Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobote 31. decembra 7938 Stev. 47. Lete |. Cena VSO din # Reka resnice tecc po prekopih zmot. Rabindranath Tagore. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopaiiika ul. < • Tal. IW7 - Izhaja vsako soboto Volfa letno it din, pollolno II din, četrtletno 9 din, za inoiemstvo letno SO din Rokopisi to no vračajo - Poit. če k. ra«. 11.787 Mariborske tiskarno d. d. Maribor Oglasi po ceniku Srečno in veselo Novo leto želi svojim čitateljem in čitateljicam »Edinost«. OBRAČUN Ni zgolj trgovska ta navada, da CIove. ob koncu leta ali kakega važnejšega razdobja naredi črto pod svojimi računi 'n skuša ugotoviti svoja »aktiva« in »pasiva« ter izračunati — če že hočemo ostati v trgovskem slogu — »rentabilnost« svojega podjetja in početja. Takle pogled nazaj nima le te prednosti, da si človek zopet enkrat predoči svoje stanje in jasno spozna, pri čem da je, ampak je neposredna korist takega »računovodstva« uidi v tem, da se človek spomni v težkih Prilikah tudi svojih morebitnih uspehov ali neuspehov svojih nasprotnikov in si s tem zopet pridobi nove vere in poguma za nadaljnje delo in boj. V tem slučaju človek spozna, da se je tudi v najbolj brez izglednih prilikah kedaj v preteklosti našla kaka svetla točka ali izhod iz zagate, človek se morda kar nenadoma zave, da je bil kos že mnogo večjim težavam, kakršne so morebiti trenutne, na drugi strani pa takle pogled nazaj človeka marsikedaj obvaruje pred napakami k: Jih je bil morda v pretekli dobi zagrešil. Prvi pogoj za uspeh takega obračunavanja pa je seveda popolna odkritost proti samemu sebi, ki nikoli ne olepšava lastnih napak in nikoli v zagrenjenosti ne zamolčuje uspehov. Ce smo torej odkriti, moramo priznati, da nimamo nikakih vzrokov, da bi za Preteklim 1938 letom bogve kako žalovali. Nam malim narodom — in morda še bolj nam malim ljudem, ki od morebitne vojne nimamo mnogo več profitirati kakor nebeško kraljestvo — pa še to ne povsem zagotovo! — nam to leto ni prineslo bogatih darov. To že mora biti človek pripadnik velikega naroda in po možnosti delničar pri vojni industriji, da bi mogel žalovati za tem, kar je srečno za nami. ‘•aže bi ugotavljali, kaj smo izgubili. Najtežja izguba, ki smo jo utrpeli, je gotovo v dejstvu, da so tista načela, ki se Jim imamo zahvaliti za svojo svobodo, za ?voj obstanek in za svoj dosedanji razvoj 'zgubila v svetu mnogo na svojem ugledu. Saj jih je celo mnogo, ki so trdno prepričani — ali vsaj zatrdno izjavljajo — da so ta načela enkrat za vselej pokopani 'n da so mesto njih nastopili v mednarod Jjem in meddružbenem življenju novi za Joni, z a k o n i, ki smatrajo pomoč šibkejšemu — pa bodisi, da gre za narod ali posameznika — kot preživelo sentimentalnost. Danete, trdijo tl novi apostoli, se je vse tisto, kar so preje govorili o Pravicah posameznika in o svobodi narodov, o odločanju ljudstva, skratka vse, za kar je preteklo že toliko človeške krvi, kar človeštvo pomni, že davno preživelo. Danes mora odločati le ena volja, v°lja tistega, ki zna dati vsakemu svojemu Načrtu in sklepu zadosten poudarek, brez °zifa na to, ali je ta njegov sklep komu Prav ali ne. , Toda, kakor so naše misli sedaj ob koncu najbolj nemirnega leta po svetovnj v')ini grenke in morda tudi ogorčene, naš °oračun ni tako" pasiven, kakor je na prvi Pogled videti. Ce odštejemo dejstvo, da s Porazom tistih načel, ki so nas poklicala X življenje, še ni propadlo tudi naše živ-yL'nje (kar v ostalem ni naša zasluga In kj>r pač ne moremo ravno vpisati kot HSpeh, kajti Izostanek katastrofe še dolgo ni uspeh), moramo biti najbolj zadovoljni I tem, kar smo se v tem letu naučili, poznali smo odkritosrčnost marsikatere izjave, izprededali smo mnogo umazanih ’ntrig, izvedeli smo, koliko se lahko za-na§amo na pomoč od drugod in dobili vPogled v mehanizem »zgodovinskih Unitnfov«:. . Na nas je seveda, če bomo znali vse te 'zl pomnijo snega ,so pobeljeni in ponekod leži sneg prav tako visoko, tako da precej ovira promet. Hudi so zameti v gorah in pa na Krasu, kjer nanese burja snega v zaseke in jih napolni, tako da je v nekaterih krajih ustavljen cestni in tudi železniški promet. Povsod čistijo ceste in železnice, pa ne pomaga mnogo, ker zameti še niso ponehali. Dražba kožuhovine bo prihodnje leto dne 23. januarja v Ljubljani v prostorih velesejma. Dobro in pravilno pripravljeno krzno naj se pravočasno pošlje prodajni zadrugi »Divja koža« v Ljubljani, Velesejem, ki bo prodala blago po najvišjih cenah in bolie, kot to more posameznik. To bo že 27. prireditev te vrste v Sloveniji. Bodi omenjeno, da sejem kožuhovine v Ljubljani poseča vsako leto več inozemskih veletrgovcev s krznom. * Zanimiva sodna dražba je bila pred prazniki v Ljubljani, kjer so prodajali znameniti grad Fužine v okolici mesta z obsežnim posestvom. Vse skupaj je vredno 13,800.000 dinarjev, vzklicna cena pa je bila 9,875.000 dinarjev. Država je kupila razne parcele pri umobolnici na Studencu za razširjenje zavoda za 2,115.500 dinarjev, papirnica Vevče pa grad, park itd. za 1.865.800 ter velik travnik za 375.000 dinarjev. En sosed je kupil gozd za 2253 dinarjev, ostanek pa je ostal neprodan. Državna cesta na Gorenjskem sc polagoma modernizira. Spomladi pride na vrsto odsek od Jeprce do Labor. Cestišče bo široko 6 metrov in bo vse iz debelejšega betona kot na odsdku št. Vjd—Je-perca. Na obeh straneh bo poldrugi meter široki banket za pešče in kolesarie, tako da bo vsa cesta široka 9 metrov. Od banketov bo notranja polvica tudi iz betona, tako da bo cesta v širini 7 H metrov be-■ tonirana. Mestoma bodo sedanjo cesto precej preložili in poglobili, pa tudi železnico pred Kranjem mislijo nekoliko znižati, da bo strmina manjša. * Novo elektrarno namerava zgraditi tekstilna tovarna Hutter in drug pri Baj-gotu na Pohorju, kjer bo tudi velik jez. Imela bo turbine, močne 3000 konjskih sil, seveda ob zadostni vodi. Tok bo napeljan po dalnovodu do tovarne v Mariboru. Gradili bodo veliko stavbo, ki bo stala več milijonov, dve leti. & Senjorjev dom nad Ribnico na Pohorju je dobil električno razsvetljavo. Te dni je začela obratovati majhna elektrarna poleg poletne hišice tvorničarja Josipa Hutterja iz Maribora, ki daje odvišno energijo planinskemu hotelu. Polkov iz /L Radiievesa »Doma" 1901: Uudie ne vedo, . lei ie politika Neki naši ljudje, pa tudi najbolj mislijo, da je samo to politika, kadar sujejo za narodnega zastopnika, ali psujejo novine ene in druge stranke, kadar iz kakega »kluba« (krožka, društva ■ pripisal Počkov) izključijo, t. j. iz-tirajo kakega člana, z eno besedo: mislijo, da tvorijo politiko samo gosposke in fiškalske spletke. Da, res je, tudi to je — na žalost — politika, foda 10 je zadnji politika. Kjer se ljudje shajajo, dogovarjajo in prerekajo, tam ni brez vsakršnih ciganij in spletk. Ali to ni prva stvar, to je samo potrebno zlo, ko trn na roži. Prava politika ti je tole: Prvo je, učiti narod, kako se liudskl živi na svetu. Ljudski pa ne moreš živeti, če ne poznaš sveta in ljudi. Treba ti je vedeti, kako so ljudje nekdai živeli in se borili, kako živijo zdaj in kako se borijo, kaj mislijo in snujejo. Zlasti je treba vedeti, kakšni narodi živijo na svetu, kakšna jim je zemlia, vlada in čud, kai jih zanima, koga ljubijo ali mrzijo in zakaj. Potem moraš poznati svoj narod: koliko ga je, kakšna mu je zemlia, kakšni so mu imetek. čud in vse življenie. — Brez vsega tega je politika komedija in otro- ška igra ali lopovščina in spletka. — To bi bilo delo naših knjig, posebno pa naših novin, pa se malo zmenijo za to. Ako z-Iočite tisto, kar naše novine prepišejo iz nemških novin, ne ostane vam ničesar, nikakršnega nauka, nikakega glasu iz naroda, o narodu ali za narod. Ko bi naši vedeli, potem ki enako mislijo, in ne priganjača ne biča za volitve, volrtve glavna stvar? tako iaki, da bi mi ob. spravili v skuoščino Zato je treba delati p o v s bodi zastopnik, zastopnik naše hrvatske stvari! »Kje, kako naj bo zastopnik?« — vprašate. Ne bom vam mnogo govoril, na kratko samo tole: Razen skunšč'ne imamo v banski Hrvatski tudi še druge skunščine, namreč župani j ske jn občinske. Povsod tod bi se moral čuti naš glas. Toda kako je danes vse to slabo. Naši ljudje so povsod v občinskem svetu, vendar pa po občinah delajo, kakor drfgi hočejo. Pa za danes dosti. Kako misli in govori Mr. Rnthom Eden »Komaj pred dvajsetimi leti ste se vi Američani in mi Angleži borili za isti cilj. Verovali smo, da je moč militarizma uničena za vedno. Danes moramo z žalostjo ugotoviti, koliko smo od naših ciljev še oddaljeni. Današnja stvarnost zahteva^ od nas energijo in koncentracijo. Prihajajo nove oblike vladanja z različnimi filozofijami in ta nevarnost ogroža predvsem Angleže. Tako ogroženi smo prisiljeni, da odbijamo in končno tudi odbijemo ta naval z vsemi silami. Nepravilno popuščanje je največja nesreča, ki lahko zadene narod v kritičnih časih. Mi se moramo te nevarnosti zavedati in budno čuvati našo 1bqdočnost. Mi vsi želimo mir. razlikujejo se morda samo naši načrti, kako bi se mir čimorej dosegel. Demokracija je univerza, kjer se drug od drugega učimo; demokracija ni kasarna, kier je sleoa poslušnost edmo pravilo! Vi Američani in m; Angleži hočemo demokracijo, ker zastopamo nravice poedinca in svobodo mišljenja. Moderna demokracija mora spoštovati vse rase in prepričanja. Spoštovati mora pravce narodnih manišin in pravice večim\ Kot Anglež, ki govori pred toliko Američani, vam l^hko zagotovim, da misli tako vse angleško ljudstvo.« Bivši angleški zunanji minister, sedaj ugledni član opozicije Mr. Anthony Eden, je v svojem prvem javnem govoru v Ameriki, kjer je bil pred tedni z »znanjem in privoljenjem britanske vlade«, med ostalim rekel: dni po svetu Grigore Gafencu, novi romunski zunanji minister, ki je sledil odstopivšemu zunanjemu ministru Comnenu. d Znameniti židovski kirurg prof. Lie-bermann v Budimpešti je po proglasitvi protižidovskih zakonov naredil samomor. □ češki pisatelj Karel čapek je v 48, letu svojega življenja umrl. O njem prinesemo v prihodnji številki krajši članek. □ Na kongresu francoske socialistične stranke je prišlo do zanimive zunanje politične debate. Pojavili sta se dve struji: ena, ki je zagovarjala monakovski sporazum, je vodil Paul Faure, druga pa je zastopala težnjo po čim tesnejši zvezi z Anglijo in Rusijo ter politiko nepopustljivosti napram Nemčiji, pa je vodil strankin predsednik Blum. Zmagala je druga struja z veliko večino. O Francoski ministrski predsednik Da-ladier se odpravlja na veliko potovanje po Sredozemlju. Obiskal bo vse tiste kraje, ki jih je italijansko »javno mnenje« zahtevalo zase. O Emile Vandervelde, voditelj belgijskih socialistov, je v starosti 72 let v Bruxellu umrl. Z njim je izgubil belgijski, pa tudi svetovni proletariat enega naj-odločnejših socialističnih prvakov. Bil je tudi priznan teoretik ter je napisal več knjig. V zadnjem asu se je njegovo ime večkrat imenovalo po časopisih, ker se ni hotel sprijazniti z oportunizmom tistih belgijskih socialističnih ministrov, ki so bili za priznanje Franco. □ V češko-stovaških šolah so morali odpraviti vse slike Beneša, pa tudi Masa-rkove slike so morali postaviti le tje, kjef so tudi drugi veliki možje. V šolski sobi ne sme viseti nič drugega kakor križ in češkoslovaški grb. □ Radi ostrega postopanja madžarskih orožnikov v krajih, ki jih je Madžarska dobila v zadnjem času od češko-Siova-ške, ko so pri polnočnicah streljali na slovaške kmete, ki so prepevali slovaške narodne pesmi, so nastale na češko-Slova-škem velike protimadžarske demonstracije. Maršal Čangkajšek Angleška mladina se uči streljati □ Na češkem so se pojavili letaki, v katerih je napisano, da dr. Beneš tudi v tujini ni pozabil na svojo domovino. Listi zatrjujejo, da so letaki komunistično delo. □ Proti voditelju indijskih nacionalistov Gandhiju je izšlo v nemškem tisku mnogo napadov*, ki mu očitajo simpatiziranje z Židi. O Na španskem traja Francova ofenziva že cel teden, vendar so, kakor poročajo tuji opazovalci, Francovi uspehi !e neznatni. □ Na francosko-italijanski meji v Somaliji blizu Džibutija se zbirajo italijanske in francoske čete. časopisi celo že poročajo, da so Italijani že zasedli nekaj strateško važnih mest na meji in da so na vse pripravljeni. Tudi Francozi ne držijo križem rok, ampak že pošiljajo svoje senegalske zamorske čete, ki so izvež-bane za borbo v kolonijah, v Somalijo. Uradno se še vedno te vesti na eni kakor na drugi strani zanikavajo. □ »Volkischer Beobachter« prinaša v eni zadnjih številk karte o razporeditvi nemške oborožene sile. Karte so vzbudile v Parizu veliko pozornost, ker je iz njih razvidno, da ima Nemčija večino svojih oboroženih sil na meji tiste Francije, s katero je pravkar sklenila prijateljsko izjavo. Posebno v sedaniem sporu z Italijo se to Francozom zdi čudno. O V Santiago de Chile se je sestavila nova vlada ljudske fronte, ki je že pre-l vzela posle. O Maršal čangkajšek je izjavil, da so japonski mirovni pogoji za Kitajce, ki se dolgo niso premagani, nesprejemljiv1, Japoncem še vedno ni uspelo zlomiti kitajskega odpora, ki iz dneva v dan raste. Vsa japonska protikomunistična politika je le krinka, ker ni naperjena toliko pf°" kominterni kot proti Kitajcem. Kitajci se bodo proti japonskemu militarizmu ** nadalje borili, čeprav v japonskem 1jU“' stvu, ki tudi trpi pod tiranstvom joče kaste, ne vidijo svojih sovražnikov* i saj jih druži podobna kultura. Evrooa 1938 še nobeno leto po svetovni vojni ni bilo tako polno napetosti in ni prineslo toliko izprememb kakor preteklo. Kar se je v tem letu v Evropi-obrnilo in zasukalo, pomenja popolno oddaljitev od vsega tistega, kar ja doslej »držalo Evropo skupaj«. Porušila se je stavba, na kateri je slonelo sožitje držav in narodov. Stari red .v Evropi se je umaknil, novega še ni. Nekdo je to stanje duhovito vzporedii s primero: V mestu, v katerem je bil še včeraj strog cestno policijski red, ki je določal vožnjo na levi strani in prehitevanje na desni, so izgubili vsi prometni predpisi svojo veljavo. Vsakdo lahko vozi kakor hoče, lahko prehiteva, kjer hoče in če tudi trči s katerim drugim vozilom, se mu ni treba bati kazni (da pri tem tudi sam lahko izkupi, ni važno). Sprva gre vse kakor preje. Ljudje so vajeni in vozijo, kakor so se naučili v svoji mladosti. Tu pa tam se sicer zgodi kaka manjša nesreča, ki bi se pač tudi preje zgodila. Pri odškodnini pa že nastane spor. Krivec ne mara plačati, ker sploh ni bil dolžan voziti po levi strani. Sedaj se pojavi tudi skuoina voznikov, ki izjavlja, da ne bodo vozili več po levi, ampak po desni strani. Oni zahtevajo, da se odslej naprej vsi ravnaio po njih. Nastanejo nove prometne nesreče, kajti nekateri vozniki so še vedno vozili po stari strani: tam so položene tračnice za tramvaje, tam so vajeni tudi pešci- in končno se je treba tudi nekoliko ozirati na pešče. Toda tista skupina, ki je za to, da se vozi desno, je mnenia, da pešci sploh niso važni. Stari vozniki pa so vljudni: vi trdite, da je treba voziti po desni strani? Prav, pa vozite po desni. Toda Evrooa je preveč prometno mesto in ni verjetno, da bi bila v njej možna dva cestnopolicijska reda: eden, ki pešce ščiti, in drugi, ki mu pešci niso mar. Najpomembnejše zunanjepolitične uspehe v tem letu je imela Nemčija Priključitev Avstrije, zasedba Sudetov, podreditev češkoslovaške, politična so-usmeritev Madžarske in gospodarski prodor ter gospodarska podreditev Balkana so vsekakor postavke, ki si jih lahko Hitlerjev režim v Nemčiji pripiše med aktivo svoje bilance v letu 1938. Vsega tega se sicer še živo spominjamo, saj so nam vse te krize, ki so jih povzročili nemški zunanjepolitični uspehi še pred očmi, a zanimivo bo, če se vprašamo, kako je moglo priti do tega. vse to ni nastalo kar tako preko noči, čeprav je marsikoga med nami, ki živimo bolj od rok svetovnemu dogajanju, zelo presenetilo, če odštejemo časopisno pripravo, ki bi jo mogli primerjati artilerijski pripravi pred bitko, lahko smatramo notranje politične izpremembe v Nemčiji, odstop oziroma izločitev nekaterih generalov v. Blomberga in Fritscha kot začetek nemških uspehov. Vojska se je podredila naravnost Hitlerju. Spor med Nemčijo in Avstrijo se je vedno bolj stopnjeval. Da bi vendarle prišlo do nekega sožitja, sta se 12. februarja sešla Hitler in Schuschnigg v Ohcrsalzbergu. '5. februarja je prišlo do izpremembe vlade v Avstriji, kjer so morali sprejeti SeyB-Inquarta kot zastopnika avstrijskih narodnih socialistov za notranjega ministra. S tem je bila avstrijska republika Pbkopana. Schuschnigg jo je hotel vendarle še rešiti. 11. marca je napovedal za '3: mafca plebiscit. Toda ta plebiscit se ni več vršil, kajti že 12. marca so bili nacionalni socialisti in z njimi nemška voj-ska gospodarji položaia. Schuschnigg in Predsednik republike Miklas sta odstopila, Avstrija se je priključila Nemčiji, "gibanja o tem, kakšen bi bil uspeh plebiscita, če ga Hitler ne bi bil preprečil, so seveda prazna. Zanimivo pa je, da se ie Plebiscit v eni izmed tirolskih gorskih vas1, fti niso bila v zvezi z zunanjim sve-l0°m, vendarle vršil in seveda prinesel Sehusehniggu 95% večino ... Le za 4% ^anj kakor plebiscit, ki ga ie po tem iz-yodla nemška vlada v Avstriji . . . Poseb-J10 mnogo pozornosti sta vzbudila v pre-tektem letu tudi obisk Horthyja v Nemčiji, ki je utrdil nemško-tnadžarske od-"bse in obisk Hitlerja v Italiji, ki se je razvil v velike manifestaciie za os Rim—-. perlin. Drugi uspeh Nemčije v tem letu Je zahteval tršega boja. časopisna priprava je bila ostrejša in temeljitejša. V ra rt' j u ie diviala -že mesec nreie naihujša nekrvava voina, kar jih oomni svet. V nemškem radiju so se pojavljale vedno Ostrejše kritike, ki se niso ustavile tudi pred prezidentovo osebo. Francija in Anglija sta smatrali za potrebno, da posredujeta. Iz Anglije je prišel kot opazovalec lord Runciman, čigar Nemcem prijazna miselnost izza svetovne vojne in čigar nedeljski počitki pri znanih nemških aristokratih so vzbujali pri češki levici ostro kritiko. Dnevi, v katerih je bil evropski mir na lasu in način, kako sc je ta mir rešil, so našim čitateljem gotovo še dovolj v spominu, da jih le nakratko omenjamo: veliki Hitlerjev govor, Chamberlainov! obiski v Nemčiji in Monakov-ski sporazum, ki je prisodil Nemčiji vse, kar je želela, brez plebiscita in brez prelivanja krvi. Tudi odstop dr. Beneša je bil nemški uspeh. Monakovski sporazum je znala Nemčija dobro izkoristiti. Njen gospodarski minister Funk je takoj po sporazumu odpotoval proti vzhodu in na Balkan ter položil temelje za gospodarski prodor in gospodarsk nadvlado na Balkanu. Kot nemški uspeh se da zabeležiti tudi nemško-angleška in nemško-franco-ska izjava. Izmed nemških pasivnih postavk v letu 1938. je treba omeniti notranji odpor, o katerem je Hitler v tem letu ponovno govoril. Posebno se je pritoževal nad inteligenco, ki samo kritizira in ga nikoli ni prav razumela in marala. Mnogo se je govorilo in pisalo tudi o ostrem postopanju z 2idi. Italifa se je posebno v začetku leta trudila, 'da je dosegla priznanje imperija in s tem priznanje zasedbe Abesinije, kar ji je skoro vseskozi uspelo. V zunanji politiki se je naslonila na Nemčijo in podprla njene akcije. Uvedla je tudi ostrejše mere proti Židom in po nemškem zakonu uzakonila sicer nekoliko milejše protižidovske zakone. Diplomatsko je tudi podpirala Madžarsko pri njenih zahtevah po slovaški in karpatsko-ukrajinski zemlji. Toda prav aktivna je postala šele proti koncu leta, ko se je pojavila zahteva po francoskem Tunisu, Džibutiju v Afriki, po Korziki in Nizzi v Evropi. Te zahteve so privedle do precejšnjih napetosti med Francijo in Italijo. Ker pa je še obstojal dogovor med Musolinijem in Lavalom, ki je določal, da se v Sredozemskem morju razmere ne smejo izpremeniti in je Italijo oviral pri razmahu, je Italija ta odgovor odpovedala, kar je položaj še bolj zaostrilo. V tem letu je Mussolini povzdignil Libijo iz kolonije v provinco. Italijanski listi poudarjajo, da razlika med kolonijo in provinco ni zgolj v imenu. Velika Britanija Chamberlain je bila v preteklem letu skoro vseskozi v defenzivi. Z muko in trudom je branila svoj dosedanji položaj. Sprva še s precejšnjo odločnostjo, potem pa z vedno večjim popuščanjem. V novo leto je prišla Velika Britanija s precejšnjim uspehom: mladi egiptovski kralj Faruk, ki je^ preživel svojo mladost v Angliji, je z državnim udarom vrgel vlado narodne stranke vafdistov, ki se je močno naslanjala na Italijo ter poveril vlado angleško usmerjenemu liberalcu Mahmud-paši. S tem je Velika Britanija očuvala važno pozicijo, ki ji je prišla pri palestinskih homatijah zelo prav. V Palestini je namreč nastalo močno nacionalno gibanje, sprva samo proti Zidom, potem pa vedno bolj proti Angležem. To gibanje, ki je temeljilo na upravičenih zahtevah domačinov po svobodi in kruhu, je prišlo vedno bolj pod vpliv Italije in drugih dinamičnih sil, ki so imele v Palestini sijajno sredstvo za pritiskanje na angleško uvidevnost, kadar je postalo kakšno vprašanje v Evropi aktualno. Udarec za Anglijo je bil gotovo odhod zunanjega ministra Edena, ki se nikakor ni hotel ukloniti novemu redu v Evropi. Odšel je, ker se ni strinjal z zasedbo Avstrije in s politiko popuščanja napram Italiji v španskem vprašanju. Na njegovo mesto je prišel lord Ha!ifax, ki je v zvezi z ministrskim predsednikom Chamberlainom omogočil Nemčiji in Italiji tisti razmah, ki sta ga državi v tem letu dosegli. Toda Chamber-lainova politika je bila izpostavljena vedno ostrejšim kritikam voditeljev opozicije: Lloyda Georgea, Atleeja, lorda Coopra, ki je radi nesoglasja s Chamberlainom po septemberski krizi odstopil, in seveda Edena. časopisje poroča, da je Chamberlain svojo zmoto spozna! in da se vedno bolj zbližuje z Edenom, ki si je na svojem potovanju po Ameriki pridobil mnogo slave in časti, kakor doslej še morda noben minister n. r. Posebno pozornost je vzbudila v svetu parlamentarna debata o oborožitvi, ki je pokazala, da Velika Britanija na vojno še dolgo ne bo pripravljena. * Francla je preživela leto najostrejših socialnih borb in nemirov. V začetku leta je izpadel iz Chautempsove vlade voditelj sociali- Daladler stov Leon Blunt. Chautemps je sestavi! novo vlado, v kateri so bili skoro izključno sami radikalni socialisti. Chautenipsu je sledil Daladier, ki je imel sprva v parlamentu ogromno večino. Pri glasovanju za pooblastilne zakone je dosegel nad vse časten uspeh: ?76:5. Pač najvišja zmaga, kar jih pozna demokratski parlamentarizem. Toda tudi ta vlada je kmalu izgubila zaupanje pri svojih zaveznikih in tudi pri ljudstvu. Deloma radi vloge, ki jo je igrala Francija pri monakovskem sporazumu, deloma pa radi zasilnih naredb, ki jih je proglasil finančni minister Reynaud, da bi popravil močno razrvane francoske finance. Te zasilne naredbe so izzvale pri delavstvu, ki se je videlo oropano za vse svoje pridobitve izza vlade ljudske fronte, velik odpor. Kritiki so poudarjali, da je tudi delavstvo pripravljeno žrtvovati za gospodarsko povzdigo naroda, da pa ne smejo biti vsa bremena na ramenih delavstva, ampak, da morajo pri tem tudi višji sloji neka*j žrtvovati. Proglasili so generalno stavko, ki jo je vlada s silo udušila. V zunanji politiki je važna prijateljska izjava z Nemčijo. Do podobne pogodbe z Italijo pa ni prišlo, ker Italija ni hotela popustiti v španskem vprašanju, ampak se je s svojimi zahtevami po Tunisu in Korziki ter z odpovedjo Lavalo-vega pakta Franciji le še odtujila. Daladier hoče v odgovor na to zadržanje Italije obiskati vse te pokrajine in s tem pokazati neizpremenljivo voljo, da ne bo pripustil, da bi iz Tunisa nastali novi Sudeti. Obe državi Franclja In Anglija pa sta se vse leto skupno zoperstavljali nemškim zahtevam po vrnitvi kolonij. CeškoSovaška je v tem letu preživela svojo veliko narodno nesrečo. Mirni razvoj, ki je naredil iz ČSR eno najmodernejše urejenih držav v Evropi, se je ustavil in prekini!. Po monakovskem sporazumu je izgubila eno tretjino ozemlja in prebivalstva, ki ga je morala odstopiti Nemčiji, Poljski in Madžarski. Izgubila je svojega prezidenta dr. Beneša in se morala odpovedati svoji demokratski vladavini ter se politično in gospodarsko podrediti zmagovalki. Edino, kar je ČSR pri tem pridobili, so bolj čisti odnosi med Čehi, Slovaki in Ukrajinci, ki so dobili vsi svoje avtonomije ter z njimi večje možnosti za čim tesnejše sodelovanje kakor preje, ko so se počutili Slovaki bolj zapostavljeni. Odločnost, s katero so se branili proti Madžarom, je morda že izraz njihove okrepljene saihozave- Runciman sli. Razumljivo pa je, da pride v državi, ki je preživela tak prelom, do raznih blodenj in do pretiravanj, ko hočejo biti nekateri bolj papeški kakor papež. Toda upati je, da si bodo i Čehi i Slovaki kmalu opomogli. Slovake je zadela še posebna nesreča, ker so prav v težkih dneh izgubili svojega sivolasega voditelja patra Hlinko, ki si je bil pridobil še pred svetovno vojno ogromnih zaslug v boju proti Madžarom. Poljska Beck je začela leto 1938 s čim tesnejšo naslonitvijo na os Rim—Berlin. Poljski dolgoletni zunanji minister polkovnik Beck je že v začetku leta obiskal Mussolinija in tudi razmerje do Nemčije je bilo do zadnjega prisrčno. Ta njena politika je Poljski prinesla v septemberski krizi precejšnje koristi: dobila je od Čehov zelo industrializirano Tešinsko ozemlje. Toda kmalu je morala spoznati, da ta njena politika ne prinaša trajnih sadov. Ko je Nemčija sprožila ukrajinsko vprašanje, se je ost sama po sebi obrnila tudi proti Poljski, je z isto vnetostjo kakor preje češko-Slovaška preusmerila svojo politiko proti Rusiji, s‘katero je sklenila podobno pogodbo, kakršna je vezala Rusijo s ČSR. Poleg ukrajinskega vprašanja je delala vladi precejšnje preglavice notranja opozicija, ki se zavzema za demokratsko obliko državnega ustroja in ki je z abstinenco pri volitvah pokazala svojo veliko zasidranost v narodu. V težak položaj je prišla z nemškim prodorom proti vzhodu tudi Rumunija Kralj Kar?) Vlada Oktavijana Gogija, ki je zagovarjal čim tesnejšo naslonitev na os Rim —Berlin in čim ostrejši kurz, se je po aferi z izginulim sovjetskim poslanikom Butenkom umaknila. Njej je sledila vlada patriarha Mirona Christea, ki je po kraljevi niciativi' privedla državo v avtoritarno in korporativno smer. Kralj Karol sam je stal v ospredju romuskega javnega živ- Ijenja, v katero je često posegal. Pomembno je bilo njegovo potovanje po Evropi, kjer je navezoval gospodarske in politične stike s Francijo in Anglijo ter tako vsaj deloma zadržal nemško prodiranje. Madžarska Kanya se je v tem letu zelo približala svojim revizionističnim idealom, šele, ko so prišle te težnje ob vprašanju Ukrajine v nasprotje z nemškimi načrti, so se ustavile. S priključitvijo velikega števila Slovakov in Madžarov je postalo znova aktualno vprašanje agrarne reforme, ki jo je bila ČSR že davno izvedla. Nastale so težave, ki so dovedle do "ladne krize, ki pa se je naglo in enosta^i rešila. Špansko vprašanje kljub prerokovanjem o skorajšnji likvidaciji še ni prišlo z dnevnega reda. Vladne čete se še vedno z vsemi silami branijo, čeprav so odpustili iz svoje službe vse tuje prostovoljce. Tudi Frankovci so poslali nekaj italijanskih vojakov domov. Usoda vladne Španije, kakor je videti, Š2 vedno ni zapečatena, kajti zdi se, da pri Francozih pa tudi pri Angležih prodira prepričanje, da bi pomenila Francova zmaga v Španija zmago Italije, ki bi s tem obvladala celo Sredozemsko morje. Tudi Jugoslavija je igrala v tem letu pomembno politično vlogo. Pot ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča v Nemčijo in Italijo nam je pridobila naklonjenost osi. Vloga Jugoslavije pri preusmeritvi Male Aantan-te pa še sploh ni dovolj ocenjena. S tem, da smo pristali na separatne pogodbe posameznih članic z Madžarsko, smo v veliki meri omogočili Madžarski njeno politiko v septemberskih dneh in s tem ter z našo korektnostjo v času te krize tudi mi doprinesli svoj skromni delež k ustvaritvi Monakovskega miru in s tem k utrditvi svetovnega miru sploh. jad. 1939 Novoletni k lic z ob m sinih planin Sklicevanje na avtoriteto je mnogokrat samo plašč, pod katerim se skriva umska in moralna slabost človeka, ki bi hotel več veljati, kot mu po pravici pristoji. Kdor je res kaj, kdor ima res kaj pokazati, se nc bo skliceval na svojo avtoriteto, se ne bo skrival za nikakršno avtoritarnost, marveč bo le-to odklanjal in sc temu upiral. Njegova veljava in avtoriteta je namreč mnogo bolje utemeljena in zajamčena v njegovem znanju, njegovih delih, lastnostih in sposobnostih, skratka v njegovi osebnosti. To, da danes toliko govorimo o potrebi in pomenu avtoritete, da smo postali tako avtoritarni, je predvsem le znak in dokaz, da nam manjka pravih osebnosti, da nimamo resničnih avtoritet. (»Dejanje« št. 10. Dr. Andrej Gosar: »Zapiski na robu«.) Delovno ljudstvo je danes še vedno na isti ravni v borbi za kruh, osnovne pravice življenja in za oblast, da pride do teh pravic. Kdor hoče danes diferencirati delovno ljudstvo na delavce, kmete, obrtnike in še druge stanove, češ, da si njihove koristi nasprotujejo, ta razbija enotnost delovnega ljudstva in pomaga strumno organiziranemu kapitalu, da vlada še danes nad večino. (»Dejanje« št. 10. Jože Zemljak: »Boj za demokracijo«.) In če danes znova ugotavljamo, da jc demokracija razočarala, potem moremo ugotoviti, da je razočarala pač le ena vrsta demokracije. Ni pa s tem še ubita tista misel, ki je nihče do sedaj še ni mogel ubiti med delovnim ljudstvom, kakor tudi med malimi narodi, namreč misel o samovladi delovnega ljudstva. (»Dejanje št. 10. Jože Zemljak: «B.oj za demokracijo«). ->Naše gospodarstvo, naša narodna posest so za mejo prav tako važna vprašanja kot tujsk promet v obmejnih krajih ... (Sklep tujsko-prometne konference z dne 19. t. m. v Mariboru). še so med našimi ljudmi v zaledju taki, ki mislijo na nas in čutijo z nami! Tako smo rekli, ko smo čitali pred Božičem razveseljiva poročila o velikopoteznih sklepih obmejne tujsko-prometne kon ference v Mariboru. Prvič po dolgih letih se je razpravljalo o naših obmejnih krajih, pozabljenih in zapuščenih in vendar j tako lepih, da jih je vredno opevati in občudovati. Od mariborskega Sv. Urbana j preko Križa, Sv. Duha na Ostrem vrhu, I Kaple, Remšnika tn Pankraca, tja do Košenjaka se dviga skalnata ljariera proti mrkemu severu, ki neprijazno zre na gorske sklope, ki branijo Dravo in vse kar je za njo ... I Prvi je ovekoveČU lepoto teh krajev Ante Beovenski Ahasver Rrdoif Bad^ra io z vodčem po Koriaku odorl na stežai nota — žal le maloštevilnim hribolazcem. Pa vendar dobra volia ie vsai nek^i nri-pomorda k odkritju lepot, ki so do§lej bile le malo znane. »Planinski vestnik« z večno mlad’m nianincem dr. los. Tom!nškom ie Kodaku posvetil mnrs^afero s*ran sw>i'h sla-vosnevov slovenskim peninam. Tud’ sam je večkrat nr^nv-ii no kovaških nredel!h Dr. P***** »e kot neumorni nrona-gator »Jugoslov. biserov« opetovano opo- zarjal na severne kraje. V št. 3—4 letošnjega letnika je v članku »V zdravje, na našo mejo!« s pesniško lepoto objavil slavospev na ta »dravski Kozjak«, ki glede na lepoto prav nič ne zaostaja za onim v Kaštelanskem zalivu v sončni Dalmaciji. Krasen razgled, duhteči smrekovi in borovi gozdovi, smučarski tereni, vse to premore Kozjak prav tako, kakor Pohorje ali druge naše planine, ki so deležne posebne pozornosti slovenske javnosti, še več: po grebenih našega naddravslce-ga Kozjaka se vije državna meja, ki pa še ni jezikovna meja... Tega se premalo zavedamo, kadarkoli govorimo o »obmej nih problemih«. Potrebne so ceste, nujno potrebni so domovi, gospodarske zadruge, prosvetne ustanove, ki naj negujejo ono rast našega naroda, ki naj bo pred-straža slovenskega zaledja! Naj bi letošnja bož:čna tuisko-promet na konferenca ne razbila naših pričakovanj tu ob severni meji. Naj bi lene besede tudi res v novem letu — meso postale. Žal so sc pocrajania za »Obmeini planinski dom« nri Sv. Duhu na Ostrem vrhu (najlenša točka obmejnetra Kozjaka) morala uk'niti, kar se po skleoih marborske konference ne bi smelo zgoditi. Zgod'lo se je tako zaradi — nomanjkania sredstev (približno 50 000 din) pri Slovenskem planinskem društvu. Ali res ni lvko^ar, ki bi nriskocil pri ♦akih akcHah merodajnim čmitellem z^ raz meroma maihn*mi denarnimi sredstvi na "mn?? Ba’ie Liubtiana ne da n!česar ... K^kor vprtno, si bo v takih ■nadeva*’ mo^a) Mi tu ob rr,f‘ii trdno r>ričakujemo notnoči, ne samo HpKrn vOTie! Ob meji, ob koncu 1038. B. Temu odgovarjajoče je bilo naše šolstvo ob prevratu dokaj mizerno. V Sloveniji smo imeli takrat 820 ljudskih soj z 2473 oddelki, v ftatere je hodilo 164.195 otrok. Z ozirom na dejstvo, da ie 'iuo učiteljev vsega le 2458, lahko ugotovimo, da so bili oddelki prenatrpani in, da ie prišlo na posameznega učitelia okrog /0 otrok. Kaj je mogel napraviti vzgojitelj v takih razmerah za dobro vzgojo slovenske mladine, to si lahko mislimo. Vse lepše pa se je začelo razvijati nase šolstvo po leto 1918. v svobodni državi. O tem nas morejo najbolj nazorno poučiti številke uradne statistike iz leta 1937 38. Takrat je bilo v Sloveniii 860 šolskih stavb, ki so imele 4022 oddelkov; te je obiskovalo 185.823 otrok. Če primeriamo zgornje številke z onimi iz leta 1918., potem vidimo, da je na-rastlo število otrok za 21.628. število oddelkov za 1549 in šol pa za 40. Kakor ie videti, smo novih šol sicer zelo malo_ pridobili, zato pa več oddelkov, radi česar se je skrčilo število otrok v posameznem oddelku povprečno na 46. Pri takšnem stanju je seveda vzgojno delo mnogo usoešneiše. V letih po prevratu pa se je razširi! tudi zbor uč iteljev, ki ie sedaj večji za 1750 liudi, tako da je učiteljstva v Sloveniji okrog 4205. To je vsekakor pripomoglo k razbremenitvi posameznikov in U intenzivnejšemu šolskemu delu, kaiti ubijajoče in malovredno je bilo učno ter vzgojno snovanje, ko je imel učitelj dopoldne pa tudi še popoldne po 70 do 80 otrok v oddelku. Na splošno se je torej v tem pogledu pri nas precej pooravilo. V .dvajsetih letih pa bi mogli doseči veliko lepše usnehe, ko bi šle narodove potrebe in praktično delo roko v roki. Ker pa tega ni bilo. vidimo ponekod po Sloveniji na področju ljudskega šolstva prav žalostne razmere in to posebno v obmejnih krajih! V obmejnih srezih Dravograd, Maribor levi breg, Ljutomer, Murska Sohota in Dolnja Lendava je pomanikanie šol, oddelkov in učiteljstva tolikšno, da oride na eno učno sobo 70, na enega učitelja pa 55 učencev. To dejstvo govori prav glasno, da bi bilo treba v teh obmejnih krajih še učiteljev, nadalje najmani 20 šol, 210 učnih sob, 50 novih oddelkov, poleg tega pa še čim popolnejša oskrba vseh šol z inventarjem, kakor je to tam prek čez mejo! Ko bodo imeli v Sloveniji šolski oddelki povprečno 40—50 učencev, ko bodo učne sobe svetle, zračne in prostorne, ko bodo šole oskrbljene v zadostni meri z učili in z drugo potrebno imovino ter, ko ne bo pri nas več brezooselnega učiteljskega naraščaja, šele takrat bomo lahko rekli, da so razmere slovenskega šolstva dobre. Na to pa naj ne čakamo nadaljnjih dvnlset let! duS. Slovensko šolstvo Kako Je številčno napredovalo v poslednjih dvajsetih letih Ker nam jc bila avstro-ogrska monarhija mačeha, nismo imeli Slovenci v njenem okviru nobenih pravic do lastnega narodnega kulturnega napredka. To svoj j tnačehovstvo je uveljavljala tlačiteljica malih narodov predvsem na prosvetnem polju, kjer ni dopustila nikakršnega raz- maha narodnim prvinam, kajti predobro se je zavedala, da se prav z vzgojnim delom polagajo temelji za narodno samozavest. Zato smo bili deležni Slovenci pod tujo. oblastjo v prosvetnem življenju le drobtinic, ki so od časa do časa zdrknile z mize mogočnikov. KULTURNI DROBIŽ Obzorja št. U. V tej številki je priobčil Branko Rudolf dve zelo lepi pesmi: »Norveška« in »Nekdo me ima rad«. F. Roš je prispeval pesem: »Po starih potih«. Ivan Potrč je objavil črtico »Martin Krepek«, dr. VI. Kralj v »Dveh kmečkih dramah iz Prlekije« prinaša kritiko Potrčeve »Krefleve komedije« in štandekerjeve Prevare«. V gospodarskem delu je priobčeno nadaljevanje Bratkovega članka »Gibanje cen in naše kmetijstvo« ter Kerenčičev članek »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«. Med poročili govori dr. J. Glonar o tujkah, B. Rudolf pa o motivih v pravljicah v članku »Nekaj besed o narodnih pravljicah«. Slede ocene knjig Marje Moršnikove: »Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi« izpod peresa L. Legiša. Isti ie ocenil tudi mladinski roman Gustava Šiliha: »Beli dvor«. VI. Kralj pa je ocenil »Gledališke zgodbe« Franca Lipaha. igralca ljubljanske drame. 1. decembra 1938 so na prav slavnosten način posvetili v Zagrebu Dom likovne umetnosti Kralja Petra I. Osvoboditelja na trgu Kralja Petra. Dne 18. decembra so v tem domu otvorili razstavo »Pol stoletja hrv. umetnosti«. Mnogi hrvaški umetniki in nekateri prav vidni i"',n Babič, Hegedušič, Augustinčič in ne bodo razstavljali, ker je nastal spor med to skupino umetnikov in ono, v kateri so Meštrovič, Becič itd. gi hrv. umetniki pravijo, da je ta rezultat Meštrovičevih osebnih ambicij da jim tako eleganten dom ni bil potreben, sai bi se dal stari pavilion primerno oreurediti, potrebno pa bi bilo, da bi večjemu številu hrv. umetnikov dali kruh ,fl sredstev za delo. Ne smemo se namreč varati. Nekdant-svobodoliubne besede današnjih avt0.r,'J tarcev so bile predvsem, le besede, mm pravo mišlienje in težeie’ pa je bilo dju* gačno, (»Dejanje« št, 10. Dr. Andrej Gosar: »Zapiski na robu«). Gosoocfarsfvo Nekatere narcdno-gos@cd&r&kdbof samostnlne monopdlske uprave, ki je.lnsftvca vseh n^š:h solarn. Šesta nf>rodno-"os*>od3rska posebnost starega leta je ta, da oo nepotrebnem uvažamo sol in zapravljamo tudi s tem narodno premoženje, ko bi lahko bilo vprav narobe. Tako smo, navedli s a m o šest na-rodno-frosoodarskih posebnosti starega leta pri nas in bi mogli še dolgo vrsto ■akih abotnosti našteti. Dobro je, da si vsaj teli šest gospodarskih posebnosti dobro zapomnimo ob sklepu starega leta z željo in zahtevo, da 'v novem letu cim prej izginejo. Saj sp to' stvari in že tisočkrat dane pobude, ki, jim je čisto lahko zadostiti,, celo-brez posebne modrosti in učenosti..Niti,mnogo časa to ne zahteva. Pa bi bilo km^lu. več splošnega zaupanja, več dobrega javnega mnenja, več zadovoljstva. S temi bežnhni 'opozoritvami konec starega leta smo hoteli podpreti stvarna prizadevanja skrbne javne uprave za obče dobro pri nas. Ka!co pa je drugod po svetu? Nič boljše, deloma še mnogo slabše. Ali ni najstrašnejša svetovno-gospodarska zabloda, da ponekod uničujejo ih Sežigajo zlato krušno zrnje in druga živila samo zavoljo povečanja njih cen, dočim se milijoni od gladu vijejo in kriči jo svetu in se molijo bogu: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! And r e j Ž m a ve. Naši orehi in š@ Mnogo izvažamo iz naše države orehov in jabolk; zato ne* bo napak, če si pobliže ogledamo, kako je z izvozom tega sadja. Z 2,5 milj. orehovih dreves je zavzemala leta 1935 Jugoslavija tretje mesto v Evropi. V poslednjih tetin pa se je to število-neverjetno skrčilo, kajti vojna industrija je potrebovala orehov les, ki so ga posestniki neusmiljeno podirali. Kmetovalci so za borne dinarje, ki so jih pfe-jemali od lesnih trgovcev, nevzdržema sekali oreh, niso pa pri tem pomislili, da delajo to ■v; lastno škodo, kajti mnogo manj jim je prinesel haska orehov les, prodan samo enkrat, kakor pa bi jim ga prinašali vsakoletni dohodki pri prodaji orehovih sadov, četudi so se vrgli kmeto^ valci sedaj s podvojeno . silo na sajenje orehov, jim pred 15—20 leti, ko drevesa polno rodijo, ne bodo kdo ve kaj v korist. To je pa vsekakor dolga doba! V naši državi gojijo največ orehovih dreves v Drinski rn Moravski banovini. Celoleten naš pridelek pa 2naš-a 20.000 do 45.000 ton, kar je odvisno od letine. Naš oreh je kakovostno dober in je olje, pridelano iz njega, prav tako dobro kakor ono iz francoskega oreha. V letih 1928—1938 se ie. gibal izvoz naši}), orehov med 150—700 vagoni, vrednost tega blaga pa se je spreminjala v obsegu 8 do 27 milijonov dinarjev. Najmočnejši odjemalci so bili Nemčija z Avstrijo, Češka in Madžarska. Od vsega izvoza orehov pa smo prodali komaj 8% tega sadeža v obliki jedrc, kar ie bilo v našo veliko škodo. Pri luščenju bi namreč lahko še marsikdo leno zaslužil, Letos je pridelek orehov boljši od lanskega in so cene 5 do 7 dinarjev za kilogram. Vendar pa je dosedanji izvoz prav neznaten, ker ie Nemčija določila silno nizke cene. če bo kaj povišanja, je seveda vprašanje, kajti mi smo odvisni od dikta- ta, ki je nemajhna zavora našemu gospo darskemu življenju. Sadnih dreves je p<> statističnih podat kih v Jugoslaviji okrog 71 milijonov. Med temi je skoraj 8, milijonov jablan. Namizna jabolka gojimo največ pri nas v Sloveniji, kjer imamo nasajenih eno tretjino vseh jablan v naši državi. Letni pridelek jabolk je pri nas različen, kar je Odvisno od letine. O.b slabih letinah pridelamo približno 500.000 meterskih stotov, pri srednjih .letinah .okoli 12.000, v. najugodnejšem slučaju, pa.tudi do 20.000 vagonov. - - , ., , Kakor so bile različne letine, tako .ic temu-primerno rastla in padala v poslednjih letih vrednost izvoza-v obsegu 10 Jo 50 milijonov dinarjev za 60.000 do 250.000 meterskih centov jabolk. Največ smo prodali v Nemčijo z Avstrijo in v Češko. Naš letošnji pridelek je, bil precej velik, posebno okrog Užičke Požege, od koder so. odpeljali okoli 700 vagonov jabolk. Tudi iz Slovenije so-letos mnogo izvažal;. Po dosedanjem presojanju bo znašal celoten letošnji izvoz jabolk približno 1800 vagonov v vrednosti čez 30 milijonov dinarjev. Vsekakor bi lahko izvoz , naših jabolk močno dvignili, ko bi se naši sadjarji združili v zadruge ter ž združenimi močmi postavljali skladišča § hladilnicami za sadje, nakupovali posebne vagone za prevažanje sadja, tako. da pride to tudi :ia oddaljeno tržišče ,y najboljšem stanju ter, da bi končno sami iskali tržišča, urejali gp.dno trgpvino .in, določali cene. , dobri organizaciji pridelovanja in prodaiania orehov in jabolk bi lahko 'dvignili njihov izvoz tako, da bi ta dosegel vrednost 100 milijonov dinarjev. To bi seveda v nemali meri poživilo naše gospodarstvo. ‘ r Pridelek tobaka v I. 1934 do I. 1938 V uradnem pregledu, ki ga je izdala uprava državnih .monopolov,-je mnogo številčnega materiala, prikazujočega na predek tobačnega pridelka pri nas. V teh poslednjih letih se »je močno povečalo: količina tobaka, število s tobakom zasajenih hektarjev in pa število tobačnih stebel. Leta 1934. je bilo pridela nih 6,019.866 kilogramov tobaka; 1935. 10,658.586 kg; 1936. leta 18,805.383 kg in 1937. leta 23,101.493 kg tobaka. Jz tega vidimo, da se je pridelek štirikrat povečal. V istem času se je povečala s tobakom zasajena površina za 12.958 hektarjev, kajti leta 1934. je bilo zasajenih 6.418 ha, 1935. leta 11.249 ha, 1936. leta 16.936 ha in 1937. leta 19.376 ha. Potrojilo pa se je tudi število tobačnih stebel. Od 429,225.000 stebel iz leta 1934 je na-rastlo število sadik na 1.287,678.000 v letu 1937. Silno se je povečalo tudi število lastnikov tobačnih nasadov. Teh imetnikov je bilo 1934. leta 22.146, leta 1937. pa že 86.764. Ti pridelovalci tobaka so zaslužili 1934. teta 45,393.455 din, v letu 1937. pa 252,481.098 dinarjev. Tudi vrednost tobačnih izdelkov je v ceni poskočila, Leta 1934-35 je bilo tobaka prodanega za. 1.417,141.000 din, v letti 1937-38 pa za 1.589,780.000 dinarjev.- Iz teh številk je jasno videti, da sta pridelovanje in prodaja tobaka zelo donosni in se je treba radi tega čuditi, zakaj so tobačni izdelki pri nas tako dragi, tisti pa, kar je cenejših, po kakovosti silno slabi. To tem bolj čudno, ker je raz-fika med nakupno ceno, za katero mora prodati tobačne rastline kmetovalec in pa med ceno, ki jo ima predelan tobak, naravnost ogromna. V letu 1937-38 so na pr, dobili kmetovalci ža celotni tobačni pridelek 252,481.098 din, dočim so bili prodani proizvodi iz tega tobaka za 1.589.788.000 din. Tu je bila torej'razlika 1.337,307.098 din H Od tega sta imela seveda naimani koristi kmetovalec-pride-lovalec tobaka in pa anali odjcmalec slabših vrst tobačnih izdelkov! OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! Prehrana pri nas Čeprav je naša država izrazito poljedelska država, saj je 80% njenih prebivalcev kmetov in poljskih delavcev, je vendarle naravnost neverjetno, kako malo produciramo in porabimo pšenice ter drugih kmetijskih pridelkov, če primerjamo, koliko pride poljskih pridelkov na posameznika v drugih državih in pri nas, potem dobimo sledečo sliko: Bolgarija 207 kg, Francoska 204 kg, Belgija 196 kg, Italija 185 kg, Velika Britanija 160 kg, Španija 155 kg, Madžarska 140 kg, Holandska 134 kg, Združene Ameriške države 132 kg, Švica 126 kg in Jugoslavija 112 kg. Pri pregledu najbolj pogoste ljudske prehrane — krompirja, pa vidimo tole: Poljska 932 kg, Nemčija 703 kg, Belgija 449 kg, Holandska 335 kg, Norveška 312 kg, Jugoslavija 50 kg na posameznega prebivalca v enem letu! Tolikšna je produkcija in uporaba- drugod in pri nas. Tako torej proizvajamo in uporabljamo pri nas naše poljske pridelke, ki so poglavitna' hrana., našega Človeka. Prav nič boljše ni seveda tudi glede industrijskih izdelkov, o čemer se bomo najbolj uve-rili, če pogledamo, koliko sladkorja »poje'; letno posamezen prebivalec drugod in pri nas. Poljska 58,2 kg, Anglija 47,2 kg, Združene Ameriške države -47,2 kg, švedska 48,3 kg in Jugoslavija 5,5 kg. Po navedenih podatkih lahko sodimo, da je prehrana našega prebivalstva-nezadostna in, da radi tega peša njegova telesna odpornost, kar se odraža posebno v veliki umrljivosti in,pa v zdravstveno bednem....stanju,.kmetov,, delavcev, kočarjev, dninarjev, uradništva itd. Vzroke majhne uporabe proizvodov kmetijskih in. industrijskih obratov je trer ba iskati v premajhni produkciji kot posledici neracionalnega gospodarstva, v slabi kupni moči našega ljudstva in pa v pretirano visokih cenah, predvšem tovarniških izdelkov. Ko bodo ta tri temeljna vprašanja ugodnejše reševana, bo mogel naš človek popustiti pas za nekaj luknjic. IVJAŠE TRZISCE m CENE Podrobna prodaja. Meso: teletina S—14, Svinjetina 12—13, brez kosti 15—16, riba 17 —18, zajec 13—14, salo 15—Iti, slanina^ 14— 15, rebrca 10—13, ledvice komad 1—2 din. — zelenjava: krompir 0.75—1, čebula 3—-4, česen 6—10, zelje kom. 0.50—3, karfijola 10, ohrovt 1.50, hren 9, zelena 2.50, špinača 1; — sadje: jabolka 3—6, slive suhe 8—12, orehi celi 10, luščeni 30—32; — žito: 1.50 — 1.75, rž 1.50—1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 —1.50, oves 1, ajda 1—1.25, fižol 2—3; — ribe: karpi 10—14, belice 8—9, ščuke 18, morske 11—38; — mlečni izdelki: smetana 12.50—15, mleko 2.50—3, surovo maslo 24—26, čajno maslo 30—32, sir domači 10, jajca 0.75—1.25; perutnina: kokoši 20 — 30, piščanci, par 22—65, gosi kom SO—70, puiani 45—85, race 18—25, zajci domači 10 —25 din. GOSPODARSKE VESTI Blagovne pošiljke v Nemčijo so preko št. lija in Gornje Radgone do nadaljnjega ustavljene, ker v Avstriji precej ovira promet debeti sneg, ki je povsod zapadel. Razen tega so vse postaje zatrpane z vagoni, kar se iz istega razloga, opaža tudi na naši progi od Maribora do Ljubljane, ker ne morejo vlakov hitro odpre-miti proti severu. Blago, ki se je Že sprejelo, bo šlo daljfc, čeprav z zamudo. Do nadaljnjega se sprejemajo za Nemčijo le pošiljke jajc, perutnine, slanine in mlečnih izdelkov. Ustavljeno je tudi sprejemanje blaga za Nemčijo preko Kotoribe, Koprivnice in JCelebije, t. j. preko Madžarske, razen živil, vendar se tu že sprejeto blago vrne pošiljafcu. Ovire bodo v Nemčiji nemara trajale Še nekaj tednov. * Letošnja vinska letina je bila v Jugoslaviji še precej dobra. Naprešali so Okroglo 3% milijona hektolitrov vina", [zh dober milijon več kot lani. Slovenija je imela sre d h j e d obro i e t i-n o. Prhv'š1dbe vinske letine letos ni bilo nikjer v Jugoslaviji. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo. da pošljejo svoje rrlspevke cni-!’.isneie do vsak« sr^de v tDokmnenti« prinaša revija poglavje iz D. Lallementove knjige. V pregledih poroča Jože Zemljak o razgovorih' v Belve-deru dne 2. nov., po kateri- sta- Slovaška Podkarpatska Rusija izgubila; velik udi; svojega ozendja. Jožko Rozman prinaša, članek »Ali je Jugoslavija p'r;aya agrarna država«. Sledi konec Gradišnikovega sestavka o »Vojni na daljnem vzhodu«. Med književnimi poročili kritizira Lino^ Legiša dva romana o Prešernu, in sicer Slodnjakov roman »Neiztrohnjeno srce«'iii roman’ »Mohorjevi družbi« v Celju. Na platnicah like Vaštetove »Roman o Prešernu«, Vitko Musek pa kritizira knjigo, dr. Antona Breclja »Ob viru življenja«, ki- je izšla pri, so še poročila o raznih tujih knjigah. • Dejanje št. 10. Dr. Andrej G*osa’r prispeva Zapiske ob robu in govori o mora-" avtoriteti, kritiki. Jože B r c.j c je , objavil več pesmi, tako Pesem brez konča, Cvet iz prsi, Svet čistih rož; Petletnica;je PREJELI SMO Lojze Zupanc, Tretji rod. Izdala »Vodnikova družba« 1938. Med štirimi običajnimi letnimi publikacijami, med katerimi je ena koledar, je izdala »Vodnikova družba« za to leto prvo večje delo mladega pisatelja Lojza Zupanca »Tretji rod«. Zgodba, ki malo prerada zahaja v opisovanje, začne v naših prevratnih dnevih ter konča zadnja leta. Prikazuje nam vzpon in propad Grebenčeve kmetije v Jelovcu. Prva dva Grebenčeva rodova sta dvignila kmetijo v eno najlepših v kraju. Kmetija dobi največji razmah v letih gospodarske prosperitete po vojni. Ali tiste moralne sile, ki so to kmetijo spravile skupaj, se začnejo prav v teh bogatih letih krhati. Tretji rod na Gre-benčevini — to so otroci drugega Grebenca, niso več tako navezani na zemljo. Denarja imajo in so vajeni razsipavanja. To očeta boli. Potlej pride še kriza. Sinu, ki je druga vidnejša oseba v delu, se končno posreči, da se znova zakoplje v zemljo in tako reši kmetijo. Povest konča, kako da bo četrti rod orat_ in živel zadovoljno na tej zemlji. Delo je zajeto na široko in prav zaradi tega ponekod oremaio dognano. Tudi politična borba na koncu knjige bi morala biti prikazana v večji povezanosti z osrednjo zgodbo. Enako bi bilo želeti, da ne bi nastopajoči vaški kolektiv samo komentiral dejanja, ampak ga tudi razvijal. Potlej bi bila povest marsikje bolj dognana in bi nas bolj prepričevala. -rč- Mladi Prekmurec, teto 3. štev, 3—4. B. B o r k o razpravlja ha uvodnem mestu o »Hungarizmu in Madžarstvu» ter prihaja do zaključka, da je hungarizem stara preživela pesem stare veleposest- niške družabne kaste, ki ga bo pa madžarsko ljudstvo opustilo, čim preje^ se ^bo zavedlo resničnega položaja madžarskega naroda v sedanji Evropi, kajti med Madžari in sosednimi Slovani, ki so dali madžarščini skoraj tisoč besed, je mogo prijateljski sporazum in sodelovanje. M u r č i č Franc je prevedel »Le eno misel . . .«, pesem barda madžarske revolucije L 1848. Petofija Sandorja- (Aleksandra Petroviča). Leposlovno prozo sta napisala Frida K o v a č e v a rin Ferdo Godina; prva kratko »Planin sko cesto«, druga pa skoraj fragmentarno in lirično zgodbo o mladem zdravniku »Arpadu«. Bralec, Kranjčeve »Osi življenja «bo zanimala T v r d' k o v a razprava »Doprinos k socialni strukturi Prekmurja«, ki se bavi v tei številki z izvedbo agrarne reforme. Priobčeno je Liškovo »Srečanje s karikaturistom Kondorjem«, nekaj pesmi mlajših ter dve oceni letošnjih knjig, ki sta jo izdala N o v š a k in Ivan Čampa. Sledi razglabljanje o Žižkovem »Neodvisnem gledališču« in izjava Svetozarja Pribičeviča o »Našem idealu Jugoslavije«. — Iz skromno urejevane revije je čutiti mladost in pot, ki jo hodi mlada Prekmurska mladina. — Letna naročnina znaša 30 (za dijake 20) din ter se naroča v Murski Soboti, Aleksandrova cesta 13. —rč. »Dejanje« štev. 9. France Vodnik je za novembersko številko prispeval članek »Tragika osebnosti«, »Utrinki« so leposlovni sestavek Ceneta Kranjca, Severin šali je prispeval tri pesmi pod skupnim naslovom »Jesenske žalostinke«, dr. Andrej Gosar v »Zapiskih ob robu« govori o osebnosti, France Vodnik je objavil daljši članek »Kriterij in cenzura«, h kateremu sta ga napotila Drago šega, ki je v leposlovni prispevek Helene Jaklič in opisuje v njem občytke dekleta ob petletnici mature. Ivo P i r k o v i č je objavil filozofski članek človek in podoba stvarstva, Jože Z e m 1 j;.a k članek Boj za demokracijo. V rubriki dokumenti je ponatisnjen' razgovor, z M-ounierom iz knjige D. Auvergne. Bogo Gr a f e n a u e r v Pregledih- obravnava’. vprašanje slovanske. skupnosti.. '$e”d' književnimi poročili ■je (objavljena kritika Lineta Leg i ;š c pod .' naslovom- Dva romana Slovenske majice, in sicer podaja kritiko - romana Pavla . Sedmaka Kaplan Martin Čedermac in! pravi, da je do zdaj najboljše pripovedno delo, ki se tiče današnje Primorske in kritiko romana Kapitanovi, Miška Kranjca. F. Vodnik - kritizira Slodniakov roman Neiztrohnjeno srce, Jeza Maks roman Bolgara Bojana Isajeva. Rojeni smo;.na Balkanu, J. G. Martina Menceja knjiga'Slovenska šola in učitelj pred novimi nalogami, dr. I. K. knjigo .dr. J. Šče-tinca' Korporativizmu . i demokracija. Na platnicah so poročila o štirih novih francoskih knjigah., , Karel čapek: Kdor se z vetrom obrača »... Da, marsikaj se je ižpremeni!o> v zadnjem času, ali ljudje so ostali isti. Samo kdo je kdo, to vemo danes bolje. Kdor je bil zvest, ta je zvest tudi danes. Kdor se obrača po vetru, obračal se je tudi prej. Kdor misli, da je danes prišel njegov čas, ta je mislil vedno samo na sebe. Nihče ne postane dezerter, ako ni bil to vedno; kdor menja svojo vero, ta je tudi prej ni imel. človeka ne moreš preusmeriti, niti naroda ne moreš preusmeriti — za to so potrebna stoletja. Edino’ množice se dajo voditi danes sem, jutri drugam. Kdor danes sovraži, ta je imel sovraštvo tudi prej v sebi — saj, odkod neki bi se sovraštvo nenadoma pojavilo v človeku. Kdor je služil, ta bo služil še vnaprej. Kdor je nosil v sebi željo po dobrem, ta bo to obdržal v sebi tudi sedaj. Niti volja se ne menja. Nikoli ne glej obraza, ki se je izpremenil. Nihče ne postane lepši zato, ker je menjal obraz. Težak izpit — je težko spoznanje. Naša bodoča zgodovina o sedanji dobi, bo imela podnaslov: Kdo je bil kdo? In dober spomin spada med one stalne stvari, ki so in bodo vedno potrebne.« Črtice h Ljubljane Ljubljana, v zatonu 1938. življenje drvi svojo pot in nihče ga ne ustavi, češko vprašanje so rešili, volitve so mimo in Ljubljančani se na križišču življenja, ob pošti, ne tarejo več okoli kolporterjev, še izprememba vlade jih ni vrgla iz ravnovesja ... * 19. decembra je koli ogla nasproti pošte smuknila meščanska ženska. Mesto klobuka je nosila ruto. Vse žeske so se ozirale za njo. 20. decembra sem videl tri, 21. decembra so vse »banovinske« nastopile službo v rutah; drugi uradi, tipkarice in prodajalke so se novemu gibanju pridružile že popoldne. 22. decembra zjutraj so si šolarke odele glave.z.rutami. Tako hitro v Ljubljani še nobena moda ni prodrla. Ruta je cenena, obrazki v rutah so ljubki — pa v ušesa ne zebe . . . Toda v Ljubljani tudi ni nobe.na moda tako hitro propadla. Damain: iz višjih družbenih plasti se je zdelo za malo, da so jim vse »smrklje« sledile — hitro so se vrnile k vsem' mogočim pokrivalom, ki jim pravijo klobuki v. . Dekleta iz'plasti »malega človeka« so jim seveda zopet hitro sledile, i / i ; /c; * : : v : Kakšne važnosti je sneg za 'življenje meščanskega človeka, se vidi po,prvi strani »Slovenskega Naroda«. Poročilo o snežnih razmerah je 22. decembra natiskano v posebnem okviru na prvi strani, takoj poleg najnovejših političnih senzacij. Sneg... sneg... Kdo se ga ne bi veselil, če ima sredstva, čas in zdravje za zimski šport? Vesele se ga vsi, ki imajo koristi od njega .In glej: med tistimi, ki jim je sneg sicer v nadlogo, med delovnimi ljudmi, se tudi najdejo, ki so veseli: kidalci snega, vsaj boren zaslužek jih čaka. Glejte otroke, s kakšnim veseljem bredejo po snegu! Revčki, z'mokrimi nogavicami bodo prišli domov in marsikje bo pela šiba. Starši so gotovo pozabili, da so v davnih časih tudi sami bredli po snegu... Menda pa niso pozabili, da je takrat pela šiba? * Ljubljana ima velikomestne manire, 4o menda že veste? Tako lepo so z belimi črtami zarisali ob križiščih smer, kod sme ubogi pešec. Zdaj je te črte zakril sneg, ki ga v Ljubljani »-bolj počasi« kidajo. Za pešče ob pošti je zavladala svoboda gibanja, za stražnika obup. Njegov tovariš z Marijinega trga se mu smeje. Lahko njemu, ki nima dela s pešci: na Marijinem trgu pustijo ograje z verigami pešcem le po poti, ki si jo je izmislila oblast . . . po cestah in kričal nesmiselne besede ter mahal s svojo ježevko na vse strani. Otroci so vrešče bežali pred njim. »Joj, ga vidiš, kakšen je! Takšnega še ni bilo!« so vzklikali, ko so zbežali pred njim kam na varno. Plesal je po dvoriščih, a ko so mu prinesli jabolčnika ali vina, je odkolovratil dalje, ni hotel sneti krinke, da ga ne bi prehitro spoznali. Potem se je pridružil oračem«. Ker jim ni hotel povedati, kdo ie, so ga začeli gledati postrani. Nekdo ga je celo dregnil pod rebra: »Kdo si? Če •lisi mogoče iz Zamejcev! Snemi krinko ali pa te slečemo sami!« Tomaža pa je samo tulil in se jim spretno izogibal, ko pa mu je bilo le dovolj, je stopil med nje in si jo snel sam ter se jim smejal na vsa usta. »Ga vidite kurenta iz Zamejcev!« To i - bilo šele vpitja in divjanja! Odslej sc tudi kozarca ni branil. Naposled se je naveličal domačih in krenil proti Zamejcem, čeprav so ga drugi svarili, haj ne hodi, ! -r je tam gotovo že vse pijano in jim ne bo mogel uiti, če bodo zvohali, da ni iz vaši. A Tomaža se ni nikogar bal. Vse Zamejce bo potegnil v kozji rog! Tudi v Zamejcih je bilo živo in glasno. Ni ga bilo človeka na cesti, ki ne bi bil vsaj malo našemljen. Tomaža se je kar izgubil med njimi. Najprej je šel k Meško-!m. Delal je norčije in nekajkrat »pobo-•■'!« tudi Naca z bodičasto ježevko. Ko so n ponudili niti in je odklonil, ie Naca nezaupljivo dejal: »Če si naš, boš pil, če pa nisi, pa te bomo slekli!« Tomaža pa ga je še pobožal in se naglo pobral na cesto. Ne, slekli ga pa ne bodo, to bi bila zanj največja sramota in nikoli več se ne bi upal pokazati na vasi. Zapodil se je k Čehovim, kjer prav tedaj ni bilo nobenih šem. Vsi so se mu prisrčno smejali, on pa sc je sukal predvsem okoli Tunike. O, zdaj pa naj le pridejo! Nikogar sc ne bojj! Tu-le pri Tuniki pleše, Naca pa mogoče preži nanj in ga čaka kje na cesti! Naj; ga le čaka, vsa vas ga lahko čaka! Mjino fantov se bo odsniejal domov, da sami ne bodo vedeli kdaj! Jutri pa ga bodo preklinjali! Ko so prinesli vina, je snel krinko in se smejal Tuniki ,ki je vsa zavzeta strmela vanj. A že sef se oglasili na cesti divji glasovi. »Pokrij se in pojdi, da te ne bodo izsledili!« mu je vzkliknila Tunika in mu potisnila krinko v roke. Tomaža se je pokril šele, ko so prvi pridirjali na dvorišče. A ni odšel. Kričal, plesal in tulil je z njimi, šele na cesti se je hotel ločiti od njih in zaviti proti domu-A tedaj so ga obstopili. Bilo jih je kakih dvajset, sami starejši fantje. Dva sta bila kurenta, ostali pa so imeli le papirnate maske na obrazu, oblečeni so. bili v obrnjene obleke ali pa v stare avstrijske uniforme z meči ali brez njih. »Pokaži se, kdo si!« so kričali in stopili v krog okoli njega. »Masko dol!« Tomaža se jim je sprva režal; ko pa je videl, da segajo po ježevkah in drugem orodju, ki so ga nosili s seboj, ga je sicer prešlo mrzlo, toda niti na misel mu ni prišlo, da bi'krinko snel.. Take sramote ne bi mogel preživeti! Posebno tu ne, nekaj korakov od Tunike, ki mogoče stoji pred hišo in jih opazuje. Ne, nikoli! Z levico je krepkeje stisnil ježevko, z desnico pa segel v notranji žep kožuha in zgrabil za nož. Ko je najglasnejši stegnil roko po njegovi krinki, ga je tako udarU po njej, da mu je takoj omahnila. To jih je še bolj razdražilo. »Ni naš! Ni naš!« so vpili. »Slecimo ga, slecimo!« Stopili so bliže in.se mu grozili z rokami in svojimi kričeče pobarvanimi obrazi. Tomaža pa je potegnil nož izza kožuha In zaklicalr »Samo dotakne se me naj kateri!« »A tako misliš! Tudi nii imamo nože!« je vzkliknil tisti, ki ga je prej Toniaža udaril po roki, zgrabil za nož in se prcril v ospredje. »Daj masko dol, ali pa . . .!« »Nikoli!« je zakričal Tomaža in se pognal proti našeniljenemu staremu avstrij-skemu žandarju. Nameril je nož naravnost proti njegovim prsim, kjer se je bleščala stara medalja. Toda nekdo je prestregel njegov za mah, roka mu je omahnila in še tisti tre nutek ga je zaskelo nekje v plečih, takoj potem pa v prsih. Zatulil je, se pognal še Anketa »Edinosti" V prihodnji številki bo izšlo nekaj odgovorov na vprašanje: »Kateri kulturni dogodek v preteklem letu se Vam zdi za Slovence najpomembnejši?« Doslej smo dobili že precej odgovorov naših kulturnih delavcev, prihodnjič jih bomo objavili v celoti. Pozivamo tudi tiste, na katere se radi pomanjkanja časa nismo mogli osebno obrniti,-da nam pošljejo nekaj svojih misli. Uredništvo. za korak, toda maske so se umaknile, njemu pa je zmanjkalo tal in padel je sredi ceste v blato. Krinka mu je postala pretesna, pod njo ga je dušilo, z muko je dvignil roke in si jo potegnil z glave. »Tomaža je! Sokov iz Tihonec!« je vzkliknil nekdo. »Glej ga, Naca, k Tuniki je prišel! Pa bo pomnil, kdaj je bil pri njej!« Tomaža ni več razločil zadnjih besea. Dvignil se je in se oziral kot izgubljen okoli sebe. Vse naokoli je ležala gosta megla in skozi njo je prihajal nedoločen vonj po krapih in klobasah. Okoli njega pa so prežali nanj spačeni obrazi, še nikoli ni videl takšnih. Ta je bil grši od onega. Tedaj ga je spet zaskelelo v prsih. Pognal se je naprej in zakričal s pojemajočim glasom: »Saj vam povem, kdo sem! Tomaža sem, Tomaža iz Tihonec! Nisem kurent, nisem pravi kurent, samo Tomaža sem! Poglejte me!« Pa spet mu je zmanjkalo tal. Zgrudil se je. Okoli stoječi so se zganili. Nekateri so si sneli krinke, drugi so skozi nje strmeli v umirajočega kurenta. Pri Mc-škovih pa je zakričala Tunika in se odtrgala od plota. Tomaža je še nekaikrat segl v blato, kakor bi se skušal spet dvigniti, a naposled mu je roka ostala v blatu brez moči in negibna. Dva koraka od njega pa jeježala njegova krinka in se pošastno režala v megleni dan. W l&i Cerkvica v zimi Za ženo in dom Beseda o kmetski delavski ženi Danes, ko se toliko razpravlja o ženskem vprašanju, kot še nikoli, je prav, da tudi »Edinost« objavi nekaj misli o onih ženah, o katerih se najmanj razpravlja: to sta kmetska in delavska žena. življenje, ki ga živijo te žene, je v mnogem drugače od življenja drugih žen. Njih težko življenje je dalo polno vprašanj, ki jih bo treba rešiti, žalostno je, da se zato mnogi ne zmenijo in da gredo preko teh vprašanj; zategadelj je naša dolžnost, da jih razčistimo in rešimo tako, kot to zahteva interes kmetsko-delavskega žen-stva. V naslednjem objavljamo razgovor našega sotrudnika z mlado učiteljico, katere imena na njeno željo ne objavljamo. So to misli, ki so plod dolgega razmišljanja, ki pa obenem dokazujejo, da se tudi mlajše učiteljice živo zanimajo za ta vprašanja. »Današnji položaj kmetske in delavske žene je naravnost obupen,« mi je pričela govoriti učiteljica. »Težko materialno stanje kmetskega in delavskega doma je udarilo tudi ženo. Ne morem sicer trditi, da je bil njen položaj prej boljši, toda z ozirom, da živimo v dvajsetem stoletju, ko vse hitro napreduje, moramo priznati, da bi tega sodeč po položaju kmetske in delavske žene ne mogla potrditi za nobe- no ceno. žene gospodarsko močnejših slojev živijo vse drugače, kar je mogoče le v dvajsetem stoletju, ko jim je omogočeno udobno in brezskrbno življenje. Vprašanje je, če se to njihovo življenje sploh sme imenovati življenje. Vse drugače je pri kmetski in delavski ženi, ki morata garati vse življenje in se pehati za košček vsakdanjega kruha. Vidita le samo bedo, skrb, trpljenje in pri tem hrepenita po življenju, ki ga vidijo in slišijo o njem, a kot žene delajo, trpijo in skrbijo za dom, družino in rodno grudo. Stari kmetski materi je. tuja beseda »užitek«. V delu in skrbeh osivi, a po plačilo za vse to — gre v nebesa! Ko bi vsaj tako slepo ne verovala v »gospode«. Vendar pa je tudi to razumljivo: neprestano garanje in skrbi jo izmučijo, uničijo zadovoljstvo in srečo, ki je ne pozna. Mož navadno ravna z njo neprijazno, ker mu v današnjih težkih dneh pač ni do prijaznosti. človek pa že po naravi išče človeka, da se mu razkrije, izpove in iskajoč najde tolažbo. V topli in iskreni molitvi čestokrat najdejo kmetske in delavske žene uteho, da nosijo težko breme življenja. Če bi bil splošni položaj drugačen, bi bil tudi položaj kmetskih in delavskih žen gotovo drugačen. Takrat bi gotovo tudi, sodeč po njihovem položaju, lahko potrdila, da živimo v dvajsetem stoletju škoda, da mi tega ni mogoče reči sedaj, vendar upam, da bom lahko vsaj kmalu.« »Ali pa so tudi kakšni izven gospodar ski vzroki, da ni položaj kmetskih in de^ lavskih žen boljši?« sem jo vprašal. »To je težko odgovoriti,« mi pravi. »Gotovo pa je, da tičijo v vzgoji, ker smernice, po katerih naj bi se kmetske in delavske žene vzgajale, ni dosedaj bilo. V kolikor pa je bilo izvršenih poskusov, so bili vsi negativni. Tu bi prišel v prvi vrsti v po štev dom, potem šola in organizacija. a) Dom. Na žalost naši kmetski in delavski domovi ne morejo dati svojim o-trokom prave ali bolje rečeno potrebne vzgoje, ker je nimata ne oče in ne mati. Toda kar človek nima sam, ne more drugim dati, kar pa ni njihova krivda, tem več onih, ki so jih vzgajali izven doma. Starši se sicer mnogokrat trudijo, da dajo svojim otrokom, zlasti še dečkom, čim več, toda to je vse premalo za sedanjost, ki zahteva, da korakamo z dobo in na predkom vzporedno. Kljub temu, da današnji dom nudi več, kot je nudil nekdaj, kar moram pripisati njegovemu napredku. Vendar ta napredek ni tak, kot si želim in bi tudi moral biti, če bi bil boljši gospodarski položaj. b) šola. Dokler ni bila osnovna šola obvezna, jo je malokdo obiskoval, dekli ce pa še manj. Ta doba je sicer že daleč, toda posledice čutimo me učiteljice še danes. Zato se vpliv osnovne šole ni čutil pri vzgoji v taki meri, kot danes, ko je že mnogo boljše. Gospodinjsko šolstvo pa je še tako slabo razvito, da ne more zadostiti času in dati nam mlad ženski rod, ki bi bil pionir v vzgoji kmetske in delavske žene. Treba je pravilno ureditev gospodinjskega šolstva, ki kliče po reorganizaciji, da bi dalo res tisto, kar se od njega zahteva. Tu bi morali merodajni faktorji pokazati več razumevanja kot so ga dosedaj. c) Organizacija. Do nedavnega kmetske in tudi delavske žene niso poznale organizacije, razen verskih, ki pa so več škodile kot pa koristile njihovi vzgoji. Sicer so bile verske organizacije ustanovljene z dobrim namenom, je pa čas in njihov razvoj zabrisal prvotni namen, da so postale ie sredstvo nekim ljudem. V zadnjem času so se pričele v mali meri organizirati tudi kmetske žene, predvsem dekleta, delavske pa v nekoliko večji meri, ki naj izpolni pričakovanje, da bodo te organizacije dale kmetskemu in delavskemu ženstvu potrebno vzgojo. Te organizacije so dale tudi prvi tisk, ki naj bo pripomoček k dosegi vzgojnih ciljev.« Naj bi ta skromni razgovor bil začetek, da bi se začele kmetske in delavske žene same oglašati in povedati svoje misli, da bi sc tako ugotovilo o tem tako perečem vprašanju mnenje in naziranje žen samih, kar bi bilo toplo pozdraviti. Žene in dekleta! Novo leto je tu! Novo življenje je pred vami in ne zamudite ga. Oklenite se ga z ljubeznijo in bodite prepričane, da boste le tako mogle zadostiti zahtevam časa in naroda. SKRBI ZA »EDINOST«! Zima je tu Težko je pozimi človeku, ki je sam. Toda mnogo težje je onemu, ki mora poleg sebe skrbeti za druge. Tak trpin je predsem kmečka gospodinja. Skrbeti mora za krave, neštevilne pujske in kokoši, poleg tega pa še za družino. Odrastlim in otrokom je treba vedno toplih nogavic, rokavic, perila in oblek, dovolj pokrivačev pri spanju, topla peč, topla in izdatna hrana. Moj Bog, koliko skrbi naenkrat! A najvažnejša skrb gospodinje v tem času je, da si napravi točen pregled in proračun čez vse, kar je v hiši in kar se rabi za gospodinjstvo oziroma celotno gospodarstvo. Kmetu ne ugaja in tudi ni njegova navada, da bi pred novim pridelkom to in ono dokupoval (mnogokrat pa tudi ni denarja). Zato je treba sedaj preračunati, v kaki meri se sme kaj rabiti. Preračunaj, koliko krompirja približno smeš porabili za svinje, koliko za družino, koliko bi ga hotela odločiti za seme. če izgleda, da boš težko izhajala, nikar ga ne prodajaj, če se ti pa zdi, da ga imaš več nego ga boš rabila, nikar ne pritrgaj živini in ljudem. Baš radi tega je tak proračun silno važen, čemu stradati, če ni treba, čemu razmetavati, če bo morda na pomlad manjkalo. Tak pregled napravi pri vsem, kar imaš v zalogi. Če vidiš, da imaš vsega v izobilju, pa zopet brez potrebe ne prodajaj, niti nepremišljeno ne razmetuj, ker pač ne moreš niti najmanj slutiti, kakšna b"> prihodnja letina. Ženska v naših pregovorih Dolga njiva — huda gospodinja. Dekliški glas seže v deveto vas. Dobra žena, čedna kuhinja in pridna mačka so posebno potrebne pri vsaki hiši. Dekle pridna in čedna za oko. odvaga cekinčkov sto; nemarna in lepa, pa ni več vredna, ko puhla repa. Če je mati spaka, rada je tudi hči taka. Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli, če je pridna žena, je stava dobljena. Bolna je, delati ne more; godci zagodejo, plesat pa pojde. Botri se, dalje ko moreš — ženi se, bližje ko moreš. Bolje je imeti hudo letino kakor hudo gospodinjo. Ne stoji na zemlji dom, stoji na ženi. Dota gre svojo pot, a ženska v kot. Ne snubi se nevesta za deklo, ampak za gospodinjo. Ko ima žena perilo v čebru in kruh v Ječi, ni ji treba veliko reči. ženi se tam, kjer boš imel klobuk ob šiti kam. Cenena igra za dolge zimske večere. Izreži iz bolj trde lepenke 12 kolobar-ev v velikosti dvodinarskega novca. Vsak ih dobi 6. Igralca postavita vsak po eden colobar na mizo v razdalji 10—20 cm. Nato vzameta namizne noze in pritiskata sedaj eden, nato drugi s konico noža na rob kolobarčka, da ta odskoči, čigar ko-obarček pokrije drugega, tistemu pripadeta obadva. Poskusite in zabavali se boste. Svet se je zamajal Z dvajsetimi leti je Tone maturiral, z dvaindvajsetimi je obesil univerzo na klin in našel službo v neki trgovski pisarni, s triindvajsetimi se je poročil z uradnico, ki je imela trgovski tečaj in dvesto dinarjev plače, čez nekaj mesecev je dobil moškega potomca. Ljudem se je zdelo, da bi moralo biti med zadnjima dogodkoma tudi leto dni presledka in so novega človeka sprejeli s pikrimi opazkami. Pa ljudje najdejo vsak dan novo snov za glodanje in so kmalu pozabili, koliko dni je bilo od Tonove poroke do otroka. Fant je dobro raščen, živ in nagajiv in je že v sedmem letu. Njegov oče je v tridesetem letu, majhen uradnik s tisočpetsto-petdeset dinarji plače, meščan z dobrim imenom in položajem, ki mu dovoljuje, da do četrt na osem človeka dostojno brez skrbi smrči, potem vstane in žena mu od vseh strani streže — vse njegove muhe že pozna in ni ji treba več reči, naj ^ploži nogavice in srajco na posteljo in druge take reči. Anton — odkar se je ustalil, ni več Tona, ampak Anton — Anton odide v službo, se vrne domov, po-obeduje, posedi molče in uživa svoj položaj v svojem stanovanju in sredi svoje družine, kjer je on gospodar. Ob dveh se vrne v službo, ob šestih domov, povečerja, prebere svoj dnevnik ... Kratko in malo: mož je ustaljen, samostojen in ima položaj. Nobena reč ni Antona razburjala preko zdrave mere. Ne vojna v Španiji, ,ne volitve, še nogometne tekme in kvartanje ne — sam ni nikdar vrgel kart, le gledal CVETKO ZAGORSKI je izza stola igralce pri »črnem biku«, kjer so stregle lepe natakarice, ki se pa tudi zanje ni zmenil. Kratko in malo: mož je živel umerjeno in solidno, pazil je na živce in dobro ime ter pričakovati je bilo, da mu bo kmalu zrasel trebuh in da bo dosegel visoko starost... Lepega dne pa je preko dežele zavalo-valo, dnevniki so lajali, kolporterji kričali, mladina je pričakovala nečesa novega, odrasli so zmajevali z glavami, še Antona. umerjenega in solidnega uradnika s položajem in družino, se je prijelo. Ni našel več miru. Nemirno je prebral na pot v službo jutranje liste, ki so bili nalep Ijeni pred uredništvi, prisluškoval ljudem na cesti in pazno sledil nemirnim kretnjam in tihim razgovorom predstojnikov, še v kavarno je krenil, ko je bila napetost na višku. Zdelo se mu je, da tuji listi poročajo bolj zanesljivo in točno o dogodkih v velikem svetu, kjer se odloča njegova — Antonova usoda. Usoda njegovega mirnega, urejenega, solidnega življenja, usoda njegovega majhnega položaja v družbi, njegove družine, njegovega dnevnega urnika.., žena ga je spraševala, kaj misli on o dogodkih, v svetu. Anton se je kazal mirnega in je dal razumeti, da se noče vtikati v te stvari in da hoče živeti kakor doslej. Zena pa je vedela, da z njim ni nekaj v redu. čutila in vedela je, da se Antonov ustaljeni in solidni življenjski šlrf nekam maje in se je bala zanj. Podvomila je celo v njegovo zvestobo in jokala nad razbitim družinskim življenjem, ki ga je videla v domiš- ljiji pred seboj. Ni vedela, kakšna velika skrb grize moža, ki je postavljen pred odločitev: kako ohraniti kar ima: tisoč-petstopetdeset dinarjev na mesec, dobro ime, urejeno življenje, tisto malo udobnosti, ki mu jih dopušča tišočpetstopetdeset dinarjev, predvsem pa ohraniti mir, mir. Tisti dan je odšel Anton deset minut prej kakor običajno z doma. žena je zaskrbljeno gledala za njim, ko je nemirno hitel v drugo smer kakor običajno. Potem se je vrgla na posteljo in bridko zajokala, kajti prepričana je bila, da hodi njen zakonski mož k ljubici. Srce je zastalo Antonu pred časopisno desko. Presodil je, da je prišla kriza do viška in da bo vsak Čas padla kocka. Kaj, vsak čas! V jutranjih listih so že dvanajst ur stara poročila! In v dvanajstih urah se danes že lahko pol Evrope prekucne! Hitel je v urad in spraševal znance, če vedo kaj novega. Vsak je vedel več ko Anton. O, da si ni nabavil radija na obroke, čeprav bi to ne bilo v skladu s solidnostjo! Vsak trenutek je bil Anton trdneje prepričan, da je vojna neizbežna. Na obrazih mladine in starcev je to bral. Ko je opoldne prišel iz urada, jc povedal ženi. »Brez strahu,« ji je dejal. »Nič še ni gotovega. Verjetno je, da se bodo še premislili. Vendar pa je treba biti pripravljen.« Pospravljal je svoje predale. Metal na tla nepotrebne papirje in take, ki bi lahko vzbudili kak sum. Nikdar ni imel nič na vesti, toda v vojni je hitro kaj preveč. Zažigal je odvržene papirje in povezoval svoje stvari. Isto je ukaza! ženi, ki se je z vnemo vrgla na predale. »Saj se tako ne mudi,« ji je on dejal in se skušal nasinehovati. Pa se mu ni posrečilo. In oba sta molčala in vsa nemirna pospravljala. Zvečer je prihitel Anton razburjen domov. žena se je prestrašila. »Vojna je tu,« je dejal. Videlo sc je, kako se zadržuje, pa je s tem vlival v ženo le še večji strah. »Ne bi bilo prav, če bi še naprej skrival. Pomeniti se morava...« Samo pobrskala sta po krožniku in s sočutjem gledala otroka, ki je s tekom jedel in ni slutil, kaj se dogaja v svetu in kako skuša grozna sila razbiti ta red. Pozno sta šla zakonca spat in še v postelji sta dolgo govorila. Tako sta sklenila: ona in otrok odideta zjutraj na deželo k sorodnikom, on pa pride čim-preje za njima. Saj v vojake ga ne bodo poklicali, to je že njegova skrb. Zjutraj sta oba zakonca na kolodvoru jokala. Pred njima je stala negotova bodočnost, morda ločitev za vedno, konec vsega, kar je zdaj sestavljalo življenje, konec urejenega in solidnega življenja, položaj in dobro ime bo vzel vrag. Dopoldne je Anton bral v listih in znanci, ki so imeli radio, so tudi povedali, da je v velikem svetu dosežen sporazum. Vojne ne bo! Završalo je po mestu, ljudje so se razgibali in se smejali in se še vprašali niso, za kakšno ceno n ' bo vojne. Vojne ne bo! Ko se je Anton vračal iz pisarne, so ga znanci zbadali, češ, če je poslal ženo na varno, če je pospravil vse predale in povezal stvari. Popoldne so vedeli to vsi v pisarni, zvečer se je vse mesto smejalo. Anton je pisal ženi, naj se še ne vrne, da bodo ljudje verjeli, da je šla na počitnice. Toda vrnila se je še isti večer in se mu vsa srečna vrgla v naročje, Anton se je smehljal in malo sram ga je bilo. Zdaj je že spet v starem tiru, le prav po malomeščansko ga je včasih še malo sram. No, pa tudi to bo minilo. Koko nasolimo meso Vsa lepše kose svinjskega jfiega kifieč-■ka gospodinja nasoli. Za,približno 50, kg mesa .je treba 2 ii> pgl .kilograma soli, 5' dkg solitra in. 5 dkg sladkorja. S tepi" .st,- meso, ki ijiora'bifi popolnoma,sltfajetio,' dobro nadrgne, potem- pa zloži v velik' čeber. Večje kose je treba zatlačit! z manj; Šimi, da ni lukenj vmes, Med . pqsamezn kose se še potresa sol,; poper, brinjeve jagode in limonova^ lupinica. To je. pa seveda stvar okusa. Po #rhu peso še malo posoli, ga pok rij- z deskam:! in obteži s kamenjem. JCo vidi§, da se pripne tvoriti slanica,.mpras meso dnevpp, ali vsaj ygak drugi dan prelagati;, oprati.,v slanici.. in nato.š fo slanico zopet prelit j.-,Tako postopaj 1Q—1,4 dni. Prediio ga das/v (dim, ga dobro obriši, in na zraku posuši. V kuhinji-ga dimi p—-10, dni,, v pravilni prekajevalnici ‘parsamo l—t2 dni. šiiHiNiA . . Cesarski puding. Zreži pre drobno % dkg mandeljnov, 7 dkg jih pa-zreži'po clolgžni kot rezance, potem obribaf dvema /iemIjaoia skorjo'in jii namoči v mieko. Vmešaj do-rahlega 14’ dkg presnega masla, primešaj ožeti žemlji 6 rumenjakov, drobno zrezane mandeljne, limonovega ali pomarančnega sladkorja, 14 dkg navadnega sladkorja, iz 5 beljakov trd sneg in po dolgem zrezane mandeljne, deni v pomazan in z drobtinami potresen model ter na sopari skuhaj'ali peci. Ko je puding pečen in kuhan, ga stresi v c,dedo in polij s šodojem. Mineštra juha. V kozico deni 2 žlici presnega masla ali kake dobre masti, lahko tudi od pečenke. V isti zarumeni nekoliko drobno zrezane čebule, prideni še drobno sesekanega zelenega peteršilja in eno veliko ali dve majhni glavici na rezance zrezanega poparjenega ohrovta, Ko si malo premešala, prideni še Četrt litra opranega riža ter zalij z 2 in pol litra juhe. Dodaš lahko tudi telečji priželjc, drobovino od piščancev, ostanke od pečenke ali klobase, kar pa na rezance zreži. To naj vre še pol ure; potem deni juho na mizo. Parjena kokoš. Osnaženo ter dobro sprano, če mogoče malo uležano kokoš podrgni ud zunaj in znotraj s soljo in stolčenim ma-ieronom ter jo pretakni prav gosto s slanino. Potem jo daj v kozico, prideni košček presnega masla in nekaj koleščkov čebule. Nato jo dobro pokrij ter tako pari toliko časa, da se precej zmehča. Potem jo deni v pečico, da se speče do dobrega, in jo polivaj s smetano, da lepo zarumeni, Nazadnje poberi preobilno maščobo in nrilij malo juhe. Kokoš razreži in oblij s sokom. Praktični nasvet Pobeljene stene, ki so se zaprašile in zamazale, očistiš 8 starim svilenim papirjem. Naveži ga na omelo ali ga stisni v kepo in nalahno drgni z njo po umazani steni. Neverjetno je, kako tako čiščenje pobere vso nesnago, navadno bolje kakor krpa, ki je preostra. Volnene obleke, ki niso zelo umazane, lah« ko opereš brez mila v tppli vodi, kateri st primešala par nastrganih sirovih krompirjev. Da se usnje zimskih čevljev zmehča, ga tanko namažemo z ricinovim oljem, pustimo nekaj časa na z vato obrišemo. Potem ponovno namažemo z ricinovim, potplate pa prepleskamo z lanenim oljem. Gornjega usnja ne smemo mazati z lanenim oljem, ker bi sit cer popokalo. Prekajeno meso hranimo i uspehom, ako vsak kos posebej namažemo z mastjo, ga pustimo, da se mast vpije, potem obrišemo odvisno maščobo in kose zavijemo v papir. Ko smo to opravili, natresemo v Skrinjo ali zaboj, ki nima nikakih špranj, na debelo presejanega bukovega pepela. Nato zložimo v papir zavite kose drug poleg drugega v zaboj, a med nje, kjer je kaj prostora, natresemo tudi pepel. Prav tako pokrijemo še povrhu meso s plastjo pepela, a na pepel pridejo zopet kosi mesa, dokler ni zaboj poln. Na vrhu mora biti posebno visoka plast pepela. Potem zaboj pokrijemo i pokrovom in ga zabijemo. Na ta način nepredušno spravljeno suho meso se ne pokvari in ostane sočno. HUMOR Resnična Gradčan prijatelju: »Kje si prebil božič?« »V Ljubljani.« »Ali si imel težave z jezikom?« »jaz ne, ampak Ljubljančani!«? častitljivost. »Tvoj oče izgleda tako častitljiv v svojih sivih laseh.« »Ne da? In pri tem mi vedno očita, da sem jih jaz kriv.« Kača. »Očka, daj mi dinar, grem tisto veliko kačo gledat.« »Nič ne dobiš. Tu imaš povečevalno steklo, pa si poglej gosenico.« še ena profesorska. Gospod profesor se vrne pozno zvečer s predavanja. Prižge sveto In se sleče. Toda pri tem je še ves zamišljen v predavanje, da položi mesto sebe svečo v posteljo, sebe pa upihne. DopisiEdinosti Učitelji krškega sreza na poskusni šoli v Ljubljani : iv j u b Ljam.a, dne 23. decembra. Portedejjek, dne-19,- t.. m. je hospitiralo učiteljstvo krškega sreza JVU pod- vodstvom svojega predsednika- g. Horvata, šolskega upravitelja .iz Krškega, na. bežigrajski .ppskus-ni šoli V Ljubljani. Zanimanje za novodobni potrk je bilo precejšno, saj se je odzvalo povabilu lepo število članstva; ki se ni -strašilo ne materijelnih žrtev, ne'silnega, mraza, kakršen je bil ta dan: v Ljubljani.. ; ■*. o Pod vodstvom didaktičnega .vodje g, prof. Rudolfa Kobilictj si ■ je; učjtolistvo ogledalo vse. številne, in elegantne 'prostore moderne sodobne solške staVBe 'ter. slednjič hospitiralo v i,, H. in IV. bdtfelku ljudske.šole: Tu je sled jijič živo zajelo, novodobna Stremljenja šolskega dela tiir videlo’ podobo učne enote, ki je bila podrejena vzgoji otroka. Zlasti v.drugem:<5dilelku je"bilo'zaznati izsek, katerega otrok, doživi ja nartlefa domačije, in ga v šoli po, opazovalnih .nalogah, ki jih je imel,kot domačp zaposlitev vnovič doživlja. tej po debati y • zajednici bogatejše sprejemi) e v svojo' zavest.' Otroci so,'bili spontano produktivno, sjetivni,' razgibani, .veseli, obrazo-yalna dobrina primerno izbrana. Učtjeljica ga. Ljubejeva pa je bila pri Svojem delu — svobodna, kar pomenja, da ni bila vklenjena v urnik, ki mora žal še vedno viseti nad .podeželskimi učitelji, kakor Damoklejev meč. Vidi Se, da učiteljstvo bežigrajske poskusne šole upošteva pri svojem šolskem delu vsa najvažnejša pedagoška načela, zato so tudi uspehi na višku. Otroka ne gleda kot miniaturo odraslega Človeka, marveč kot bitje s popolnoma svojevrstno telesno in duševno struk turo. Zato se tudi poglablja v njegovo duševnost, ne dela mu sile. Otrok se nauči doma vSe igraje, ne da bi se zavedal, da je prav za prav v globokem študiju nazornega ali zgodovinskega pouka; Ni potem čuda, da otrok rad in z največjim veseljem prihaja v šolo, ki mu je spričo estetike in udobja y učilnici menda več kakor drugi dom. Tudi v I. oddelku je bil pouk nadvse zanimiv in živahen. Vidi se, da je ga. učiteljica doma v otroški duši. Lajik bi dejal, da to ni pouk, to je igračkanje. Vendar pa je to »igrač, kanje« popolnoma psihološko utemeljeno: otroci so se igrali, ne da bi vedeli, da se učijo! Razrednik IV. oddelka g. Pahor nam je na uprav mojstrski način prikazal kako je podajati otrokom zgodovino. Vedeti je namreč, da ljudskošolska zgodovina ne sme’biti pusta, opisovalna in šablonska, saj je otrok v tvojem načinu gledanja in doživljanja usmerjen nazorno in konkretno. Zavedajoč se tega načela je g. Pahor nazorno prikazal čas s posebnim zgodovinskim trakom, zgodovinske osebe zu pustil naslikati, situacijo zgodovinskega dogodka je krajevno ponazoril s skico, stavljal „primerna vprašanja. Otroci so sami sklepali in' napravljali zaključke ter se pri tem po svojem lastnem prevdarku navduševali za zgodovinsko osebnost, ki je zedinila vse Jugoslovane v borbo proti sovragom (Lju devit Posavski). Že same simpatije otrok do jugosiovenske zgodovinske osebnosti izpričujejo, da je bil pouk na pravi poti. Žal, da je primanjkovalo časa, da bi tudi videli, kako se pouk iz zgodovine tudi utrjuje, kar pa nam je g. Pahor obrazložil na konferenci, ki je sledila hospitaciji. Obrazovalno delo na bežigrajski poskusni šoli je nedvomno na višku, saj odgovarja vsem zahtevam moderne pedagogike. Pred časom sem hospitiral na poskusnih šolah na Dunaju, Bratislavi, Zlinu, Brnu, Pragi in Berlinu, a reči moram, da prav nič ne zaostaja za njimi. Morda v marsičem še nadkriljuje, na kar smo lahko ponosni vsi Slovenci! Želeti bi bilo, da bi dobila šola večje podpore, učiteljstvo pa večje plače, ki bi jo zaslužilo povsem upravičeno, da bi nemoteno posvetilo vse svoje sile procvitu in napredku prve slovenske poskusne ljudske šole. R. B. Obmejnim sosedom — rodoljubom! Novoletno voščilo s Kozjaka Že to pravkar preminulo" prvo leto izhajanja »Edinosti« je ob celi naši meji pokazalo, kako nujno potreben je posebno za nas vse list, kakor je mariborska »Edinost«. To, novo leto pa bo zlasti za naše obmejno ozem Ije v vsakem oziru leto še večjih preiskušenj, ki nas že zdaj resno-opominjajo, da nam je treba misliti na zvieste^a narodnega kažipota, na svetovalca v našem gospodarstvu in orača v posebnosti kulturnega življenja ob 'meji. Lepo bi sicer bilo, če bi mogli biti vsi edini v vsem svojem mišljenju, Toda to naj bo naša pobožna želja. Vendar pa nas mora preko vsega kar nas sicer loči v edinosti družiti z »Edinostjo; naša državna in narodna zavest! Zato bi to leto ne smelo biti na celem našem obmejnem ozemlju niti ene narodne hiše, ki ne bi bila naročena na »Edinost«, oziroma kjer bi se redno vsak teden nc brala »Edinost«. Posebna dolžnost vseh narodnih voditeljev ob meji naj bo, .da skrbijo za poseben sklad, iz katerega ti a j bi-se-črpala naročnina za vse tiste, ki si ne morejo odtrgati niti nizke naročnine za »Edinost«, Da je tudi še ta požrtvovalnost mogoča, to so nam pokazale letošnje božičnice ob naši meji, posebno pa| ona pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Kaj vse zmore en sam človek, če hoče in če je res narodno zavedeni Se eno novoletno voščilo za celo naše obmejno ozemlje: Skrbimo ta leto vsaj za temelje narodnih postojank v vsakem večjem izletnem kraju! Naši bodoči planinski domi, smučarske postojanke, letovišča (tudi ona v dolinah) naj postanejo naši novi obmejni Narodni domi! Na nas vseh je, da bo »Edinost« to leto lahko nadomeščala vse druge liste tam, kjer so iz gmotnih ozirov navezani samo na en list. Zanimivo štivo Murska Sobota Otvoritvena predstava v »Grajskem kinu«. Z neverjetno naglico so se izvršila v Gradu vsa dela za moderno kino-dvorano — in tako bo že na Novega leta dan zaželjena otvoritvena predstava, ki ne zanima samo Sobočanov, temveč tudi mnoge druge okoličane, kajti kino je nekaterim v zimskih mesecih edino razvedrilo. Za otvoritveno predstavo se bo predvajal znani film »Ana Favetti«, ki vzbuja zaradi svojega zimskega »naštrojenja« času primerno zanimanje. — Izgleda, da tudi kino; Dittrich ne bo šel tako kmalu v »penzijo«, zato bosta v Soboti trenutno kar dva zvočna kina. Sokolsko društvo bo priredilo v Sokolskem domu tradicionalni Silvestrov večer z dopol-nočnim pestrim programom. Igra varaždinski vojni »Jazz«. Celle Računski zaključek mestne občine celjske za poslovno leto 1937/38, ki je bil te dni predložen mestnemu svetu v odobritev, izkazuje aktiva v višini 36,887.392 dinarjev, pasjva pa 16,750.498 dinarjev, tako da znaša čisto premoženje občino 19,136.894 dinarjev. Vsi dohodki mestnega gospodarstva, so znašali 8,951.900 dinarjev, proračun pa je predvideval le 8,099.817 dinarjev, tako da je imela občina za 887.875 dinarjev več dohodkov kot predvideno. Nekaj o tolarjih Marije Terezije Skoro ga ni človeka, med nami, ki ne bi poznal* tega denarja vsaj po imenu, kajti tolarji Marije Terezije šo še danes, po-seblio med našim kmečkim prebivalstvom, ime, ki še nikakor ni slo v pozabo. Ali ravno tako, kakor jih je malo, ki niso slišali o teh slovitjh tolarjih, prav tako malo je onlli,! ki so te tolarje videli. Bil je to denar, na čigar eni strani je bila podoba, doprsna slika odločne ženske močnega oprsja, a na drugi strani je bil dvoglavi avstrijski orel z grbom Habsburžanov. Napis je glasil takole: M. Theresia D. O. R. Inip. Hu. Bo. Reg. Archid., Aust. Dux. Burg. Co. Tyr. 1780. V prestavi bi se glasil ta napis tako-le: Marija Terezija, po božji milosti rimska cesarica, kraljica Ogrske in češke, nadvojvodinja avstrijska, vojvodinja burgundska, grofica tirolska 1780. ‘ Tolarje Marije Terezije so izdelovali do I. 1932. s prvotno sliko v Avstriji, kajti še do nedavnega so bili v prometu v Le-vanti in v bližnjem vzhodu ter v Abesiniji, kjejr.so imeli, domačini v ta denar neomajno zaupanje' Zanimivo je, da so-te tolarje prenesli avstrijski jezuiti koncem 18. sto-ietjt v Abesinijo, kamor so šli oznanjevat krščansko vero. Toliko se je denar tamkaj priljubil, da so si morali vsi, ki so hodili v Abesinijo po poslih, oskrbeti to vrsto denarja, kajti drugih vrst denarja domačini niso hoteli sprejemati. Pristnost tolarjev so domačini preizkušali na prav različne načine; tako so na primer šteli perle, ki jih je imela cesarica okoli vratu in če število ni bilo točno, takega tolarja V Romuniji so prepovedali običaj božičnih drevesc. Mesto drevesca vidimo tu zvezdo pred narodnim gledališčem v Bukarešti. Pri skrinjah stojijo člani organizacije, ki zbirajo za revno deco. niso vzeli po nikakim pogojem kot plačilno sredstvo. Iz Abesinije se je ta denar razširil na Tunis in Tripolis in narabski trgovci so ga prenesli na Madagaskar. Njegova pot je vadila preko Rdečega.-morja v Jemen in dalje v Perzijo. — S časom pa je postal te vrste denar zelo redek in I. 1854. ni več veljal kot plačilno sredstvo v tej državi, pač pa so še dalje kovali za inozemstvo. L. 1867 je poslala Anglija v Abesinijo vojaško ekspedicijo, da reši nekaj Angležev, ki jih je ujel abesinski cesar Theodor. Zato so rabili tolarje Marije Terezije, ki so jih naročili v Avstriji, kjer pa že niso bili več v obtoku ter so jih morali v ta namen'šele kovati. Septembra tega leta je odšel parnik s 50-imi sodčki tolarjev v Aleksandrijo. Prav tako je Avstrija kovala tolarje za ekspedicijo Gordon in za vojaške ekspedicije Italije v Tripolisu in Ab/ siniji I. 1896. Casi so se spreminjali in tolarii Marije Terezije so bili 1. 1886 v Tunisu in Alžiru spravljeni iz prometa in dve leti kasneje tudi v Egiptu. — V letih 1914—191S Avstrija ni kovala tolarjev Mariie Terezije. Po sklenjenih mirovnih pogodbah je Avstrija začela spet kovati tolarje ter ie znašal 1. 1925 dobiček od izvoza 44.000 funtov šterlingov. L. 1927 je bilo kovanih 15 milijonov tolarjev, vendar je bil konec tega kovanja blizu. Dežele in države, ki šo imele tolarje Marije Terezije kot plačilno sredstvo, so začele uvajati svoi denar.' Povsod se je začela borba proti tolarjem in celo v Abesiniji je bil izdan denar carja Manelika in Hajle Sejassiia. Vsega onetra, kar je bilo na tolarjih Marije Terezije natisnjenega, ni več: izginila je Avstro-ogrska, češka je republika, burjjunsko vojvodstvo in grofiia tirolska sta še saii’o imeni, vendar v odclalie-nih deželah Afrike in Assiie še vedno krožijo tolarji Mariie Terei.ie kot dokaz in ostanek — zgodovine. Nekaj o r!cinovem olru Rastlino Ricintts commtinis so poznali že stari narodi, kajti posebno Egipčani so se mnogo bavili z njo, kar je razvidno 'z papirusov, ki so jih 1. 1862 našli v nekem Slika z vseameriškega kongresa v Limi. Predsednik Peruja Oskar Benavides pri otvoritvenem pozdravnem govoru. grobu v Thebah. Rimljan Plinius starejši (23—79 pred Kristom) piše o zdravilni moči ricinusovega olja. Ohranjeni so spisi iz 13. stoletja od nekega dominikanca Alberta, ki je natančno opisal to rastlino. A od kasnejših spisov je najbolj poznana disertacija Amerikanca Petra Canvana, ki jo je 1. 1764 napisal o ricinusu. Ricinus communis je do 12 m visoka rastlina, čije domovina je Indija. Višina te rastline je odvisna od klime dežele, kjer raste. V Nemčiji in Franciji doseže kot enoletnica višino enega in pol metra, v Egiptu in Alžeriji pa do 5 m. Dolga leta je krila Evropa svojo potrebo iz Jamaike. Toda kmalu je nastala kar cela industrija tega olja v vzhodni Indiji ter je bila Jamaika kmalu izpodrinjena. L, 1870 so izvozili iz Kalkute 25 hekto- litrov ricinusovega olja, od katerega jih je šlo 8 hektolitrov v Anglijo. Kljub temu, da ima ricinus zelo neprijeten okus in vonj, kljub temu je zelo uporabljeno zdravilno sredstvo in ga ni-kaki nadomestki ne morejo izpodriniti. Uporablja se posebno za zdravljenje bolezni želodca in črevesja, tvori pa tudi sestavni in bistveni del raznih maž in olj za lase. Gotovo nič manj važna uporaba je pri letalstvu, kajti ricinusovo olje je kot mazivo za letala nenadomestljivo. Podjeteni tovarnarji tekmujejo v tem, da bi našli ricinusovo olje, ki ne bi imelo tega neprijetnega okusa in vonja, vendar doslej še niso prišli do kakih uspehov; sigurno pa je, da se bo to našlo in je vse samo vprašanje časa. Kdo bo petnajsti prezident Francije? V političnih salonih v četrti Saint Ger-main v Parizu že sedaj razpravljajo, kdo bo neki naslednik sedanjega prezidenia Lebruna. Temu namreč poteče v aprilu 1939 sedemletna doba in v Versaillesu bo do sedaj izbirali Franciji petnajstega pre-zidenta. Republika, ki jo imajo sedaj v Franciji, je tretja. Prva je trajala od 21. septembra 1972 do 28. maja 1804, ko se je Napoleon proglasil za cesarja. Tej je sledila druga republika od 25. februarja 1848 do 1. decembra 1851. Napoleon tretji je bil vladar Franciji vse do 4. septembra 1870. Tega dne so ga Prusi ujeli pri znani bitki pri Sedanu in narod je tretjič izklical republiko. V tej tretji republiki je današnji prezident Lebrun štirinajsti prezident. V tretji republiki je bil prvi prezident sivolasi T h i e r s, ki je bil minister že za časa Louisa-Philippa ter ga še danes imenujejo v zgodovini »osvoboditelja teritorijev«. Ko je po končani nemško-fran-coski vojni morala Francija plačati Nemčiji reparacije, jim je Thiers te reparacije preje izplačal, kot so si sami mislili in tako osvobodil Pariz, ki so ga morali dati Francozi takorekoč v zastavo Nemcem. Thiers je nad vse ljubil svojo ženo in iz prihrankov plače ji je kupil znamenito biserno ogrlico, ki jo imajo sedaj v Lottvru kot biserno ogrlico madame Thiers. Sledil je Thiersu kot prezident maršal M a c-M a h o n. V krimski vojni se je boril proti Rusom in pred Sebastooolom izrekel tele znamenite besede: »Tu sem in tu ostanem!« Nad vse je rad ukazoval in mu ni bil parlament nič kaj všeč, zato se je tudi poslužil pravice prezidenta in parlament razpustil ter vse narodne poslaan-ce poslal domov. Francozi pa take avtoritete niso mogli prenesti in so ga prisilili, da ie odstopil. Noben francoski prezident si pozneje ni uoal razpustiti parlament. Tretii prezident Gre v v ie do danes edini, ki so ga dvakrat izvolili za pre- zidenta. Vendar vdrugič ni bil do konca svoje dobe prezident. Radi nekega škandala, ki ga je povzročil njegov zet, je odstopil. Tudi njegov naslednik Sadi Car not ni bil celih sedem let prezident. Pri otvoritvi svetovne razstave v Lyonu je nanj izvršil atentat anarhist Caseiro. Prezident je pred očmi naroda izdihnil. Petega prezidenta Casimira Peri-e ra narod ni ljubil radi njegove prevelike želje po avtoriteti. Po enem letu mu je sledil šesti prezident Felix F a u r e, ki je v službi ostal štiri leta. Bil je po naravi veseljak, trgovec z usnjem in je nad vse cenil veselo življenje in seveda — ženske. Leta 1899. ga je zadela kap v budoarju palače Elysee in takrat je ime najlepše Parižanke Madame Steinhell krožilo po vsem svetu. Tem nesrečnim prezidentom je sledil L o u b e t, ki je bil točno sedem let prezident. Pravijo, da je bil idealen prezident, namreč tih, skromen in obenem imeniten. Narod ga je imenoval »naš mali papa«. V dobi njegovega službovanja se je v Franciji izvršila ločitev cerkve od države in v tej dobi je sklenila tudi Francija pogodbo z Anglijo (Tripie Entente). Loubet ie unvrl nekoliko pred Clemenceaujem leta 1929. Sedmi prezident Armand F a 11i e -res je zopet vladal celih sedemJet. Bil je prav za prav pravi malomeščan in prav radi tega zelo popularen. Večina Francozov je namreč v njem spoznala samega sebe. Pravijo, da je sam hodil na trg in ondi kupoval ribe za državne bankete. Sledil mu je znameniti R e y m o n d P o i n c a r e. Po rodu je bil iz Lotarin-gije. Prezident je bil v času svetovne vojne, torej v času francoske zmage. Njegovo ime je vklesano v vse državne zgradbe Francije. Politični lov. Grof Cia no pri regenta Horthyja. Poincareju je sledil nesrečni D e s c h a-n e 1, ki je že po osmih mesecih znorel. Pri volitvah za prezidenta je bil Descha-nelov nasprotnik mogočni Clemenceau, rešitelj Francije. Vsi so računali, da bo on izvoljen, a na to mesto je usoda postavila mesto Clemenceauja nesrečnega Deschanela. A1 e x a n d e r M i 11 e r a n d je bil deseti prezident, ki ga je pregnal iz Elysee-ja H e r r i o t, tedanji' ministrski predsednik. Temu pa je kot dvanajsti sledi! Ga-ston Doumergue, večno se smeh-jajoči prezident, ki so ga imenovali »Ga-stonnet«. Bil je najoptimističnejši prezident Francije. Sedemdesetleten se je poročil z damo odgovarjajoče starosti, in sicer eno uro, preden je potekla njegova sedemletna doba. Dejal je svojemu urad-ništvu: »Naj se malo počuti kot prezi-dentinja«. Sisal — zeleno zlato Vzhodne Afrike Koncem preteklega stoletja je prinesel dr. Hindorf 72 sadik neke vrste agave iz Yukatana v Vzhodno Afriko. Danes pokrivajo nasadi te agave ogromne poljane od Kenye pa do Mozambiqua in Madagaskarja. Po vseh večjih afriških pristaniščih natovarjajo ogromne tovore sisa-lovih vlaken, ki jih pridobivajo iz teh agav. Ker potrebuje gojenje sisala precejšnje investicije, je možno le v velikih množinah in zahteva velike površine. Da- nes imajo posebne stroje, ki ločijo meso od vlaken, ki jih potem izvažajo po vsem svetu, kjer jih predelujejo v vrvi, pa tudi v surove tkanine. Gojenje sisala predstavlja danes eno najvišjih postav v tej zemlji in daje sisalovim družbam ogromne dobičke. Trgovina s sisalom je danes v glavnem v angleških, nemških, grških, po svetovni vojni tudi v indijskih rokah. Delavci na teh plantažah so seveda izključno črnci, ki so najcenejša delovna sila sveta. Sisal pomenja, kakor smo že omenili, ogromno narodno premoženje, od katerega pa tamošnjo ljudstvo nima mnogo, skoro bi lahko rekli, da samo nesrečo, kajti prav sisal je vzrok, da se velesile tako krčevito borijo za kolonije, oziroma jih skušajo obdržati. Nemške zahteve po kolonijah so v veliki meri pohlep po dobičkih, ki jih prinaša sisal. MISLI In če demokratična misel danes navidezno izgublja svoje pripadnike, tako na zahodu kakor na vzhodu, potem moramo le ugotoviti, da se bo v bližnji prihodnosti to hrepeneje še v močnejši obliki pojavilo. Tako se je v zgodovini dosedaj vedno zgodilo. (»Dejanje« št. 10. Jože Zemljak: »Boj za demokracijo«). Bistvo cenzure je sila, preprečevanje ali uničevanje glasu resnice. Cenzura je to, v kar si — brez lastnega pristanka — prisiljen. (»Dejanje« št. 9. France Vodnik: »Kriterij in cenzura«). AUGUST GAILIT: Potepuhovi Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS »Kje je Anne-Mari?« je nemirno vprašal. Klilip je vzel pipo iz ust in se nasmihal. »Kje je Anne-Mari?« je silil Nipernaa-di. »Bržčas spi zadaj v kašči. — Ali jo naj pokličem?« »V kašči stojijo vendar samo prazne steklenice! To sem ti vendar že povedal!« »Babje muhe!« pravi zopet Ktiiip. »Enkrat tu, drugič tam, kakor se ji zljubi!« »Ti, ti, hudičev piskač!« zakliče Niper-naadi, pokajoč od jeze. »čarovnik si! Začaral si tako, da ie Anne-Mari vedno daleč od mene, — vedno tam, kjer mene ni.« S kletvijo je odhitel na breg. Ktiiip je zrl za njim z globokim mirom v srcu in mrmral: »Izsuševalec močvirij ni, ljubimec tudi ne. Naibrž je malo prismojen, križ božji! Treba bo malo govoriti z orožniki in ga Povprašati po njegovih papirjih.« * Taavet joona se je vrnil iz mesta. »Hvala bogu«, s? je mislil. »Zdaj bo Ninernaadi zadovoljen1 Svedri, naboji in netilne vrvice so v vreči. — To ie bila zoprna pot' Kako so se oni tam v trgovini smeiali, se norčevali in si ga od Vseh strani obedovali. Niihovi neoriletni obrazi so bili široki, zabuhli in rdect ko vvhniniofi sejo nad gozdovi.. Ponosni ->0 bili in paniSrnamesto /oh so se ijtn svetili v ustih /lati čekani. Pleše so b;,e glarit-p in hipSjv*,, Trebuhi so bili tako zavallpni ko •.orli Vratin* nnerp oa kriv0 kakor laabačip To so bili frntovn taki. ki se iirn nrav* bnržitli* 7rtaj i