KARITAS, DIAKONIJA - KAJ JE TO?
Na kateremkoli koncu sveta, pa naj bo ta bogat ali reven, živijo Ijudje, ki so potrebni tuje pomoči. Njim so namenjene različne socialne službe, ki jim skušajo tako ali drugače pomagati. Največkrat je ta pomoč finančna, redko tudi duhovna. Tc ustanove so vsekakor prepotrebne vsaki družbi, vendar imajo vse po vrsti majhno napako: vse delujeio s pomočjo birokratskega stroja, ki pa marsikdaj n\ popolnoma pravičcn. Ijudjc. la pri takih institucijah zaprosijn za pomoč, so ponavadi le številke, ki pogoje za pridobitev sucialne pomoči izpolnjujejo ali pa jih ne. So pa na svetu in tudi pri nas Ijudje, ki jih vzroki za uboštvo ne zanimajo tako zelo. Pomoč so pripravljeni nuditi vsakomur, ki je je potreben. Gre za cerkveno gibanje DIAKONIJA in organizacijo KARITAS.
Nekaj več o tem nam je povedal pater Stane Bešter iz Župnije Ljubljana - Štepanja vas.
-  Kakšna   je   pravzaprav   razlika med   DIAKONIJO   in    KARITA-SOM?
Karitas je v krščanskem okolju izraz za dobrodelnost. Prav tak6 je to ime organizacije. ki spada pod okrilje cerkve ter zbira in nudi pomoč tistim, ki so je potrebni. Pri nas, v našem župnišču. je Karitas v pravem po menu besede še v povojih. imamo pa tako imenovano skupino za Diako-nijo. ki se ukvarja s podobno. a ven-dar nekoliko drugačno dejavnostjo. Medtem ko je Karitas usmerjena k materialni pomoči. nudi skupina za Diakonijo bolj duhovno pomoč. V našem župnišču deluje ta skupina približno od leta 1970, šteje pa deset ljudi. Pomoč nudimo predvsem bolni-kom. ki potrebujejo duhovno in pa versko podporo. Za njih organizi-ramo tudi različna srečanja in sicer predsem ob velikih verskih praznikih. Ta srečanja vsebujejo tako bogoslužje kot druge, bolj sproščene in zabavne dejavnosti. Podobno je organizirana tudi skupina z imenom VERA IN LUČ, le da se ta ukvarja izključno z duševno prizadetimi ljudmi.
-  Kaj pa materialna pomoč?
Seveda, tudi ta obstaja. Čeprav Ka-ritas kot organizacija pri nas še ne deluje, se ukvarjamo tudi s tovrstno pomočjo. Tu gre v bistvu za dve vrsti pomoči. Prva je namenska. kar po-meni. da se prispevki zbirajo za neko povsem določeno stvar. Tako smo ob lanskoletnih katastrofalnih poplavah v Sloveniji organizirali zbiralno akcijo in tako finančno pomagali prizadetim družinam. Zelo razširjena dejavnost je tudi zbiranje obutve in oblačil. ki jih razdelimo revnim župljanom. Ve-liko oblačil in druge pomoči smo poši-ljali tudi na Kosovo. Vse tovrstne ak-cije izvajamo ponavadi s pomočjo škofijskega Karitasa. Druga vrsta po-moči pa je priložnostne narave. Tisti. ki so pomoči potrebni. lahko pri žup-nijskih vratih dobijo topel obrok in kak kos obleke. Med njimi je na ža-lost tudi veliko mladih, popolnoma brezperspektivnih Ijudi.
-  Je to razdeljevanje hrane organi-zirano?
Ne, ni organizirano. Imamo svojo kuhinjo in v času kosila nekaj hrane razdelimo revežem. To je zelo pre-prosta hrana, vendar se je vedno najde toliko. da se ti ljudje lahko na-jedo.
-  Ali prihaja kdaj tudi do zlorab te dobrote?
Pri hrani in obleki ponavadi ne. imamo pa zelo slabe izkušnje z daja-njem denarja. Le-ta največkrat steče po grlu. Kljub temu sem in tja poda-rimo tudi kak dinar. Glavno pri tej stvari je prav gotovo poznavanje te-rena. Ce dobro poznaš ljudi, tj. svoje župljane, ni bojazni, da bi pomoč pri-šla v napačne roke.
-  Kdo so ljudje, ki v glavnem pri-spevajo za dobrodelne namene?
To so v glavnem verni ljudje. ki hodijo v cerkev. To velja predvsem za namenska zbiranja. Tisto, kar damo pri župnijskih vratih, pa gre iz župnij-skih sredstev ali iz naših lastnih že-pov. Kar pa zadeva sloj ljudi. ki naj-pogosteje darujejo - mislim. da je to srednji sloj.
-  Ali poteka kakšno sodelovanje z Rdečim križem?
V naši župniji še ne. Škofijska Kari-tas pa predvsem ob večjih akcijah z Rdečim križem pogosto sodeluje. Predvsem ob lanskoletnih poplavah sta ti dve organizaciji tesno sodelovali pri zbiranju pomoči.
-  Ali     dandanašnja     ekonomska kriza vpliva na povpraševanje po po-moči - recimo pri župnijskih vratih?
Da. zelo. Na žalost je Ijudi. ki se zatekajo k nam po pomoč. vedno več.
-  Kam se torej lahko obrne nekdo, ki želi darovati za dobrudelne na-mene?
Dokler še nimamo ustanovljenega lastnega fonda. se lahko ljudje obr-nejo na škofijsko Karitas na Ciril-Me-todovem trgu. O tem veliko obveš-čajo tudi cerkveni mediji, kot so Og-njišče. Družina in drugi. Vsekakor pa se bo tudi naše župnišče vključilo v Karitas. Vsaj prizadevamo si za to. IZTOK STRŽINAR