le-tošnji prejemniki so Anton Jurgec, Marinka Krajnc, Marija Murko in Stanislav Horvat. Dolgoletni Talumovi sodelavci Anton Jurgec iz poslovne enote (PE) Aluminij je prejemnik zlate­ga metulja za življenjsko delo. V Talumu se je zaposlil pred 41 leti (1980). S svojim znanjem in izkuš­njami je veliko prispeval k številnim izboljšavam proizvodnih procesov. Njegovo delo zaznamujejo inova­tivnost, strokovnost in predanost, znanje in izkušnje nesebicno deli s sodelavci. Marinka Krajnc iz PE Ulitki je pre­jemnica zlatega metulja za uspeš-no delo v minulih nekaj letih. Leta 2016 je prevzela naloge procesne kontrolorke za nizkotlacno in gra­vitacijsko litje. Delovne naloge na tem mestu opravlja vzorno, skrbi tudi za usposabljanje novozaposle­nih sodelavcev. Na delovnem mes-tu dosega nadpovprecne delovne rezultate, pri delu je samoiniciativ­na in zelo dosledna, pa tudi pobu­dnica številnih izboljšav delovnih procesov. Racunovodkinja Marija Murko je v Talumu zaposlena 35 let, z zlatim metuljem je nagrajena za uspešno in prizadevno delo v minulih letih. Je odgovorna za obracun plac, zato tudi vseskozi skrbi za imple­mentacijo zakonskih sprememb v placnem sistemu. Posebej velik izziv na placnem podrocju je bil v minulem obdobju zaradi ukrepov, v povezavi z epidemijo. Njeno delo odlikujejo strokovnost, vestnost in odgovornost, kar znajo ceniti tudi njeni sodelavci. odvisna cena.« Glede na izkazan interes bodo po Cvetkovih bese­dah sledili nadaljnji koraki. Ce bo ta zadosten, bo obcina šla v iskanje investitorja, nikakor pa se gradnje ne bo lotila sama. Zemljišce, kjer je predvidena gradnja objekta, bi prodali najugodnejšemu izvajalcu. Cvetko pa ne izkljucuje možnosti, da bi kakšno stanovanje ali morda poslovni prostor odkupila obcina. Obcina ima sicer trenutno v lasti 19 stanovanj, prav vsa so zasedena. . Stanislav Horvat je v Talumu za­poslen 35 let, nagradili so ga za us-pešno delo v zadnjem letu oziroma nekaj letih. Dela v PE Aluminij, kjer skrbi za nadzor livarskih peci in linij za litje razlicnih izdelkov. S tem za­gotavlja nemoteno izvajanje teh­nološkega procesa ter kakovost izdelkov, kot so brame, široki trak in drogovi. Pri delu je inovativen in kooperativen, udejstvuje se v sindikatu, svetu delavcev in svetu zaposlenih. Predsednik Talumove uprave Marko Drobnic se je prejemnikom najvišjih tovarniških priznanj zah­valil za vso prizadevnost, znanje in ideje, ki so jih namenili tovarni. „Vse to je pomembno sooblikova-lo življenje naše fabrike. Srcno se veselim skupnega ustvarjanja tudi v prihodnje,“ so besede, s kateri-mi se je nagrajencem zahvalil prvi mož kidricevskega aluminijskega velikana. } Prejemniki zlatih metuljev, najvišjih Talumovih priznanj, v družbi predsednika in clanov uprave petek • 26. novembra 2021Kmetijstvo Ptuj • Kmetje tudi v drugo kriticni do strateškega nacrta SKP »Ena velika packarija, ki nic ne pove« Ni ga cloveka, ki bi mu uspelo v celoti obvladati predlog strateškega nacrta evropskega kmetijstva prihodnosti, saj je spisan na kar 629 straneh, je povzel mnenje vecine kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Po vecmesecni razpravi, predsta-zato ta dokument, ki bo zacrtal vitvah in pobudah je Ministrstvo za usodo slovenskega kmetijstva, ni kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-njim v prid. Še vec, kot pravi Brod-no pred dnevi objavilo popravljen njak, je precej nedodelan in poln predlog strateškega nacrta skupne napak, ceprav vse v njem seveda kmetijske politike (SKP) za obdob-ni slabo. je 2023–2027 in, kot navajajo, pris-Pritegnil mu je Roman Žveglic, luhnilo usmeritvam, komentarjem prvi mož kmetijsko-gozdarske in pripombam javnosti. zbornice Slovenije: »Ne le, da je pre­ obsežen, v bistvu zelo malo pove, Je cas za prenovo ker je prevec splošno napisan.« Mi­lan Unuk je bil v svojem znacilnem zbornice? slogu ostrejši: »Ta strateški nacrt A da ni tako, so na omenjeni seji je ena velika uganka, da ne recem ugotavljali kmetje s Ptujskega in se kar ena velika packarija, saj sploh s svojim mnenjem v bistvu samo ne vemo, kje z njim smo. Pol leta pridružili svojim kolegom z vseh se pogovarjamo in kaj smo dosegli? koncev Slovenije. Prepricani so Tako rekoc nic. Ne razumem, kako nobenih natancnih izracunov, koli-trošiti energijo, je zanimalo pred­ namrec, da je upoštevanih prema-se nekaj sprejema, pa nimamo z ko bo po novem dobila ali izgubila sednika sveta Alojza Hergo, vendar lo njihovih pripomb in predlogov, izjemo cebelarstva in sadjarstva posamezna kmetijska panoga. Tu mu Žveglic na to ni znal odgovoriti, bi morala biti zbornica bolj ucinko-vita in odlocneje zastopati interese svojih clanov – kmetov. Isto velja za kmecki sindikat. Zahtevati je treba izracune, da sploh vemo, o cem se pogovarjamo, ne pa da še naprej delamo v rokavicah in zato tudi nic ne dosežemo. Zbornica je stara dobri dve desetletji, ocitno je cas za temeljito prenovo.« Ne vidijo dlje od svoje ograje Koliko pripomb je bilo sploh upo­števanih za drugi krog razprave, da se vidi, ali je sploh še smiselno Foto: Dravanatura.si Te so bile nekoc nepogrešljivi del kmetijske krajine Dravskega in Ptujskega polja, saj nudijo življenjski prostor številnim rastlinam in živalim ter tako povecujejo biotsko pestrost. Mejice so ozki pasovi grmovja ali dreves, ponavadi vzdolž meja med zemljišci ali vzdolž rek in potokov. Kot izpostavljajo partnerji v projektu zaDravo na celu z Regionalno razvojno agencijo (RRA) za Podravje - Maribor, so imele v ekstenzivnem kmetijstvu pomembno vlogo kot protivetrna zašcita, saj so preprecevale odnašanje plodne zemlje s polj. Mejice pa so tudi kljucen habitat za številne vrste organizmov. Pticam nudijo mesto za gnezdenje, kritje pred plenilci, semena in plodovi pa so bogat vir hrane. V projektu zaDravo še posebej izpostavljajo rjavega srakoperja, za katerega bodo zasajene nove mejice pomenile povecano možnost prehranjevanja in gnezdenja, kar bo pozitivno vplivalo na ohranjenost te vrste ptice. . je pa spomnil, da jim je vendarle uspelo prepreciti prenos sredstev s prvega na drugi steber in primar­nemu kmetijstvu zagotoviti vec de­narja. Franc Obran pa je hotel vede-ti, kakšna je alternativa za primer, da ne bodo upoštevani. »Kaj torej lahko naredimo, ce nas nihce ne bo poslušal?« je vprašal, odgovor pa je bil ulica. Anton Medved, vodja Sindikata kmetov Slovenije, je vrnil žogico, ki je letela nanj, ceš da se ne boji or-ganizacije protestov, nekaj so jih le­tos tudi že organizirali, med drugim tistega na sejmu Agra v Gornji Rad-goni. »Težava ni v organizaciji pro-testa, ampak v motivaciji kmetov. Jih lahko zberemo 3.000? Bojim se, da ne, saj imamo velike težave z neenotnostjo in ne vidimo dlje od svoje ograje.« Beseda je med drugim tekla tudi o terminih rojeno, vzrejeno in zak­lano v Sloveniji, ki bi morali biti po besedah clanov sveta izrecno zapi­sani, ne pa da novi predlog še ved-no omogoca tudi drugace. »Kupce išce domace, ne pa uvoženo, zato moramo to strateško opredeliti, da Na voljo 1,2 milijarde V okviru SKP je Sloveniji za obdobje 2023–2027 na voljo 1,2 milijarde evrov, od tega je za neposredna placila in sektorske podpore za vino in cebele oziroma prvi steber na voljo 685 milijonov evrov, za drugi steber, razvoj podeželja, pa 551 milijonov evrov evropskih sredstev. K drugemu stebru mora Slovenija zaradi obveznega nacionalnega so.nanciranja dodati okoli 230 milijonov evrov, a v strateškem nacrtu dodaja dogovorjenih dodatnih sto milijonov evrov, skupno torej 330 milijonov evrov. Sprememba od osnutka nacrta je ta, da prenosa sredstev s prvega na drugi steber ni. Sicer pa se po novem po ministrovih besedah ukinjajo placilne pravice in se prehaja na enotno placilo po površini. Za vecino ukrepov je stopnja podpore med 30 in 50 odstotkov, razen za podnebne naložbe, ker je stopnja do najvec 75 odstotkov. mesarji ne bodo vec mogli mani­pulirati s kupci. Zlasti sveže meso, ki gre v vrtce, šole, bolnišnice in druge javne zavode, bi moralo biti rojeno in vzrejeno pri nas. Zaradi zlorab ljudje ne zaupajo vec v tisto, kar kupujejo, ne verjamejo vec, kaj je kaj. Piše, da je država izvora EU, meso pa v resnici iz Ukrajine. Naj ostane, kot je bilo sprva predlaga-no, da bo zadeva sledljiva in bo šci­tila domacega kmeta. Zagotovo se nam bo obrestovalo,« je bila prepri-cana Ljiljana Pecko Kekec. . novoletne praznike, ko za pocitni-»V primerjavi z lanskim letom, Slovenija, Podravje • Agencije za zdaj uspešno tržijo decembrske izlete in potovanja ce npr. na Sejšelih ali Maldivih v ko smo bili kot država zaprti, je Od namakanja v termah do eksoticnih krajev Predbožicni in novoletni cas je za turisticne agencije poleg poletja eden izmed vrhuncev sezone. Cas epidemije je sicer, kar se potovanj tice, precej negotov, kljub temu pa opažajo, da si ljudje želijo potovati. Slovencem so tako kot doslej privlacni predvsem tradicionalni predbožicni izleti, nemalo pa je tudi takih, ki nacrtujejo vstop v novo leto v eksoticnih krajih. Medtem ko so agencije lani preštevale izgube zaradi porazne sezone, vsaj po rezervacijah so­dec, kot kaže, letos ne bo tako. Toda številke nikakor niso primer-ljive s sezonami pred epidemijo. »Z lansko situacijo ni kaj primerjati, saj smo bili od konca oktobra da­lje popolnoma zaprti in torej lani ni bilo nobene realizacije. Drugace pa sedaj interes za odhod na po-citnice in tudi na potovanja v tem zimskem casu spet pocasi, a vztraj-no raste. Seveda smo še dalec od tistega števila rezervacij, ki smo ga imeli v enakem casu pred epi­demijo, smo pa vseeno veseli, da vsaj do dolocene mere lahko spet delamo,« pravi direktor Turisticne agencije Sajko Milan Sajko. Predbožicne izlete v Avstrijo prestavili cas sredi decembra, natancneje Glede na razmere, pravijo, da so Silvestrovanje tudi po v drugo polovico 12. december. »Razpisali smo pro-s povpraševanjem kar zadovoljni. zaslugi bonov grame in izbrali destinacije, kjer so Najvec interesa je za krajše eno- in decembra (glede na veljavne ukrepe pri nas dvodnevno programe po Sloveniji Ponovno je naraslo zanimanje Kot je dejal, je sicer ponudba in po drugih državah) potovanja in v sosednje države, beležijo tudi za pocitnice v toplih krajih. Sloven­predbožicnih in silvestrskih pro-trenutno možna in dovolj varna in dobro zanimanje za predbožicno ce trenutno najbolj privlacijo Egipt, gramov letos dokaj okrnjena. Ves kjer imajo slovenski državljani naj-potovanje v Carigrad. Zaradi sve-Kanarski otoki, Madeira, Maldivi, cas se morajo prilagajati neneh-manj ovir za odhod na pot. Vseka-tovne razstave je povecan interes Kuba in podobno. »V novembru nim spremembam in pogojem oz. kor pa je vecina razpisanih progra-za potovanja v Dubaj. in decembru so ti aranžmaji ve­pravilom. Nazadnje so tako zaradi mov dosti dostopnejša cepljenim, Med potniki sicer nobena kate-cinoma zelo ugodni in je možno zaprtja javnega življenja v Avstriji saj le ti vecinoma ne potrebujejo gorija posebej ne izstopa, potujejo na enotedenski dopust z letalom nacrtovane predbožicne izlete k nobenega dodatnega dokazila ali tako družine, pari kot tudi starejši oditi že za 400–500 evrov na ose­severnim sosedom prestavili na testiranja za udeležbo.« posamezniki. bo, cene pa so seveda najvišje cez boljšem hotelu zlahka odštejete tudi vec tisoc evrov na osebo,« je nadaljeval Sajko. Najvec Slovencev bo sicer na racun še neizkorišcenih turisticnih bonov silvestrovalo v znanih pocitniških krajih po državi, na obali, v hribih in zdravilišcih, pri­ljubljena pa je tudi hrvaška obala. Dobro se prodajajo še organizirani silvestrski programi (s prevozom, vkljucenim silvestrovanjem, ogle-di) v Dubrovniku in severni Dalma­ciji (Zadar). V precejšnji meri pa se Slovenci odlocajo tudi za vstop v novo leto v toplejših in bolj ekso­ticnih krajih, od Malte, Zanzibarja, Dubaja, Sejšelov, Kube … Cepljenim omogoceno potovanje na vse vec destinacij Sv. Trojica • Prenova kulturnega doma v teku Nova fasada in sodobna avla Kulturni dom pri Sveti Trojici, ki stoji tik pred vstopom na osrednji trg, je leta kazil podobo kraja, zdaj pa koncno zasijal v lepši podobi. Na obcini so projekt obnove razdelili v dve proracunski leti. Najprej je bila na vrsti avla, ki bo še naprej služila kot vecnamenski družabni in razstavni prostor, hkrati pa so se lotili tudi sanitarij. Prihodnje leto je na vrsti še dvorana. Kot je povedal župan David Klobasa, je obno­va zelo zahtevna. »Težko si je predstavljati, za kako velik izziv gre pri tej sanaciji. Stavba se je namrec gradila v casih pridnih 'domacih' moj­strov, bolj udarniško in brez kakršnihkoli nacrtov, tako da si vnaprej niti nismo mogli predstavljati, kaj bomo odkrili, ko bomo 'odprli' ste­ne, tla, strop … Ko se je delal strop v sanitarijah, se je izkazalo, da je tako zelo preperel, da bi lahko gospa, ki stanuje v zgornji etaži, zlahka zgrmela v moško stranišce. In takih nepredvidenih presenecenj je bilo vec. Gotovo bodo še pri obnovi same dvorane.« Preko Lasa so za prvo fazo pridobili 30.000 evrov, sicer pa racunajo, da bo ta skupaj stala približno 100.000 evrov, skupaj z ureditvijo celot­ne zunanjosti, torej novo fasado, stopnicami, vrati in panoramskimi okni. »Vgradili smo najboljše materiale, saj si želimo, da bo dom po celoviti obnovi še dolgo služil obcanom.« g Brigita je prepricana, da je pro-jekt zelo dober, priložnost tako za brezposelne, ki išcejo zaposlitev v doloceni stroki, kot za delodajal­ce, ki išcejo nove sodelavce. Sa­mostojna podjetnica je že 33. leto, pred tem pa je že delala v dveh fri­zerskih salonih. Samostojno pot je zacela v kiosku na ptujski avtobu­sni postaji, nadaljevala v Domino centru, sedaj pa ima salon že 18 let na Osojnikovi 3. Danes je v frizer-ski dejavnosti zelo drugace, kot je bilo nekoc. Frizerjev je veliko, za stranke se je treba boriti. V casu korona krize je problem tudi PCT pogoj. Promet je mocno upadel. Problem je v tem, da se nic ne do-gaja, ni zabav, ni porok, zato tudi dela ni toliko. Ob nenehni skrbi za strokov-no rast je Brigita Pušnik izredno aktivna kot predsednica sekcije frizerjev in kozmetikov pri OOZ Ptuj, clanica UO OOZ Ptuj in pod-predsednica sekcije frizerjev pri OZS ter se aktivno vkljucuje v vsa podrocja delovanja frizerske de­javnosti, tudi skozi najrazlicnejše inovativne projekte. Takšen je tudi evropski projekt Dan za dvojnika, ki omogoca frizerki, ki je že dolgo brezposelna, ali tudi nekomu, ki ni frizer, da spozna delodajalca, delo v salonu in zaposlene, skrat­ka stroko. „Brezposelna frizerka je bila pri nas štiri ure. Bila sem njena mentorica. Spremljala je naše delo, spoznala salon, naše zaposlene, materiale, vzdušje. Šo­lanje je zakljucila že pred leti, zato je bilo zanjo še posebej zanimivo, da je spoznala, kako poteka delo situacija letos bistveno boljša, saj je za cepljene osebe mogoce po­tovanje na vse vec destinacij tudi onkraj Evrope. Predbožicni in bo­žicni sejmi se dobro polnijo, najvec je zanimanja za Zagreb, Salzburg, Dunaj, München in Bratislavo. Prav tako je izjemno zanimanje za naš carterski let k Božicku v Finsko, ka­mor bomo v letošnjem decembru s posebnim letalom poleteli kar trikrat,« pa opažajo tudi v turisticni agenciji Kompas. Tudi oni ves cas prilagajajo po­nudbo glede na pogoje vstopa za obisk destinacij. A kot ugotavljajo, je v zadnjih mesecih na vse vec destinacijah enotno pravilo PCT, tako po Evropi kot na daljših desti­nacijah, na primer Dubaj, Zanzibar, Maldivi, Sejšeli, Egipt … . Družinski paket za 15.000 evrov v Dubaju Ravno topli kraji, kot so Mavricij, Zanzibar, Madeira, pa Malta in Dubaj ter evropske destinacije, tudi letos v novoletnem casu najbolj privlacijo Slovence. »Med najdražjimi so programi za Mavricij, kjer se paketi gibajo od 2.500 do 3.000 evrov na osebo. Najdražji paket pa trenutno predstavlja poseben družinski novoletni paket v Dubaju po ceni 15.000 evrov,« še pravijo. Sicer pa je veliko zanimanja za silvestrovanja tudi v slovenskih hotelih in na hrvaški obali. Ptuj • Priložnost za brezposelne in delodajalce Prvi dan za dvojnika bi moral trajati vec dni V Sloveniji je letos prvic na svetovni dan dostojnega dela potekal Dan za dvojnika. Gre za dan, ki ga lahko brezposelna oseba preživi na dolocenem delovnem mestu v enem izmed podjetij in se tako seznani z delom, ki bi ga rada opravljala. Med petimi podjetji, ki so sodelovala v projektu, je bila tudi samostojna podjetnica frizerske stroke Brigita Pušnik s Ptuja. v salonu danes, saj se je z leti zelo spremenilo. Zelo je bila zadovoljna s tem, kako je potekal njen Dan za dvojnika in s tem, kar je v tem casu lahko spoznala o delu v svoji stroki danes. V ta in podobne pro-jekte pa me vkljucujejo tudi zato, ker imamo v našem salonu ves cas ucence, saj sem tudi mentorica. Mladim so pri nas vedno odprta vrata,“ je o projektu Dan za dvoj­nika povedala Pušnikova. V Sloveniji naj bi ga ponovno or-ganizirali februarja leta 2022. Do-brodošlo pa bi bilo, da bi Dan za dvojnika razširili na vec dni po štiri ure, še dodaja Pušnikova. j Med petimi podjetji v Sloveniji, ki so letos prvic sodelovala v projektu Dan za dvojnika, je bila tudi samostojna podjetnica frizerske stroke Brigita Pušnik. petek • 26. novembra 2021 Ljudje in dogodki Podravje, Markovci • V lovskih vrstah so tudi ženske Na celu lovske družine Lidija Šmigoc Na celu Lovskih družin v Sloveniji so vecinoma moški, podobno velja tudi za clanstvo. Lovstvo naj bi bilo namrec že od prazgodovine v domeni moških, kar pa že dolgo ne velja vec. Tako kot po Evropi tudi pri nas v lovstvo vse pogosteje vstopajo ženske. Med njimi je tudi Lidija Šmigoc, ki je pred dobrim letom dni prevzela vodenje Lovske družine (LD) Markovci. V njenih vrstah so še štiri lovke, kar je precejšnja redkost v slovenskem prostoru. Foto: osebni arhiv Lidija se je v lovske vrste vkljucila pred osemnajstimi leti, zadnjih šest let je opravljala funkcijo tajnice. V tem casu je dodobra spoznala delovanje lovske družine na vseh podrocjih. Po njenem mnenju so naloge starešine iz leta v leto vecje, odgovornejše in zahtevnejše, »ven- Zakaj je Lidija Šmigoc postala lovka Lidija Šmigoc je v lovske vrste vstopila pred 18 leti, ker je velika ljubiteljica narave in živali. V prostem casu se rada poda v naravo Praznovanje 70-letnice LD Markovci s svojim štirinožnim lovskim prijateljem Borom. Prav tako je aktivna podrocju kinologije, saj je že deset let tajnica v Društvu ljubiteljev pticarjev, ki je letos praznovalo sto let delovanja. Ker je vodnica lovskega psa, je pred leti uspešno opravila izpit za mednarodnega sodnika za VII. FCI skupino pticarjev. »Svoj prosti cas namenjam družini,lovstvu in kinologiji. Pri tem vsem tem me najbolj veseli to, da imam podporo celotne družine, še posebej moža, ki je tudi lovec.« Lidija je sicer obrtnica že 35 let, in sicer lastnica šiviljske delavnice in trgovine v Bukovcih. Ormož • Lekarna dobiva novega direktorja Sencarjevo bo nasledil Hanželic Dosedanjo dolgoletno direktorico Lekarne Ormož Ksenijo Sencar bo z novim letom nasledil Marko Hanželic, ki je kot magister farmacije v zavodu zaposlen od leta 2010. Svet javnega lekarniškega za-pri Svetem Tomažu, ki je pri kon-Hanželic meni, da lekarne v voda je z razpisom iskal novega cu. »Verjamem, da je za dobro de-prihodnje cakajo številni izzivi, direktorja, saj se dosedanji direk-lovanje lekarne v prvi vrsti potre-ne samo organizacijski, temvec torici konec leta iztece mandat. ben dober, deloven in strokoven tudi vsebinski. Vse pomembnejša Nanj se je kot edini prijavil Marko tim. Zato si želim ohranjati dobre namrec postajajo mesta, kjer ni v Hanželic, ki je izpolnjeval vse zah-medsebojne odnose med zaposle-ospredju le izdaja zdravil, ampak tevane pogoje. K njegovemu ime-nimi in omogocati dobre delovne tudi druge spremljevalne dejav­novanju je soglašal tudi ormoški pogoje. Hkrati želim omogociti, da nosti. Sicer pa pravi, da bi morale obcinski svet. Kot je svetnikom zadržimo domac kader, ki bi nam biti nasploh slovenske lekarne v dejal v predstavitvi, želi nadaljeva-sicer odšel iz okolja. Prav tako ne primerjavi s tujimi bolj aktivne pri ti uspešno pot lekarne, ki je v zad-smemo pozabiti na izobraževanje crpanju evropskih sredstev. njih 20 letih pod vodstvom Sen-dijakov in študentov, saj ima lekar-carjeve doživela številne pozitivne na status ucnega zavoda,« je med Bo tipicni direktor ali ga spremembe, od ustanovitve lekar-drugim dejal. Kot je še nadaljeval, bo še mogoce srecati ne v Holermuosu in njene širitve, si želi tesnejše sodelovanje z oko­obnove lekarne na Ptujski cesti in liškimi zdravstvenimi zavodi, kjer izza okenca? izgradnje lekarniške podružnice je po njegovem še veliko rezerv. Svetnika Jožefa Cajnka, ki je po­hvalil dosedanje delo Hanželica in ga oznacil kot zelo strokovnega, prijaznega in iskrenega lekarniš­kega delavca, je zanimalo, ali bo postal tipicen direktor oziroma ali ga bo še mogoce srecati izza lekar­niškega okenca. Da je ta bojazen odvec, je zatrdil Hanželic: »V Le-karni ostaja hibridni tip direktorja, ki skrbi tako za poslovanje zavoda kot delno dela tudi za okencem.« Sencarjeva, ki je vodila zavod 24 let, se na razpis ni prijavila. Zakaj, ni razkrila, je pa dejala, da ostaja zaposlena v lekarni. . dar, ce to delo opravljaš s srcem in v dobrobit narave, je ves tvoj trud poplacan. Pomembno je tudi to, da imaš ob sebi ljudi, ki so priprav­ljeni delati in najdejo cas za lovske aktivnosti«. Nekateri njihovi clani skozi leto naberejo tudi vec kot 180 prostovoljnih delovnih ur, kar je po besedah Lidije res neverjetno. Tudi starejši lovci so še vedno zelo aktiv­ni in pomagajo pri mnogih opravi­lih. Še posebej veliko dela je z vzre­jo fazanov ter vzdrževanjem objek­tov in okolice, saj ima LD Markovci v lasti lovski dom v Sobetincih in podružnicno kocico v Bukovcih, ki so jo pred kratkim obnovili. Med Bi lahko lovišca prešla v zasebno last? »Lovstvo in kmetijstvo bi moralo biti bolj tesno povezano, saj tako kmetje kot lovci živimo na istem prostoru. Vsi skupaj bi se morali zavedati, da ima divjad iz leta v leto na voljo vse manj prostora in to je vedno vecja težava. Srcno upam in si prizadevam, da bomo lovske družine tudi v prihodnje imele možnost skrbeti za lovišca oz. divjadtudi ob izteku koncesijskih pogodb. V vseh evropskih državah so namrec lovišca s tem pa posledicno divjad že prešla v zasebno last,« je izpostavila Lidija Šmigoc, starešina LD Markovci. drugim obdelujejo krmne njive za divjad, skrbijo za obnovo prež v lovišcu, remiz, solnic, odvzem div-jadi iz lovišca in urejena krmišca za hranjenje fazanov v zimskem casu. Skrbijo za 2.600 hektarjev veliko lovišce V LD Markovci, ki je bila usta­novljena leta 1946, je trenutno 53 clanov, v letošnjem letu se jih je na novo vclanilo kar pet. »To pomeni, da imamo podmladek in dovolj pri­dnih rok, ki bodo nadaljevale naše delo in širile lovsko poslanstvo med ljudmi. Naš nadaljnji razvoj je odvi-sen samo od tega, ali bomo zmogli delovati dovolj enotno. Razprtije, ki so se dotaknile tudi lovskih dru­žin, nas ne bodo pripeljale dalec.« Lovišce, za katerega skrbijo, je veliko 2.641 hektarjev, od tega je 2.200 hektarjev lovnih površin, kjer je zastopana srnjad in mala divjad. Njihovo osnovno poslanstvo je ohranjanje habitatov in divjadi. V zadnjih desetih letih so intenzivno kmetijstvo in komasacije malo div-jad dobesedno zdesetkali. »Velike napore vlagamo za njihovo repo­pulacijo, predvsem fazana. V ta namen smo uredili svojo valilnico in voljero za fazane.« V neposredni bližini lovskega doma je usposo­bljeno strelišce za streljanje glina­stih golobov, na katerem vrsto let prirejajo sedaj že tradicionalna lo-vsko-strelska tekmovanja. Njihovi strelci že desetletja dosegajo odlic­ne rezultate na tem podrocju. Prav tako se na strelišcu usposabljajo mladi lovci-pripravniki iz varnega ravnanja z lovskim orožjem. Zelo aktivni so tudi na podro-cju kinologije, saj imajo v družini dvanajst lovsko uporabnih psov. »Zavedamo se, da brez lovsko upo­rabnega psa ne moremoizvajati lo-vsko pravicnega lova,« je še dodala Lidija. . Bodimo boljši. Lipicanci so nam lahko za zgled. Nekaj vtisov s cakanja v množici pred cepilnim mestom. V bližini je precej veliko parkirišce, a nekateri parkirajo neposredno pred stavbo cepljenja – tako, da zasedejo zelenico in plocnik, zaradi cesar morajo mimoidoci hoditi po vozišcu ceste, vrsta ca­kajocih pa poteka po slabega pol metra širokem zemljišcu med parkiranim avtom in steno stavbe. Predpisane razdalje med cakajocimi (1,5 m) drevoredu, obiskovalci pa smo hodili vzporedno se ne upošteva. Cutiš pritisk množice takoj za z njimi (brez vmesne ograje) in bili prevzeti od hrbtom. Ce se trudiš obstati na mestu, ko se njihovega odhoda v hleve povsem brez prerivanja oseba pred teboj pomakne naprej, da bi zagotovil in prehitevanja drugih. Koliko elegance, vsaj predpisani medsebojni odmik z osebo pred dostojanstvenosti je bilo moc doživeti takrat! Res sabo, pa se oseba za tabo še bolj približa, postavi so nam lahko za zgled. se celo vzporedno ob tebi (na razdaljo 0,5 m ali Nekateri, ki niso stali v vrsti za cepljenje, ker so manj) in te na tak nacin sili, da bi stopil naprej, le nekoga pripeljali na cepljenje, so se kratkocasili da bi bil cim bližje osebi pred seboj. Samo upam s kajenjem. Pri tem pa se niso odmaknili (na lahko, da se v gneci nisem nalezla, cemur bi se primer na drugo stran ulice ali naprej ob ulici, rada izognila, pa sem se zato odlocila za cepljenje kjer je bilo vec prostora), temvec so tam stali (o solidarnosti, ki jo izrazimo s cepljenjem, pa brez maske in puhali v okolico, da so cakajoci mogoce kdaj drugic). Ob tem se spomnim še vdihavali zakajen zrak. Ljudje pa bi naj cakali drugih takih pritiskov iz vsakdanjega življenja, z masko na obrazu na ustreznih medsebojnih na primer: voznik za tabo ne upošteva varnostne razdaljah.razdalje, se ti skoraj prilepi na zadek avtomobila Še dobro, da sem cakala le uro in pol, ker bi se in te na ta nacin sili, da bi vozil hitreje. sicer mogoce zgodilo še kaj, kar bi potem pristalo Sedaj pa k prizoru, ki se mi je vtisnil v spomin v tem zapisu. ob obisku Lipice. Ko sem bila ob pašnikih, Za konec le še to: ce ne bomo s svojimi kjer se pasejo lipicanci, je bil cas, ko so konji ravnanji prispevali k omejevanju širjenja virusa, zacutili, da se bliža cas odhoda s paše v hleve, se nam lahko zgodi, da ne bo vec tistih, ki bi pa so se zaceli pocasi postavljati ob ograji. želeli študirati medicino, zdravstveno nego, saj: Povsem mirno in dostojanstveno so stali tam in zakaj pa bi se oni trudili, ce se ljudje nocejo cakali na odprtje ograje. Ko pa so odprli ograjo, truditi? so pocasi, brez prerivanja, stopali po poti ob . Ptuj • Poklon najvecjemu slovenskemu generalu Dan Rudolfa Maistra Ptuj je tudi Maistrovo mesto. Na znamenitega Slovenca, gene-rala in pesnika spominja tudi kip na obrobju mestne tržnice, ki ga je leta 2012 postavilo Društvo generala Maistra Ptuj. Ob dr­žavnem prazniku so clani društva položili cvetje in se spomnili na dogodke v noci z 22. na 23. november 1918, ko so Maistrovi borci razorožili Schutzwehr in prevzeli nadzor nad mestom. 23. november je državni praznik postal leta 2005. Na pobreškem pokopališcu pa so že dan pred letošnjim državnim praznikom, dnevom Rudolfa Maistra, ob prisotnosti predsednika RS Boruta Pahorja slovesno odprli prenovljeno procelje grobnice, v kateri je pokopan general in pesnik Rudolf Maister. Odlocitev o novi ureditvi obstojece grobnice je bila sprejeta pred tremi leti. Domovinsko druš­tvo generala Maistra Maribor se je odlocilo, da bo pripravilo sprejeml­jiv projekt za dokoncno ureditev obstojece Maistrove grobnice. Pred­sednik Aleš Arih je povedal, da so k sodelovanju pritegnili Maistrovega vnuka Boruta, nato pa še krovno organizacijo Zveze društev generala Maistra Slovenije ter kiparja Viktorja Gojkovica, arhitekta Ivana Goro- Foto: Crtomir Goznik Državni praznik dan Rudolfa Maistra so pocastili tudi clani Društva ge­nerala Maistra Ptuj. pevška in kamnoseka Petra Kimovca, ki so pripravili novo podobo gro­ba. Tako so opravili castno domoljubno nalogo, ki bo pomagala izbri­sati crn madež, ki se je vse predolgo zadrževal na Maistrovi grobnici. „Maister je bil v dolgih letih komunizma „pozabljena osebnost“, temu primeren je bil tudi odnos do kraja njegovega zadnjega pocitka.“ Na sam praznicen dan pa so slovesnost ob obnovljeni grobnici pri­pravili v Domovinskem društvu generala Maistra Maribor, na kateri je zgodbo cloveka, ki je svoje življenje, kljub razlicnim težavam, podredil interesom slovenskega naroda, predstavil predsednik društva Aleš Arih. V Ljubljani pa je predsednik RS Borut Pahor pripravil sprejem za vse predstavnike društev generala Maistra. j Podravje • Konopljo gojila na dveh naslovih Zaplenili »vložene« dobrote Policisti so v ponedeljek v hišni preiskavi pri dveh osumljenih, starih 28 in 29 let, na dveh naslovih našli prirejene prostore za gojenje konoplje ter zasegli 133 sadik konoplje in približno 2,2 kilograma rastlinskih delcev te prepovedane droge. Zasegli so tudi pripomocke za gojenje prepovedane droge. Kot so pojasnili na Policijski upravi Maribor, so sadike konoplje našli med preiskavo stanovanja osumljenih v Mariboru v posebej prireje­nem prostoru. V njem so bili tudi pripomocki za gojenje. Med preis­kavo so policisti našli in zasegli še približno 200 gramov posušenih rastlinskih delcev, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo ko- Foto: PP Race nopljo, ter digitalno tehtnico in dva mobilna telefona. Nato so opravili še hišno preiskavo stanovanjske hiše v Hotinji vasi, ki jo uporabljata osumljena. Tam so v gospodarskem poslopju odkrili še en prazen prirejen prostor za gojenje konoplje, v poslopju pa še približno dva ki­lograma posušenih rastlinskih delcev, predvidoma konoplje, ter teht­nico in elektricni mešalnik. Moška bodo kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu. Konjiški policisti pa so opravili hišno preiskavo pri 68-letniku z obmocja Zrec. V stanovanjski hiši so našli dober kilogram posušenih delcev konoplje v razlicnih steklenih kozarcih, papirnatih in plasticnih vreckah. Tudi 68-letnika bodo kazensko ovadili. . Spodnje Podravje • Zakonodaja dopušca pisno privolitev delavke za nocno delo Mame majhnih otrok lahko zavrnejo nocno delo Matere z majhnimi otroki si velikokrat postavljajo vprašanje, kako usklajevati delovne obveznosti in družin­sko življenje. Še posebej težko je tistim, ki morajo delati popoldanske in nocne izmene. Delovni cas vecine slo­venskih vrtcev je namrec med šesto in šestnajsto uro; ptujski vrtec sicer omogoca tudi popoldansko varstvo. Po Zakonu o delovnih razmerjih delavka že v casu nosecnosti ne sme opravljati dela ponoci in nad­urnega dela, ce iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevar­nost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Prav tako lahko nocno in nadurno delo odkloni mama, ki ne­guje otroka starega do treh let. Po-dobno velja za matere samohranil­ke, ki skrbijo za otroke, mlajše od sedem let, ali hudo bolne otroke. V omenjenih primerih se jim lah­ko naloži opravljanje dela ponoci samo na podlagi pisnega soglasja. Kar je zapisano na papirju, pa ni nujno, da se udejanja tudi v praksi. V strahu pred morebitno izgubo zaposlitve bi lahko delavka sicer podala soglasje za nocno delo, kar pa ne pomeni, da se z njim de­jansko tudi strinja. Na Inšpektoratu RS za delo smo preverili, ali sploh beležijo kršitve na tem podrocju. (ali verjetno) tudi to, da delavke z V odgovoru so zapisali, da v Pod-majhnimi otroki morebitnih kršitev ravju takih kršitev v zadnjih letih ni bilo. Zanimivo je, da je bilo v celotni pac ne prijavljajo. Na Inšpektora-Sloveniji v zadnjih treh letih ugoto-tu RS za delo sicer ne razpolagajo vljenih samo 17 kršitev, ki se nana-z informacijami, kakšne odlocit­šajo na nocno delo. To lahko po eni ve sprejemajo delavci varovanih strani pomeni, da delodajalci upo-kategorij (starši otrok do 3. leta števajo delovno-pravno zakono-starosti, starost delavca, mladost dajo, po drugi strani pa je mogoce …), ko je pri delodajalcu potreba pa nocnem delu. »Vsekakor pa je pogoj pisno soglasje delavca, ki je namenjen njihovi zašciti oziroma varovanju njihovega statusa,« so še zapisali na inšpektoratu. Delodajalci spoštujejo delovno zakonodajo? V podravski regiji nocno delo op-ravljajo predvsem ženske v zdra­vstvu in socialnem skrbstvu. Sem spadajo bolnišnice in vsi domovi starejših obcanov, kjer morajo za­gotavljati neprekinjeno 24-urno socialno oskrbo in zdravstveno pomoc. V vecini teh institucij so za­poslene ženske. Prav tako so noc­ne izmene v dejavnostih kmetijstva in živilstva, kemije in nekovin. V OO ZSSS Podravje in Koroška ne za­znavajo primerov, kjer bi bile ma-tere z otroki do treh let prisiljene v nocno delo. »Kjer imamo organi­ziran sindikat, spoštujejo veljavno delovno-pravno zakonodajo. Sicer pa, ce zaznamo tak primer, takoj ukrepamo in opozorimo na kršit­ve,« je pojasnila Alenka Rožman iz OO ZSSS Podravje in Koroška. C Foto: Dreamstime/M24 Vecji problem so popoldanske izmene in sobotno delo Inšpektorat RS za delo je na ravni celotne Slovenije v zadnjih treh letih zabeležil manjše število ugotovljenih kršitev, ki se nanašajo na nocno delo, in sicer osem v letu 2018, šest v letu 2019 ter tri kršitve v letu 2020. Vecina kršitev se je nanašala na prepoved opravljanja nocnega dela za delavce in prepoved odrejanja nocnega dela starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja. »Vecji problem zaznavam v primeru, ko delajo mamice zaradi starševskega varstva krajši delovni cas, npr. 4 ure, in jim delodajalec nalaga delo ob sobotah in popoldansko izmeno, ko nimajo varstva za otroke. Tukaj bi morala biti po mojem mnenju zakonodaja spremenjena in omogociti delavki delo v dopoldanski izmeni, saj v vecini tudi vrtci delajo dopoldan,« je opozorila Alenka Rožman iz OO ZSSS Podravje in Koroška. petek • 26. novembra 2021 Kultura Knjigarnica Z znanjem nad viruse! Z znanjem nad viruse! Spodaj podpisana knjižnicarka sem si zatrdila pred casom, da o virusih ne bom zapisovala v rubriki, ki jo pravkar berete, saj dnevno tece dovolj besed na ta racun. Ampak, saj veste, kako se zarecenega kruha najvec poje. Zatorej so virusi rdeca nit knji­garnice, ki nosi naslov po minulo leto izdani slikanici na to temo. V knjižnem katalogu Mladinskega oddelka vaše najbližje knjižnice je s kljucno besedo virus najti 23 zapisov, v Študijskem oddelku pa 101 zapis. Slika v celotni bazi slovenskih knjižnic je veliko bolj obsežna, teh zapisov je kar 2.296. Seveda so med temi naslovi mnoga diplomska, doktorska in magistrska dela, raziskovalna porocila in podobno, ne tako zanemarljivi del je s polja racunalništva. Slovar tujk (2002) pravi pod 1, da besedica virus izhaja iz latinske besede za sluz, strup ter da je to preprosti mikroorganizem, ki se razmnožuje v živih celicah. Pod 2 je virus racunalniški program, ki išce in okuži druge aktivne racunalniške programe. SSKJ (2014) pravi, da je virus zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroca nalezljive bolezni. Virus je tudi namerna, hotena napaka v racunalniškem programu, ki onemogoca delo z racunalnikom. V slikanici Z znanjem nad viruse! s podnaslovom Otroški vodnik dobrega zdravja (Eloise Macgregor. Ilustracije Alix Wood. Prevedla Esther Daniela Košir. Ljubljana: Hiša knjig, 2020) piše, da je virus vrsta klice. To so zelo majhni organizmi, ki jih s prostim ocesom ne moreš videti. Ko pridejo v telo, lahko zboliš. Tu so še drugi naslovi: Skrivnostni svet malih zverinic (2019), Kako je košarka premagala virus (2020), Karolina premaga hudobnega kralja Korono (2020), Vse skrivnosti o virusih (2020) Evelin, Peter in strašni virus (2020), Tudi Luka nosi masko (2020). V zacetku tega leta je založba Narava iz Kranja poskrbela za prevod interaktivne kartonke (zavihki za odpiranje in sodelovanje med malimi poslušalci in bralci) Nadeni si masko, ki je izšla leto poprej v Italiji. Njeni avtorici, Ilaria Capua (besedilo) in Ilaria Bartol (prevod Metka Bartol) sta premišljeno, otrokom prijazno in prijetno razložili, kako je to z virusi, nalezljivostjo, higieno, maskami in podobnim, kar povzroca toliko bojazni, skrbi in hude krvi te dni. Mamica in hci zacneta dialog pred televizorjem, ki ga gledata skupaj in mala Mija ne razume teh aktualnih novic, ki jih vidi na ekranu. Ljudje so cudni, tako so si podobni, ko pa vsi nosijo maske. Deklica vpraša: »Mami, kaj je to virus?« Mama ji pove, da je to zelo majhna, nevidna stvar, zaradi katere ljudje vcasih zbolijo. Nato vzame mama star družinski album in ji pokaže dedkove fotografije, ko je nekoc zbolel za azijsko gripo in Miji pove, da so virusi od nekdaj. Mija je pomirjena, a vseeno se cudi, kako je mogoce, da obstaja nekaj nevidnega. V teh dvomih zaspi in zasanja o virusih, ki obožujejo igre in zabave, kjer radi skacejo z enega cloveka na drugega. Na koncu slikanice stojijo navodila, ki pomagajo izogniti se okužbi, prepreciti prenašanje virusa in tako pomagati sebi in drugim. Glavna so štiri preprosta pravila, pravi avtorica: 1. Kadar se pocutiš slabo, imaš na primer povišano temperaturo, moraš ostati doma! 2. Ce kihaš ali kašljaš, ne dajaj roke pred usta, pac pa se obrni stran in usta prekrij s komolcem. 3. Pogosto si umivaj roke, vsakic najmanj po 20 sekund, in pri tem vedno uporabi milo! 4. Dobro je nositi masko, ce pa je nimaš pri roki, namesto nje lahko uporabiš šal ali ruto in tako zaustaviš širjenje kapljic. Med tovrstnim poucnim ctivom za mlade bralce, ki ga je najti v vrhnjem nadstropju Mladinskega oddelka in nosi oznake 61 (medicina), 611 (anatomija), 613 (zdravje in higiena), 615 in 616 (farmacija, patologija), priporocam še odlicno, zabavno in slikovito knjigo z naslovom Profesor Protein priporoca osvežujoco mešanico zdravja, higiene, kondicije in sprostitve. Cetudi je izdaja iz leta 1998, velja vse zapisano še danes – morda bolj kot kadarkoli prej! Ostanite dobro in zdravo, pa razveselite si glavo s knjigo ta pravo! ê Ptuj • Art umetniški atelje v Murkovi odpira vrata Mojca, Janja in Jožica s svojevrstno zgodbo Murkova ulica na Ptuju, kjer se je v zadnjem obdobju zaprlo kar nekaj lokalov, se na nek nacin ponovno prebuja. Glavna turisticna transverzala za domace in tuje goste, ki prihajajo s ptujskega gradu v staro mestno jedro, se na poti na osrednji ptujski trg, Mestni trg, praviloma sprehodijo po Murkovi ulici. Sredi ulice jih bo po novem zagotovo zanimalo, kaj skriva novi Art umetniški atelje, ki je v skupni projekt povezal tri ljubiteljske likovne umetnice: Mojco Lovrec Prezelj, Janjo Jozelj in Jožico Zorko Hofmüller. Spoznale so se na razlicnih sli­karskih kolonijah, na katerih so-delujejo že vrsto let. Sedaj pa so se odlocile, da bodo svoja dela predstavile v ateljeju, da si jih bodo lahko ogledali in tudi kupili vsi, ki bodo to želeli. Želijo si, da njiho­vo delo spozna cim vec ljubiteljev likovne umetnosti in sploh širša javnost. Samostojna podjetnica Mojca Lovrec Prezelj, ki se je edina zani­mala za poslovni prostor v Mur­kovi 4 na Ptuju in so ji ga glede na izpolnjevanje pogojev tudi dodelili v najem oz. uporabo za pet let, je likovnica že od rane mladosti. Vedno si je dopovedovala, da bo za slikanje imela vec casa v pokoju. Do tega pa je še dalec, zato se je odlocila, da ne bo vec cakala. Zad­njih 11 se tako slikanju bolj aktivno posveca. Ukvarja se s posebno tehniko slikanja, vecinoma slika s kavo, nekaj tudi z rdecim vinom, z barvami pa bolj malo. Kava in pa- pirogra.ja (vžiganje v les) sta njeni tehniki, pove. „V Iblu služim denar, da lahko slikam, Art umetniški ate-lje pa je za dušo. Z Janjo in Jožico smo si ga zamislile kot ustvarjalni atelje, tu se bo slikalo, ne bo samo staticna galerija, tudi veliko se bo dogajalo. Organizirale bomo art dogodke, tudi delavnice. Vaj trikrat na leto pa želimo gostiti tudi dru­ge slikarje, enkrat na leto pa bodo naši gostje mladi likovniki iz osnov­nih šol. Povabile bomo turiste, da si bodo med bivanjem na Ptuju, tudi z našo pomocjo, ustvarili svoj umetniški izdelek, ki jih bo spomi­njal na najstarejše slovensko mes-to in prijetno preživete trenutke v njem. V ateljeju nas boste našli ob vecerih, ob sobotah in nedeljah. Si-cer pa bodo v dopoldanskem casu, od 8.30 do 13.30, za obiskovalce poskrbeli clani društva Sožitje. Ti bodo v teh prostorih tudi ustvarjali in tudi prodajali svoje izdelke. K na­kupu bodo ob slikah nas treh likov­nic vabili tudi leseni izdelki mojega moža Mira, otroški merilniki višine, nekaj bo tudi nakita. Janja Jozelj je likovna pedagoginja, slika z akril-no tehniko, vecinoma pave. Nekaj malega pa ustvarja tudi s cokola-do. Z akrilom slika tudi Jožica, prav tako z vinom, nekaj malega pa je tudi akvarela,“ je povedala Mojca Lovrec Prezelj, ki si skupaj z Janjo in Jožico želi, da bi njihova umetni­ška zgodba prispevala k novi, lepi izkušnji vseh, ki jih bodo obiskali in ki bodo iskali nova doživetja na podrocju umetnosti in kulture ustvarjanja. Zagotovo pa bo v prihodnje pridobilo tudi mesto, saj takšni in podobni prostori vedno tudi pri­spevajo k vec življenja v nekem urbanem okolju. Galerije na kratki razdalji, od Slo­venskega trga 1 (Galerija Art Stays), v Murkovi 2 (Galerija Luna) in sedaj v Murkovi 4 (Art umetniški atelje), vsaka s svojo vsebino, nagovarjajo k obisku in k spoznavanju razlicnih zvrsti umetnosti, umetniških roc­nih del ter ustvarjanja. j MG Ptuj • Premiera drame Mama Kot zgodba iz našega vsakdanjega življenja V MG Ptuj bo 26. novembra premiera drame Mama, avtorja Floriana Zellerja, pisatelja, dramatika in režiserja, rojenega v Parizu. Gre za francoskega avtorja, cigar dela so najbolj igrana po svetu. Ni jih malo, ki ga imajo za naj-polna nekega sarkasticnega hu-nasilja. Ta predstava nas nagovarja opere in je kot scenograf in kostu­boljšega francoskega in najzani-morja. Podobna je situacijam, s ka-k temu, da je treba najprej v teme-mograf sodeloval tudi pri predsta­mivejšega dramatika našega casa. terimi se srecujemo v vsakdanjem lju, v svoji družini, postaviti dobre vi Mama. Tudi najnovejša predstava, ki si jo življenju. Družina pa je pravzaprav odnose, da lahko deluješ nav-V MG Ptuj so glede na epidemi­bomo premierno lahko ogledali prostor, kamor „pademo“ šele zven,“ je pred premiero povedal ološke razmere v tem casu malo 26. novembra, ponovitev bo 27. na dopustih, zato je po dopustih direktor MG Ptuj, ki je še posebej bolj zadržani, kar zadeva sam pro-novembra, je nastala v koproduk-tudi najvec locitev. „Ta cas krize omenil Rudyja Sabonghyja, enega gram. Predvsem se trudijo ljudem ciji Prešernovega gledališca Kranj z nas je vse na nek nacin potisnil v vodilnih svetovnih scenografov in ponuditi nekaj veselja, zabave tudi Mestnim gledališcem Ptuj. Režiral to maticno celico, kar je povzroci-kostumografov, ki dela z najvecji-v tem turobnem casu. jo je Ivica Buljan. Glavni protago-lo tudi veliko nekega družinskega mi zvezdami svetovnega teatra in j nisti so vrhunski: Darja Reichman, Borut Veselko, Blaž Setnikar in Do-roteja Nadrah, ki so se kranjskemu gledališkemu obcinstvu premierno predstavili 1. oktobra letos. Blaž Setnikar in Doroteja Nadrah pa sta bila proglašena tudi za najboljša igralca 51. tedna slovenske drame, oba za vlogi v uprizoritvi Ško elo­škega pasijona. Zellerjevo besedilo Mama pripo­veduje o bolecini in osamljenosti mame, ki se sooca z vse bolj pra­znim gnezdom: otroci odrašcajo in odhajajo, njo pa zapustijo samo v veliki hiši in z možem. Sreca se z neko novo realnostjo, na nacin, ki ni takšen, kot bi ga Slovenci prica­kovali od svoje mame. Gre za bolj sodoben nacin, gre za drugacno mamo, mamo, ki zna tudi sebe postaviti v ospredje. Predstava je Zdravje imunskega sistema Zdravje imunskega sistema v mrzlih dneh je odvisno tudi od tega, kaj smo z njim poceli preteklo poletje, vse lansko leto in vse naše življenje. Sami smo tisti, ki lahko vplivamo na dobro kondicijo imunskega sistema. Na imunski sistem seveda moc­no vpliva nacin prehrane, gibanje, pocitek. Zelo malo pa omenjamo naše razpoloženje oziroma pozitiv-no naravnanost. Clovek je celota in enako velja za zdravje. Danes je veliko znanega o pozi­tivnih ucinkih vitaminov B, C, D in E ter mineralov cink in selen. Potem so tu še probiotiki, ki skrbijo za zdrav prebavni sistem in absorp­cijo hranljivih snovi ter vitaminov in mineralov. Kadar so potrebe povecane oziroma je prehrana ne­ustrezna, vitamine in minerale ter probiotike lahko dodajamo. Izkori­stek vitaminov pa je veliko vecji, ce jih dobimo s prehrano. Na primer v sadju so poleg vitaminov tudi druge spojine, ki delovanje vitami­nov podpirajo. Tako je C-vitamin iz pomarance ali limone ucinkovit že v veliko manjših kolicinah kot ta, ki ga dobimo s tabletko prehranske­ga dopolnila. Še beseda ali dve o uporabi prehranskih dopolnil, ki so name-njena dvigu odpornosti. Opozoriti je treba na njihovo prekomerno uporabo. Kot pravi prof. Ihan, prevec spodbujenega imunskega sistema si ne želimo, ker telo zanj nima dovolj dela. Imunski sistem deluje po dveh poteh, in sicer pre­ko prirojene odpornosti in preko pridobljene odpornosti. Smiselna je obcasna uporaba in uporaba izdelka, ki je za doloceno osebo v dolocenih okolišcinah najboljše. Zato vsekakor svetujem posvet s farmacevtom in odsvetujem na­kupe preko spleta. Želimo si na­mrec optimalno reguliran imunski sistem, ki bo ravno prav nastrojen proti vsiljivcem, kot so virusi in bakterije, hkrati pa je pomembno, da ne napade celic lastnega telesa. Imunski sistem mora biti za opti­malno delovanje dovolj nahranjen in spocit. Nahranjen imunski sis-tem pomeni veliko vec kot ustre­zne kolicine vitaminov in minera­lov. Pomeni predvsem uravnote­žen prehranski krožnik, ki pokrije potrebe posameznika. Ob tem je izbira hrane zelo odprta. Zadovo­ljen želodec in zdravo crevo pa sta tudi recept za dobro pocutje. In clovek, ki se dobro pocuti, je manj podvržen stresu, sprošca se manj stresnih hormonov in vse to enako pomembno vpliva na dobro kondi­cijo imunskega sistema. Ljudje smo si med sabo zelo razlicni. Eni so lahko izpostavljeni mrazu in ta nanje ne bo vplival. Drugi so bolj »obcutljivi« in mraz lahko negativno vpliva na njihov imunski sistem. Ce je ob tem pri­sotna še dehidracija, izsušene slu­znice, ki so prva linija obrambe, ter splošna slabša telesna kondicija, je seveda možnost, da takšna oseba zboli, veliko vecja. Dobro je, da to nekako sami razišcemo in se nato samozašcitno ravnamo. Pomanjkanje spanja je vzrok za mnoge zdravstvene težave, med drugim tudi za oslabljen imunski sistem. Povezava med pomanjka­njem spanja in imunskim sistemom je zelo kompleksna. Vec študij je dokazalo, da se v primeru pomanj­kanja spanja v telesu zmanjša šte­vilo T-celic, krati pa se poveca šte­vilo vnetnih citokinov. Tako imamo na eni strani šibkejšo obrambo in na drugi vec posrednikov za vne­tni proces. Oboje pomeni vecje tveganje, da bo oseba zbolela. Pomanjkanje spanja pa ne vpliva samo na to, ali bo oseba zbolela, ampak je zelo pomembno tudi pri okrevanju. Dokazali so celo, da ce­pivo proti gripi slabše šciti osebe, ki premalo spijo. Premalo spanja oslabi imunski sistem, ki zato raz­vije manj protiteles. Za zakljucek. Vse naše ravnanje, vkljucno s prehrano, gibanjem, pocitkom, vpliva na naš imunski sistem. Pomembno vlogo imajo tudi razpoloženje in splošno dobro pocutje ter dovolj spanja. Ce smo napacno ravnali celo leto ali dlje, se je vredno potruditi, saj napake preteklosti lahko popravimo. C Nizek tlak pogosto prizadene starejše Na mednarodni konferenci Življenje z rakom po raku so strokovnjaki spregovorili o napredku in izzivih tistih, ki so raka preboleli. Ce zjutraj komaj zlezete iz postelje, cez dan zehate in si, ko segate že po peti skodelici kave, želite, da bi vam srce utripalo z vec moci, je dobro pri zdravniku preveriti, kaj se dogaja z vašim krvnim tlakom. Vcasih so lahko namrec v ozadju bolezni, denimo motnje spanja, bolezni presnove ali zmanjšano delovanje žleze šcitnice. Krvni tlak ugotavljamo z dvema vrednostma – sistolicnim in diastolicnim tlakom, denimo 120/80, oziroma z mocjo, s kate­ro srce požene kri po žilah, in z mocjo, s katero pride kri nazaj v srce. Odlocilna je prva, višja šte­vilka. Ce je ta pri moških pod 115 in pri ženskah pod 100, je krvni tlak nizek. Pogostejši je pri ženskah K nizkemu krvnemu tlaku so nagnjene predvsem visokorasle, vitke ženske. Pri njih so mišice in vezivna tkiva slabše razviti in tudi zaradi tega tlak v ožilju pada. Ni-zek tlak tudi pogosteje prizadene starejše ljudi, preprosto zato, ker njihov krvni obtok ni vec dovolj obremenjen. Nizek krvni tlak imajo tudi nosecnice, menda kar vsaka tretja, saj se v nosecnosti spremeni celotno delovanje žen­skega organizma, kar pa, ce so vrednosti pod 90/60, ni dobro niti za plod niti za žensko. Mater-nica je namrec slabše prekrvljena in plod dobi manj kisika, zato je tveganje za prezgodnji porod in splav vecje. Ginekologi svetujejo vec sprehodov oziroma lahkotne­ga športa, zdravil pa obicajno ne. Moški imajo, nasprotno, po nava­di mocnejše mišicje, ki pritiska na krvne žile. Zato imajo tudi pogo-steje zvišan krvni tlak. Ucinek bele halje Pogosto se zgodi, da zdravnik v ambulanti nameri višji tlak, kot je sicer znacilen za nas, saj smo v ordinaciji vznemirjeni. Ce ste glede teh meritev v dvomih, kupi­te merilnik krvnega tlaka in si tlak pogosteje merite doma. Upošte­vajte, da cez dan niha; opoldne je denimo nižji kot zjutraj. Je nizek krvni tlak nevaren? Marsikateri zdravnik prenizke­ga krvnega tlaka ne jemlje dovolj resno, ker nas ne ogroža tako kot visok, ki je sprožilec mnogih src­no-žilnih bolezni. In vendar lahko tudi prvi sproži možgansko kap, saj kri ni dovolj »pretocna«, ker jo srce po žilah potiska s premajhno mocjo. To pa ustvarja bližnjico za krvne strdke. Možgani poleg tega dobijo premalo krvi in kisika. Tako lahko ob prenizkem tlaku omedli-mo, pademo in se poškodujemo. Zlomi kosti ob padcu, zlasti pri starejših, zaradi prenizkega krv­nega tlaka niso redkost. Ce imate naravno nizek krvni tlak, se ne bo zvišal sam po sebi, prav nasprotno, ob staranju se lahko le še znižuje. Najbolj po­maga terapija, ki je sestavljena iz vec korakov. Najprej aktivirajte telo, ukvarjajte se s športom. Zelo primerni so plavanje, kolesarje­nje, tenis in tek. Zadostuje pol ure na dan. Zjutraj si privošcite pravo kavo ali caj. Oba napit­ka pospešita srcni utrip in tako dvigneta krvni tlak, vendar nikar ne popijte vec kot pet skodelic na dan, sicer bi tvegali zvišanje holesterola v krvi. Popijte obilo tekocine, najbolje navadne vode. Tudi sol lahko nekoliko pomaga, veže namrec vodo v telesu. A ne pretiravajte. Dovolj je, da juho dosolite s šcepom soli; uživajte jo zmerno, cetudi je vaš tlak nizek. Q Za zdrava pljuca pojejmo dovolj korenja in citrusov Hladni dnevi prinašajo vec virusov in bakterij, hitreje lahko zbolimo. Prav je, da zato posegamo po živilih, ki pomagajo krepiti in cistiti pljuca. Vsakodnevno smo izpostavlje­ni številnim škodljivim snovem, ki imajo lahko negativen vpliv na naša pljuca. Dolocenim snovem se sicer lahko izognemo, vendar pa pogosto žal nimamo prave iz­bire. K sreci lahko na zdravje pljuc v doloceni meri vplivamo sami že s pravo prehrano. Nekatera živila so še posebej priporocljiva za raz­strupljanje pljuc oziroma vzdrževa­nje njihovega zdravja. Zelena Eno izmed živil, ki so še posebej pomembna za zdravje naših pljuc, naj bi bila zelena. Obicajno pove­zujemo zeleno predvsem z od­vajanjem vode in s tem škodljivih snovi iz telesa (gre za t. i. naravni diuretik), vendar pa je zelena odlic­na tudi za blažitev vnetij. Pomaga preprecevati vnetja pljuc, obenem zmanjša tveganje za nastanek pljucnega raka. Z rednim uživanjem zelene lahko naredite ogromno dobrega za svoja pljuca. Uživate lahko cela stebla ali pa si iz zelene pripravite sok, caj, smuti, juho ... Grenivka Za pomoc pri odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa in za zašcito pljuc so izvrstna izbira vsi Korenje citrusi, še posebej grenivke. Te veljajo za pravo zakladnico antio-»Superživila« niso nujno tista, ki ksidantov. so zelo eksoticna in pogosto tudi draga, velikokrat je pot do zdravja precej preprostejša. Ko govorimo o zdravju pljuc, je korenje goto-vo izvrstna izbira. Ceprav korenje obicajno povezujemo predvsem z zašcito oci oziroma vida, vsebuje tudi ogromno snovi, ki so koristne za naša pljuca. Gre za snovi, ki po­magajo pri obnovi poškodovanih tkiv in odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa. Za najboljše ucinke je seveda priporocljivo uživati sve­že korenje. Cesen Ceprav ga omenjamo nazadnje, je cesen verjetno na samem vrhu lestvice živil, koristnih za pljuca. Pomaga pri naravni odpravi šte­vilnih težav z dihali, pri blaženju Zacimbe za lažje dihanje ORIGANO Gre za zacimbo, ki pripomore k naravnemu razstrupljanju pljuc in ki vsebuje precej koristnih antioksidantov. Poskušajte torej v cim vec jedi vkljuciti origano. INGVER Ingver je znan kot eno najboljših naravnih zdravil proti kašlju, vnetju pljuc in ostalim boleznim dihal. Ingver pomaga odpravljati sluzi in cisti pljuca. Dodate ga lahko v caj. KURKUMA Kurkuma je zelo zdrava zacimba, vsebuje mocne antioksidante, med njimi je najmocnejši kurkumin. Kurkuma preprecuje vnetja, šciti telo pred virusi in bakterijami ter krepi imunski sistem. vnetij in unicevanju bakterij – gre seveda za enega najmocnejših naravnih antibiotikov. S pogostim vkljucevanjem cesna v prehrano si lahko poleg številnih drugih blago­dejnih vplivov obetate tudi manj težav s pljuci. . petek • 26. novembra 2021 Za kratek cas Tedenski horoskop do 2. decembra Aktivni stratovulkan se dviga nad za­hodno obalo indonezijskega otoka Su­matra 130 km jugovzhodno od mesta Padang. Obkrožen je z bujnim gozdom narodnega parka Kerinci Seblat, kjer domujeta ogrožena sumatranski tiger in sumatranski nosorog. S 3805 m je najvišji vrh tega indonezijskega otoka. Na vrhu je krater, globok 600 m, ki je pogosto napolnjen z manjšim krater-skim jezerom na severovzhodni strani kraterja. Zadnji izbruh je bil leta letos. CELADNICA - mocvirska rastlina s celadi podobnim izrastkom na cvetni caši, ENANTEM - izpušcaj na sluznici, TRUHLAR, Vladimir - slovenski jezuit, teolog in pesnik Ptuj, Slovenija • Naj javno stranišce 2021 Ptujska javna stranišca z devetega na prvo mesto Letošnje ocenjevanje oz. projekt Naj javno stranišce 2021, ki ga od leta 2009 izvaja Društvo za kronicno vnetno cre-vesno bolezen, je prineslo viden napredek pri urejenosti javnih stranišc v MO Ptuj, in prav tako za obcino Ormož. MO Ptuj je po urejenosti javnih stranišc zasedla prvo mesto z oceno 4,75 med enajstimi mestni-mi obcinami, obcina Ormož pa je bila z oceno 4,80 druga po ureje­nosti stranišc med obcinami. Prva je bila obcina Krško z oceno 4,98 za svoja javna stranišca. Še lani je bila MO Ptuj deveta z oceno 4,28 po urejenosti le-teh med mestnimi obcinami, obcine Ormož pa še sploh ni bilo med ocenjenimi, ker je še bila med tistimi slovenskimi obcinami, ki v letu 2020 še niso imele javnega stranišca. Uredili so jih v objektu za Kolodvorsko ulico 2. Ormoška izstopajo tudi po odpiralnem casu, saj jih ljudje lahko obišcejo med 5. in 22. uro. Vecina ima krajši odpiralni cas. Za MO Ptuj so ocenjevalci zapi­sali, da je dosegla viden napredek po lestvici. Ta je povezan s cisto-co, zalogo stranišcnega papirja, papirnatih brisac, mila in razku­žila. Prav tako so zamenjali vso dotrajano in polomljeno opremo. V obeh javnih stranišcih je na vi-dnem mestu izobešen urnik cišce­nja. Letos so ocenjevalci že stan­ dardnim kriterijem ocenjevanja dodali še tiste, ki jih je priporocil NIJZ. Tudi letos so ocenjene loka­cije opremili z nalepkami o aplika­ciji Najbližji WC, na osnovi katere je razvidno, da je javno stranišce vkljuceno v ocenjevanje in apli­kacijo. Pri bencinskih servisih pa sta Petrolova bencinska servisa Podlehnik – smer Maribor in Pod-lehnik – smer Hrvaška zasedla 19. in 21. mesto. Tudi letos je ocenjevanje jav­nih stranišc potekalo v treh ka­tegorijah, enajstih mestnih in 84 ostalih obcinah ter 56 bencinskih servisih. Najboljše v vsaki kate­goriji so razglasili 19. novembra, na svetovni dan javnih stranišc. Pricakovanja o tem, da bo do 19. novembra, svetovnega dneva stranišc, spodobno javno strani-šce dobilo tudi avtobusno posta­jališce Ptuj, pa se žal ni uresnicilo. Betoniran plato še naprej ostaja brez objekta. j Foto: Crtomir Goznik MO Ptuj ima dve javni stranišci, eno na Zadružnem trgu in eno na mestni tržnici. Letos so bila njena stranišca prog­lašena za najbolj urejena med enajstimi mestnimi obcinami po oceni Društva za kronicno vnetno crevesno bolezen. OVEN (21. 3. – 20. 4.) Pogumno se boste odpravili naprej in sledili svoji individualnosti. Zanimivo je, da vas bodo drugi ljudje opozorili nase in tako lahko uvidite lastne napake. Privlacila vas bodo znanja iz arheologije in zgodovine. Ucili se boste tudi umetnosti retorike, kar vam bo cudovito uspevalo. BIK (21. 4. – 20. 5.) Cas je ugoden, da pridobite na samozavesti. Pomembno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Vaje iz joge bodo kot eliksir mladosti. Bodite prožni na delovnem mestu, kajti nekaj reci so bo razrešilo v vašo korist. Prihaja cas fi nancnega ravnovesja. DVOJCKA (21. 5. – 20. 6.) Pogovori so in bodo ostali rdeca nit tega tedna. Ob koncu tedna boste nekoliko bolj lenobni in se predajali užitkom. Intuitivno dojemanje sveta, bo za vas umetnost. Toda clovek se mora vedno uciti. Še vedno bo precej prijetnih srecanj in klepetov v dvoje. Srecen dan: torek! RAK (21. 6. – 22. 7.) Poskrbeli boste za notranje ravnovesje, da pridobite tisto, kar išcete in se soocili s svojimi primarnimi obcutki. Sprehod ob mirni reki ali jezeru bo kot oaza sprostitve. Še vedno je ugoden cas tako za nakupe, kot za preobrazbo stila oblacenje. Ne pozabite na modne dodatke. LEV (23. 7. – 22. 8.) Šum gozda in tiha narava pripovedujeta zgodbo o preobrazbi. Mirni sprehodi bodo poucni, kajti v tišini odkrijete, cesa bi se lahko lotili, da bi bili uspešni. Odprli se vam bodo novi podvigi, in ce si priznate ali ne, vam bodo otroci ucitelji. Na ljubezenskem obzorju vas caka prijetna dolžnost. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Strmeti morate k notranjemu ravnovesju in prav je, da nekoliko pocivate. Vzemite si tisti cas zase in delajte vse tisto, kar vas veseli. Seveda je dobro, da ste aktivni, toda varujte se pretirane kritike – tako do sebe, kot drugih ljudi. Pricakujte povecane izzive v pogledu doma! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Opozorili boste nase in se po dolgem casu postavili na prvo mesto. Skozi svet umetnosti in glasbe pridobite na samozavesti. Iskre bodo švigale v ljubezni sem in tja. Bodite prožni, kajti Amorjeva pušcica lahko zadane samske in vezani se boste naucili brati med vrsticami. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Plamen ljubezni in intenzivnosti bo sijal iz vas. Že res, da boste mirni in tihi, cilje boste imeli jasno vidne in tako dosegli mnogo vec. Komunikacija bo nekaj mocnega in lahko se soocite z vsem. Zanimivo je, da se do neke zdrave mere prilagodite, tudi v ljubezni. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Strune na violini življenja se bodo oglasile v prijetni melodiji, polni užitkov, sprostitve in harmonije. Zdi se, da na vseh podrocjih prihaja vaših pet minut in, da je cas ugoden za postavitev prioritete. Letanje iz cveta na cvet se žal ne izplaca. Bodite ucinkoviti! Srecen dan: torek! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Domace ognjišce bo tisto pravo zavetje, kjer se boste lahko izrazili in odvrgli masko. Lotite se lahko kakšne pomembne prenove in uredite stanovanje v utripu praznicnega decembra. Tibetanske vaje mladosti, joga in druge tehnike bodo nujne, kajti tako pridobite notranji mir! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Modri ljudje pravijo, da je sreca na strani pogumnih, da je veliko resnice v tem, boste dokazali sami. Cas sprememb, novosti in drugih prijetnosti je blizu, prihaja vaših pet minut. Dokazali boste svoje sposobnosti in vrednost zaupanja. Bodite to, kar ste in tako bo val srece popoln. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Življenje je kot svilnata nit in vaša se bo v tem tednu prijetno svetila. Postali boste pravi umetnik in se vsega lotili v smislu ustvarjanja. Bolj bodo žive barve na platnu, vec bo srece. Živite za majhne radosti in tako ne boste razocarani. Služba: prijetna dolžnost ali pohvala! Lepi spomini ne bledijo!   www.tednik.si  Narocila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za narocnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. H  • K • ( • D H  •  Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davcna številka:________ Telefon: ____________________ Datum narocila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Nogomet Futsal Ptujski mladci presenetili vse, V derbiju Ptuj pricakuje tudi sebe Litijo Stran 18 Stran 19 Nogomet Tenis Prvakinje rutinirano do Po 12 letih Slovenka znova zmage med TOP 30 Stran 18 Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohoric. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstic, Niko Šoštaric, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Crtomir Goznik. ja Dušana Kosica niso dosegli nobe­nega zadetka (gol razlika 0:6). zadnji gol so Sežanci dosegli v 11. krogu proti Celjanom (2:2), strelski post pa odtlej traja že 575 minut. Kraševci imajo precejšnje težav s Tekma, ki je velik izziv za obe ekipi poškodbami, že nekaj casa manjkajo 1. SNL, 18. krog: Aluminij – CB24 Tabor Sežana (v soboto ob 17.00 v Kidricevem). Klemen Nemanic, Fahd Ndzengue in V soboto in nedeljo bodo slo-O stanju v ekipi in pricakovanjih Denis Kouao, v tekmi z Aluminijem venski prvoligaši s tekmami 18. pred tekmo s Taborom je sprego-pa bodo dodatno oslabljeni: zaradi kroga zakljucili dve cetrtini sezone voril kapetan Aluminija Luka Jan-kartonov bosta manjkala Mihael Bri­2021/22. Glede na uvrstitev na lestvi­žekovic: »Smo v situaciji, ko nam je ški in Erik Salkic. Previdnost v taboru ci bo derbi tekma med Bravom (3.) vsaka tekma zelo pomembna, proti Aluminija pa vseeno ne bo odvec, in Koprom (1.), zagotovo pa bo še neposrednemu konkurentu pa še to-sploh zaradi dejstva, da Tabor bolj­vec pozornosti požel obracun med liko bolj – enostavno v tem trenutku še (beri: tockovno uspešneje) igra v Muro (5.) in Mariborom (2.). Crno­ni vec prostora za napake. Res je, da gosteh, kjer je doslej osvojil kar 11 od -bele privržence kluba iz Prekmurja ne zaostajamo prevec za tekmeci, 16 zbranih tock. v razmiku štirih dni cakata dve izje- a v zadnjih treh krogih jesenskega mno atraktivni preizkušnji: v cetrtek dela moramo iztržiti maksimum, da Na zmago s Taborom s Tottenhamom v Konferencni ligi, v spomladanskega dela sezone ne bi nedeljo pa še z Mariborom. Vikend cakajo polni dve leti znova zaceli z zaostankom, tako kot s sabo prinaša tudi dva pomembna je to bilo v lanski sezoni. obracuna v spodnjem delu lestvice, Naslednja skrb za šumarje je tra- Razlika glede na prejšnje sezone je v v Domžalah se bosta v lokalnem dicija: Aluminij in Tabor sta v zadnjih tem, da smo takrat premagovali nepo­derbiju merila Domžale (7.) in Kalcer treh skupnih sezonah v 1. ligi odigra­ sredne tekmece, proti boljšim pa smo (9.), v Kidricevem pa Aluminij (10.) in la devet medsebojnih tekem, le prvi obcasno iztržili kakšno zmago, letos pa Tabor (8.). dve pa so dobili šumarji (zadnjo sep­ je to ravno obratno. Ne bi rekel, da je Šumarji so z zmago proti Olimpiji tembra 2019). Na naslednjih sedmih to narobe, le še bolj se moramo osre­tekmah so v rezultatskem smislu pokazali „nekaj znakov življenja“, a dotociti na nam primerljive ekipe. prevladovali Sežancani, ob štirih so se po reprezentancnem premoru Tekma v Sežani je bila naša dalec njihovih zmagah so se preostale tri na tekmi z Mariborom znova vrnili najslabša, doživeli smo pravi 'razpad tekme koncale z remijem. Kidricani v stare tirnice. Na nedeljski tekmi sistema'. Tista tekma se nam je zgo­imajo tako možnost, da po polnih v Ljudskem vrtu so naredili kopico dila, pomembno je bilo, da smo se dveh letih uženejo neugodnega tek­napak pri podajah, s tvegano igro v takoj pobrali in v naslednjem krogu meca s Krasa ... zadnji vrsti so kar sami „vabili“ Ma- ugnali Koper. V Kidricevem nas caka riborcane v ofenzivo, poraz s tremi drugacen teren, drugacna tekma, goli razlike so si tako v veliki meri Veliki dolžniki želeli bi si, da po porazu z Maribo­zakuhali kar sami. Jasno je, da vijo­ rom znova odgovorimo tako, kot Dodatno motivacijo za Kidricane licasti premorejo dovolj kakovosti, katero bi iz obrambne vrste žogo Jakšic, Krajnc, Flakus Bosilj) pa je Tabor ni zadel že 575 bi morala predstavljati prva medse-smo takrat proti Kopru. da uženejo vsakega tekmeca v ligi, zanesljivo prenesel v napad, tam pa vsaka misel na kombinatorno igro le Tabor res že dolgo ni zadel, a s bojna tekma v sezoni, ki so jo Kra-a eno je, da te nadigrajo skozi igro, akcije zakljuceval s streli na gol. Ni dodatna voda na mlin tekmecev … minut temi stvarmi se ne smemo ubadati. ševci dobili z rezultatom 4:0 (Bon- drugo pa, da jim gole podarjaš z nakljucje, da je Aluminij vse letošnje O pomanjkanju kakovosti je na Vemo, da imajo dobre posameznike, Tekma s Taborom bo zagotovo gongui 3, Krivicic). To je še vedno lastnimi napakami … zmage dosegel proti ekipam iz vrha tiskovni konferenci po tekmi z Mari-zato ta post zagotovo ne odraža re- ena kljucnih v zakljucku prvega dela najvišji poraz šumarjev v sezoni, pri­ lestvice, proti katerim je potrpežljivo borom spregovoril tudi trener Oskar alnega stanja ekipe. Zelo bom vesel, sezone, saj moštvi iz dna lestvice loci merna oddolžitev pa bi bila v obliki Edina rešitev: vrnitev k garal v obrambi, gol tekmecev pa Drobne. Zanimivo pa je, da je strateg ena sama tocka. Aluminij še zdalec ce se bo ta njihov niz nadaljeval tudi vsakršne zmage, pa ceprav izražene ogrožal izkljucno s hitrimi protinapa-Aluminija glede na tekmo z Olimpi-ne briljira, prav nasprotno, še v veli-z minimalno razliko … na naši tekmi, vendar moramo biti preverjeni taktiki di na njihovo razredceno obrambo. jo opravil kar pet menjav v zacetni ko slabši seriji pa so Sežancani, ki so V prvi vrsti morajo biti Kidricani osredotoceni na to, da v prvi vrsti Še enkrat vec se je pokazalo, da To je bila dobitna kombinacija že v enajsterici?!? V katero smer se bo tre-izgubili zadnjih pet srecanj: z Olimpi-osredotoceni sami nase, na kompak-sami ne prejmemo zadetka, v drugi Aluminij v tej sezoni preprosto nima zakljucku lanske sezone, z dodatno nerjeva igralska in takticna kombina-jo, Mariborom, Kalcerjem, Koprom tnost in popolno koncentracijo ter pa da ga dosežemo.« kakovosti za kombinatorno igro, s oslabitvijo v prestopnem roku (odšli torika obrnila v soboto proti Taboru? in Bravom. Pri tem varovanci trener-na cim manjšo število lastnih napak. Jože Mohoric V Švico po cim boljši rezultat vecjih presenecenj nasprotnika ne bi bomo nasprotnika lotili s hitro igro, Generalko proti Svišu pred smelo biti,“ je v uvodu ob našem obi-ki pa nikakor ne sme preiti v nekon­ dvema evropskima tekmama sku cetrtkovega treninga povedal iz-trolirano divjanje po igrišcu. V svojih proti HSC Suhr Aarau so kušeni Rok Žuran, ki se po poškodbi vrstah imajo dva odlicna posamezni­igralci Jeruzalema opravili vraca na rokometna igrišca. ka, prvi je švicarski reprezentant Ma-z odliko in Sviš zanesljivo nuel Zehnder, ki na vsaki tekmi sproži okrog 20 strelov proti golu nasprotni­ ugnali z izidom 32:25 (13:10). »Hitrost je zagotovo ka in je sposoben doseci tudi 15 zadet-»Bilo je kar nekaj slabih minut,eden naših glavnih kov na tekmo. Tu je še odlicni desni ki si jih proti Švicarjem ne smemo adutov« zunanji Portugalec Joao Ferraz, ki pa privošciti, ce si želimo priigrati ugo­proti Bernu zaradi udarca v mednožje den rezultat pred povratno tekmo Švicarji, šestouvršcena ekipa NLA ni igral. Tudi vratarji znajo presenetiti, v Ormožu. Vseeno pa smo na koncu lige, so v sredo odigrali tekmo držav-a glede na formo naših vratarjev verja­zadovoljni s prikazanim na tekmi 10. nega prvenstva v gosteh proti Bernu memo, da bomo dobili vratarski dvo­kroga NLB lige, predvsem pa z novi-in jo izgubili (25:23), ceprav so po 1. boj, kar bo zelo pomembno za koncni ma dvema tockama. Že cel teden so polcasu vodili za kar pet zadetkov uspeh. Ekipa že z nestrpnostjo prica­vse sile usmerjene v pripravo na nam (8:13). „Ekipa Suhr Aaraua je v Bernu kuje odhod proti Švici,“ je še novega neznane Švicarje, ki pa nam iz dneva pokazala dva obraza. V 1. polcasu so evropskega nasprotnika, tretjega v v dan preko ogledov videa postajajo zaigrali res odlicno, za namecek so zgodovini RK Jeruzalem Ormož, opi­bolj poznani. Takoj lahko recem, da imeli v golu razpoloženega vratarja, sal kapetan Bojan Cudic. gre za izjemno .zicno mocno in vi-ki je branil vse mogoce in nemogoce. soko ekipo, ki na zadnjih tekmah v V 2. polcasu se je zdelo, kot da jim je obrambi goji sistem igre 5-1. Tega sis-'zmanjkalo goriva', kar se jim dogaja Na 900 km dolgo pot v tema se v slovenskem prostoru lote-že kar nekaj casa. Fizicno so res mocni petek vajo le redke ekipe in menim, da bo in visoki, vendar se mi zdijo kar po­za uspeh kljucna naša priprava napa-casni. Hitrost je zagotovo eden naših Ormožani bodo v petek zvecer da na ta nacin branjenja tekmecev. glavnih adutov in po videnem smo opravili trening na Hardeku, po tre-V preteklosti so bolj igrali obrambo tudi tekaško bistveno bolje priprav-ningu sledi skupna vecerja in cez noc 6-0, po menjavi trenerja pa se nagi-ljeni. Treba bo dosegati cim vec lahkih potovanje z avtobusom do Aaraua, bajo proti razlicici 5-1. Sami se prip-zadetkov in se izogibati . zicno moc-ki je od Ormoža oddaljen približno ravljamo na obe postavitvi, tako da nim prekrškom tekmecev. Tako se 900 km. Ekipo tako caka vsaj dva-najsturno potovanje do cilja. V Švici zalema, ki bodo zagotovo napravili Povratna tekma na Hardeku bo na bodo slovenski rokometaši v soboto vzdušje, kot ga vedo le Ormožani. sporedu v soboto, 4. 12., ob 18.00. ob 16.30 opravili trening, ki bo zad-Kot zanimivost naj povemo, da je Naša napoved je napredovanje Or-nji pred nedeljsko tekmo. Na slednji cena karte za tekmo Suhr Aaraua ter možanov v 4. krog EHF pokala. bo prisotnih vsaj 50 navijacev Jeru-Jeruzalema 25 švicarskih frankov. Uroš Krstic Ptujski mladci presenetili vse,tudi sebe imeli v 26. minuti po napaki doma- Drava Ptuj – Krka 2. SNL cega kapetana Nika Drevenška, ko 1. TRIGLAV KRANJ 17 13 2 2 1:0 (0:0) sta dva igralca Krke prišla sama pred 2. GORICA 15 13 1 1 gol, strel Kastrevca pa je Poljanec z 3. ROGAŠKA 17 9 1 7 STRELEC: 1:0 Kahrimanovic (76.). re.eksno potezo izjemno ubranil. 4. FUŽINAR 17 7 5 5 DRAVA PTUJ: Poljanec, Štamber­Domaci vratar je bil uspešen tudi v 5. BELTINCI 17 6 7 4 ger, Vogrinec, Dobnik, Drevenšek, 30. minuti, ko je zaustavil strel Zak­ 6. PRIMORJE 17 6 6 5 Kahrimanovic (od 90. Krušic), S. Ro­ 7. ROLTEK DOB 16 7 3 6 rajška. Minuto pred tem je pri gostih gina, L. Ceh, Penic (od 75. Kraner), 8. NAFTA 1903 14 6 5 3 v zelo dobrem položaju prevec okle-Pivko (od 46. Baligac), Bozgo (od 72. 9. RUDAR VELENJE 17 7 1 9 val njihov najboljši strelec Stefan Đuran). Trener: Andrej Kvas. 10. VITANEST BILJE 17 5 5 7 Stevanovic (6 golov), tako da je Vog-KRKA: Razum, Bedek, Dušak, 11. KRKA 16 4 5 7 rincu uspelo posredovati. Vrandecic, Đapo (od 57. Koritnik), 12. KRŠKO 16 4 5 7 Huc, Zakrajšek, Lipec, Kastrevec 13. JADRAN DEKANI 16 3 7 6 Nervoza v vrstah (od 68. Pantelic), Krznaric (od 57. 14. ILIRIJA 1911 17 3 5 9 Marcius), Stevanovic. Trener: Mario 15. BREŽICE CATEŽ 17 2 6 9 gostov Carevic. 16. DRAVA PTUJ 16 3 2 11 Ob polcasu je trener Kvas igralce Nogomet vedno znova piše Zeljkovica in nekaterih najboljših še dodatno spodbudil k agresivni posebne zgodbe, nekatere igralcev (Parrisa, Kambica, Vešner igri: »Dejal sem jim, da naj se ne za­Ticica) prav v Koper, kjer sedaj pišejo dovoljijo z rezultatom 0:0, da naj po­ se nas dotaknejo le kot uspešno prvoligaško zgodbo. skušajo doseci gol, ki bi nam veliko 16-metrskega prostora. dalci so znali nagraditi njihov trud. V Jadranu in Dobu), sedaj so novicke na spletu, nekatere Krka je kljub temu tudi pred novo pomenil, za goste pa bi to pomenilo slacilnici je bilo po dolgem casu slišati K žogi je pristopil Amir v devetem poskusu prvo pa se zgodijo pred našimi sezono spadala med kandidate za dodatno nervozo.« zmagovito cige-cage, cige-cage, hej, ocmi. Ena takšnih se je v vrh, a je bil osip kakovostnih igral-V drugem delu je bilo moc prica-Kahrimanovic, njegov strel hej, hej … Gostje so se na drugi strani vpisali še doma. cev vseeno prevelik za uresnicitevkovati ofenzivo gostov, ki so brez pa je našel minimalno zelooo dolgo zadržali v slacilnici, manj- V soboto jih caka naslednja preiz­ sredo zgodila na ptujskem takšnih napovedi. Še naprej pa Krka kancka dvoma v tem srecanju pri-razpoko v živem zidu gostov kali pa niso niti povišani toni … kušnja, v gosteh z Nafto. Mestnem stadionu, kjer je spada med najbolj stabilne in . nanc-cakovali zmago. Znova pa se je prva in žoga je koncala v mreži – To je šele tretja zmaga Drave Jože Mohoric bila odigrana zaostala tekma no urejene drugoligaše, medtem ko priložnost ponudila domacinom, po 1:0. Za 22-letnega Hrvata je v sezoni, prva po polnih treh 14. kroga v 2. slovenski ligi. pri Dravi o .nancni urejenosti ne pri-kotu v 51. minuti je Kahrimanovic z dejo niti do crke f … glavo le za malenkost zgrešil gol. bil to prvi zadetek v sezoni! mesecih; nazadnje so dravaši Clanska barka Drave pušca 2. SNL, 18. krog: Nafta – Gostje so hitro opravili dve menja-Isti igralec je imel tri minute kas-slavili 22. avgusta proti na vseh koncih in krajih, kljub Drava Ptuj, v soboto ob vi, vstopil je tudi Matic Marcius, ki neje na voljo še en podoben prosti Dobu. Obe dosedanji zmagi Modri brez kapetana 13.30 v Lendavi temu pa je v sredo uspešno je nekdaj nosil dres Drave. Igralci v strel (prekršek nad Rogino), tokrat so vknjižili v gosteh (proti prestala »plovbo po Krki«, ki Obe ekipi sta tekmo pricakali osla-zelenih dresih so iz minute v minuto še z leve strani, a je žoga v tem pri­bljeni, domacini zaradi odsotnosti postajali bolj nervozni, vec so grešili meru zletela preko gola. je v tem trenutku za mlade kapetana Antona Rogine (službena pri podajah, dravašem pa so se na Pri gostih je bil v zadnjem delu dravaše »reka ogromnih »Vsak poskuša kar najbolje izkoristiti igralne zadržanost), gostje pa zaradi karto-drugi strani zaradi tega odpirale lepe tekme nevaren predvsem Marcius, razsežnosti«. V domaci nov Lea Ejupa in Davida Kalpachkija. možnosti za protinapade. Tako sta a so njegovi poskusi bodisi za las minute« pristan so pripeljali tri tocke, Podobno kot proti Jadranu so tek-Ceh in Penic v 68. minuti izpeljala zgrešili cilj, bodisi jih je zadržal iz-Andrej Kvas, trener Drave: »To je velika zmaga naših mladih igralcev, mo bolje zaceli dravaši, ki so prevla-lepo akcijo, slednji pa ni uspel zaklju-jemno zanesljivi vratar Poljanec. V ki se v tem trenutku zdijo s kanckom srece so si jo pošteno prislužili na igrišcu, saj so dosledno dovali uvodnih 20 minut tekme. Velja citi na najboljši nacin. zakljucku tekme so gostje poskušali velike kot Triglav, pa ceprav izpolnjevali vse dogovore in navodila. Igra je bila tekoca, oba najstarej­ omeniti tri lepe poteze 16-letnega s številnimi visokimi podajami pred ša – Kahrimanovic in Poljanec – sta bila na visokem nivoju, zato je bilo ne pomenijo niti premika z Lea Ceha, ki je v prvem primeru po gol Poljanca priti do izenacenja, a je Prvi gol Kahrimanovica veselje po zmagi zares sladko. S tremi tockami smo vsaj ujeli prikljucek zadnjega mesta. Pomenijo pa dobrem prodoru prispeval podajo obramba domacinov vzdržala vse z ekipami pred nami, obcutek je takoj boljši. (brez zakljucka v sredini), v drugem v sezoni nalete. Visoke žoge so bile po pravi­ ogromno v smislu potrditve Ceprav smo še vedno zadnji, pa sam pred vsako tekmo vidim prilož- in tretjem pa je sam zakljucil s stre-lu plen Drevenška, Dobnika ali Rogi­ dela z mladimi! nost, tudi pred naslednjo tekmo v Lendavi je tako. Nafta prvenstvene lom, predvsem v 18. minuti je žoga le Najlepši trenutek za domace na, nizke podaje pa so polovili ostali tekme ni igrala že tri tedne, v našo ekipo se vraca kapetan Anton Rogi­ Novomešcani so v lanski sezo-za nekaj centimetrov zgrešila cilj … igralci Drave, predvsem Šlamberger, navijace se je zgodil v na, z zmago smo dobili nov zagon – to so nekatere iskrice, ki nas lahko ni ostali v dodatnih kvali. kacijah s To so bila dovolj mocna opozorila Vogrinec in Ceh. 75. minuti, ko je borbeni ob dobri regeneraciji popeljejo do morebitnega presenecenja.« Koprom le za gol prekratki za nap-za goste, ki so v naslednjih minutah Veselje po zadnjem sodniškem žviž­ Šlamberger uspel priboriti Žiga Dobnik, Drava: »Za nas ta zmaga pomeni zelo veliko olajšanje, redovanje v 1. ligo. V zimskem pres-nanizali nekaj zaporednih nevarnih gu je bilo v domacem taboru takšno, od srca se nam je odvalil velik kamen. S tremi tockami smo se približali topnem roku je sledil odhod trenerja napadov. Najlepšo priložnost so prosti strel na desnem robu kot že dolgo ne, tudi maloštevilni gle­ tekmecem pred nami, v naslednjih tekmah do konca jeseni bi jih želeli osvojiti še nekaj – upam, da nam uspe že proti Nafti. Zaradi stanja v klu-bu igramo z zelo mlado ekipo, kar je za nas zelo velik plus. Vsak od nas prvakinj. Ta je povsem upravicila poskuša po najboljših moceh izkoristiti ponujene igralne minute in se vlogo popolnih favoritinj in zmaga­dokazati širši nogometni javnosti.« la z identicnim rezultatom kot v 5. Amir Kahrimanovic, Drava: »Drava se prebija skozi težko obdobje, krogu, ko je bila tekma istih tekmic a po vsakem dežju posije sonce. Smo zelo mlada ekipa, a na treningih Prvakinje rutinirano do zmage odigrana na Ptuju. delamo dobro in vesel sem, da nam je to uspelo prikazati tudi na sami V domaci vrsti se je znova izkazala Makovec (33.), 6:0 Anja Eferl (51.), Potocnik (od 83. Urška Švarc), Nuša kapetanka in državna reprezentant-tekmi, ki je bila zelo zahtevna. Najpomembnejše je, da smo prekinili ne- ŽNK Pomurje Nona 7:0 Kim Juršnik (65.), 8:0 Špela Kolbl Forštnaric, Taja Loncaric (od 62.ka Špela Kolbl, ki je prvic v polno za-gativni niz, zmaga nam bo dala dodatnega vetra v hrbet. Naredili bomo Beltinci – ŽNK Doxakey (68.).Hana Jelen), Špela Pernek. Trener: dela že v 5. minuti. Kasneje je dodala vse, da presenetimo tudi v Lendavi.« ŽNK DOXAKEY PTUJ: Neža Foršt-Uroš Šmigoc. še dva zadetka in vpisala hat-trick. Ptuj 8:0 (5:0) naric, Aneja Lorbek (od 46. Tjaša V zadnjem krogu jesenskega dela Skupno je v sezoni zabila že 25 go- STRELKE: 1:0 Špela Kolbl (5.), 2:0 Križan), Eva Vidovic, Nuša Štumber-sezone je ptujska ekipa Doxakey lov, s cimer je druga najboljša strelka Plavanje • PA Kurent Maja Dimitrijevic (9.), 3:0 Lucija Kos ger, Tajda Tušek (od 74. Klara Kitak), gostovala v Bratoncih (v bližini Bel-lige. (27.), 4:0 Špela Kolbl (31.), 5:0 Sara Pia Ciganovic, Anja Loncaric, Maša tincev), kjer domuje ekipa državnih Ptujsko vrsto pred zimskim premorom cakata še zaostali Zala odli cno v Kranju tekmi s Primorjem v gosteh (v nedeljo) in Cerkljami doma V nedeljo so se mladi plavalci PA Kurenti v Kranju udeležili mednaro- (v soboto, 4. 12.). dnega tekmovanja Špelin in Vesnin JM memorial. Na tekmovanju je nasto­palo skoraj 300 plavalk in plavalcev. 1. ženska liga Za „kurente“ so tokrat nastopili REZULTATI 12. KROGA: ŽNK Nona Jurij Peteršic, Eli Kumer, Ema Zorec Pomurje Beltinci – ŽNK Doxakey 8:0in Zala Mojsilovic Meznaric. Prav (5:0), ŽNK Ljubljana – Krim 11:1 (5:0), slednja je odplavala odlicno. ŽNK Radomlje – ŽNK Cerklje 4:0Zala je nastopila v štirih discipli-(2:0). Tekma ŽNK Olimpija Ljublja-nah in si priplavala prav toliko . nal­ na – Primorje Gaia Naturelle je bilo nih nastopov. Med vsemi sta najbolj prestavljeno. odmevala dva, prav tista najtežja. Na 200 m del.n je z rezultatom 2:51,54 1. POMURJE BELTINCI 11 11 0 0 86:2 33 osvojila 3. mesto med kadetinjami. 2. OLIMPIJA 11 10 0 1 117:9 30 Drugo medaljo si je priplavala v disci­ 3. RADOMLJE 12 7 0 5 41:17 21 plini 400 m mešano (100 del. n, 100 4. LJUBLJANA 12 7 0 5 48:29 21 hrbtno, 100 prsno, 100 kravl), s ca­ 5. CERKLJE 11 4 0 7 18:49 12 som 5:54,30 je za 34 sekund popra­ 6. PRIMORJE 9 3 0 6 8:37 9 7. ŽNK DOXAKEY 10 2 0 8 14:68 6 vila osebni rekord iz preteklega leta. 8. KRIM 12 0 0 12 7:128 0 Finale so si priplavali še Eli Kumer Lestvica strelk: 38 zadetkov: Ana v disciplini 50 m del.n, Ema Zorec Milovic (ŽNK Olimpija Ljubljana); 25na 100 m kravl, 50 m hrbtno in 100 zadetkov: Špela Kolbl (ŽNK Nona m mešano. Jurij Peteršic je z dobrim Pomurje Beltinci); 16 zadetkov: Zala plavanjem ostal brez . nalnih nasto-Kuštrin (ŽNK Radomlje) in Izabela pov. Križaj (ŽNK Olimpija Ljubljana). UR petek • 26. novembra 2021 Šport, šport mladih V derbiju Ptuj pricakuje Litijo zaporednim prvakom in udeležen- V petek bo na Ptuju odigran cem evropske Lige prvakov, ekipi 1. SFL, 11. krog: FC Hiša derbi 11. kroga v 1. futsal ligi, Dobovca, rezultat je bil 5:3. daril Ptuj – FC Litija cetrtouvršceni Ptuj bo gostil »V tem srecanju smo imeli svoje (v petek ob 20.00 v drugo uvršceno Litijo. Obe priložnosti, a jih žal nismo izkoristili v polni meri. Ekipa Dobovca je izjemno dvorani Ljudski vrt). ekipi v zadnjem casu kažeta uigrana in zna izkoristiti vsako napa­ dobre predstave, zato je ko tekmecev, zato so tudi slavili,« živeli le en poraz, v 3. krogu proti pricakovati kakovostno in se je na zadnjo tekmo ozrl Grdovic, Dobovcu, od takrat dalje so nanizali razburljivo srecanje. nato pa pogled usmeril v naslednji šest tekem brez poraza (5 zmag, 1 obracun: »Tudi v primeru Litije ne bo Zasedba Ptuja je po nekoliko remi). Prvo ime ekipe je Gašper Vrho­ naloga nic manj zahtevna, saj gre za slabšem uvodu, v katerem je do-vec, z desetimi goli tudi prvi strelec še eno kakovostno zasedbo, ki meri živela poraza proti Litiji in Vrhniki, moštva in celotne lige (izenacen je z na najvišja mesta. Treba bo vsaj po- v nadaljevanju ujela ritem in nani-Dariem Markicem iz Ptuja). Ob njem noviti predstavo z Dobovcem oz. še zala štiri zaporedne zmage (Me-sta v ekipi še dva kakovostna Brazil- kaj dodati, ce bomo želeli do pozitiv­ teorplast, Mlinše, Dobrepolje, Op-ca ter številni mladi reprezentanti nega rezultata.« last). S tem se je zavihtela v zgornji Slovenije. Trenutno zaradi poškodbe Litija je najuspešnejša slovenska del lestvice, kamor po kakovosti ekipa, v svojih vitrinah ima kar 10 na-manjka eden najboljših slovenskih nedvomno sodi. slovov državnih prvakov. V letošnji igralcev vseh casov, Igor Osredkar, Zadnjo tekmo so varovanci trener-sezoni jo kot trener vodi Andrej Do-a moštvo tudi brez njega premore ja Roberta Grdovica odigrali v Roga-bovicnik, nekdanji dolgoletni selek-širino in kakovost. »Za zdaj sem zadovoljen s tock­ovno bero, malce pa se naše delo pozna tudi v sami igri. Moramo ve-dkar, vsak je prinesel nekaj svojega. nju nismo favoriti. Ptujcani so dobra deti, da smo se poleti zbrali z vseh Zdaj smo koncept osvojili, je pa pred ekipa, ki ima super koncept, rotirajo vetrov. Prišla sta dva nova brazilska nami še veliko dela,« pove Dobovic-precej igralcev.« igralca, v Litijo se je vrnil Igor Osre-nik in doda: »Na tokratnem gostova-JM Teden po zakljucnem turnirju Najboljša Slovenka na lestvici najboljše osmerice je bila objavljena je Tamara Zidanšek, ki je zakljucna WTA-lestvica sezone 2021. prav v tem tednu dosegla Kljub temu da na zakljucnem turnir­ju v Mehiki ni nastopila, je Avstralka karierno uvrstitev in bo Ashleigh Barty ohranila prvo mesto leto 2021 sklenila znotraj na lestvici in bo tudi novo sezono TOP 30! To je nov mejnik v zacela kot št. 1 svetovnega ženskega karieri Konjicanke, ki bo pred tenisa. koncem leta dopolnila 24 let. Prva zasledovalka – Belorusinja Po krajšem odmoru se Arina Sabalenka – je za Bartyjevo za­ostala nekaj vec kot 1000 tock, sko-Tami že pripravlja na raj 2000 tock za vodilno pa zaostaja sezono 2022. zmagovalka zakljucnega turnirja se- Uvrstitev Tamare Zidanšek na zone v mehiški Guadalajari, Španka 30. mesto pomeni, da ima Slovenija Garbine Muguruza (slavila je tudi na prvic po 12 letih znova igralko v TOP turnirju v Chicagu). Zakljucni del se­ 30. Nazadnje se je s tem dosežkom zone sta odlicno odigrali tudi Eston-25. maja 2009 lahko pohvalila Kata-ka Anett Kontaveit (zmagala turnirje rina Srebotnik, ki je takrat prav v Clevelandu, Ostravi, Moskvi in Clu-tako zasedala 30. mesto. Najvišje v leta najboljša Slovenka Polona Her- ju) in Španka Paula Badosa (zmagala karieri se je Srebotnika sicer zavih-cog je najvišjo uvrstitev na WTA-le-Od Slovenk je med stoterico le še 136. mestu je Polona Hercog, Dalila je zdaj 308. igralka sveta. turnir v Indian Wellsu). tela na 20. mesto (leta 2006). Zadnja stvici dosegla s 35. mestom leta 2011. Kaja Juvan, ki je 98. igralka sveta. Na Jakupovic pa je izpadla iz TOP 300 in JM Strelstvo • 2. krog državne mladinske lige izenacenem boju za drugo mesto pa Ormožani znova na so Juršincani cestitali srecnejši ekipi iz Železnikov, ki je bila boljša šele po vrhu med starejšimi vecjem številu notranjih desetic (4 : 2). decki s puško Med starejšimi decki je drugic Juršincani in Ormožani Kovinarja zelo natancni Na drugem turnirju državne mla-Med mladinkami s pištolo je su-osvojila 15. in 16. mesto. V ekipni tek-ov, kjer je drugo zaporedno zmago Ormožanka Eva Petek zapored zmagal Maksimilijan Žaric dinske lige so se v sredini novembra vereno zmago slavila Brežicanka mi so s prednostjo dveh krogov pred slavil Nino Šoštaric (154) in za dva (181) iz Olimpije, tik za najboljšimi sta z novimi uspehi proslavili predvsem Sara Šcuri (556), drugo zaporedno Gorjanci zmagali Sevnicani (1561), kroga premagal Mateja Prezlja iz Že-do druge zaporedne se uvrstila Ormožana Rok Škorjanec juršinski in ormoški strelci, ki so tok-srebrno odlicje pa si je pristreljala Ormožani Kovinarja (1102) so osvojili leznikov. Preostala juršinska strelca, zmage (178) in Timotej Boj (177) na cetrto rat dosegli pet zmag, za dodatna cetrto mesto. miklavška strelka Nina Bogša (519). Mai Pak (140) in Miha Mocnik (132), in peto mesto, 23. Lucas Vocanec odlicja pa so poskrbeli še Miklavžca-V kategoriji mladincev s puško je z Prvic se je s pištolo preizkusila Ormo-sta osvojila šesto in sedmo mesto. (160). Sladko drugo zaporedno zma­ ni in Ljutomercani. žanka Kovinarja Brina Voljc (380) in Juršincan Nino Šoštaric Med starejšimi deklicami je z naj-najboljšim rezultatom v sezoni zma-go pa so Ormožani slavili v ekipni gal Luka Lukic (623,1) iz Trzina, svoj osvojila peto mesto. do druge zaporedne boljšim rezultatom dneva slavila tekmi, kjer so bili s 515 krogi znova Valter Drašler tokrat do dosežek iz uvodnega turnirja pa je iz- Med mladinci je zmago slavil Dom-reciška strelka Anja Jager (174). V najboljši. zmage boljšal tudi Ormožan Benjamin Nino žalcan Matija Kecelj (560), ormoška ekipni tekmi je z najboljšim rezulta­ zlata, med mladinkami Kovacec (606,1) in z osmimi krogi novinca s pištolo Jan Dogša (383) in Juršincani pa so bili znova zelo us-tom v sezoni, s 468 krogi, zmagala druga Nina Bogša zaostanka za odlicjem osvojil osmo Ormožani do ekipnega Benjamin Nino Kovacec (339) sta pešni tudi v kategoriji starejših deck-reciška ekipa Dušana Poženela, v mesto. Drugi Ormožan Jan Dogša V kategoriji kadetov s pištolo je srebra tudi s serijsko (568,1) je ostal brez ligaških tock na prvo zmago v sezoni dosegel Juršin­ 32. mestu. Brez ligaških tock je ostal puško can Valter Drašler (357) in prema­ tudi najboljši Ljutomercan Kristijan gal zmagovalca uvodnega turnirja Med starejšimi deklicami s serij-Reneja Cverleta (349) iz SD Celjska Volavc (572,8) na 26. mestu. Med mladinkami se je po uvodni sko zracno puško je med ormoškimi ceta Mala Breza. Tudi tretje mesto zmagi tokrat bronastega odlicja ve-strelci Kovinarja je najvišjo uvrstitev in prvo bronasto odlicje je osvojil jur­ selila Ljutomercanka Brina Stajnko s sedmim mestom dosegla Olivia Vo­šinski strelec – Anej Marušic (347). (609,2) in za zmagovalko Saro Slak canec (167), 9. je bila Uršula Škorja­Ptujcan Lan Breznik (337) je bil po­ iz Grosuplja (612,6) zaostala za dob-nec (158). Zmagala je Laura Leskov­dobno uspešen kot na uvodnem tur- re tri kroge. Le dober krog pa je do šek (183) iz Hrastnika. nirju, po tretjem pa je tokrat osvojil odlicja locil Ormožanko Ino Voljc, ki Med starejšimi decki s serijsko cetrto mesto. Uspešna sta bila tudi je z osebnim rekordom 608,0 kroga zracno puško je zmagal Cerknican preostala juršinska strelca, Milan zasedla visoko cetrto mesto. Druga Jan Urbas (182), med Ormožani Ko- Kvas (328) in Jan Celigo Brmež (310) Ormožanka – Brina Voljc (578,8) je vinarja se je najvišje uvrstil Taj Bom­na 6. in 10. mestu. ostala brez ligaških tock na 26. mes-bek Fermišek (166) na 8. mestu, 22. Med kadetinjami je znova zmaga­tu. Jaka Horvat (157), 28. Miha Dogša la Grosupeljcanka Tiana Josic (355), Prvo ekipno zmago v sezoni so si (152), 38. Anej Marin (138). Med Ljut­Ptujcanka Nika Sitar (329) je tokrat priborili Trzinci (1821,6), Ormožani omercani je bil najboljši Matija Kau­na cetrtem mestu za odlicjem za-Kovinarja pa so po uvodnem srebru cic (162) na 14. mestu, 30. Samo Ru-ostala za osem krogov, miklavška tokrat osvojili šesto mesto s 1792,9 dolf (147), 35. David Vogrinec (142). strelka Nika Miholic (324) je bila kroga, 9. Mesto Ljutomer (1750,0). Za piko na i so poskrbeli ormoški peta. Med kadetinjami s puško je zno­narašcajniki, ki so ekipno osvojili dru­Juršincani so v ekipni tekmi s 1.032 va odlicno streljanje pokazala tudi go mesto (475) in za devet krogov krogi krepko izboljšali svoj dosežek Ormožanka Eva Petek in s 408,2 zaostali za vrhniškimi zmagovalci, 5. iz uvodnega turnirja in zanesljivo kroga slavila drugo zaporedno zma­zmagali pred Recico pri Laškem go. Med kadeti je zmagal Tim Koren Mesto Ljutomer (451). (913) in Kamnikom (894). (409,6) iz Turnišca. Simeon Gc Kidricani še naprej pridno zbirajo tocke V 1. mladinski in 1. kadetski ligi ima-Skupna lestvica 1. mladinske jo nogometaši do konca jesenskega in kadetske lige: dela sezone na sporedu le še zadnji, 1. ILIRIJA EXTRA-LUX 25 15 5 5 50 15. krog. To pa ne pomeni, da bodo 2. BRINJE GROSUPLJE 27 14 8 5 50 takrat tudi dejansko odšli na odmor, 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 25 15 3 7 48 ampak bo v cim vecji meri treba 4. DOMŽALE 24 14 4 6 46 odigrati še številne zaostale tekme. 5. KOPER 26 12 6 8 42 Morda vsem ekipam to ne bo uspe­ 6. MARIBOR 26 11 8 7 41 lo, predvsem Mura in Triglav sta v ve­ 7. NOVA KBM ALUMINIJ 26 9 9 8 36 likem zaostanku, a želja je do sredine 8. KRKA 24 9 5 10 32 decembra to zmanjšati na minimum. 9. A2S CELJE 24 7 8 9 29 V zadnjih tednih so brez nekaterih 10. BRAVO MASTERCARD 21 7 5 9 26 srecanj zaradi okužb s koronavirusom 11. TRIGLAV KRANJ 21 7 4 10 25 ostali tudi mladi dravaši (z Bravom) in 12. RADOMLJE 28 5 8 15 23 šumarji (z Domžalami). Slednji so ven­ 13. MURA 20 5 4 11 19 darle bili v zadnjih dneh zelo aktivni, 14. DRAVA PTUJ 25 2 1 22 7 saj so najprej v soboto gostili vrstnike z Grosuplja, v sredo pa so odigrali šetrenerja Roberta Pevnika so dober zaostalo tekmo v Celju. Štiri osvojene dosežek in pomenijo utrditev položa­ tocke mladinske vrste pod vodstvom ja v sredini lestvice. Foto: Crtomir Goznik Mladinci Aluminija so v 14. krogu konec tedna ugnali ekipo Brinje Grosuplje, rezultat je bil 4:2. Med tednom so odigrali še zaostalo tekmo s Celjem v gos-teh in iztržili remi. Mladinci in kadeti Aluminija so si doslej povsem enakomerno razdelili tockovno bero, vsak je za skupno le­stvico prispeval po 18 tock. Dravašem na drugi strani kaže veliko slabše, izpada se bodo rešili le stežka – zaostanek za najbližjimi tekmeci znaša v tem trenutku kar 12 tock, pri cemer ima Mura kar pet odigranih tekem manj. 1. mladinska liga 14. KROG: Nova KBM Aluminij – Brinje Grosu­plje 4:2 (2:1); strelci: 1:0 Knaus (18., z 11 m), 1:1 Petrušic (28.), 2:1 Rahle (37.), 2:2 Mocnik (58.), 3:2 Kmetec (64.), 4:2 Vidovic (77.). ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: A2S Celje – Nova KBM Aluminij 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Rahle (12.), 0:2 R Kmetec (32.), 1:2 Koprivc (36.), 2:2 Koprivc (72.). 1. OLIMPIJA 12 9 2 1 26:10 29 M 2. DOMŽALE 12 7 2 3 28:13 23 Nogomet • 1. SNL RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Kalcer Radomlje – Domžale; OB 17.00: Aluminij – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 13.00: Bravo – Koper; OB 20.15: Mura – Maribor. Tekma Celje – Olim­pija je prestavljena. 2. SNL RAZPORED 18. KROGA, V PETEK OB 13.30: Gorica – Brežice 1919 Ter-me Catež; V SOBOTO OB 13.00: Jadran Dekani – Primorje; OB 13.30: Nafta – Drava Ptuj, Beltinci Klima Tratnjek – Rudar Velenje, Rogaška – Triglav Kranj, Ilirija 1911 – Fužinar Vzajemci; V NEDELJO OB 13.30: Krka – Vitanest Bilje, Krško – Roltek Dob. 1. ženska liga ZAOSTALA TEKMA 10. KROGA: Primorje Gaia Naturelle – ŽNK Doxa-key Ptuj (v nedeljo ob 14.00 v Ajdovšcini). 1. mladinska liga 15. KROG: Drava Ptuj – Radomlje (v nedeljo ob 13.30 na igrišcu z umetno travo ob Mestnem stadionu), Krka – Nova KBM Aluminij (v soboto ob 13.00). 1. kadetska liga 15. KROG: Drava Ptuj – Radomlje (v nedeljo ob 11.30 na igrišcu z umetno travo ob Mestnem stadionu), Krka – Nova KBM Aluminij (v soboto ob 11.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – FC Liti­ja, ŠD Mlinše – KMN Meteorplast Šic Bar, KMN Oplast Kobarid – KMN Bronx Ško.je, Futsal klub Dobrepolje – Siliko Vrhnika. Rokomet • Pokal EHF 3. KROG, 1. TEKMA: HSC Suhr Aarau – Jeruzalem Ormož (v nedeljo ob 16.00). 1. B SRL (m) 10. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Dol TKI Hrastnik (v petek ob 19.00 v Gorišnici). 2. SRL (m) 9. KROG: Velika Nedelja – Kocevje (v soboto ob 19.00), Kronos – Drava Ptuj (v soboto ob 20.00). Odbojka • 3. DOL – vzhod (ž) 6. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj – Mežica (v soboto ob 17.30 v dvorani Gi­mnazije Ptuj). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 7. KROG: NTK Cirkovce – Inter Diskont (v soboto ob 17.00 v Cirkov­cah). JM 3. KOPER 13 7 2 4 30:19 23 5. BRAVO NOVA KBM 10 6 2 2 17:7 20 4. ILIRIJA EXTRA-LUX 13 7 2 4 25:15 23 1. kadetska liga R 6. MARIBOR 13 6 2 5 18:13 20 5. MARIBOR 13 5 6 2 29:16 21 14. KROG: 7. OLIMPIJA 13 6 1 6 25:14 19 X 6. A2S CELJE 12 5 4 3 22:20 19 Nova KBM Aluminij – Brinje Grosu­ 8. KOPER 12 5 4 3 18:18 19 7. NKBM ALUMINIJ 13 4 6 3 27:20 18  plje 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Dukaric (11.), 9. NKBM ALUMINIJ 13 5 3 5 12:16 18 8. TRIGLAV KRANJ 10 5 3 2 14:12 18 1:1 Islamagic (43.), 1:2 Tomašic (50.), 10. MURA 10 3 2 5 17:20 11 9. BRINJE GROSUPLJE 14 4 6 4 22:26 18 -1:3 Hojc (65.). 11. A2S CELJE 12 2 4 6 16:22 10 10. RADOMLJE 14 4 5 5 27:26 17 12. TRIGLAV KRANJ 11 2 1 8 8:32 7 1. BRINJE GROSUPLJE 13 10 2 1 32:15 32  11. MURA 10 2 2 6 15:27 8 13. RADOMLJE 14 1 3 10 12:31 6 12. KRKA 12 2 2 8 16:30 8 2. ILIRIJA EXTRA-LUX 12 8 3 1 28:8 27 V NKD -14. DRAVA PTUJ 12 1 0 11 13:42 3 13. BRAVO 11 1 3 7 11:25 6 3. DOMŽALE 12 7 2 3 30:17 23  14. DRAVA PTUJ 13 1 1 11 12:45 4 4. KRKA 11 6 3 2 26:17 21 JM            ­ osvojila odlicno 8. mesto. Tudi tukaj  sta svoje dodala clana ŠD Ptuj Veli- mir Ilic in Ivan Ivaniševic. Pri drugouvršceni ekipi Francije V ekipi evropskih prvakov        -je izstopal najboljši mladinec na sve-       tovni lestvici in 9. na clanski, naturali-                    zirani Francoz Firoujza, ki je v devetih dva clana ŠD Ptuj      ­ kolih ostal neporažen in edini osvojil ä       -      -Slovenija je bila v preteklih dneh tem kolu proti mladi ekipi Slovenije 8 tock. S 7,5 tocke je drugo mesto ­       prizorišce evropskega ekipnega pr-z rezultatom 2,5:1,5. in v tem stilu je pripadlo Islandcu Kjartanssonu, tret-         -venstva v šahu. Na njem je nastopilo tudi zakljucila ter ob koncu osvojila ji Kazakouski iz Litve jih je zbral 7. Pri ä 39 moških in 31 ženskih ekip, Slove-skromno 32. mesto. ženskah so tri šahistke osvojile po ä ­ nija je kot domacin izkoristila mož-Druga ženska ekipa je s 23. mestom 7 tock, Rusinja Shuvalova, Srbkinja -ä  nost nastopa dveh ekip. svojo zacetno pozicijo izboljšala za tri Injaceva in Nizozemka Roebersova.               -Kako kakovostno je bilo prven-mesta, druga moška ekipa pa je ostala Koncni vrstni red moški: 1. (7.)     -    stvo, pove podatek, da je v moškem tam, kjer je zacela, na 34. mestu. Ukrajina 14 tock, 2. (3.) Francija 14, delu nastopilo kar 127 velemojstrov, Ce so Rusinje kot prve favoritinje 3. (4.) Poljska 13, 4. (8.) Španija 13, ä   od tega 32 iz najboljše svetovne brez težav svojo vlogo povsem upra-5. (2.) Azerbajdžan 12, 6. (1.) Rusija stoterice, pri ženskah je bilo takšnih vicile, pa to ne velja za rusko moško 12 … 32. (19.) Slovenija 2 7 (najboljši 36. Slovenci so najvec stavili na prvo ekipo. Ta si je že v prvem delu tek-Matej Šebenik 5/8) … 34. (34.) Slo­žensko ekipo, ki je po zacetnem ra-movanja privošcila dva neodlocena venija 1 7 (najboljši Jan Šubelj 4/8) … tingu zasedala 15. mesto. Zalomilo izida, v nadaljevanju pa je doživela Koncni vrstni red ženske: 1. (1.) pa se je že v prvem kolu, ko je brez celo dva poraza in prvenstvo kon-Rusija 18 tock, 2. (3.) Gruzija 15, 3. (5.) svoje najboljše posameznice Laure cala na zanjo skromnem 6. mestu. Azerbajdžan 12, 4. (2.) Ukrajina 12, 5. Unuk doživela nepricakovan poraz Najvecje presenecenje je pripravila (7.) Nemcija … 18. (15.) Slovenija 1 8 proti Belgiji, ki je bila na 30. mestu.ekipa Ukrajine kot sedmo postavlje-(najboljša Lara Janželj 5,5/9) … 23.Sledil je še en poraz proti Švici (22.) na ob zacetku tekmovanja, saj je na (26.) Slovenija 2 7 (najboljša Špela in že takrat je bilo jasno, da bo že koncu osvojila naslov evropskih pr-Kolaric 4,5/8) …uspeh, ce ji bo uspelo obdržati zace-vakov! Na tej poti je premagala Rusi-Že naslednji teden pa bodo oci tno pozicijo. S koncnim 18. mestom jo, v odlocilnem zadnjem kolu pa še svetovne šahovske javnosti uprte v se je zelo približala temu rezultatu, Armenijo (3:1). Za ta uspeh Ukrajinezacetek dvoboja za naslov svetov­obenem pa je bila najbolje uvršcena imata veliko zaslug clana ŠD Ptuj An-nega prvaka, kjer se bosta pomerila slovenska ekipa. drei Volokitin in Jurij Kozubov. Prvi štirikratni aktualni prvak Norvežan Moška prva ekipa je zacela toplo-je bil s 6 tockami najboljši clan ekipe. Magnus Carl sen in izzivalec, Rus Ian -hladno – z dvema zmagama in tremi Uspešno je nastopila tudi ekipa Napomniachtni. porazi. Presenetljiv je bil poraz v pe-Srbije (13. po zacetni poziciji), ki je Silva Razlag petek • 26. novembra 2021 Ljudje in dogodki Slovenija • Slovenski gozdovi so kljub ujmam v dobri kondiciji Posekamo zgolj 59 % možnega Letošnje leto je bilo od leta 2014 pravzaprav edino, ko slovenskih gozdov niso prizadele ekstremne naravne nesrece, kot so vetrolom, žledolom ali vecji napadi podlubnikov. Kljub temu gozdarji ob letoš­njem evropskem tednu gozdov, ki se pravkar izteka, ugotavljajo, da so slovenski gozdovi v dobri kon­diciji, zahvaljujoc zlasti intenzivni naravni in umetni obnovi gozdov. Naravne nesrece so v preteklih letih prizadele vec kot polovic goz­dov, zato je bilo v tem casu iz njih odstranjenih preko 20 milijonov kubicnih metrov lesa, hkrati pa je bila samo lani na 714 hektarjih goz­dnih površin posajenih 1,93 milijo­na sadik gozdnih dreves. Na Zavodu za gozdove Slovenije so ponosni, da so slovenski gozdo-vi poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, »slovenska gozdarska šola« pa da danes po svetu slovi kot ena od utemeljiteljic trajnostnega, sona­ravnega in vecnamenskega gos-podarjenja z gozdovi. »Tako sta se v primerjavi z letom 1947 lesna zaloga in letni prirastek lesa v na­ših gozdovih skoraj potrojila, pove-cala pa se je tudi njihova površina, in sicer iz 36 na 58 odstotkov,« pra­vijo, hkrati pa opažajo, da se rast kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi v zadnjih letih umirja, saj se površina gozdov ne povecuje vec. Vse vec pritiskov v gozdni prostor »Še posebej to opažamo v bližini mest ali v obmocjih z intenzivnim kmetijstvom, kjer so povecani pri­tiski na gozdni prostor s številnimi vlogami za krcitev. Zato eviden­tiran posek še vedno ne dosega možnega, lani denimo so lastniki gozdov posekali zgolj 59 odstot­kov možnega.« In kaj so glavni razlogi za po-vecan pritisk na gozdni prostor? Tokrat o prihodnosti gozdov Evropski teden gozdov poteka letos že šestic, skupaj pa ga organizirata Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Prvic so ga obeležili tik pred zacetkom svetovne gospodarske krize, torej leta 2008, njegov namen pa je povecanje prepoznavnosti gozdarskega sektorja in vpliva na vseevropske in svetovne razprave o gozdovih. Gozdarji pravijo, da postajajo vse bolj izraziti kon.ikti med okolj­skimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami. »Ce pred desetletji s soobstojem teh funkcij na podro-cju gozdarstva ni bilo vecjih težav, so danes prisotni številni izzivi, kot je prilagajanje gozdov podnebnim spremembam, ogroženost biotske raznovrstnosti, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, kon.ikt med ohranja­njem velikih zveri in kulturne kraji­ne, zagotavljanje zadostnih kolicin surovin za lesno predelovalno in-dustrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problematika vožnje z motornimi vozili v narav­nem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove, in še bi lahko naštevali.« Do 2030 stop za krcenje gozdov K vsemu naštetemu pa je treba dodati še posledice pandemije na globalno gospodarstvo in podneb­ne spremembe, zaradi cesar je pri­hodnost gozdov precej negotova. Evropski ministri za kmetijstvo in ribištvo so nedavno podprli novo strategijo EU za gozdove do leta 2030 in poudarili nujnost vzposta­vitve ravnovesje med okolijskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z goz­dovi, spoštovanja in ohranjanja raznolikost gozdov ter ustaljenih nacinov gospodarjenja z gozdovi v razlicnih državah clanicah. Na podnebni konferenci v škotskem Glasgowu pa so voditelji 105 držav, vkljucno s Slovenijo, podpisali do-govor o zmanjševanju oziroma prenehanju krcenja gozdov do leta 2030. Predlagani dogovor zave­zuje podpisnice k vzdržnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, gozdovi in rabo zemljišc. Nekatere države so predlagale premik k traj­nostnemu kmetijstvu in povecanju investicij za dosego predlaganih ciljev. . Kuharska uspešnica Perutnine Ptuj »Po domu diši«     X Recepti iz domacihkuhinj sodelavcevPerutnine Ptuj izsedem držav Kadar že pred vhodnimi vrati nosnice napolnijo prepoznani vonji jedi iz otroštva, vemo, da smo doma. Nedeljska kosila, družinski pikniki in praznicne vecerje v krogu najdražjih so folklora neizmernega bogastva okusov, jedi in spominov. Zato so ob jubileju, ki oznacuje vec kot stoletje dolgo tradicijo ptu­jskega podjetja, osrednji prostor namenili zaposlenim in njiho-vim domacim kuhinjam. Povabili so jih k deljenju recep­tov svojih najljubših pišcancjih jedi, ki so jih pripravljale že nji-hove babice. Nekaterim recep-tom so s prenosom na nove ge­neracije dodali sodoben pridih z novimi nacini priprave ali novi-vini, Srbiji, Severni Makedoniji, Odkrivajte raznolikosti okusov regije, prepustite se ustvarjanju mi sestavinami, nekateri recepti Romuniji in Avstriji – so vpra-in preizkušajte recepte, ki nas pa so bili navdih za ustvarjanje šali, kako diši v njihovih kuhi­njah. Nabor izbranih receptov ob družinskih mizah združujejo novih jedi. Zaposlene v vseh sedmih državah, kjer Perutnina krasiraznolikostokusovinjedi, in povezujejo že vec generacij. ceprav se marsikje kuharske Naj zadiši po domu tudi pri vas. Ptuj zaposluje – v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercego-tradicije tudi prepletajo. S kanckom srece je kuharska knjiga Po domu diši lahko vaša. Nekaterim receptom so s prenosom na Recepti iz kuharske knjige Po domu diši so na voljo tudi na spletni nove generacije do- strani perutnina.com, s kanckom srece je kuharska knjiga Po domu diši lahko vaša. dali sodoben pridih z novimi nacini priprave Pišite nam na naslov: Perutnina Ptuj d.o.o., Potrceva cesta 10, s pripisom za marketingin pustite svoje kontaktne podatke. Izmed ali novimi sestavinami, vseh bomo izžrebali 20 nagrajencev, ki bodo prejeli kuharsko nekateri recepti pa so knjigo Po domu diši. bili navdih za ustvarja­nje novih jedi. Promocijsko besedilo Poslovna in druga sporocila petek • 26. novembra 2021 KOLOFON Izdajatelj: Družba za casopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznaric Urednik športnih strani: Jože Mohoric Novinarji: Mojca Zemljaric, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtic, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Crtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotic Tehnicna redakcija in graficno oblikovanje: Slavko Ribaric, Daniel Rižner Narocniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski racun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna narocnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vracamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vracunan v ceno izvoda in se obracunava v skladu z 41. clenom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi-no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplacna dostava, ugodna cena. Dani-lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad d. o. o., Mlace 3, Loce. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo­ra – volne. V prednarocilu popusti. Barvanje fasad, zakljucni ometi, pomoc pri subvencijah, vsa not-ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni­ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidricevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. POLAGANJE kamna, robnikov, tlakovcev, montaža ograj, rezanje žive meje, košnja, cišcenje parcel, kleti, podstrešij ter prevozi do 1,5 tone. Ugodno prodajo sadike lo-vorikovec. Telefon 031 733 112. Srecko Turk, s. p., Gorišnica. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr­va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis­terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašice v teži 100 do 130 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM prašice težke od 25 do 170 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM okrogle bale slame in seno v rinfuzi. Tel. 031 869 884. PRODAM prašice, domace reje, težke od 150 do 200 kg. Telefon 041 462 171. PRODAMO prašice od 150 do 220 kg, domace reje. Tel. 02 740 22 19 in 040 386 494. NEPREMICNINE PRODAMO - VIKEND na BELSKEM VRHU, letnik 1980, v izmeri 104 m2 2384 m2 Cena: 65.000 EUR. 041 684 075 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio ODDAM garsonjero na Ptuju. In-formacije na 041 676 994. OSTALO PRODAM štedilnik na trdo gorivo in po­mivalni stroj Candy, star 1,5 leta. Tel. 051 765 700. www.novareha.si OKNA IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomockov na narocilnico ZZZS SENCILA (postelje, vozicki, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, NOTRANJA VRATA tel. 02 782 01 06. 02/780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ V SPOMIN Borisu Pergerju – Bincu Prekoracil si Rubikon svojega življenja, star dobrih ose­ minsedemdeset let. Meni preostane le nekaj besed v slovo. Ne v imenu ustanov, ki si se jim s svojim delom posvecal, temvec kot tvoj prijatelj in v imenu najinih gi­ mnazijskih sošolcev in v imenu vseh tvojih resnicnih pri­ jateljev. Rad bi se ti zahvalil za vse kar si nam pomenil v svoji cloveški podobi in osebnostni neponovljivosti. Znal si prisluhniti socloveku. Bil si clovek, ki ni zaostroval, am- pak iskal rešitve in pomirjal. Bil si tudi dober športnik – nogometaš in rokometaš ptujske Drave. Kasneje pa tudi odlicen funkcionar v ptujskem športu. Res je, znal si živeti, znal si življenju izgrebsti tudi veseli del. Svojo poklicno pot si zacel in koncal v Bolnici Ptuj na Oddelku za rentgeno­ logijo. Usoda je hotela, da si v isti bolnici koncal tudi svojo življenjsko pot. 9. listopada letos si odšel z vsem svojim bogastvom, v svoj mir, ti sam. Ni-kogar nisi hotel vznemirjati s svojo boleznijo in vem, da ne želiš, da bi nas vznemirjal s svojo smrtjo. Mi, ki ostajamo, dragi Binc, pa vendar želimo, da tudi ti ostaneš z nami z vsem, kar si lepega in dobrega premogel. Morda nam bo tako tudi v življenju kdaj lažje in prijaznejše. Pocivaj v miru v zemlji tej ptujski, ki si jo tako ljubil. Imaš pa tudi vstopnico za nebesa. Jože Maucec – Jošt TRGO VINA Z IZDELKI ZA PREHRANO IN NEGO ŽIVALI Za vas smo odprli novo trgovino Lek Veterina, kjer lahko izbirate med raznovrstno paleto izdelkov za prehrano in nego vseh vrst domacih in hišnih živali. Obišcite nas v Spodnji Hajdini 17 pri Ptuju, v poslovnih prostorih Perutninarske zadruge. Vsak petek vam nudimo strokovno svetovanje s posebnimi akcijami, kjer resnicno vsakdo najde nekaj za svoje živalce. Vabljeni vsak delavnik od 10.00 do 16.00, v sredo do 17.00! petek • 26. novembra 2021 Oglasi in objave Slovenija • Rok Lunacek o svojem ustvarjanju »Domoljubnih pesmi je veliko, a malo jih ostane« Rok Lunacek, frontman skupine Flirt/Flirrt in vodja kantavtorskega projekta Rok Lunacek in Rokovnjaci ter pisec števil­nih uspešnic za glasbenike napoveduje tri nove pesmi. Poleg tega se je izkazalo, da tudi zelo lepo riše. »Že naslednji teden bom objavil prvo pesem in nato še dve, zaradi trenutne situacije se je vse malo prestavilo. Da, rišem, kot tudi moj bratranec Izar Lunacek, ki je danes eden bolj znanih ilustratorjev. Sku­paj sva se ucila risanja v mladosti, vendar sem jaz potem odšel v glas­bo. Decembra bo izšla še ena sme­šna pesem, ki jo bo spremljala ri­sanka, eden izmed likov je kavboj, sta pa zraven še indijanec in konji-cek. Ne vem še natancno, kako bo, bodo pa moji risancki.« Znani ste tudi kot pevec skupine Flirrt, nastopi so zdaj odpovedani? Kot vsi zdaj cakamo in smo »na o. «. Ste zelo produktiven avtor, pi-šete besedila za druge glasbenike. Nazadnje ste napisali pesem Moja dolina, ima ta pesem kakšno zgod­bo? Res veliko pišem. Glede zadnje pesmi lahko povem eno zgodbo. Veliko pesmi sem napisal, ene so mi bolj, ene manj ljube, a vse imam na svoj nacin rad. In prav pesem Moja dolina – ceprav naceloma nisem poslušalec tovrstnih pesmi – je res nastala spontano. Imate radi domoljubne pesmi? Imam. Veliko jih je, a tiste, ki os­tanejo, teh je malo – na primer Za prijatelje in Slovenskega naroda sin. Skladba Moja dolina je nastala v nekem trenutku moje žalosti, ko sem videl, kako se ljudje prepirajo, delijo in tako naprej. In v takih tre­nutkih vcasih kaj napišeš, ceprav takrat ne razmišljaš, da bo nekoc šlo v eter. Jaz sem sicer avtor, ki o tem ne razmišlja prevec. No, in ko sem jo napisal, sem bil povabljen k Viliju Resniku na kosilo med njego­ve domace in v njegove lepe kon­ce, v Vipavsko dolino. In tam sem Foto: Mirko Vavpotic/M24 Rok Lunacek, frontman skupine Flirt/Flirrt in vodja kantavtorskega pro-jekta Rok Lunacek in Rokovnjaci ter pisec številnih uspešnic sedel, gledal njegov razgled – živi nad dolino – vzel kitaro ter pesem zaigral in zapel. Redko se zgodijo pesmi, ki prav opišejo to našo de­želo, in ta je takšna. Oba sva bila ganjena, ceprav sploh nisva cisto dobro vedela, zakaj. Lani ste Viliju napisali pesem Moja generacija. Da, Moja dolina je nadaljevanje te pesmi. Moja generacija govori o druženju, saj smo ga takrat zelo pogrešali, in lahko recem, da je v enem letu že skoraj ponarodela. Moja dolina pa je bolj usmerjena v brate, sestre, rojake, v vse, kar imamo lepega. Mi imamo res bi-ser – spomnim se, ko me je obiskal prijatelj iz Avstralije in ni mogel verjeti, da je v enem dnevu videl morje, gore, panonsko nižino. Na pesem je bil nemudoma velik in dober odziv. Je zdaj cas za domoljubne pe­smi? Prišlo je spontano, a je zdaj tudi cas za take pesmi. Spontanost je obicajno v kontekstu casa.  Teheran • Kmalu prepoved hišnih ljubljenckov Nic vec muckov in psov doma Iranski parlament je sredi prejšnjega tedna pripravil predlog zakona, po katerem bo prepovedano imeti hišne ljubljencke. Foto: Dreamstime/M24 Zakon med drugim predvideva visoke denarne kazni za sprehajalce psov in trimesecni zaseg vozil, ki pse prevažajo. Poleg tega lastniki stanovanj ne bodo smeli oddajati lastnikom psov in mack. V islamu je imeti psa v hiši »necisto«, toda duhovšcina v Iranu zavzema strogo stališce do vseh hišnih ljubljenckov. Menijo tudi, da sprehajanje psov povzroca paniko med prebivalstvom. Policija je že veckrat poskušala pse v celoti prepovedati, a neuspešno. Prepoved bo zdaj postala zakon. Opazovalci sicer menijo, da bodo lastniki psov in mack nov zakon ignorirali, tako kot so ignorirali prepovedi. V zadnjih letih se je trend lastništva hišnih ljubljenckov v državi precej povecal, predvsem pri mladih Irancih, ki pse in macke k sebi vzamejo zaradi svojih otrok. Skladno s tem zlasti v prestolnici Teheran in drugih vecjih mestih že nekaj let beležijo vedno vec veterinarskih klinik in trgovin za hišne ljubljencke. . Nagradno turisticno vprašanje Nova slovenska turisticna strategija tudi s ptujskim prispevkom V pripravi je nova krovna strategija slovenskega turizma. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je konec oktobra zakljucilo posto­pek izbire za pripravo nove krovne strategije slovenskega turizma. Gre za strategijo za obdobje 2020 do 2028, ki jo bo izbrani ponudnik izdelal v okviru participativnega procesa z vsemi kljucnimi deležniki. Pri pripravi bo izbrani izvajalec, podjetje PKF Tourismexperts z Dunaja, sodeloval z ekipo mednarodnih in domacih strokovnjakov, v kateri so: Janko Humar, Slavka Zupan, Tina Hedi Zakonjšek, Jana Apih, Miša Novak, Jernej Zajec, Ivana Galic, Tomislav Ceh, Peter Crnic in tudi Ptujcan Peter Vesenjak. Že evalvacija preteklega strateškega obdobja je izpostavila pomembne izzive. Pokazala je znatne strukturne in sistemske izzive na ponudbeni strani slovenskega turizma. Le-ti so bili mocno izraženi že bistveno pred kriznim letom 2020, ki zahtevajo odlocno in pravilno usmerjeno ukrepa­nje v naslednjem strateškem obdobju. V obdobju 2017–2021 je Slovenija sicer dosegla ali presegla nacrtovane cilje turisticnega obiska, temu pa ni v enaki meri sledila želena rast prilivov in dobe bivanja turistov. Najvecji izziv slovenskega turizma so kadri, zato je SRIPT zasnoval posebno kampanjo za promocijo poklicev in kariere v turizmu, s katero nagovarja mlade, v kateri se je povezal s Turisticno-gostinsko zbornico Slovenije in Slovensko turisticno organizacijo. Kampanja ima za cilj pove-canje števila vpisa v srednje gostinske šole ter v izobraževalne programe, povezane s turizmom. V novembrski izdaji revije Europe Magazine (Potopite se v doživetja na podeželju) si lahko preberete, kako lahko doživite podeželje Evrope in katera doživetja so resnicno zelena in okolju prijazna. Clanek o Sloveniji prestavlja zgodbo zelene Slovenije, vkljucno z Evropsko gastronomsko regijo, katere ponosna nosilka je Slovenija letos. Prvic letos pa je bila Sloveniji podeljena mednarodna nagrada Melina Mercouri, ki se pod okriljem Unesca podeljuje na podrocju varstva in upravljanja s kulturno krajino. Prejel jo je Kozjanski regionalni park. Kot je poudarila direktorica Kozjanskega regijskega parka Mojca Kunst, nagrado dojemajo kot pri­znanje, da so 40 let sprejemali pravilne odlocitve, aktivnosti in dejanja, kar so opazili tudi v Parizu, na sedežu Unesca. V hotelu Primus na Ptuju, kjer že sedemnajsto leto potekajo Primuso­ve vinske zgodbe, bodo decembrsko zgodbo posvetili peninam. Na zim­skem veceru penin se bodo s svojimi peninami predstavili trije regionalni vinarji ob spremljavi vrhunske kulinarike in animacijskega programa. Po podatkih banke Slovenije je vrednost izvoza potovanj v septembru letos znašala 18,5 milijona evrov, kar je za 40 odstotkov vec kot sep­tembra leta 2020. V prvih devetih mesecih letos pa je vrednost izvoza potovanja dosegla 1,04 milijarde evrov, kar je za 0,4 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2020. V okviru svetovne razstave EXPO bo poseb- Foto: Crtomir Goznik Na Primusovih vinskih zgodbah december v znamenju penin na pozornost namenjena tudi izpostavitvi slovenskega turizma in posa­meznih makroregij. Prva od makroregij se predstavlja Alpska Slovenija, katere predstavitev se je zacela 21. novembra in bo trajala do božica. Dan kasneje se bo zacela predstavljati Ljubljana z osrednjo regijo, ki bo svoje privlacnosti oz. ponudbo predstavljala vse do 29. januarja 2022. Skoraj ves februar bo v znamenju predstavitve mediteransko-kraške Slovenije. Od 24. februarja pa do 23. marca pa se bo na svetovni razstavi EXPO v Dubaju predstavljala termalno-panonska Slovenija, v okviru katere je pri­ložnost tudi za ptujski turizem. Regijski koordinatorji predstavitev bodo poskrbeli tudi za animacijske programe na predstavitvenem prostoru na Trgu Evrope. Izvedli bodo tudi štiri turisticne delavnice. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katerega leta je bila prva svecana trgatev stare trte na Lentu, da je to bilo leta 1987 in je bila le­tošnja svecana trgatev že 35. po vrsti, bo prejel Dejan Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, katerega leta so na ptujskem gradu potekala prva arheolo­ška izkopavanja po drugi svetovni vojni. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pricakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. decembra. NAGRADNO TURISTICNO VPRAŠANJE Katerega leta so na ptujskem gradu potekala prva arheološka izkopavanja po drugi svetovni vojni? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davcna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.