Sft. 45. V Gorici, v četrtek dne .17. aprila 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v šestih izdanjih, in aicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, reeerno Izdanje pa ob 3. tiri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 8 ,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto , I.....13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ..,...,-. • .-.'3 ,. 40 „.,.» ^,^l-70 Posamične številke stanejo "10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v tGoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsat dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah .pa,od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine 4e ne oziramo. Oglasi In poslanice s« račuiiijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat.8 fcr.,2-krat 7 kr., 3-krajjj; kr. vsaka vrsta: Večkrat po pogodbi. — VeCje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu It1 kr. vrsta. — Za obliko iu vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v I. riadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od" 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici fiU 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne ' spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravništvu. „PRIMOBEC" izhaja neodvisno od «SoČe» vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soea» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in JeUersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, (Večerno tedanje,) »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Boj za naše rinje šole. Tudi goriški Slovenci se moramo končno dokopati do tega, da začnemo resno veliko akcijo v to svrho, da dosežemo za našo deželo slovenske srednje Šole. Gunnazij in realka, katera imamo v Gorici, sta nemška zavoda, ki ni-malo ne odgovarjata zahtevam, katere stavimo mi do srednjih šol; ta dva zavoda sta nemška, dasi nemščina v naši deželi ni niti deželni jezik, ter služita v izobrazbo slovenski in laški mladini, kar je glede" nemškega učnega jezika v velikem navskrižja s pravim pedagogiškim stališčem, Mnogo seje že pisalo o teh dveh zavodih, premnogo opravičenih tožba glede njiju se je Culo v javnosti, ali vedno Še stojita tu, kakor nekdaj, vedno še vlada v njih nemščina, pod katero še nadalje trpi naša mladina. V boju, kateri bije slovenski narod za srednješolstvo, smo stali goriški Slovenci več ali manj v strani, in ker tudi Lahi v naši deželi niso privoščili Slovencem niti trohice poboljška na srednješolskem polju ter rajši sami trpijo, nego da bi Slovenci kaj dosegli, jo ostalo pri nas vse pri starem tako, kakor želi vlada v svojem principu imeti srednje šolo. Iz tega pa so moramo enkrat izkopati, in prvo ugodno priliko moramo porabiti v to, da se oglasimo vsi, od prvega do zadnjega, z zahtevo: goriškim Slovencem naj da učno mi niste rs t v o slovenske srednje šole. Ta zahteva je opravičena z vsakega stališča, pr ti njci ni nikakega ugovora, kar smo omenjali in dokazali že neštetokrat v javnosti. Zato tega tukaj ne bomo z nova naštevali in od kraja prerešetavali tega vprašanja, ponavljamo le, da ob prvi ugodni priliki se moramo oglasiti za slovenske srednje šole na Goriškem ter poskrbeti, da jih tudi dosežemo. Kdaj pride ta ugodna prilika, tega danes glede na skrajno zamotane razmere v državnea zboru ter glede na to, da stoji zi Slovence Celje tu kot zajeda proti vsakemu napredovanju na srednješolskem Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Pisar pa je na veliko začudenje vseh izvlekel denar ter dejal : »Nti, kdo podpiše prvi ?« In jeli so se podpisovati po vrsti. Ko pa je Kepa vzel pero v roko, umakne Zolzikievič pogodbo ter reče: »Ali nemara se ti nočeš? To se mora zgoditi prostovoljno.* »Čemi* e ne bi hotel?; A pis^r zaldiče na to: š». .j,s«'« prikaže pri vratih. »K k/ hočete, gospod pisar?- »Pojdi sem za pričo, da je to vse prostovoljno.« A potoni ^no";č reče Repi: »Ali torej hočeš?* Toda srpa se ježe podpisoval ter pri tem napravil velik madež na papirju; na t| xv.č\ od tajnika denar, celih petdeset rv.bljtv, in spravivši ga pod pazduho, rt klicni: polju, ni mogoče povedati, reči pa se mora, da sedaj ni take prilike, oglašati so v označeno našo svrho, marveč bi sedaj započeta taka akcija ne rodila nikakega vspeha, pač pa bi le še bolj poostrila položaj, kateri je vstvarilo Celje. Ob neugodnem času no prihaja z zahtevami, če so še tako opravičene, nikak resen politik, marveč počaka, da se vstvari tak položaj, v katerem so da doseči popoln vspeh. V ta namen pa treba biti na straži ! Povod temu pisanju nam daje notica v »Gorici«, da je starašinstvo v liočinju sklenilo peticijo do vlado za ustanovitev višjega slov. gimnazija v Gorici, h kateri pravi »Gorica«: »Tako je prav iu želeti jo, da sklenejo take peticije tudi vsa druga starašinstva na Goriškem.« Nam jo tudi znano, da je starašinstvo v itočinju sklonilo tako peticijo, imeli smo v rokah tudi bosodilo iste, ali je nismo objavili, ker kolikor je nam znano, so ona peticija ni oddala, prav iz teh razlogov, da sedanji čas, ko se bije tak boj za Celje, da radi tega pretijo parlamentarne krize, nikakor ni ugoden in umesten za tako peticije. Mi stojimo glede lega na tem stališču: V s v r ho dosege si o venskih s r o d-njih Šol na Goriškem treba postopati od strani goriških Slo-v on cev organi z a tori C no ter vso j) r i p r a v i t i, d a p r i d e m o s k u p n o vsi goriški Slovenci, vse občino, bodisi v naprednih bodisi v klerikalnih rokah, vse kor-p o r a c i j o, naša v e 1 j a v n a d r u š t v a itd. s tako zahtevo na dan ter d a s e v ta namen začne resno delo tudi v našem deželnem zboru. — A ko pa bi se sedaj zbob-nale skupaj peticije iz nekaterih občin ter podale ministe»tvu, je več kot gotovo, da bi ne dosegli nič drugega nego to, da bi vprašanju o slovenskih srednjih šolah na Goriškom odvzeli v očeh merodajnih krogov in parlamenta "sako resnost. S tega stališča pa smo za sedaj odločno proti notici v »Gorici« ter proti želji, da naj že sedaj sklenejo tudi vsa »A sedaj prinesite še ruma.« Šmul ga je prinesel, na kar so se napili enkrat, dvakrat. Na to je Repa oprl glavo ob dlan ter začel dremati. Pokimal je z glavo enkrat, dvakrat zaporedoma. Končno pa se je prekotalil s stola ter zamomljal: »Bog bodi mi-lostjiv meni grešniku!« in zaspal. Repova ni prišla ponj, kajti vedela jef da kadar je pijan, bi vtegnilo tudi njo kaj doleteti. Tako se je zgodilo večkrat. Drugega dne" je sicer Repa ženo prosil odpuščanja ter poljtiboval njene zale, zdelane roke. Kadar je bil trezen, ji ni rekel žal-besede, toda pijan jo časih segel tudi .-j njej. Repa je torej prespal noč v krčmi. Žara no, ob solnčnem vshodu, se je prebudil. Pa je gledal okrog z izbuljenimi očmi. To vendar ni njegova koča, marveč krčma; ne ona majhna sobica, v kateri je sedel včeraj, marveč prostorna soba s točajnikom. ¦AT imenu Očeta, Sina in svetega Duha.« Na to jame gledati še pozomejše; sobico jo že vshajalo ter kukalo skozi umazane Šipe v krčmo, a pri oknu jo stal Šmul v beli srajci z jermeni, '.wi- druga starašinstva take peticije, ker bi te peticije ne učakale^Iriige usode nego godrnjanja in potiskanja na Dunaju ter bi kazale, kako nezreli smo še v politiki. Da pa dosežemo kaj na srednje-Šolkem polju v naši deželi, v to svrho treba, kakor rečeno, organizatorič-noga nast.opaob prvem primeril o m času od strani vseh SI o-vencev, bodisi naprednjakov, bodisi klerikalcev. Ročinjska občina je napredna, in gotovo so bili le plemeniti nameni, kateri so dovedli starašine do sklepa peticijo za ustanovitov višjega slov. gimnazija v Gorici, toda kolikor vemo, jo starašinstvo po kratkem prevdarku uvidelo, da sedanji čas ni ugoden za tako zahtevo ter omenjene peticijo ni odposlalo. V jako važnih rečeh, ki zadevajo našo deželo tako ominentno v kulturnem pogledu, se no sme postopati tako ba-gatelno, tla so v javnosti bobna o tem, ako se čujo le prvi glasek, da so jo kje kaka taka misel sprožila. Tako no delajo politiki, ki glodajo v bodočnost tov so res skrbni za napredek Slovencev. Napisali smo to besede z namenom, da so no pokvari že naprej namen označeno akcijo, katero moramo izvršiti or-ganizatorično, da bomo stali tu z zahtevo slovenskih srednjih šol kakor on mož, ter jih tako tudi dosegli, kar pa je nemogočo z brezsmiselnim in neumestnim postopanjem. Samo previdnost in umestnost v politiki nam moreta prinesti pravih in trajnih vspehov. Občino naj se torej nikar ne pre-nagljajo, dokler nimajo zagotovila, da ne ostane vsa akcija le pri teh peticijah, ki bi se zgubile nekje na Dunaju. Kar pa danes še ni primerno, je lahko že jutri. To pa morajo vedeti zastopniki ljudstva in oni možje, ki vodijo našo politiko. Morda bi bilo pripravna doba že bližnje zasedanje deželnega zbora ? Tu naj bi se zopet enkrat sprožilo to vprašanje, — in potem nr. nogo vseh 101 slovenskih občin 3! Idrijska železnica. (Po »Jcdnakopravnosti«), III. Oglejmo si posamične proge natančneje. Prva, ki pride v postov sedaj je Vrlmika-Idrija, za katero so se predpriprave že pričele in ima v ta namen sestavljeni konsoreij že koncesijo za izdelovanje načrtov. Za nas bi bila ta zveza v tem oziru važna, ker bi bili z Ljubljano direktno zvezani, bi torej ostali v. glavnim mestom v tesni zvezi in bi se na ta način trgovina mod Ljubljano in Idrijo še bolje razvila. Ljubljana sama bi h to črto mnogo pridobila, ker bi bila Idrija navezana, skoraj vse blago le od tam naročevati. Proga sama na sebi bi imela seveda nekoliko težav, ker bi morala iz višine 800 m pri Vrhniki po razmerno kratki črti do Smerečja prevoziti strmec celih 400 metrov. Na tej višini bi vozila skozi Hotodoršieo tlo Godovioa in od tu bi morala na kratki Črti 15 kilometrov pasti zopot za 800 metrov, kar jo so-veda za normalno železnico &q dopust-ljivo. S to progo v zvezi bi bile občine Rovto, Žiri, Hotedoršiea, Godovič, Dole, Črni vrh s k toni občinam pripadajočimi večjimi ali manjšimi kraji, Nedo-statek za nas bi bil ta, da bi morali v Trst skozi Ljubljano in zopot nazaj čez Logatec po južni železnici. Ker pa jo Idrijo, tudi s Trstom v večji trgovinski zvezi, bi bila ta oddaljenost od Trsta sicer nekoliko neprijetna, vendar pa bi bila zveza gotovo še krajša in cenejša kakor je sedaj, ko moramo vse blago od Logatca do Idrije z dragimi vozovi prevažati. Dolgost proge od Idrije do Vrhnike bi znašala okroglih 40 km in od tod do Ljubljane kakih 20 km. Glede na'precej hriboviti svet bi bili tudi stroški za to progo, posebno od Vrhnika do Hotederšice precej visoki, nikakor pa ne tako, da bi se bilo bati pasivnosti. Druga zveza, za katero pa je malo ali nič upanja, bi bila zveza s Škofjo Loko. Ta proga bi sicer vodila po lepi poljanski dolini, bila bi pa vsled svoje tirni okrog glave; stal je poleg okna, kimal z glavo ter glasno molil. »Šmul, ti si pogan!« zakličo Repa. Toda šmul se ne gane. Pokimal je naprej, pokimal nazaj ter molil dalje. Repa se je začel tipati, kakor to dola vsak kmet, ki prespi noč v krčmi. Otipal je denar. «Jezus, Marija ! Kaj pa jo to ?« Med tem je Šmul končal molitev, slekel smrtno srajco, odložil jermene in nesel oboje shranit v Čumnato; na to pa se je s počasnimi koraki resnobnega lica vrnil. »Šmul!« »Nu, kaj hočeš?« »Cegav denar imam.tukaj?« »Kaj, mar ti bedak tega ne veš? Saj si se bil včeraj z županom dogovoril, da pojdeš namesto njegovega sina vleč žreb, za kar si dobil denar ter podpisal pogodbo. Še le sedaj je Repa obledel kakor stena, vrgel je kučmo na tla, na to pa se je zvalil še sam ter zatulil, da so šipe v krčmi zašklepotale. »Nti, pojdi ven, ti vojak!« reče hladnokrvno Šmul. Za pol ure poznej je Repa pri-krevsal h koči. Repova, ki je ravnokar kuhala zajutrek, zaslišavši škripot vrat, mu je vsa razjarjena stekla naproti. »Ti pijanec!« je začela. Toda pogleda vši ga dobro, je osupnila, kajti bil j? spremenjen, da ga je komaj spoznala. »Kaj ti je?« Repa je stopil v kočo, toda iz po-četka ni mogel spraviti besede od sebe. Sedel je na klop ter se zagledal v tla. Toda žena ga je jela izpraševati ter končno izvedela vse. »Prodali so me,* je rekel naposled. Na to je tudi ona pričela obupno tarnati in on ji je pomagal. Pa tudi dete v zibeljki je začelo kričati. Cigan pri vratih je tulil tako žalostno, da so iz sosednjih koč pritekle ženske s kuhalnicami v roki ter povpraševale druga drugo: »Kaj se je neki pripetilo pri Re-povih?« »Nemara jo je pretepel, ali kaj.« A med tem je Repova tarnala še bolestuejše nego sam Repa, kajti ljubila ga je, revica, bolj nego vse drugo na svetu. (riftlje pride.) velike oddaljenosti za nas manj ugodna, ker bi ne bili po njej niti z Ljubljano niti s Trstom dobro zvezani. Tudi bi bila izpeljava od Žirov do Idrije jako težavna, ker bi moral obe dolini vezati daljši predor, kar bi delo jako podražilo. Pa tudi ko bi se napravil predor pod Razpotjem, bi bila nadaljna napeljava v mesto skoraj nemogoča, ker bi se ne dalo dobiti potrebne dolžine, da bi še od precejšnje višine pod Razpotjem prišla železnica po tako kratki poti v Idrijo. Seveda, za poljansko dolino bi bila železnica velika pridobitev, ker bi gotovo, posebno v poletnem času ostajalo tam veliko tujcev, kar bi do-našalo onim krajem mnogo dobička. Tudi za razvoj industrije ima poljanska dolina najugodnejšo lego, toda ker dosedaj v onih krajih industrije še ni, se no more z gotovostjo računati, da se ista v resnici upelje. Zatorej bi nikakor ne kazalo, samo za Idrijo delati najdražje p^oge. . Ostane nam še tretja zveza, to je Sv. Lucija-Idrija. Komur je znana pot do Sv, Lucije, mora takoj na prvi hip priznati, da je napeljava železnice po tej strani najlažja. Vedno ob Idrijci, ne imela bi proga skoraj nikakega strmeča in se da izpeljati brez najmanjših tehničnih ovir. Dokler ni bila bohinjska železnica zagotovljena, se o tej zvezi ni dalo govoriti, ker bi bila do Gorice sploh nemogoča. Vse drugače pa je to danes. Glavna proga tekla bode od nas komaj 80 km oddaljeno, torej ostane za nas gotovo najkrajša zveza. Seveda nastanejo tu zopet drugi pomisleki, kateri so gotovo vsega uvaževp.nja vredni. S to železnico odtegnemo se namreč popolnoma Ljubljani in naše naravno središče bi morala postati Gorica. Iz političnih ozirov bi morebiti to niti ne bilo slabo, ker bi trgovina z Idrijo gotovo mnogo povzdignila slovensko trgo-,vino v Gorici. Zgubila pa bi veliko Ljubljana, katera bi za nas ne imela nobenega pomena več. Ker moramo pa upoštevati v prvi vrsti svoje lastne koristi, zatorej moramo gledati, da dose-. žemo to, kar je za nas najbolje in najceneje. Pa tudi kar se tiče trgovine z Dunajem in Trstom, bi bila ta zveza za nas najboljša. Z Dunajem bi imeli zvezo po bohinjski železnici veliko krajšo kakor jo imamo sedaj in do Trsta bi - -imeli komaj tri ure. Nikakor pa nočemo s tem reči, da bi nam druga proga ne bila všeč. Za nas je najvažnejše, da železnico sploh dobimo, naj si že bode potem od severne ali južne strani. Sicer pa smo prepričani, da železnica ne ostane samo v Idriji, temveč se bode morala, ako jo dobimo, podaljšati na jedno ali drugo stran. Pričakujemo pa sedaj od naših poslancev, da posvetijo vse svoje moči temu važnemu vprašanju, da ne mirujejo poprej, dokler ne rešijo te velike naloge. Kaši poslanci so dolžni, da sami natanjko proučijo celo zadevo, da se prepričajo na lici mesta, da je^ napeljava železnice v Idrijo v resnici potrebna in mogoča, da bodo lahko s prepričevalnimi besedami dokazali to, kar smo mi trdili. Le tedaj, ako vidimo, da se v resnici trudijo za našo najvažnejšo potrebo, smejo računati tudi oni na našo podporo. V tej zadevi morajo pasti vse osebnosti, kajti le na ta način je mogoče, da kaj dosežemo. S samimi interpolacijami nam ni nič pomagano, mi zahtevamo dela, resnega dela. Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Sehmidt, evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-d.) (Dalje.) 5 velikih straoij obsegajoče, nedatovano, samo z letnico 1581. popisano poročilo onih štirih imenovanih ,v nesrečo pregnanih oseb", katerih , stiske in žalost" smo načrtali poprej, je moralo uplivati pri deželnem odbora kakor bomba. »Blagorodni, plemeniti, strogi, mi-lostivi in zapovedujoči gospodje", gotovo navajeni iz zadnjega časa neveselih poročil, hitijo »zaslišati v milostno uvaževanje* .ponižno' prošnjo svojih »ubogih.... najmanjših sočlanov". Hitrost je bila toliko potrebnejša, "ker je bilo jasno, da je odgovarjala prva, v pismu deželnega odbora od S4./7.1581* samo omenjena, nam pa neobranjena tožba Vipavcev skozi in skozi veliki stiski in je Vipava, kot posebno živahno središče prote-stantizma, stala dejanski na pričetku smrtonosnega boja za svojo evangeljsko eksistenco. Veljalo je pustiti, da počijo vse mine. Ako-prav je bilo pri knezu osebno radi upliva Oamače ii razne ntiee. Smrtna koa*. — V Novemmestn je umrl frančiškan pater Ladislav Hrovat, ki je služboval dolgo vrsto let na novomeškem gimnaziju. Dijaki so ga ljubili kakor svojega očeta, ker je bil pokojnik blagega srca, odkritega značaja in ptavi prijatelj omike in napredka, kakoršnih mož ni več v duhov, skem stanu. Pater Ladislav se je bavil z jezikoslovjem ter napisal več zanimivih znanstvenih razprav. Kdor se je šolal v Novem-mestu aH bival lam doli, ter poznal pokojnega zlato srce, temu ostane pater Ladislav nepozaben! V Gorici je umrla mlada gospodična Marija Hrastova iz odlične rodbine z Livka; doma je prestala hudo bolezen in došla v Gorico k sorodnici, da bi se okrepila, ali zalotila jo je tu nepričakovana smrt Pokopali so jo v Št. Petru. Žalostni rodbini naše prijateljsko sožalje! Vojaški pogreb. — Včeraj so pokopali z vojaškimi častmi Pinelli-ja Gustava, polkovnika v pokoju. Živel je mnogo let v Gorici ter nosil vedno vojaško uniformo. Po veroizpovedanju je bil protestant. Kaj pa s koadjutorjem % -~ „Wiener Zeitung" je že priobčila imenovanje mon-signora Nagla škofom v Trstu. O podškofu za Slovence še ni nikakega imenovati,-. Tam čakajo še le na potrebo! To »potrebo" pa bržčas izbijejo Lahi, in tako ostane Nagel sam. — To bo glede na vrenje med Slovenci v tržaško-koperski škofiji tudi Se naj-ugodniše. Nismo bili stvarni? — »Edinost« je že prejšnji teden enkrat obrekovala »Slov. Narod" in .Sočo", da sta hotela obrniti pozornost od glavnega predmeta v celjskem sporu na drugačna pota, no mi vsaj smo prezrli to .stvarno" ljubeznivost iz Trsta. V številki od torka pa je naredila »Soči" stvaren pokolon, da...: »Soča" je govorila v tistem znanem tonu, ki je bil lasten učiteljem stare dobe, ko so učencem abc ute-pali s — palico v roki." — Dvomimo, da so tudi .Sočini" čitatelji opazili to palico. Pač pa so spoznali nekaj drugega, namreč da je .Soča* ob vsem terorizmu združene celokupne klerikalne vojske — podprte s štajersko .slogo", tržaško .sladko vodo* in alarmom .samostojnega narodno - mislečega dijaštva* — vendarle pogumno zastopala stališče, ki se da najbolje zagovarjati s stališča občeslovenske koristi. Res, ni popularno danes tako stališče, toda ni vselej dobro, kar je popularno, kar je v modi. — Res, .Soča" se ni spuščala v nekaterih točkah postran- njegove fanatično protiprotestantovske soproge malo upati, je mogel vendarle samo on vzeti nazaj ukaz izgona;, nanj torej so se obrnili naravno prvo. Da pa bi se mogli kriti proti morebitnemu polnjenju ušes ter spletkam, katerih ni mogoče koptrolirati, so iskali med kneževimi svetovalci zagovornikov. Naravno so se lotili glede tega onih, ki so poznali vipavske razmere na lastno oko; oni so mogli najgotoveje in najverodostojneje spričati breztemeljitosti vseh obtožeb ter si preskrbeti vsaki hip lahko osebne poizvedbe. Tu je bil najprej vipavski velikaš Ivan p!. Kobencelj, lastnik »LeuUVnburg«, knezov posebni prijatelj \u pospeševatelj deželnih stanov. On je bii opetovano posredovalec med stanovi, ki so nestrpno zahtevali odpravo verskih obtožeb, ter med knezom, ki je to odklanjal odločno, je zbujal na eni ter miril na drugi strani; tako je bil popoln diplomat, ki je mogel z Janusovo glavo na dve strani nadeti si različne obraze ali vendar zadovoljiti obe stranki. Kot vrhovnega gospodarja nad skoro izključno evangeljskimi podaniki je bila dobra volja njega nasproti evangeljcera v času, ko je evangelij pridobival vedno več privržencev, ter je evangeljski deželni odbor pritiskal zlovoljne gospodarje skega pomena (napadi na dr. Tavčarja, sum-ntčenje in — obrekovanja!) v stvarno polemiko, ker bi to bilo — prenespametno, marveč je rezko sicer alt vseskozi dostojno zavrnila — nedostojen in graje vreden ton nekaterih izjav. Toda vidi se veselje vselej stvarne .Edinosti", ko pride odkoderkoli kako polence po potrpežljivih ledjih naprednih voditeljev. Seveda, nima niti besede graje! Ako se pa mi oglasimo, je .Ed." takoj po koncu, da bi položila flajšterček na ranico, katero smo mi prizadeli z vso pravico. — In tako ostaja .Ed." dosledna pri svojem poslu zadnjih let, da pridno neti požar, kjer bi ga sicer ne bilo, in hiti gasiti s prilivanjem — olja na ogenj, da le ni tako kmalu miru. Marsikateri spor bi ne postal tako usodepoln, da ni bilo vmes docela nepotrebne tržaške sladke vode. Pa hočejo vendar, da bi morale vse stranke žrtvovati vse, tudi svoja načela, ter obrniti svoje oči edino — proti Trstu 1 N©Te lekelje 1% Trata. — V torek 15. t. m. je pričela v .Edinosti" vrsta člankov o vprašanju: .Kako va bodi slovenska politika, da bo res — slovenska.* Kdaj bo konec tega novega znamenitega pojava na slovenskem obnebju, ni mogoče uganili. Po rimskem I. v zaglavju sode" bo to zopet ono navadno dolgotrajno premlevanje obguljenih fraz, pretakanje sladke vode tržaške, kakoršnemu smo že tako vajeni, da naše potrpežljivosti ne bo konec niti tedaj, ko bo teh slovečih izlivov prtpoznane tržaške modrosti vsaj petnajst. — Pričenja pa lasati .Slov. Narod* z nekim odlomkom iz kalnega vira pražke .Politike", potem pa hoče dajati .izlasti Soči"... lekcije o politiki, ki je — res slovenska. In zdaj pričakujemo s hrepenenjem le zlate nauke iz Trsta, da bomo vsaj na čistem, .kakošna bodi slovenska politika, da bo res — slovenska." Doslej se ni še nikdo povspel tako visoko, d» bi Slovencem čital take lekcije, — Sila učeni in edini pravi slovenski rodoljub pri »Edinosti* je sicer izbral priljubljeno tarčo, kamor noči metati svoje pušice, namreč .Sočo", ali prav za prav veljajo njegove lekcije vsem jednako: .Soči", »Gorici", krivoverskemu .Primorskemu Listu", neotesanemu »Slov. Narodu« in celo... »Slovencu*. Vsi lahko zadovoljni vskliknemo: Hvala vam, o bogovi, »Edinost" je spregovorila in zdaj vemo, kaj je črno in kaj belo! »Edinost" je vedao na viha kakor r>!jc; vsak spor in sporčekmed slovenskem strankami v drugih deželah jej je dobrodošel, da poseza vmes s svojo mogočno besedo ter deli nauke kar z veliko žlico. V celjskem sporu je hodila kakor mačka okoli vrele kaše, ponatisnila brez komentarja izjavo .samostojno mislečih", a dan pred celjskim shodom je objavila članek proti .takozvanim* celim slovenskim gimnazijem ter rotila, naj vse naše izjave merijo na popolne gimnazije, — kar je tako samo po sebi umevno, da ni bilo prav nič potreba tržaškega priduševanja. Toda .Ed." je — hotela nekaj reči in nam je dala vsem vkup lekcijo, do katere se ni povspel noben drug slovenski list. Ona je splavala na površje, mi vsi pa smo ostali osramočeni pred njeno modrostjo z veliko žlico. — In zdaj je pričela z ozirom na celjski spor novo ostro, umljiva; da mu to ni bila stvar srca, kakor Lanthieriju, marveč samo diplomatična previdnost, la vira nje radi prednosti, se spozna iz tega, da mu je pozneje deželni odbor britko očital njegove lepe dobre volje nasičene besede, katerim dejstva niso odgo-vrrjala; časi so bili postali vedno reakcijo-narnejši, vojna do noža je bil klic kneza nasproti evangetjeem. Z vso fino diplomacijo se vendar ni posrečilo Kobencelju, pri deželnem odboru priljubiti se, ker je deželnemu odboru obljubljal vse mogoče, knez pa je izdal vseeno svoje odločbe za izgon; radi tega opravičena očitanja deželnega odbora so primorala Kobenclja končno, vreči masko s sebe ter se popolnoma obrniti od evan-geljcev. Konečno je prišel tudi pri knezu v nemilost, in tako je sedel na zadnje med dvema stoloma tisti, ki je igral nekaj časa zaščitnika evangeljcev ter je naveden celo v nekem seznamu takratnih plemenitih protestantov kot evangeljski kristjan — tako daleč je šel s svojim navideznim protestan-tizmom. Drugi na ogled vzeti zagovornik je bil goriški plemenitaš Ivan Ambrož baron Thurn, vicedom na Kranjskem ter dvorni maršal, katerega so prosili posredovanja samo radi vrsto... naukov, pa no morda o sporu samem, v katerem smo drugi točno določili svoje stališče, marveč o... politiki, ki je res slovenska. - Da, da, čas bi že bil, da bi nehale v »Edinosti« podobne lekcije, kakoršnih so razumniki povsod že do grla siti. — O sproženem vprašanju je mogoča prav obsežna razprava, v kateri bi se pota jako križala; in kdor meni, da nam razlaga kakor srednješolski profesor mladini... .politiko, ki je res slovenska«, trpi na neozdravljivi... bolni domišljiji, kakor tisti pri .Edinosti", čegar duševna bolezen postaja čedalje bolj nadležna uš na telesu slovenskih politikov in časnikarjev obeh domačih strank. Mi pri „Soči" ga prosimo le eno: Ko zagleda božje solnce petnajst učenih razprav, naj se usmili svojih bralcev ter prihrani drugo polovico za kako drugo priliko; in naj pomisli to: ako izvemo iz njegovega neizčrpnega vira že zdaj vse, k a j j e resnična slovenska politika, se utegnemo vsi tako grozno poboljšati, da obledi doslej njegova osamljena svitla zvezda na slovenskem obnebju. »Samostojno misleči vlsokoSolel". — Čitali smo podpise pod listo bobnečo izjavo: Vseh visokošolcev jo — 49. Z zadovoljstvom konstatujemo, da je iz naše dežele — en sam podpis. Ne verujemo, da je i ta resničen, ako je — pa jako obžalujemo to izjemo. Iz naše dežele je zdaj na visokih šolah izredno veliko akademikov, torej vsi IL.. niso »samostojno narodno-misleči*. Menimo, da se oni sami lepo zahvaljujejo za tak pokloni Še vedno iio";eJo razumeti pravega stališča glede celjskega vprašanja. — Celjska »Domovina* piše v članku »Še edna k besedi »kompromis* med drugim tudi to-le: »Zakaj nam hočejo nekateri zunanji Slovenci vsilili kompromis, kakor da bi oni bili naša previdnost božja, kateri stokrat bolje vedo, kaj nam treba, kakor mi sami. Štajarski Slovenci mislimo, da smo že sami toliko zreli, da vemo, kaj je za nns prav. Uredili smo si marsikaj sami, priborili smo si marsikaj sami ter smo prepričani, da no potrebujemo še tako »ljubeznjivih* mentorjev in varuhov. Slovenski Štajarci smo govorili o celjskem kompromisu, seduj pričakujemo, da bodo uvaževali tudi izvenštajarski Slovenci našo besedo*. Mimogrede omenjeno, zveni to precej oblastno, potrjuje pa našo pisavo, da, v Celju smatrajo vprašanje, ki je nastalo radi Celja, edino le za celjsko, ter prav nič no upoštevajo pri tem vseslovenskega stališča, s ksierega smo tudi mi sodili vso reč. Gospodje, ki tako pišejo, nočejo videti nevarnosti izpod domačega kapi in jim ni n>e mar, ako radi njih trpi cela soseščina. Samo da je za njih prav — četudi celjsko vprašanje tiči tukaj in bo še tičalo Kot zavora vsakemu našemu vseslovenskemu gibanju na srednješolskem polju ter se je v poslednjem času združila vsled zveze Nemcev z Lahi s Celjem velika nevarnost za hrvatski gimnazij v Pazim; Ako se vsa celjska reč ne reši potom kompromisa, se utegne skoro gotovo zgoditi, da zgubijo Štajerci celjske paralelke, na mesto katerih ne dobijo ničesar, in s Celjem pade tudi Pazin! Vseh takih even^ njegovega visokega in uplivnega stališča na dvoru ter ker je bilo upati, da kot strogo pravičen mož doseže pri knezu nepristransko sporočilo o celi stvari. Naravno je mogJo biti tako sporočilo le v prilog naših Vipavcev. Izvolitev obeh je bila izredno modra in srečna. Na vse tri, na kneza in na oba imenovana plemenitaša, so odšla na en dan, 24. jul. 1581., posredovalna pisma, ko je došlo naše nedatirano 5 strani obsegajoče poročilo očitno nedolgo, poprej, kakor je razvidno iz nastopne sestave: Dne 2L>. in 30. marca je bila — kakor pravi pismo deželnega odbora na Lanlhierija od 26. jul. 1051. se je vršilo 29. IV. še obhajilo, kar pa bo le pomota za 29. 1U. — božja služba v Vipavi; za potem izvršivše se naznanilo ter odgovor na isto z ukazom izgona ter za prvi brezvspcšni klic po pomoči na deželni odbor se more raču-niti okroglo 10 tednov; torej ne ostaja dosti časa za sestavo naših treh posredovalnih pisem. Ta se je pa tudi dejanski porabil, h ohranjenih 3 prepisov se vidi, koliko Iruda je stala sestava teksta ter skozi koliko rok so šla pisma v svrho poprav in boljše stili-zacije, predno so tekst spoznali sposobnejšim in odgovarjajočim namenu. (Dalje pride.) tiialnostij, ki pretijo, pretvoriti se v britko resnico, gospodje s tako pisavo prav nič ne upoštevajo. »Že vemo, kaj je za nas prav!" Seveda, ako bomo Slovenci tako ločeni, da bodo naše dežele delale mejo med nami ter nas odtujeval celo v vprašanjih, ki se tičejo celega naroda, potem umevno ne pridemo nikamor naprej! Ali taka je klerikalna politika, tako, brezsmiselno, Jako tje v en dan sodijo o naivitalniših rečeh našega naroda! Taki so sadovi politike, katero delajo duhovniki na Štajerskem, in kateri se klanjajo voditelji - posvetnjaki brezpogojno. Težek bo odgovor, katerega bo moral od njih — bojimo se — tir jati sloverfskrtiardd že v doglednem času. _ __________ Nekaj za delavce. — Naročnik nam piše iz Montis — La Montagne na LolrinSkem (Nemčija), da je ondi dovolj dela in dobrega zaslužka v rudnikih. Odrasel delavec, ki je že delal v rudokopih, zasluži od 4 do 10 mark, kakor naleti na prostor in ima srečo. Naš niročnik vabi Slovence tjekaj. Po vse rudnikih, ob gradnjah železnic, med drvarji itd. po celi Avstriji in daleč zunaj njenih mej ima na5 .Primorec* obilo naročnikov. Prosimo jih, da nam sporočajo o delavskih razmerah, o zaslužku itd., kar bi zanimalo vse čitatelje. Dr. Lttnipe — pomlloščen. - Svoj ' čas smo poročali, *»» Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) Naučni minister pl. H ar tel je izjavil, da je vedno cenil zasluge učiteljstva, katerega večina ^zvesto in častno izvršuje svoje dolžnosti kljubu neugodnim materijalnim in moralnim razmeram, s katerimi sa mora boriti. Pripomnil je, da plače učiteljev spadajo v kompetenco dežel, katere.da morajo prenašati velike žrtve radi šolstva. Glede zahtevane spremembe ljudskošol-skega zakona je omenjal govornik, da take spremembe sedaj nihče resno ne zahteva ter da bi bil sedaj tudi najneprimernejši čas za to, ker za tako reformo bi trebalo največe mirnosti in objektivnosti. Minister je zaključil z željo, naj bi se ljudska šola vsaj za nekaj časa pustila na miru od raznih političnih strank, da bi se mogla mirno razvijati tako dolgo, dokler pride primeren čas za veliko in radikalno šolsko reformo. Med dosTimi spisi je predlog posl, Hor-tisa in tovarišev za dovoljenje državne subvencije mestni občini tržaški v znesku 21,000 000 K. Ta subvencija naj bi se razdelila na 14 letnih obrokov po 1,5000,000 K. Prvi obrok naj so postav« že v proračun za I, 1901!. Mej došlitni spisi je nadalje interpelacija poslanca Bennalija, ličoča se predpreiskave proti propovedniku P, Col-leoniju. Interpelantje kažejo nn težko razfca-Ijenje italijansko kraljeve hiše po znani propovedi v Vodnjanu ter pravijo, da se je predpreiskava vodita na način, ki je nasproten načelom objektiviteto. —• Interpelantje pravijo, da se agitatorični kler vspodbuja s tem v svojem pogubnem početju ter da vedenje oblasti meče čudno luč na lojalnost med Avstrijo in Italijo. Vprašujejo torej, da-H hoče vlada postavili jez zlorabljanju altarja in propovednice v agilatorične namene. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o ljudskem šolstvu. Prvi govornik, poslanec Hruby, je polemiziral proti izvajanjem naučnega ministra. — Dalje je govoril posl. Žitnik, zlasti se je dotikal izvajanj ministerskega predsednika glede Celja. O rase h je menil, da Slovenci in Nemci na Koroškem živijo v miru in slogi med seboj ter so zadovoljni s sedanjimi šolami (!). Zbornica je končno sprejela naslov »ljudske šole" in s tem je dognan račun naučnega ministerstva. Na to je začela razprava o proračunu finančnega ministerstva. Schnel je govoril o bruseljski konferenci glede odprave premij. Naša država je doživela poraz, kar se tiče sladkorne industrije. Klofač je zahteval odgovora na interpelacijo, da se je nekoč reklo nekemu lastniku tovarne za steklo, da je njegov stan nezdružljiv s častjo rezervnega častnika. Spinfttč je interpeliral radi do-pošiljar^t uradnih spisov Hrvatom in Slovencem v tujem jeziku ter radi zapostavljanja hrvatskega jezika po uradih v Istri. Pri volitvah t delegacije sinoči so izvoljeni: za Goriško Anton el J i, namestnik Verzcgnassi; za Trst Basevi, nam. Hortis; za Istro Barloli, nam. Polesini; za Dalmacijo Vukovič, nam. Zafron. Primorske dežele bodo zastopali torej samo Lahi. Dramatično društvo v Ljubljani je imelo v ponedeljek svoj občni zbor, na katerem je bila najaklualniša točka, ali še ostane opera in opereta ali ne. Na predlog g. dr, Trillerja se je sklenilo soglasno, da naj poskusi odbor izposlovafi pri deželnem odboru in občinskem svetu večje subvencije, da se moreta gojiti odslej tudi opera in opereta, To je potrebno še tol* *50 „ „ 15 dalje . . „ 15-— „ vrline suknje vsako rnode ...... 24-*— „ , , za častilo duhovščino » 28*— n hlače...............3-— , Kdor nima časa priti v mesto, lahko naroči » pismeno za dečke od 3 do 15 let Od l&let * naprej se naznani prsno širino, trebušno širino, rokavno dolžino in* korakno dolžino in kakšne barve obleko svetlo ali temno. To zadostuje za vsako obleko. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. — Uzorce se pošilja na zahtevo prosto. T pile n T*n fi Cristoioletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Mcvanskega. Zdravilna moS teli kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Ckrepe po- (Varatvenn mamica). kVttrjeM Želodec store\ da zgine v kratkem easu omotica in živoina lenost (rartvost). Te kapljice tudi store\ da etooek raji je. Cona steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za riarofiitve in pogiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Cenjeno občinstvo! Kakor doznajamo, se zlorablja tukaj v Oorici k našim svetovno znanim kislim vodam Jempel-vrelec" po zakonu zavarovani naslov Rogaška slatina v toliko, da se druge, drugače nepoznane vode, katere na nikak način ne dosegajo naših rogaških kislih vod, talina« občinstvi; prodajajo kot |f|| Eadi tega se čutimo primorane javno naznaniti, da je le Jempel-vrelec" in „Slyria-vreIec" smatrati za pristni rogaški kisli vodi. Drugače označene vode niSO rogaike ter prosimo take zavrniti. Radi tega na} se pazi pri nakupu na etiketo in naj se glada na to, ima-H ista kak znak gori- označenih vrelcev in štajerski deželni grb (panter) v srednjem polju in ali je užgano na zamažku: St. Landsch. Rohitscher. Spoštovanjem Oskrbništvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvln. V zslogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec t SemeniSki ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je >Trgovska obrtna zadruga«. Škropilnice proti peronospori najnovejšega sistema kakor tudi poljedelske stroje vsake vrste ima v veliki izberi Schnab! & G* v Trstu Via Poste vecchie, na voglu v ulico Vienna. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje Uupovalisče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svcthijice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka , 1 UUUUU «1X1« V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih veneevt za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. E. LEBHERZ Gorica tovarna u ž ig al ie t priporoča prebivalcem Primor-I skega svoje izdelke raznili vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice wm~ ApOllO Saunig & Dekleva v Gorici - Maflistratna »uca«. i. VELIKA ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV ivznih sistemov, slamorezn e in železnih Diagajnie, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno- znane prve angleške tovarne, »Holical-Premier«, »Regent«, »Lucifer« in vPostilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. Cene zmerne'. Brez konkurence! V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji - %rm kakor za čevljarje, krojače in prav fine „Pfafi-4 L\ za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) ¦JjM Komad šivank za šivilje stane 36 kr. ^^¦MManMiiF Zaloga pušk, samokresov in patronov. Lastna mehanična elavdnl^a za popravo .šivalnih strojev in dvokoles. pa^ Konkurenca z nami nemogoča ^~m Milijon dam uporablja „FEEOLIN". VpraSajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin* najboijSe lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo I Uro aristokratsko Jinost in obliko z uporabo »Feeolina*. •Feeolin« je iz 42. najplenntuiejih in najsvc^jil; zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sleda gube in čue na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolint je najboljSs čistilno, negovalno in lepžalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin«