nožnice dolgih mečev, ki so im eli obliko spathe in katerih jabolko na 
držaju je imelo prstanasto obliko rom bičnega preseka. Časovno postavlja 
avtor te škatlice n a konec II. in v III. stoletje. N ekatere bi mogle biti iz­
delane celo v isti delavnici. V endar pa avtor sklepa, da so delavnice bile 
različne že glede na m aterial, iz katerega so škatlice bile izdelane. Prav 
tako meni, da ni bilo potrebno, da se je v isti delavnici izdelala celotna
f
a rn itu ra , pripadajoča meču, od jabolka na ročaju in bran ik a do nožnice.
ato bi bilo mogoče, da so se tudi škatlice izdelovale v drugih delavnicah, 
ki so izdelovale železne predm ete, okrašene v tauziji.
R azprava je toliko boj zanim iva, ker nam odpira tudi problem atiko in 
nudi vpogled v razne obrtne izdelke rim skega časa, od katerih obravna­
vani p redstavljajo le neznaten del v celotni rim ski ob rtn i um etnosti, katere 
se pri nas ni še tako rekoč nihče dotaknil. Josip Korošec
Hans-Jürgen Hundt: Ein tauschiertes römisches
Ringknaufschwert aus Straubing (S o r v i o d o r u m), F est­
schrift des Röm isch-Germ anischen Zentralm useum s in Mainz zur Feier 
seines hundertjährigen Bestehens 1952, Band III, str. 109—118, 1 tabla in 
2 sliki v tekstu.
R azprava, ki obravnava rim ski meč s prstanastim jabolkom na ročaju 
iz Straubinga, okrašenem v tauziji, p redstavlja v resnici širšo problem a­
tiko, tako glede razširjenosti kakor tudi glede d atacije takšnih mečev v 
rim ski dobi. Straubinški meč služi a v to rju le kot izhodišče, n a tem elju 
katerega skuša razjasniti in tudi rešiti razne problem e, ki se ja v lja jo v 
zvezi s takšnim i objekti. A vtor je predvsem zbral vse podobne meče, 
kolikor so mu bili po literatu ri dosegljivi, kakor tudi večje število neob­
javljenih. Tako mu je uspelo notirati 31 podobnih mečev, ki se m orejo 
prisoditi rim ski dobi. Pred rim sko dobo pa uporabljajo, sicer v posam ez­
nostih nekoliko različne oblike, takšne m eče tudi na K itajskem (v času 
dinastije Han), prav tako pa tudi Sarm ati in drugi vzhodni narodi. Rim­
ljani ga prevzam ejo šele v III. stoletju te r ga nekoliko predelajo. Med 
rim skim i meči moremo razlikovati dva osnovna tipa. Enoten p ri vseli 
takšnih mečih je pa rom bičen presek prstana. P ri ornam entiranih mečih 
se okrasi prstan tako na zunanjih kakor tudi na n o tran jih straneh ali 
površinah. Razen enega prstana, ki je iz brona, so vsi ostali prstani iz 
železa. N a mečev ročaj so bili p ritrje n i z eno ali dvem a zakovicam a skozi 
jeziček, ki je bil skovan iz koncev prstana. A vtor sodi, da izdelovalci 
mečev niso h k rati delali tudi prstane, od katerih so mnogi ornam entirani, 
tem več da je bilo to delo drugih delavnic. Braniki takšnih mečev so iz­
delani iz štirioglate ali okrogle železne šipke, k atera je na sredi imela 
odprtino za ročaj. Velika razlik a pa vlada tudi pri izdelavi rezil ozirom a 
listov. Tisti, ki so bili ornam entirani v tauziji, im ajo obliko spathe in so 
vsi čez 40 cm dolgi te r čez 4 cm široki. Meči, ki pa niso bili ornam entirani, 
so veliko k ra jši in ožji. Med njim i zavzema posebno mesto meč iz P tuja, 
ki je pa glede na razne okolnosti dokaj dvomljiv, ali res pripada rimski 
dobi.
G lede datacije rim skih mečev s prstanastim jabolkom sodi avtor, da 
m orejo le ornam enti v tauziji, ki so na teh mečih, nuditi n ekaj opore pri 
kronološki postavitvi. Skoraj pri vseh ročajih imamo sorodne motive. Le 
nekateri meči zadevno odstopajo; toda tu moremo n a jti neko sorodnost v 
detajlih. Isto opažamo tudi n a branikih, k je r je ornam ent na braniku 
najože povezan z ornam entom n a ročaju. Identičen ornam ent je pa bil 
tudi na okroglih škatlicah n a koncu m ečevih nožnic. Na tem elju raznih, 
predvsem takšnih ornam entalnih momentov, 6tavlja av to r meče s p rsta­
nastim jabolkom na ročaju v III. stoletje. J ' K