Št. 137.
V Ljubljani, sreda dne 19. junija 1918.
Leto II.
: Glasu jflgeM sodalm
stranke:
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica šlev. 6, I. nadetr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3’—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Trst in samoodločba narodov.
Praške slavnosti, neudeležba, italijanskih socialistov na teh slavnostih in tržaških Slovencev proslava obletnice majniške deklaracije, vse to je porinilo v ospredje vprašanje ali je jugoslovanska zahteva po Trstu pravična ali ne. Prišlo je tudi do polemike med »Edinostjo« in »Lavoratorijem«. Poslednji se drži popolnoma pravilnega stališča, ki je za vsakega poštenega socialista edino mogoče, da imajo namreč avstrijski Italijani enako pravico kakor vsi drugi narodi, da odločajo sami o svoji usodi. Italijanske socialiste je razburilo zlasti dejstvo, da sc je govorilo na omenjeni proslavi majniške deklaracije na način, ki ni puščal nobenih dvomov, da mora namreč Irst pripadati Jugoslaviji, naj je to Italijanom ' set ali ne. »Lavoratoru« je odgovoril dr. Wilfan v tonu, '■ Je bil precej drugačen od govorov v Narodnem dom« in s katerim je tudi izravnal nekoliko slab vtisk omenjenih govorov. Ali dr. Wilfan je le ena oseba. Njegov °dgovor nam ne daje nikakršnega zagotovila, da je njegovo mnetije, mnenje vseh jugoslovanskih nesocialističnih strank. Pravim nesocialističnih, ker sem uverjen, naj se mi ne zameri, da bodo zavzele vse jugoslovanske socialistične stranke stališče italijanskih socialistov, ki je edino pravo iti socialistično. Zato sem se nemalo začudil, da so se udeležili omenjene proslave majniške deklaracije tudi tržaški slovenski socialisti po svojem zastopniku. Zakaj? Centu? Doscdaj sem iskal v »Na-preju« zaman pojasnilo, iz katerega bi izvedel, kaj je vleklo sodruge v Narodni dom*). Majniška deklaracija nam pove, to je res, da so se nesocialistične stranke sicer približale našemu staremu socialističnemu naziranju^ 0 samoodločbi narodov, da so pa v tem oziru daleč še za nami in nimajo nobenega namena se priklopiti našemu
naziranju.
Tržaško vprašanje se je porinilo torej le bolj v ospredje od drugih tržaškemu podobnih vprašanj. Za to Prednost se ima zahvaliti Trst svoji etnografski poziciji, svoji veliki gospodarski nalogi kot velik trgovinski ern-Porij jn svojemu obširnemu zaledju. To so one stare tržaške posebnosti, ki so bile tudi glavni vzrok, da se jc Pojavil italijanski iredentizem v Trstu kasneje nego v vseli drugih italijanskih krajih in da ni našel med tržaškimi italijanskimi trgovci nobenih ugodnih tal. Radi teh svojih posebnosti bo tvoril Trst z vsem svojim primorjem in z italijanskimi otoki v jugoslovanski Istri težko oviro vsakomur, ki bi reševal narodna vprašanja na pod-
*) »Naprej« ni mogel o tem poročati, ker ni dobil "'kakršnega tozadevnega poročila. Iz meščanskih listov lle bodemo nikdar povzemali izjave naših sodrugov.
Opomb. ured.
lagi rezultatov dosedanjih meddržavnih in mednarodnih gospodarskih in političnih odnošajev. Bolj na kratko bi se reklo: bo trda kost za vsakogar, ki bi hotel rešiti narodna vprašanja v nacionalistično-imperialističnem zmi-slu. In ne bo se godilo Jugoslovanom nič bolje, ako bodo hoteli rešiti vprašanje pripadnosti Trsta in vse Istrske obali preko glav tamošnjega italijanskega prebivalstva in ne jemajoč v poštev nujnih potreb vsega neslovanskega tržaškega zaledja. Zato je način, po katerem se je govorilo v tržaškem Narodnem domu, naravnost škodljiv jugoslovanski ideji, ker s takimi govori odbijamo narode, s katerimi bomo morali vedno skupaj živeti, od sebe, mesto da bi jim dokazali z dejanji, da so naše besede o samoodločbi narodov enakovredne zanje kakor za nas.
Za socialno demokracijo je stališče, ki naj ga zavzame glede tržaškega vprašanja enako kakor glede drugih tržaškemu podobnih vprašanj, zelo lahko, enostavno in razumljivo vsem, ki nočejo videti v naših principih izdajstva in kaj še no vsega. Socialna demokracija ne bo mogla nikdar zagovarjati ali podpisati talce rešitve narodnega vprašanja, ki bi hranilo v sebi kali novih narodnih prepirov in novih svetovnih vojn. Ako bi hoteli Jugoslovani anektirati Trst Jugoslaviji brez privoljenja italijanskega prebivalstva, bi bilo to prvič nasprotno ideji, v imenu katere zahtevamo zase vse pravice. Bilo bi to nepolitično, nemodro, ker bi si s tem zredili na svojem narodnem telesu iredentističnega gada, ki ne bi miroval, dokler ne bi spravil nas in druge v nove voj- I ne lopovščine. Zato je potrebno, da premislijo sodrugi dvakrat, preden gredo podajat na razne nesocialistične manifestacije svoje izjave. Pravična rešitev narodnega ! vprašanja je mogoča le tedaj, če se odpravi vse temel)-nc vzroke narodnih sporov. To velja še posebej za tako mešane okraje kakršni so primorski in za tako važno mesto, kakršno je Trst. Ako nimamo moči, da bi odpravili vzroke narodnih prepirov in rešili vprašanje v socialističnem zmislu, bomo pač primorani sprejeti dana dejstva, kakor nam jih bodo prinesle razmere. Precej nespametno bi pa bilo, ako bi se silili v ospredje prav tja, kjer se hoče i brez nas narediti ravno to, kar bi se naredilo potom nas.
Stranka izvrši lahko svojo dolžnost napram narodu glede združenja vseh Jugoslovanov tudi brez mehaničnega druženja z nesocialističnimi strankami in ne da bi ji bilo treba se kompromitirati za take rešitve narodnih vprašanj, ki niso in ne bodo nikdar socalistične.
Iv. Sokol.
Murk Twain-	^
Času prltuerna hudomušna, a poučna povest.
Moja lepa, nova ura je š[a po|drug:o |cto, ne da bi zaostajala ali uhajala in ne da bi se kak del kolesja zlomil, ali pa da bi kdaj obstala. Končno sem se popolnoma zanesel na svojo uro in mislil, da je v vseh ozirih brezhibna.
Nekega večera pa sem jo pustil, da se izteče. Žaloval sem zaradi tega, ker sem mislil, da pomenja kako 'e2godo. Sčasoma pa sem se potolažil, navil uro in na-sJavh kazalec kai na slepo srečo. Svojim praznovernim u*tliam pa sem zapovedal, da me zapuste.
Drugi dan stopim v delavnico prvega urarja, da mi jo .“banico naravna po času. Urar mi jo je vzel iz rok in 10 x-ačne naravnavati. Potem pravi:
“Za štiri minute zastaja — treba je premakniti rektor.,
sni -*	Tvvain	je	amerikansko - angleški humorist
°šno znanega slovesa.
Hotel sem ga zadržati — izkušal mu dokazati, da gre ura popolnoma pravilno. Toda ne; vse, kar je mogel ta osel v človeški podobi videti, je bilo, da zastaja ura za štiri minute iu da treba premakniti regulator. In tako jc tudi storil, dasi sem hodil okolo njega in ga prosil, naj pusti uro v miru.
Moja ura je začela prehitevati. In vsak dan je bolj prehitevala. Prvi teden se je je lotila mrzlica in žila ji je bila stopetdeset udarcev v senci. Po dveh mesecih je pustila za seboj vse ure v niMtu in je bila za trinajst dni po koledarju naprej. Bila je že v novembru, dočim je oktobrsko listje šumelo še v vetru. Pomikovala je rok za stanarino, rok letnih računov in druge enake stvari tako hitro, da je nisetn mogel mirno pogledati.
Nesel sem jo k urarju, da bi mi jo reguliral. Ta me je vprašal, če sem jo kdaj dal popraviti. Zanikal sem — ne, nikdar ni bila potrebna popravila. Toda z njegovih oči je sijala hudobna zadovoljnost, hitro je odprl uro, dal ie pred oko nekaj kocki podobnega in je začel gledati v kolesje.
Rekel je, da se mora osnažiti, namazati in poleg tega regulirati — in naj pridem zopet čez teden dnij.
Ko je bila moja ura osnažena, namazana in regulirana, je šla tako počasi, kakor nihalo cerkvene ure. Začel sem zamujati vlake, prišel sem povsod prepozno in
zamujal sem kosila. Ker sem bil kmalu za par dni nazaj, so me začeli terjati upniki in kazati neplačane menice. Kmalu sem bil nazaj za toliko, da sem si mislil, da se klatim po svetu, pa da sem ga izgubil z oči.
Do mumij in muzejev sem začel čutiti nekako prijateljstvo in željo, da bi jim povedal kaj novosti. Zopet sem šel k urarju.
Vzel jo je, ko sem čakajoč stal pri njem, in potem je rekel, da je cilinder »vtečen«. Zagotavljal mi je, da ga bo izpilil tekom treh dni. Po tej operaciji je šla ura »povprečno« dobro, toda to je bilo tudi vse. Pol dneva je šla kakor včlovečena hudobnost in začela je lajati, kašljati, kihati, sopsti in smrčati, da je že nisem mogel več poslušati. Gotovo ni bilo v deželi ure, ki bi jo utegnili primerjati z mojo.
Toda proti koncu dneva je začela zopet zastajati in porabila je mnogo časa, da je zopet dohitela druge ure. In tako je končno čez štiriindvajset ur kazala prav. Splošno je povprečno prav kazala in nihče ne bi mogel reči, da ne bi storila bolj ali manj svojo dolžnost.
Toda povprečna točnost je pri uri jako dvomljiva lastnost, zaradi tega pa sem jo nesel k drugemu urarju. Rekel je, da je zlomljeno pero. Odgovoril sem mu, da me veseli, če ni hujšega. Ce pa hočem govoriti po pravici, moram povedati, da nisem niti slutil, kaj je pero,
Poslano. Najvarnejša
zastava miru
je
popolen uspeh
8. vojnega posolila
Politični pregled,
=— Notranjepolitični položaj. Kakor znano, je termin znanega Seidlerjevega ultimata potekel pretečeno soboto, ne da bi bila vlada izpregovorila svojo napovedano »odločilno besedo«. Nemško-radikalne stranke še vedno pritiskajo na Seidlerja, da naj ostane trden in da naj brez »garancij« nikakor ne privoli v sklicanje parlamenta. Včeraj bi se imelo na Dunaju vršiti posvetovanje zastopnikov Jugoslovanskega kluba in Češkega Svaza o političnem položaju. Posvetovanje je bilo odloženo, ker je bil poslanec dr. Korošec v domovini zadržan in tudi poslanca Klofač in Habermann nista mogla prispeti. Predsednik Češkega Svaza Stanek je še vedno bolan ter se je moral podati v kopališče Lucliačovice. Posvetovanje sc bo vršilo prihodnje dni. V nemških krogih se mnogo govori o možnosti novih pogajanj s Poljaki, ki naj bi revidirali svoje krakovske sklepe. Temu nasproti zatrjujejo v poljskih krogih, da poljski klub ne pozna nobenega kompromisa s sedanjim ministrskim predsednikom. Za
21.	t. m. je sklicano zborovanje poljskih poslancev na Dunaju in brezdvomno je, da bo to zborovanje odobi ito krakovske sklepe. V parlamentu se tudi mnogo govori o izgledih velike ofenzive proti Italiji, kateri se pripisuje tudi v notranjepolitičnem oziru najdalekosežnejši pomen.
— Dr. Gross posreduje. Dunajska »Information« jo baje iz zanesljivega vira izvedela, da bo predsednik poslanske zbornice dr. Gross sam poskušal razvozljati politični položaj. Začel se bo pogajati z voditelji posameznih strank in na podlagi doseženih vtisov skušal ustvariti skupna tla za delovno zbornično večino.
— Za nemško navtično šolo v Trstu hoče dati vlada Jugoslovanom odmeno s tem, da v navtične šole v Dubrovniku in Kotoru uvede hrvaščino tudi za one predmete, ki so se dosedaj poučevali italijansko. Tore!
nekaka kompenzacija...
— Bosanska socialna demokracija in narodna
centracija. »Glas Slobode« glasilo bosanske s^alne de
mokracije piše: »Socialna demokratska stranka Bosne in Hercegovine principielno odklanja sodelovanje v ta-koimenovani »nacionalni koncentracij.«. Stranka vedno naglaša nujnost popolnega samostojnega političnega boja proletariata in nima z nobeno jugoslovnsko bur-žoazijsko stranko nobenih skupnih potev niti ciljev v
nobenem vprašanju.«
— Poljski državni svet. O poljskem državnem sve i poročajo iz Varšave, da je bil imenovan za njegovega maršala Frančišek Pulawski in da bo imel razmeroma redko plenarne seje. Vse delo bodo izvršile komisije.
toda napram tujcu se vendar nisem smel pokazati takega bedaka. Popravil je pero; toda, kar je ura pridobila v enem oziru, je izgubila v drugem. Nekaj časa je šla, in potem je zopet obstala za nekaj časa potem je zopet šla in tako naprej, pri čemer si je poljubno izvolila posamezne presledke. In vsakikrat, ko je zace a iti, je sunila, kakor puška. Nekega dne sem si podložiljrs, z bombažem, končno sem pa nesel uro
UrarTa jo je popolnoma razdrl in je potem vrtel posamezna kolesca pod svojim steklom. Rekel je, da mora biti napaka pri zobeh kolesja. Popravil jo je in jo .znova snravil v tek. Sedaj je postala dobra, le da sta se kaza -ca vsakih deset minut stisnila skupaj kakor škarje ter se potem obenem vrtela naprej. Najstarejši človek na svetu s tako uro ne bi mogel povedati, kje ima začetek al, konec dnevni čas in zaradi tega sem sel pa dal iznova po-
praviti uro.	'	.
Ta urar je rekel, da je kristal zvit in da se ,e verižica zavozljala. Tudi mi je pravil, da je treba del ko-lesia podložiti. Preskrbel je vse to in nato it deloval moj časoiner popolnoma pravilno, samo da ie tupatam, to je M kakih osem ur dobro, začelo v njem šumet, kakor bi bil poln čebel in kazalci so se zaceli vrteti K
Prva seja državnega sveta bo najbiže 1. avgusta ter bo vlada predložila svoj program. Državnemu svetu bodo predloženi zakonski načrti o sklicanju in otvoritvi prvega poljskega deželnega zbora, o volilnih redih za obe zbornice, o vojski, o upravni organizaciji kraljestva, o organizaciji finančnih oblasti, o podelitvi poljskega državljanstva in odredba glede varstva najemnikov. Tudi bo sklepal državni svet o svojem lastnem poslovniku.
— Saška socialno-demokratična stranka je imela v Draždanih svoj prvi strankini zbor med vojsko. Stranka, ki je imela pred vojno 127.000 članov, jih ima danes 23.000. 70.000 pristašev je v vojni, 62.000 jih je prestopilo skupno z organizacijami neodvisni socialno-demo-kratični stranki, tako da je zgubila stranka na organizacijah 22.000 članov. Scheidemanov oportunizem je končal stranko. Neodvisni socialisti so na Saškem za
47.000	članov močnejši nego stari socialisti.
— Neodvisni socialisti proti vojnemu posojilu. Mestna skupina neodv. soc. dem. stranke v Frankfurtu je izključila iz organizacije dva člana, ker sta podpisala
vojno posojilo.
Kako delajo z vseneinškimi hujskači na Bavarskem. V Monakovem je bil obsojen urednik lista Vse-nemcev »\Virklichkeit« grof Bothmer na globo 1440 K radi vsenemškega hujskanja. Skoro neverjetno, a — res.
— Aneksijski grof Reventlovv in poljsko vprašanje.
Mož železne pesti pri pisalni mizi, vsenemški aneksijski grof Reventlow, kriči že nekaj tednov proti »rešitvi« poljskega vprašanja v avstrijskem zmislu. Zveza sem, zveza tja: »Avstro-poljsko vprašanje smatramo, da ne bo nobenega dvoma, za neprimerno. Našega stališča ne narekuje niti sovraštvo, niti aneksijska pohlepnost, temveč prepričanje, da ima edino Nemčija voliti, kaj varuje oziroma ogroža njen življenjski interes. Tega pripro-stega vprašanja ne morejo v drugačnem zmislu rešiti niti osebni razgovori, niti menjajoče, mimoidoče politične konstelacije. Poljske nacionalne zahteve niso pri tej rešitvi v prvi vrsti merodajne, temveč nacionalna pravica Nemčije. Ako si ti okolnosti medsebojno nasprotujeta, je to obžalovanja vredno, spremeniti se pa na tem ne da ničesar.« Kako pa, — seveda le proposito — če bi zahteval življenjski interes Avstro-ogrske »rešitve« poljskega vprašanja v avstrijskem zmislu. Potem bi odločevala po mnenju vsenemškega grofa, le pravica močnejšega, torej pruska Nemčija proti Avstriji. In najnovejša poglobljena zveza?
— Položaj v Rusiji. Ruski kurir, ki preko Stockholma potuje v Anglijo, je napram dopisniku »Arbeiter-Zeitung« izjavil, da se je položaj glede prehrane v Petrogradu znatno izboljšal. V Petrogradu in v Moskvi vlada popolen mir. V vladnih krogih se ne boje več kakega protirevolucionarnega gibanja, čeravno je bila Savinkova zarota jako dobro organizirana. —• Med vladama donskih in kubanskih kozakov se je sklenila pogodba, ki priznava medsebojno notranjo avtonomijo in določitev mej v svrho odpora proti anarhiji v ozemlju Dona, Kubana in severnega Kavkaza.
— Iz dežele krušnega miru. Odkar je v Ukrajini kruh zopet izročen svobodni trgovini, narašča cena od dne do dne. V treh dneh je v Kijevu poskočila cena rženega kruha od 95 na 100 kopek, za ruski funt (410 gramov) od 185 na 200 kopek. Pšenični kruh se ie prodajal dno 20. maja po 2 rublja in 20 kopek, odnosno 35 kopek. Ma. ksimalne cene so znašale 28, odnosno 35 kopek. Funt moke je veljal dvainpol rublja. Ogromno zvišanje cen je posledica špekulacije, ker je dežela preplavljena od ljudii, ki kupujejo živila za inozemstvo.
— Kamenjev na Finskem Interniran. Kamenjev, ki je —* kakor znano — imenovan za poslanika ruske republike na Dunaju ter je bil na potu na Dunaj na Finskem vjet in interniran, se v privatnem pismu pritožuje, da so ravna ž njim kakor s kaznjencem. Postopanje ljudii, ki imajo na Finskem v rokah oblast, je tem bolj čudno, ker
hi^oTda jih ni bilo mogoče razločiti. Za štiriindvajset ur je' rabila šest do sedem minut in potem sc je ustavila s pokom.
Težkega srca sem šel še enkrat k urarju in sem gledal, ko jo je razdeval. Sklenil sem, da ga trdo primem, kaj' je pravzaprav z uro. Stala je dvesto dolarjev in dva-do tritisoč sem jih dal za popravo. Ko sem čakal in gledal, sem spoznal v urarju starega znanca — bivšega mazača koles pri parnem stroju. Natanko je pregledoval posamezne dele, ravno tako kakor so ogledovali drugi urarji, potem pa mi jo je dal nazaj z isto gotovos ,
kakor drugi:	-n
»Preveč dela pane — obesiti morate varstveni ven i
na monkijev vijak.«
Pri priči sem mu razbil glavo in ga pus i P0 ’°Pa 1
na svoje troške.
Moj stric NVilliam - sedaj je žal mrtev! - ,e na-vadno rekel, da je konj dober šele, kadar enkrat pobegne • da ie ura dobra, dokler je ne dobe v roke poprav. ljalci. in začudeno je povpraševal:	Kaj	postanejo vsi
kotlarji, puškarji, čevljarji, kovači m mazale, koles, katerim gre tako slabo! Toda tega mu ni mogel uil.ee povedati.
je v Rusijo potujoči ruski kurir brez kake ovire potoval skozi Finsko.
Mednarodna konferenca. Iz Haga se poroča, da ja Troelstra svoje propagandistično potovanje po severni' Holandski prekinil ter se vrnil v Hag, kjer se pripravlja za potovanje v Pariz in London. Troelstra in Branting sta že dobila potno dovoljenje za Anglijo.
— Vladna kriza v Bolj-ariji. Kakor se iz Sofije brzojavno poroča, je ministrstvo Radoslavov podalo kralju ostavko, katero je kralj tudi sprejel. 2e delj časa je imel kabinet Radoslavov težavno stališče. Opozicija je, nezadovoljna z uspehi bukareškega oiru, spodkopavala vladi tla češ, da je vlada nezadostno branila narodne interese Bolgarije. Opozicija se upira kondominiju v severni Dobrudži iti rešitvi turško-bolgarskega spora. A se tretje vprašanje je, ki je v prvi vrsti povzročilo odstop Radoslavovega kabineta: grško-bolgarsko vprašanje. Opozicija zahteva, naj osrednje države napovejo Urški vojno. Ker tega niso storile, je opozicija proti Rado-slavovu zadobila tim večjo oporo v narodu, ker ljudstvo spošno zahteva Solun za Bolgarijo. Sestava nove bolgarske vlade bo vsled tega naletela na velike težave.
Republika Peru zaplenila nemške ladje. »Daily News« poroča iz Newyorka: Republika Peru je zaplenila šest nemških trgovskih ladij, ki so se nahajale v pristanišču Callao. V Združenih državah so mnenja, da je ta ukrep peruansk erepublike posledica nemške podmorske vojne na atlantskem obrežju. V VVashingtonu se pričakuje, da bo temu vzgledu sledila tudi republika Chile.
~ japonsko čete na Kitajskem. Reuterjevemu uradu se poroča iz Tokia: Vsled nemirov, ki so izbruhnili v ki- | tajski provinci Kvantung, so bile tamkaj izkrcane japonske pomorske čete.
Dnevne beležke.
Na c. kr. drž. realki v Idriji se vrši vpisovanje z®
I. razred dne 28. junija od 10. do 12. ure dopoldne pf' ravnateljstvu. Učenci naj v spremstvu staršev ali njfh namestnikov prinesejo s seboj rojstni list in t. zv. obisko-valno izpričevalo zadnje ljudske šole. Zunanji se lahko priglase tudi pismeno, ako pošljejo do 28. junija omenjeni listini. Sprejem neizkušnje se vrše isti dan popoldne od 2. ure dalje.
— Kje je fižol? Kmalu bo leto dni, odkar smo dobili mestni prebivalci od aprovizacije zadnji fižol. Vedno se nam je obetalo, da ga dobimo takrat, ko ga žitni zavod odda ljudstvu za seme. Sedaj bo kmalu novi pridelek,, toda starega, ki ga ima žitni zavod še veliko v svoji zalogi, ga dobi gladno prebivalstvo, šele prvi četrt kile na močnate izkaznice po 2 K 40 vin. kg. Žitni zavod ga je delil po večje množine po 1 K kg, tudi takim kmetovalcem za seme, ki so svoj lastni pridelek po oderuških cenah prodajali prekupcem. Kdo je zakrivil razlike teh cen, nam ni znano? Blago je pa eno in isto!!! Koliko fižola, tega najpotrebnejšega živila, se je letos iztihota-pilo iz.Kranjske? To bi vedeli najbolje povedati železniški uslužbenci, ki marsikaj vidijo!! Občinstvo se tem potom obrača do slavne mestne aprovizacije s prošnjo, da posreduje pri žitnem zavodu, da isti takoj odda večje množine fižola po ceni, kakršni ga je oddajal kmetoval; cem za seme, za gladno mestno prebivalstvo. To jc tist' fižol, ki je namenjen za mestne in industrijske kr*,c Posebno je to potrebno sedaj, ko nam hočejo zmanjša kruh!!
— Železničarji imajo zlate čase. Železničarji so dobro preskrbljeni. Take govorice čujemo večkrat, ne da bi se prepričali, če so resnične. Da bomo tudi v tej • stvari nekoliko bolj na jasnem, naj navedemo, kakšen blagoslov je železniška aprovizacija za železničarje. Železničarska rodbina, ki šteje domala deset oseb, je pio-jela minuli mesec tele stvari:	2 in tričetrt kile moke,
2 kili ječmenčka, 7 in pol kil sladkorja, 6 in pol kil gra* ha (namesto polentne moke, grah je star), 9 kil Frauen-loba (pralno sredstvo) in kruh. To je vse in nič drugega. Koliko je praviti živil med tem blagom?
Z	. i v. x	Račun ne znese niti 30 K. lob je menda delikatesa!^ Kac
čeprav je blago drago. Kie ie mast, k,e so druga z,v,laki jih potrebuje večja družina. To. kar je prejela oj aprovizacije ta družina niti za eno osebo ne zadostuj«' Državni gospodje najvišji in najnižji imajo druge vire. zato se pa ne zavedajo in ne brigajo, kako žive rodovine trpinov, ki nimajo »zvez«.
— Hišnim posestnikom! V zmislu razglasa ministia za socialno skrb sporazumno z ministiom za uotianjc stvari in justico z dne 28. marca 1918, glede na stanovanjsko preskrbo, sc smejo v ozemljih, v katerih je u-stalo izredno pomanjkanje stanovanj, porabi i za stan vanja tudi prostori, ki dosedaj po veljavnih Podpis niso veljali kot primerni zanja. Na podlagi tega /azgla poživlja mestni magistrat vse hišne posestnike, ki bi teli v njih hišah se nahajajoče prostore, ki se doslej n j rabili za stanovanja (tudi podstrešja) spremeniti v s ‘ novanja in je oddati v najem, da se nemudoma zK>
v mestnem stavbenem uradu, kjer dobe nadaljna •	;
nila in navodila. (Hm! Op. ured.),	v
— Najden utopljenec. V soboto popoldne so - .f Rakovniškem bajerju utopljenega oženjenega hisu.i
'Volfove ulice št. 12, Filipa Dereanija, rojenega ter pristojnega v Št. Vidu pri Zatičini. Ker je bil oblečen, je vsekako domnevati, da je še! sam v vodo, sosebno še, ker mu ni bilo poznati nobenih znakov kakega nasilja. Nesrečnež je odšel že v torek od doma in se mu je menda toliko omračil um, da si je končal življenje.
— Deželna poslovalnica za oblačila naznanja, tla sc nadaljuje priglaševanje za ljudsko blago na izkaznice A v sledečem redu: dne 20., 21., 22, in 24. t. m. stranke z začetno črko P; dne 25. in 26. t. m. R. dne 27. in 28. t. m. S, dne 1. jn j julija Š, dne 3. in 4. julija T, dne 5. in 6. julija U, dne 8. in 9. julija V, dne 10. in 11. julija Z in dne 12. in 13. julija 2. Uradne ure so od 9. do tričetrt "a 12 dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Pisarna Šolski dievored štev. 2.
— Deželna poslovalnica za oblačila opozarja vse trgovce, da je v smislu razglasa trgovskega ministrstva z dne 5. junija 1918 drž. zak. štev. 202 prodaja brez izkaznic sledeče vrste čevljev: sandali z lesenimi podplati, popolnoma leseni čevlji, čevlji vseh vrst in copate, na katerih ni nobenega dela iz usnja ali iz tekstilnega blaga, ki je podvrženo izkaznicam, čevlji iz pletene slame, galoše in kopalni čevlji.
Poizvedbe vojne škode. Po ukazu ministrstva za deželno brambo se bodo v kratkem izvršile poizvedbe vojne škode, toda za enkrat le v informacijo, ker zbornica še ni sklenila tozadevnega zakona. Poizvedovale se bodo vidne poškodbe na premičninah iti neprimičninah in sicer škoda, povzročena po sovražniku, po lastnih in zavezniških četah, po izgredih in ropanju. V ta namen bodo služile posebne tiskovine, katere razdeli glavarstvo posameznim občanom. Vzorce bodo izpolnjevale strankam osebe, ki dobe pravočasno potrebna navodila
ff avarstva. — Taka poizvedovanja, četudi imajo, za cnviat le informativen značaj, so bila že kdaj potrebna. v-atera ^toba na Privatni lastnini se ne bo dala _ ugnati, ker je že popravljena, vsled česar bo le IMsc ljudstvo prikrajšano.•
• Tragičen dogodek. Lina Milost, hči našega sodruga Milosta iz Trsta, je predvčerajšnjim podžigala "Stenj s petrolejem in nesreča je hotela, da se je je ogenj PPiel in jo do sini ti ožgal. Sodružica Milost je imela 16 leL bila je jako nadarjena in pri vseh priljubljena ter iako dobra diletantinja na gledališkem odru v »Delavcem domu«. Nastopala je že tudi na shodih mladinsko °>'ganizacije kot govornica. Tragična smrt je uničila nje-uo življenje in vse upe njenih staršev. Sodrugu Milost in celi družini izrekamo naše srčno sožalje ob tem bridkem dogodku.
- Delavske zadruge v Trstu za svoje nastavljencc. udzorovalni svet je dovolil uslužbencem zadrug povišanje plače v znesku okolo 100.000 kron.
— Meso v Trstu. Te dni so goveje meso prodajali v
I 'Stu po 26 K kilogram, konjsko pa po 16 K. Kam smo Prišli!
— Brivski pomočniki v Trstu so si izbojevali nedeljski počitek. Minulo nedeljo so bile vse brivnice zaprto. Občinstvo se bo temu lahko privadilo.
— Omejitev v brzojavnem prometu. Uradno razglasijo: Brzojavni promet je tako obsežen, da državno br-zojavno vodstvo ne more več ustreči vsem zahtevam. vsled preobilice privatnih-brzojavk mora mnogo privatnih brzojavk razpošiljati navadna pošta. Brzojavna upra-v a vbodoče za redni brzojavni promet ne more več jam-
II m tudi ne Prevzema tozadevno nobene odgovorno* s i, naspi otno jc prisiljena, da še bolj omeji brzojavni
Pomanjkanje žveplenk v — Sušici. V Sušici, kjer so velike tovarne za vžigalice, vlada veliko pomanjkanje teh. Je to skoro neverjetno, a tudi v premogokop-uih revirjih ni — premoga. Pri nas je vsaka nemočnost možna.
— V Krakovu nimajo nič moke. »Glos Narodu« poroča, da ni vojaški urad mestni občini za ta teden dodelil nič moke in radi tega tudi konsumentje ne bodo prejeli nič moke niti ješprenja. Polagoma torej začenja, kar smo dolgo pričakovali!
—• Žetev na Ogrskem se je pričela ter je baje splošno boljša kakor lansko leto. Vlada pa veliko pomanjkanje delavcev in na veleposestvih v obdonavski nižini plačujejo delavce na polju poleg hrane po 50 do 55 K na dan. Najmanjša dnevna mezda znaša po 25 kron.
— Gorski strelski polk štev. 2 je bil nedavno premeščen, kakor smo poročali, iz Ljubljane v Enns na Zgornje Avstrijskem. Premestitev je »priporočal« tudi kranjski deželni glavar dr. Šušteršič. Zdelo se mu je to potrebno glede na politične razmere, ki razburjajo sedaj južne pokrajine monarhije.
Shodi.
Zidan most. Dne 20. junija ob 8. zvečer se bo vršil j v hotelu Juvančič skupni protestni shod organiziranih | železničarjev iz celjskega, litijskega in brežiškega i okraja. Vsi prosti železničarji iz teh okrajev naj se ude-| leže shoda! Dnevni red: Življenske razmere (obleka, obutev); volitev delegata na Dunaj za splošne pritožbe v okrajih. — Ob 7. zvečer je pa še zaupniška in od-borova seja.
Hrastnik. V nedeljo, dne 23. t. 111. ob 3. pop. se bo vršil javen društven shod podružnice Unije rudarjev v dvorani konsumnega društva v Hrastniku. Ker je shod jako važen, je dolžnost vseh, da se ga udeleže. Po shodu prosta zabava.
Vojna.
Promet, ako
se ne omeji občinstvo na razpošiljanje la
luujnejših privatnih brzojavk. V lastnem interesu se onstvo poživlja, da ne oddaja vbodoče več sožalnih Podobnih brzojavk.
• Železniški tatovi pred mariborsko poroto. Viktor Pražeiiovič, Golubovič, J. Jutrin in Stankovič so na že-}ezniški progi Zagreb-Zidani most meseca januarja t. 1. 'Zvrši!i velike tatvine. Izstopali so na raznih postajah In Se Pomešali med gnječo ter pri tem okradli potnike na 1)1 av nesramen način. Dne 7. januarja so raznim ljudem j "kradli čez 4000 K. Glavni krivec Mato Matkovič je lem' ra7'piav° Pobegnil iz preiskovalnega zapora. Obso-1 s° m. Draženovič na tri leta, Golubič in Jutriša Pet let in Stankovič na eno leto težke ječe.
... Melika goljufija. Te dni je bila na Dunaju izvršena .Velika goljufija, katere Povzročitelji dosedaj še niso v rokah policije. Ljubljanska tvrdka Sever & Komp. je naročila pri neki dunajski veletvrdki večje množine semen U' je istočasno z naročilom izstavila akreditiv pri Ja-auski banki, glase se na 50.000 K. Naročeno blago je
s(rdka poravnala potom poštne hranilnice, ter se ni po k*5'a svote pri Jadranski banki. Naknadno pa se je iz- { kiii*'°’ t*a ie m’ "cki rnlacl rn°ž s pooblastilom dvi-je Jadranski banki onih 50.000 K. Legitimiral se Jian-, "radnik dunajske veletvrdke, pri kateri je ljub-k0:S " tvrdka naročila semena, z imenom Mack. Ta-šil S,lj£l Poizvedovanja so dognala, da je goljufijo izvr->.vJ1;'lkrž prokurist dunajske firme, Edlinger, in s
sicer v
1 2 več tovariši. Nadaljna poizvedovanja so v teku. Hi Ta P« zna! »Reiclispost« poroča, da je priznal 7 lhii-“naiski ž'd> ki se bavi tri leta z soveio kupčijo, fir‘0o ji°uov lastnega imetja, dasi je začel trgovino s
Ritka oa p©(®aipaldu traja idiailue. Naše ar-'li-taicto se 4iah>aoaiio v Ijuteim boju proti) rastočemu soiviražnenmi odporu. Ob Piiaivli napadamo dalije, v ffonoivjiu, ikijeir so zbrali Itaitijainii izredno močne oelte, pričakujoč Kiaivrni sunek naše ofenzive s Tiroilsike fuioultie,- se lolmieljuijieimfo z.ai6aisuio na nd-T>or proti sioiviražiniiim napadom. Itaiiijanii inajdalliju-ifejo svojo akdijo, a sovriaižinii napadli včeraj niso imeli uispeha teir sio se raizlbliHi iotb hrabrosti in vztrajnosti maiSifh alpinskih polkov.
Velikega polmmai za 'naidailmpi potek naše celotne akcije je napredovanje mašib oett ob Micinteilbi. Tu je glavna točka! itailidainiskeiga centra. Diosedaij so naJše čete doNcgfle tukaj le neznatne uspehe. Odll očiilteiv priveza dneva bitke je bilo pričakovati v fforoviiu, a izvršitev rnačr-ta dosleii mi prišla do zamliišilniettieffa razvoja visiled pripravil jeincga liitabijalnislkeva protinapada. Priipirtiviljallinf stadij za pribedinji veliki napaid tukaj še mi dovršen.
Prejeli smo naslednja brzojavna) pomočila:
Ofenziva proti Italiji.
Dunaj, 18. junija. Uradno se razglaša: Diitka na Beuiečanisfcelmi se nad ali ju je. Armada .TenjeiralneTa poilkoivniika barona Wu.rimia proldlira na raartiih mestih; njeno južno kinillio lie v rnepre-stanieim boju dospelo do kanala Foissetta. Generalni ipolfcovnilk naldlvojvioida Jožef je razširili u-spehe zadnjih dimi v oizeimllijiu Miomitdllai. Itaitijan-skli 'Protinanaidii so se tejalovlili. Upleni® simo v 'tem ozemiju doslej 78 topov, med teimii nekatere najtežjega ika/liiibrai. Na obeh straneh Brente je sovražnik zopet brez uispeha naskakoval naše nove poiziciije. Ravno tako forezuisipešnli so bili ponovim 'anigileški malpaldii južnio Asiaiga. Število vjietbifcov se je zvišalo na 30.000 imlož, števiilo uplenjenih topov 'na 120. Uplenjene strojne puške .im .drug viojni miatenijal še ni preštet. — Šef generalnega štaba.
Dunaj, 18. junija. Iz viojnioponoičeivatoke-jra stana se poroča: Vkljub sikraijno Uieuigotdne-imiu vremenu na oefii frointli mi popustil otendminii pnitiiS>e'k naših že na zapadnem bregu Piiarve stoječih armad, ki so inla nekaterih intesilsiih prodrle že dlaljc 'V deželo. Vrš® so se izredno iljuitii boji zlasti med občima važnima' železnicama, ki vodita pri San Dona in Pon te dii Piave prekio zadnje omenjane reke. Ozemllje onkraj Piave je o-sitaiio trdno v naših rokah. Uspeh dokazuje dej-, stvo, da simio osvojili približno šest kilometrov sveta, katerega simo jcoraikicimia morali iztrgati isiovraažniiku. Višinski hrbet Monltdllla, ki je najvažnejša točka naše gornje črte ob Piavi, smo
zavarovali z iinoanliimi četami. Številni sovražni protinapadi, 'k,i so 'bili 'Vsi gladko odbiti, in dejstvo, 'da isurno v tam ozemlju vjeli nad 8000 Italijanov im vplemilli 75 topoiv, dokazujejo važnost in pomen za to točko izvojevaniih bojev lin uspehov. luidi anglleškii napadi južno Asliaiga niiso i-meli nobenega uspeha. Posobiuo pohvalo zasluži tudi požrtvovalno delovanje naših letalcev, ki so z bombami in strojnimi puškami .učinkovito .pbdlpirali deilovanje prodirajoče bifantcrije.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 18. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Sovražna arti-Ijerija je v nekaterih odsekih flanderskega bojišča, ob obeh straneh Lyse, med Arrasom in Albertom razvijala ,.;vahno delov.Tnje. Po srditem topniškem ognju je sovražnik proti polnoči južnozapadno Alberta prestopil k napadu. Bil je krvavo odbit; mnogo vjetnikov je ostalo v naših lokah. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Južnozapadno Noyona in južno Aisne naraščajoč artiljerijski ogenj. Delni sovražni napadi severno Aisne in severozapadno Chateau Thierry so bili zavrnjeni.
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 18. junija. Italijansko vojno poročilo z dne 17. junija poroča: Na asiaški visoki planoti in ob Monte Grappa se sovražnik, ki je imel 15. t. m. ogromne izgube, omejuje na odpor proti našim napadom, ki so na nekaterih točkah dosegli uspehe. Ob Piavi pa se bitka nadaljuje z vso srditostjo. Sovražnik neglede na svoje izgube sili naprej ter skuša razširiti svoj uspeh ob Montellu, da čim prej prestopi v benečansko dolino. Razvili so se ljuti boji v črti Ciano-Montello-S. A11-drea. Naše čete so se obdržale v svojih pozicijah ob reki od S. Andreja do Fossante ter so uspešno ovirale nadaljnjo prodiranje sovražnika v okolišu San Dona. Vjeli smo dosej 120 častnikov in nad 4500 mož ter sestrelili v zadnjih dveh dneh 44 sovražnih letal.
Zadnje vesti.
Pariamentarični položaj.
Dunaj, 18. junija. Pogajanja med nemškimi nacio-nalci in Poljaki so veljala v prvi vrsti predpripravam za zborovanje poljskega kluba, ki se ima vršiti v petek in kjer naj Poljaki revidirajo in opuste svoje strogo opozicionaluo stališče, da se omogoči skupno zasedanje parlamenta. Pogoji poljskega kluba so zelo dalekosežni in vprašanje je, če bodo mogle prevzeti nemške stranke kakršnokoli jamstvo za izpolnitev njihovih zahtev. I Iidca zahteva je 11. pr. avstro-poliska rešitev, ki pa jo j ie, kakor znano, Nemčija odklonila. Ako se poljska opo-| zicija ne omili, se računa s formalno demisijo Seidler-jevega kabineta. Menijo pa, da ostane kabinet čez poletje na svojem mestu.
Znižanje količine kruha na Dunaju.
Dunaj, 18. junija. Za danes zvečer je sklican dunajski delavski svet na posvetovanje. V socialno-demo-kratičnih krogih se govori, da bo delavski svet sklenil resolucijo, ki zahteva takojšnje sklicanje parlamenta in odstop Seidlerjeve vlade.
Dunaj, 18. junija. Dunajski občinski svet je sklenil danes resolucijo, v kateri odločno protestira proti znižanju količine kruha ter zahteva, naj vlada svoj ukrep brez odloga razveljavi.
Ogrsko-hrvatska konferenca.
Z ag r e b , 18. ijunija. Ban Miilhailovttč 'in za-stoiptniifci hrvateto-sribslkie Ikoiailiiicda'© sc vnnajo danes v Budimpešto ikjjer se bo jutri inaidailiietvafa konferenca z mieroidatjiniilmii ossnsfciitmi državniki in 'Poflittiiki. Po konferenci Cdpotiiuc imiiniiistrsiki pnedjsedniik dr. V/ekerle na Dunaj, da -v avdi-ieuci poroča viladariu o hmvatskem 'Vprašanju. Nia konferenci^ se razipraivilija o znanih aktualimih vpraišanijlih n!ajše scdiainiiostiii lin bodoioniostii. Dctse-danija posvetavanja so bila le infonmatiivincga značaja.
Novi bolgarski kabinet.
Sofija, 18. junija. Kralj je poveril MaHnovu sestavo novega kabineta.
Ob otvoritvi romunskega parlamenta.
Buka rešt, 17. junija. Rumunski kralj Ferdinand je otvorii danes parlament s prestolnim govorom. Med drugim je izjavil, da je privedel velikodušen patriotizem monai hi jo v boj, da pa je morala slednjič omagati, kei ie bila navezana le na lastna sredstva, kajti sovi ažui odpor je bil prehud. Da si ohrani svoj obstoj, je bila Rumunija prisiljena skleniti mir. Dalje je izrazil kralj svoje simpatije nad priklopitvijo Besarabije bratskemu ozemlju in želel njenim prebivalcem procvit ter prospeh v zvezi s svojimi rojaki v novi državi. Parlament je prešel nato na dnevni red.
Dogodki v Italiji.
Rim, 18. junija. »Agenzia Stefani« poroča: Kralj je dne 14. junija v spremstvu generala Diaza in števil-
nih generalov obiskal eeško-slovaški zbor, ki se je uvrstil v italijansko bojno fronto. Zbor je pozdravil kralja s češko himno. — Ministrski predsednik Orlando in minister Bisolatti sta odpotovala v bojno ozemlje. Na italijanski bojni fronti je nameščenih približno 5000 topov. Ormenje topov se sliši v Padovo in Benetke.
Kriza na Francoskem.
Bern, 18. junija. Clemenceaujevega padca je pričakovati v najbližjem času. Za naslednika sta določena baje Briand in Painleve. Briand in Barthou sta izjavila, da sta pripravljena, sestaviti koalicijsko ministrstvo.
Genove, 18. junija. »Journal de Debats« piše v svojem tretjem članku o možnosti miru, naj se v francoski zbornici po končani ofenzivi temeljito razpravlja o mirovnem vprašanju.
Aprovizaciia.
Aprovizacija in malomarnost nekaterih strank In tr-^
sovcev. Mestni magistrat in aprovizacijo obremenjujejo najbolj one stranke, ki radi lastne malomarnosti nikdar ne vedo. katero blago oddaja mestna aprovizacija, ter na kateri čas je določena prodaja. Ce je n. pr, prodaja moke razpisana na pet dni, nimajo časa, da bi jo kupili. temveč prilete raje pet ali osem dni po končani prodaji na magistrat, da se jim podaljšajo zapadle karte, ker so baje založile karte ali pa pozabile iti po blago. Neglede na to, da so karte veljavne le za tisti čas, ki js natiskan na karti in se veljavnost kart po tem času sploh ne sme in ne more podaljšati, in da se blago sploh m* sme oddajati za nazaj — ker živi vsak človek naprej in ne nazaj — je taka malomarnost tembolj neupravič-Ijiva — ker človek, ki nima doma nobene zaloge živil — sploh ne more zamuditi časa prodaje, temveč komaj čaka trenotka, da si more kupiti blago. Take malomarnosti so v Ljubljani tembolj neodpustljive, ker se v nobenem mestu v Avstriji toliko ne skrbi za objavo prodaje aprovizačnega blaga kakor v Ljubljani. V drugih mestih morajo letati stranke v razne okraje, da izvedo iz nabitkov na nekaterih hišah, kje in kedaj sc oddaja kako blago. Kako mora biti to prijetno po zimi — si le lahko misliti. V Ljubljani pa — kjer stranke lahko doma za pečjo zvedo čas prodaje in vrsta blaga, tako da se jim sploh ni treba truditi iz hiše — pa zahtevajo še vedno kake izjeme — če ne dgurače pa za kratek čas. Take stranke, ki so skoraj vedno ene in iste, menda čakajo na koga — ki bi jih peljal za roko v trgovino; pomislijo pa ne, da so trgovci po končani prodaji že napovedali blago — da se je isto že zaračunalo za drugo prodajo, da so računi že sklenjeni itd. Pa zakaj bi radi mudnih strank ne delali novih računov in novih nakazil. To jih prav nič ne razburja — saj gre to delo na rovaš aprovizačnega uradništva. Stranka hoče blago — in če ga vsled lastne malomarnosti ne dobi, zabavlja čez aprovizacijo, da ni reda itd. Ako sc pa hoče pri takem aparatu. kakor je aprovizacija, ki mora imeti v evidenci vsako karto, ki se izda, vse trgovine in tu izdano in ostalo blago, vzdržati red — in to ni ravno lahko pri
70.000	prebivalcih, katero število se mer.ja vsaki dan, tako da so računi vsak trenotek drugačni — se morajo reda navaditi predvsem stranke same, ker je sicer vsako redno poslovanje aprovizacije izključeno. Ce bodo n. pr. hodile stranke na magistrat ali na Poljansko cesto par dni po končani prodaji po blago, katerega oddaja aprovizacija iz lastnih skladišč, za kar ima zaposleno gotovo število oseb, katere po končani prodaji nujno rabi drugje, je umljivo, da se s tem ne obremenjuje le po nepotrebnem aprovizacije, temveč se povzroča tudi nered, katerega občutijo potem po nepotrebnem tudi druge stranke, ker se osobje istočasno ne more raztrgati na več krajev. Ce bodo v prihodnje vsled zamude trpele stranke kako škodo, naj isto pripišejo sami sebi, ker se v tem oziru ne bode delalo več izjem. Isto ne-rednost povzročajo tudi nekateri trgovci — oziroma' prodajalci aprovizačnega blaga. Neštetokrat je bilo že objavljeno ,da mora trgovec, ki je od strank sprejel toliko kart, kolikor je dobil blaga — takoj — ko se zglasi še kaka nova stranka z njegovo karto — zglasiti na magistratu ter naznaniti, da ima že toliko kart, kolikor ie dobil blaga, ter da za nadaijne karte nima več blaga. Ni namreč izključeno, da pri toliko stotisoč kartah, ki se izdajajo na mesec, dobi kak trgovec kako karto več kakor je dobil blaga. Ce se to dokaže magistratu, tedaj se stranki zamenjajo karte za drugo trgovino. Ce pa trgovec stranko kratkomalo pošlje na magistrat, z izgo vorom — nitnam več blaga — "e da bi preje ali istočasno predložil karte, tedaj stranki ni mogoče zamenjati kart, ker bi sicer brezvestni trgovec z jednakim izgovorom lahko odpravil polovico strank brez blaga na magistrat. Trgovci, ki bodo na tak način postopali — in ako ne bodo v prihodnje pravočasno naznanili ostanka blaga, kakor je objavljeno v listih, temveč bodo čakali, da se vsakega posebej še prav vljudno vabi na magistrat, se jim bode brez zadržka odvzela prodaja aprovizačnega blaga, ker se s površnimi trgovci aprovizacija ne more še nadalje ukvarjati. Vsak trgovec mora skrbeti za svoje stranke, in če ni kaj v redu, sam javiti magistratu, n e pa pošiljati strank na magistrat — ker ta
na jednostranske izjave strank in brez zaslišanja trgovcev ne more ničesar ukreniti.
Kis na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo kjs v četrtek, dne 20. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 3. do 4. štev. 1 do 200, od 4. do 5. štev. 201 dt» konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra, kar stane 30 vinarjev.
Krompir za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami lli. in IV'. uradniške skupine prejmejo krompir v četrtek, dne 20. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 3. do 4. tretia uradniška skupina, od 4. do 5. četrta uradniška skupina. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja. Kilogram stane 50 vinarjev.
Prodaja iižola za stranke. Fižol za stranke se bode prodajal od četrtka dne 20. t. m. do vštete sobote, dne
22.	t. in. Na vsako izkaznico za moko se dobi četrt kilograma iižola. Kilogram fižola stanc 2 K 40 vin. 1 o *.2. t. m. sc ne sme več oddajati blaga. Ostanek vsega blaga, ki ga imajo trgovci še v zalogi, je napovedati zanesljivo v ponedeljek, dne 24. junija.
Letoviščarji, ki nameravajo priti na letovišče v Ljubljano se opozarjajo, da ne dobe za časa svojega bivanja v Ljubljami nobenih živil od ljubljanske aipnoivfeaoije m tudli me izkaznic za živila. Kdor hoče -priti na ictoiviišče v Ljubljano, naj prinese živila seboj, ali pa naj prejema še v naprej živila na svojem prejšnjem stalnem bivališču, ter sti jilli da pošLljalta v Lfjiub-feno. Radii pomanjkanja živi mestna aproivi-zacija ne more sprejeti nikakih letaViščaroeiv na prehrano'. To se sporoča interesentom v simiisiliu razpisa c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 3. aprila 1918 št. 42.208.
Za tisk. sklad Napreja so darovali soidr. Jernejčič J. Zaiffonje K 2, Pišek Trbovlje K 4, Ceglar Fir. nabral v veseli družbi v Buciki na Dolenjskem K 7, A. Vrčon Skrilje K 3.50, F. Porenta K 2, K. Jarc K 2, skupaj K 20.50. Lepa hvala!
Odgovori uredništva.
Anton L. v K. — »Domovina« je časopis, ki ga izdajajo mJado-liberaJci v Ljubljani. Za delavce, kii me morejo naročitii dnevnika: »Naprej«-, naročite tednik »Delavec«, ki izhaja v | Ljnhlijani, Učiteljska tlskaima. — p«ter V. na R. Glede vojnega posojila se obrnite na kaiko lianko ali pa na ^Splošno kreditno društvo« v j Lirbljami. — C. M. v Lj. Biilo bi komfiserrano- [ E. K. v C. 1) Arbeiterwiille, Gradec Marien-gasse 16/11.; 2) Ne; 3) Ne. — Z. z. III. Zorč Viktor, stroikoivnli tajnik v Ljubljani, Šeienbur--ova ulica 6. Obrnite se nanj; pojasnil Vam bo vse pottrebno. — Gl,an jugo sl. socialno demo* kratične stranke poistane lahko vsak, kdor prizna stnainikiin programi lin je pošten čloivek. Stran-j 11 davek znaša 70 vin. na mesec.
Razno.
* ifiOfi K za hektoliter vina! Te dni so prodali n* otoku Visu v Dalmaciji partijo vina močnega 11 procen- j tov za 1000 K hektoliter. Pred vojsko so pa prodajali vino v Dalmaciji za 30 do 40 K hektoliter. Kam bodemo še prišli?
* Hazardno igro je vlada prepovedala na Ogrskpfl*-
* Ukrajinski poslanik za Carigrad Cigalenko ie {ia odpotoval.
zrišete!] tn odgovorni urednik:
Josip P e t e j a n.
Tisk .Učiteljske tiskarne" v J jubljarci,
17 letna gospodična)
ki je absolvirala trg. tečaj na Liceju, vešč* nemščine in slovenščine, nemške in slovensfc6 stenografije, korespondence, knjigovodstva ^ strojepisja, želi primerne službe v mestu izven mesta.
Ponudbe na upravo ,,Napreja“
ali
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
XIV. poslovno leto. Od 1. julija 1917 do 30. junija 1918.
Mesečni izkaz:
Poslovno leto .		. . 1917—1918	1916—1917	Napredek
Julij 			. . 790.627-05	617.700-78	172.926-27
Avgust ....			. . 1,008.000.20	673.839-36	334.160-84
September . . .			626.988-91	325.56963
Oktober ....		. . 981.091*25	683.039-21	298.052-04
November . . .		. . 833.810-09	714.314-29	U9.003-80
December . . .		. . 1,049.368-69	775.963-69	273.405-27
Januar ....			670.567-01	262.780'^
			728.819-72	248.823-67
			790.163 18	399.610-63
Aprila ....		. . 1,187.571-68	919.870-93	267.700-75
		. . 1,249.085-91	917.450*76	331.633-15
	Skupaj .	. 11,152.386-10	8,118.717-84	3,033.668-26
Hranilni oddelek:
Stanje vlog	31. maja 1918............................K	1,571.391 16
Stanje vlog	30. junija 1917......................... n	97/.019'61
Napredek	v 11. mesecih ...	K	594.371"55
Gibanje članov:
Vpisanih članov do 31. maja 1918.................'^1'°
Vpisanih članov do 30. junija 1917..........
14.274.
Napredek v sedmih mesecih ...	231.
Na bolniški in posmrtninski podpori se je'izplačalo od 1. julija do 31. maja 1918 K 24.928"60 Na dividendah za poslovna leta 1914—1915 in 1915 1916 tekom istega časa „ 1.491 70
I n k a s o skladišča oblačil:
(Že obsežen v izkazu razpečanega blaga.)
Oddelek oblačil........................................ ^
Oddelek manufaktur ........................................  '^2.972	15
Oddelek obuval.............................................  128.881	9.3
Oddelek pokrival.............................................41.031	06
Skupaj ... K 712.177-58
V tem izkazu ie naveden le inkaso 26 zadružnih skladišč, ker se je ostalih 10 začasno zaprlo. Zaprta so: eno skladišče v Pulju (drugo posluje še), ter 7 skladišč v goriskem vojnem ozemlju, Od 7 mesnic je zaprtih 5.
V Trstu, 31. maja 1918.	Vodstvo.
'o
Bo
"in
"le