Razglabljanja
Silvo Torkar*
ODSTIRANJE SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMEN Sneberje in Golavabuka
Kratki znanstveni prispevek I 1.03
Abstract: Instead of France Bezlaj's reconstruction of the place name Sneberje, *sin'emb vyrbje "at the azure pool", which does not take sufficient account of older historical records, the author proposes the original form *Sebemirje. The place name Golavabuka can be reconstructed as *Voljava bukev "beech tree with goiter". This indicates that the Slavic word *volja "goiter" existed also in the old Slovene language.
Key words: Slovene place names, etymology, onomastics onomastika
Izvleček: V prispevku se za krajevno ime Sneberje namesto Bezlajeve rekonstrukcije *sin'emb vyrbje »pri sinjem tolmunu«, ki ne upošteva v zadostni meri starejših historičnih zapisov, predlaga prvotna oblika *Sebemirje. Ime Golavabuka se rekonstruira kot *Voljava bukev »golšasta bukev«, kar naj bi pomenilo, da je slovanski izraz *volja »golša« obstajal tudi v stari slovenščini.
Ključne besede: slovenska krajevna imena, etimologija,
108
Uvod
Nekatera neprozorna slovenska krajevna imena so jezikoslovci že večkrat vzeli v pretres, vendar se je pozneje izkazalo, da njihove razlage niso bile zadovoljive. Eno takih imen je Sneberje, ki ga je France Bezlaj etimologiziral leta 1977. Na drugi strani obstajajo neprozorna krajevna imena, ki jih jezikoslovci še niso obravnavali, čeprav jih je s pritegnitvijo historičnih zapisov in upoštevanjem glasoslovnih zakonitosti mogoče pojasniti. Primer takšnega imena je Golavabuka.
Sneberje
Vas Sneberje leži na desnem bregu Save v severovzhodnem delu Ljubljane, katere del je od leta 1982. Leta 1817 je vas štela 25 hiš in 147 prebivalcev (Haupt-Ausweis 1817). V zgodovinskih virih je izpričana že v srednjem veku: 1359 Zzomebryach, 1363 Sewemriach (Kos 1975/II: 561). V krstni knjigi ljubljanske stolne župnije je 7. 3. 1594 vpisano rojstvo de villa V Seneberich (Breznikova kartoteka, priimki A-C), v poročni matici pa 1. 3. 1642 nevesta yss Seneber. Breznik navaja zapisa Senebry 1554 in Seneber 1589 (urbar Fužine pri Ljubljani), za obliko Seneber tudi pravi, da se od leta 1590 dalje neštetokrat nahaja v maticah v Šenklavžu in Sv. Petru v Ljubljani (Breznik 1982 [1944]: 328). V poznejših virih, popisih prebivalstva in krajevnih priročnikih leta 1780 zasledimo Sniberia, Sniberie (Jožefinski 1995-2001/II: 19), leta 1823 Sneberje, v rodilniku Sneber (Metelkovo gradivo), 1826 in 1868 Sneberje (k. o.1 Zadobrova) (Spletni vir 1; Spletni vir 2), 1894 in 1933 Snebrje, 1985 pa Sneberje (Jakopin idr. 1985: 255). Danes sprejete imenske oblike so: v Sneberjah, sneberški, Sneberčani.
Breznik je to ime razlagal kot glagolsko zloženko Senobor »kraj, kjer se seno bere« in ga primerjal z novomeškim topo-nimom Muhober in savinjskim priimkom Salober oziroma Salobir. Bezlaj (1977: 226, 1995: 279) je toponim Sneberje
izvajal iz brezpredložnega mestnika *sin'(ej)emy vyrbje k imenovalniku *sin'bjb vyrbjb (sinji vir = tolmun) in ga primerjal z makedonskim toponimom Sinevir? To razlago je sprejel, ko je bil pod vtisom poglabljanja v problematiko praslovanskih dvojnic irbjb in vyrbjb »tolmun«, slovensko ir in pri Trubarju virij poleg ruskega irej in vyrej »pravljična dežela, kamor odlete pozimi ptice selivke in kjer prebivajo duše umrlih« (Bezlaj 1976). Najprej je na podoben način rekonstruiral samo krajevni imeni Tremerje (*tr(oj)emy irbje) in Lemerje (*(ve)l(oj)emb irbje). Vendar Bezlaj za Le-merje ni pritegnil historičnih zapisov (1366 in 1499 Lyhomer, 1784 Lehomerje), ki omogočajo dokaj nedvoumno rekonstrukcijo toponima iz slovanskega antroponima *Lihomir (Torkar 2008: 21). Tudi Tremerje je mogoče brez večjih zadržkov rekonstruirati kot *Trebemirje. K problematiki imena Sneberje je pritegnil (Bezlaj 1995: 279) tudi vipavsko krajevno ime Sanabor (lokalno Snober), za katerega je dopustil enak tvorbeni model kot za Sneberje, meneč, da gre na Vipavskem prejkone za ljudskoetimološko naslonitev na *seno + *bbrati, čeprav historični zapisi tu jasno govorijo za antroponimsko podstavo *Samobor, nanjo pa kažeta tudi izpeljanki snaborski in Snaborci (Torkar 2008: 25). Snoju (2009: 385) se zdi Bezlajeva razlaga Sneberij mogoča, kljub temu pa meni, da ime etimološko ni dokončno pojasnjeno. Toda prav srednjeveška zapisa nam omogočata dokaj utemeljeno domnevo, da se je imenska oblika Sneberje razvila s premetom iz *Sebemirje (1363 Sewemriach). Nekaj let prej zapisana oblika (1359 Zzomebryach) je že premetana in odraža Semeberje, iz česar je pozneje z razlikovanjem nastala oblika Seneberje, z modernim samoglasniškim upadom pa današnje Sneberje. Krajevno ime *Sebemirje je izpeljano iz staroslovenskega antroponima *Sebemir s starim svojilnim obrazilom -jb: *Sebemir-je (pol'e). Iz te edninske oblike je s stanovniškim priponskim obrazilom -jane nastala množinska
Katastrska občina.
Zvezdica pred lastnim ali občnim imenom pomeni, da to ni neposredno izpričano, temveč je rekonstruirano na podlagi dokazanega slovenskega glasovnega razvoja in primerjalnega slovanskega gradiva.
uj * Silvo Torkar, dr. jezik., zn. sod., ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; silvo.torkar@zrc-sazu.si.
2
1
Razglabljanja
Silvo Torkar*
oblika *Sebemirjane, ki se je kasneje skrčila v *Sebemirje. Slovanski antroponim *Sebemiry je izpričan leta 864 na Krki (Kurca) na severnem Koroškem kot Zebemir (Kos 1902-1928/II: 147; Kronsteiner 1975: 60), nanašal se je na tamkajšnjega podložnika.
Glede mesta naglasa primerjajmo toponim Sebeborci in mikrotoponim Seb&rje na Poljšici pri Podnartu (Čop 1983: 33). Pisava Sneberje namesto Snebrje se je v povojnem času uveljavila zato, ker je pri nenaglašenem neobsamoglasniškem r-ju za ohranitev zložnosti nujen zapis e-ja pred njim, sicer bi se v rodilniku ime skrajšalo za zlog: Snebrij namesto Sneberij, podobno kot pri toponimu Gabrje, Gabrij namesto Gaberij (Majdič 1996: 154).
Golavabuka
Golavabuka je naselje samotnih hribovskih kmetij na zahodnih pobočjih Pohorja v zgornji Mislinjski dolini v občini Slovenj Gradec. Leta 1880 je štela 76 hiš in 407 prebivalcev (Obširen imenik krajev 1883: 259). V zgodovinskih virih se pojavlja od 15. stoletja dalje: leta 1452 in der Krophaten puechen pey Sannd Philipp, okrog 1500 die supp Kropfot Puechen (Blaznik 1986-1989/I: 214 ), (samo hrib) 1780 Glavabuka Berg (Jožefinski 1995-2001/V: 7), 1822 pa Gol-lawabuka (»tod teče Gollowabach«) in potok Gollava (»na območju Golowabucka«) (Schmutz 1822-1823/I: 512, 513). Na zemljevidu franciscejskega katastra iz leta 1825 (k. o. Golavabuka) najdemo že zapis Golavabuka (Spletni vir 3), ki se je naposled tudi ustalil. Imenske oblike so: v Golavabuki, golavabuški, Golavabučani (Jakopin idr. 1985: 79). Jezikoslovci tega zemljepisnega imena doslej še niso razlagali. Na prvi pogled se zdi, kot da imamo opraviti s pridevnikom gol oziroma z neko izpeljanko iz tega pridevnika, toda v takem primeru ime ni jasno niti z besedotvornega niti s pomenskega vidika. Pač pa nam oba srednjeveška zapisa, ki dejansko predstavljata nemški prevod slovenskega imena, odkrijeta pot k razumevanju njegovega izvora. Če stara nemška zapisa dobesedno prevedemo nazaj v slovenščino, dobimo »golšasto bukev«. Cigale (1860: 906) navaja kropfiges holz »krivenčasto, pritlično (=pritlikavo) drevje«, za Kropf (golšo pri človeku) pa navaja poleg takrat znanih slovenskih besed guša, brahor, kehel tudi češki ustreznik vole in poljski wole.
Poljski etimolog Borys (2005: 706) wole razlaga kot splošnoslovansko besedo za »golšo, razširjeni del požiralnika pri pticah« in poleg češkega vole navaja tudi rusko narečno volja, hrvaško in srbsko volja, voljka (pri človeku in govedu) in praslovansko *vol'e (srednji spol). Sklepati smemo, da je izraz *volja obstajal tudi v stari slovenščini, ime Golavabuka pa kaže rekonstruirati kot *Voljava bukev »golšasta bukev« (prim. češko volaty, volavy »golšast«), morda metaforično za »krivenčasta, pritlikava bukev«. Na enak način je tvorjen ljubljanski toponim Rakova Jelša »rakava jelša«. Glasovna premena vzglasnega v- v g- je razložljiva z razlikovanjem v-v > g-v, ki je izkazano tudi v imenu ljubljanskega hriba Golovec (v virih do srede 18. stoletja izključno Volovec, izpeljan sicer
iz osebnega imena *Vol, kratke oblike slovanskega antropo-nima *Volimir) (Torkar 2015: 281). Ena od samotnih kmetij v Golavabuki nosi ime Volavec (1825 Vollauiz), ki morda izhaja iz iste podstave kot Golavabuka in v takem primeru odraža stanje pred razlikovanjem. Bezlaj (1967: 136, 2005: 339) je narečni leksem voleki »ledvice« (v mariborski okolici) povezoval s hrvaškim in srbskim volja, češkim vole »golša«, Kurkina (1992: 69) pa mu je v tem pritrdila. Vse kaže, da se nam je v imenu Golavabuka ohranil pridevnik *voljav v pomenu »golšast«, ki ga je jezik sicer izgubil.
Sklep
Za krajevno ime Sneberje se namesto Bezlajeve rekonstrukcije *sin'emy vyrbje »pri sinjem tolmunu«, ki ne upošteva v zadostni meri starejših historičnih zapisov, predlaga prvotna oblika *Sebemirje. Ime je izpeljano iz sta-roslovenskega antroponima *Sebemir s svojilnim obrazilom -jb in stanovniškim priponskim obrazilom -jane. Za ime Golavabuka se predlaga rekonstrukcija *Voljava bukev »golšasta bukev«, iz česar se izpeljuje domneva, da je slovanski izraz *volja (praslovansko *vol'e) obstajal tudi v stari slovenščini.
Literatura in viri
BEZLAJ, France: Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
BEZLAJ, France: Slovansko *irbjb, *vyrbjb in sorodno. Onomastica Jugoslavica 6, 1976, 57-70 [ponatis v: Metka Furlan (ur.), Zbrani jezikoslovni spisi I. Ljubljana: Založba ZRC, 2003, 555567].
BEZLAJ, France: O imenih Sneberje, Sostro in drugo. Jezik in slovstvo 23 (8), 1977, 225-227 [ponatis v: Metka Furlan (ur.), Zbrani jezikoslovni spisi I. Ljubljana: Založba ZRC, 2003, 572-574].
BEZLAJ, France: Etimološki slovar slovenskega jezika: Tretja knjiga P-S. Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995.
BEZLAJ, France: Etimološki slovar slovenskega jezika: Četrta knjiga, S-Ž. Avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan, uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, 2005.
BLAZNIK, Pavle: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, I—III: Historična topografija Slovenije II. Maribor: Založba Obzorja, 1986-1989.
BORYS, Wieslaw: Slownik etymologiczny jgzyka polskiego. Krakov: Wydawnictwo Literackie, 2005.
1C
BREZNIK, Anton: Zloženke v slovenščini. Razprave AZU 2, 1944, — 53-76 [ponatis v: Jože Toporišič (ur.), Jezikoslovne razprave. Ljubljana: Slovenska matica, 1982, 315-333].
BREZNIKOVA kartoteka: Kartoteka priimkov stolne župnije Ljubljana h krstnim maticam 1595/1643, A—C. Hrani Etimološko- ¡^ -onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ^
ZRC SAZU.	S3
□
CIGALE, Matej: Deutsch-slovenisches Wörterbuch, I—II. Lju- w bljana: Založil Anton Alois Wolf, 1860.
Razglabljanja
Silvo Torkar*
ČOP, Dušan: Imenoslovje zgornjesavskih dolin. Disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1983.
HAUPT-AUSWEIS: Haupt-Ausweis über die Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebiethe in Provinzen, Kreisen, Sektionen, Bezirke-Obrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser- und Seeleangahl im Jahre 1817. Ljubljana, 1817.
JAKOPIN, Franc idr.: Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
JOŽEFINSKI: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804): Opisi, I-VII. Ljubljana: ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije, 1995-2001.
KOS, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (do leta 1246), I-V. Ljubljana: Leonova družba, 1902-1928.
KOS, Milko: Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I-III. Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU, 1975.
KRONSTEINER, Otto: Die alpenslawischen Personennamen. Dunaj: Österreichische Gesellschaft für Namenforschung, 1975.
KURKINA, Ljubov V.: KypKHHa, .Hk>6obl B., fluaneKmHax cmpyKmypa npacnaBmcK^c H3bim no daHHbM wwmcnaBmcKoü neKcuKu. Dela II. r. SAZU 38. Ljubljana: SAZU, 1992.
MAJDIČ, Viktor: Razgledi po krajevnih imenih: Slovenska krajevna imena v luči slovnične obravnave. Ljubljana: Založba Rokus, 1996.
METELKOVO gradivo: Seznami krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beljaškem okrožju v nemščini in slovenščini, pripravljeni za Metelka leta 1823. Rokopisna zbirka NUK, MS 416.
Slovene place names:
Although linguists have repeatedly examined some ambiguous Slovene place names it turned out that their explanations were not satisfactory. One such name is Sneberje, whose etymology was explained by France Bezlaj in 1977. On the other hand, there are perfectly unambiguous place names that have not yet been studied by linguists although they can be explained by perusing historical records and by taking into account the laws of phonetics. An example of such a name is Golavabuka.
While France Bezlaj derived the place name Sneberje from the prepositionless locative *sin'(ej)emy vyrbje to the nominative *sin'bjb vyrbjb ("azure spring" = pool) this article 110 proposes a new explanation based on a detailed study of two
m
o w
T
CO
m
m □
lu
to
'c
to M
CD
OBŠIREN imenik krajev: Obširen imenik krajev na Štajerskem. Dunaj: Alfred Hölder, K. K. Hof- und Universitätsbuch-Händler, 1883.
SCHMUTZ, Carl: Historisch Topographisches Lexikon von Steyer-mark: T. I-IV. Gradec: Auf Kosten der Verfasser, 1822-1823.
SNOJ, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC, 2009.
TORKAR, Silvo: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov. Slavistična revija 56 (kongresna številka), 2008, 17-29.
TORKAR, Silvo: BapnaHTti $opM c nepexogoM v > g u b > g
b CHOBeHCKOH TonoHHMHH, ^mHcnuH^BucmuKa. OHOMacmuKa.
^muMcnc^uH. MaTepnarni III MexgyHapogHoft HayHHOH KOH$epeH^HH, EKaTepHH6ypr, 7-11 ceHT»6p» 2015 r. EKarepHH6ypr: H3garemcTBO ypantcKoro yHrnepcHTeTa, 2015, 279-282.
Spletni viri
Spletni vir 1: Podatkovna zbirka ARS: Franciscejski kataster za Kranjsko 1826; http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=225574, 6. 10. 2015.
Spletni vir 2: Podatkovna zbirka ARS: Reambulančni kataster za Kranjsko 1868; http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=236204, 6. 10. 2015.
Spletni vir 3: Podatkovna zbirka ARS: Franciscejski kataster za Štajersko 1825; http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=215505, 6. 10. 2015.
Sneberje and Golavabuka
medieval historical records. The name derives from the old Slovene first name *Sebemir. The original form of the name is screened mainly due to the metathesis of consonants b-m > m-b, which is already attested in records from the 14th century.
Based on two medieval records, which actually represent the German translation of the Slovene name, the text proposes for the name Golavabuka the reconstruction *Voljava bukev "beech tree with goiter". The sound change of the word-initial v to g can be explained by the dissimilation of v-v > g-v. All of the above suggests that the Slavic term *volja (Proto-Slavic *vol'e) existed in the old Slovene language as well.