Št. 11.
V Trstu, sabota 14. junija 1879.
.Edinost* ižhaja vsako drugo in četrto habotu vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— tiinaj Trstu po pošti vse l>*to „ „ 40 * „ „ polu leta ,1 »20 . "trt . , 70 Za oznanila, kakor tudi .poslanice* se plačuje za navadne tris topne v rite: -
8 kr. če se tiska 1 krat 7 , „ . „ 2 krat G „ „ . * 3 krat Za veće črke po prostoru.
Posamezne Jtevilke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri posti, pod obokom tik Kalistrova hite, na Bclvederu pri g. Bertolimi, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na 1'rosoku pri g. Gorjupu, v liar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Kr. Sanrin M. Magdaleni zg. J. .Težu.
Naročnina in vsa pisma nuj »e pošiljajo uredništvu v Trstu Via Ponte nuovo N.° l— lOSO.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V edinosti je mor"
Volilci v Istri in tržaški okoliči!
Politično društvo „Edinost" je proglasilo minoli teden v odborovi seji za kandidate v državni zbor po skupnem posvetovanji ti-le gospode, in sicer je bil proglašen:
Za tržaško okolico in IV. volilni razred v Trstu, ki skupaj volita enega poslanca:
G. IVAN NABERGOJ,
prejšnji državni poslanec.
Za zapadno Istro;
G. ANTON KLODIČ,
deželni šolski nazornik.
Za vshodno Istro:
G. DINKO VITEZIĆ,
prejšnji poslanec v državnem zboru.
Priporočamo vsem našim političnim prijateljem omenjene kandidate, naj jih priporočajo in delajo mej nevednimi kmeti, da jih ne oslepe nasprotniku Vsi trije so slovenske krvi, umej6 naš jezik, poznajo naše rove in težave, čutijo z nami ter
bodo delali vestno za svoje volilce.
Volilci, varujte se sleparjev, ne volite ptujcev, ki nas hočejo polaščiti in
politično umoriti. Ne volite onih, ki nam očitajo surovost, ker smo Slovani in
nismo Italijani; bodite složni pod mogočno avstrijsko zastavo in imejte pred očmi
pregovor: „Kdor ne zna po naše govoriti, ne more našim otrokom oče biti".
V Trstu, dne 10, junija 18T9.
Odbor političnega društva „Edinosti" za Primorsko.
Po desetih letih.
Kmet se dobro spominja, da je bil pred desetimi leti še siromak, z veseljem prešteva danes svoje imetje, ki si ga je le z marljivostjo in trudom pridobil. Spominja se inarsikake britke ure mej tem časom in inasiktero žrtvo je moral trpeti, da je vtrdil svoje stališče.
Mili naš slovenski narod je živa podoba marljivosti, ako se 10 let nazaj ozremo. Tabori po vsem Slovenskem so budili narod iz spanja in mu dajali moč, da je danes žilav in krepek za vsako narodno podjetje.
„Slovenci, zedinimo sc!u to ie izrekal narod pod milim nebom, v narodnih krogih pletla se je vsa govorica o zedinjenji. „Neu-dajtno se!M je bila druga sekira, ki je razbijala led zaspanih narodnih src, bodimo vstrajni, nevtrndljivi, govorili so nam narodovi vodji.
„Po desetih letih" zapazujemo vspeh setve v burnih, viharnih dneh, in danes kali zdravo zrnje, ki obeča obilega sadu. Slovenski narod je v desetih letih tako napredoval, da ga zavidajo sosedje, njegovi nasprotniki pa plaho gledajo marljivost malega narodiča, kteri pri tolikih zaprekah prodira skoz trnje pot, po kterej bodo hodili potomci.
Skoraj vse je našemu narodu sovražno ; hodi v urad ali v prodalnieo k trgovcu, v krčmo ali kavano, mili naš jezik je povsod trn, ki zboda in muči.
Prapor k višku! klico v boji poveljnik, to velja tudi našemu narodu, vzvlasti zdaj, na predvečer vol.tvcnega boja; sto-pajmo ponosno za našimi vodji, sovražne moči se lomijo, ozidje pada pišu pravice pred noge, čete nasprotnikov so je polastil obup, ker nema podpore od zgoraj.
Po desetih leti smemo povdigati Slovani zopet ljudski glas po taborih, terjati na s o pravice, kazati svetu, da jih tudi znamo zahtevati po pravem potu, da nas od tega no odvrača nobena stvar.
Treba je zopet po desetih letih ponoviti nase želje, dokler no dosežemo cilja, po kterem edinem moremo vživati pravo svobodo in enakopravnost.
Volitve nas zopet potisno za korak bližoj cilju; za tem korakom mora priti drug i tretji; v to pomozi sreča bratovake sloge in marljivosti.
Pod milim nebom bodo treba začeti zborovati, ker tja bo hodilo na tisoče naroda, da jasno čujo pravice glas, da se združi misli v eno misel in čutja v eno čutje.
Primorskim Slovenccm je to tolikanj potrebniše, ker rovanje ueke malopridne stranke dela skrivno, da nas raztrže in pod-djarmi s hudobnimi sredstvi in lažnjivo svobodo.
Zediuimo so, ta beseda mora krepkejše doneti čez vse slovensko pokrajine, to idejo mora gojiti kmet v borni koči, da bode lahko v materinščini dal odgojevati svojo sinove, ki bodo imeli potem v domovini o-bilo kruha, ki ga nam zdaj privandrani ptu-
jec je. Meščan v lični hiši mora imeti e-nako željo ter jo mora povdarjati pri vsa-kej priliki mej svojimi tovariši, da ne bodo njegovi izšolani otroci iskali službe križem svet. Tudi trgovcu mora biti zedinjenje na srci, kajti s trgovino se peča še mnogo ptuj-cev v naši-j domovini, tem so domačini večkrat le zaničevani hlapci.
Narodna duhovščina, na ktero je naš narod ponosen, ima največje polje, da navdahne kmeta s pravo narodno idejo; duhovnik, ki ima v svoji fari veljavuo besedo, lahko pove kmetu, kako bi bili Slovenci srečni, ko bi ne bili razkosani v toliko kro-novin.
Kako je teško voliti dobre poslance pri takih razmerah, kakor so zdaj; koliko dežela več novcev potrebuje za vsako stvar, užitka pa je le malo narodu v korist. Brez ovinkov se mora kmetu povedati, da se za slovenske žulje maste naši nasprotniki, ko našega naroda sinovi bodijo po svetu s trebuhom za kruhom, da pa vse to zedinjenje Slovencev odpravi; volitve bodo lažje, naših poslancev beseda se ne bo v zborih več preslisavala, ker bodo imeli močno stranko, močen narod za saboj in pravico za orožje.
Po desetih letih se mora začeti zopet zedinjenje tirjati ; terkajmo, mora se nam odpreti, močem bat imamo, g 19. ž njim razbijajmo led, ki nas obdaje.
Okoličani pozor.
Cas je pred vrati, ko bo treba pokazati, ali je okolica res slovenska in edina, treba bo pokazati, da ste okoličani res gospodarji v svoji hiši, da vam ni treba ptujca, ki bi vas podjarmil in vas pripravil za nam nasprotno Italijo, ki ima vedno žrelo za Trst in okolico odprto.
Volitve v državni zbor bodo prve dni prihodnjega meseca. 4. julija boste zopet klicani volit svojega zastopnika v dunajski državni zbor.
Okolica in 4. mestni razred volita skupaj enega poslanca, večina volilcev je v o-kolici, v Trstu pa je v četrtem razredu gotovo tudi polovico Slovanov, kteri bodo volili z okolico, ako se bo koliko kaj agitiralo. Koga boste volili? tega ni treba vprašati ; kdo ne pozna sedanjega državnega poslanca gosp. Nabergoja? vprašaj lahona, kdo je Nabergoj in videl bodeš, kako dobro ti ga popiše, kako mrzi nanj zato, ker varuje okolico, ker tirja nov strašljivo pravice svojemu narodu in se ni dal pridobiti nasprotni stranki ni z besedo ni z olučanjeiu.
Okoličani, pokažite svetu, da imate moka mej saboj, domačega sina, kteremu zaupate vse, na kterega ste ponosni, da je vaš domačin, vaše krvi in vaših misli.
Tržaško okolico mora zastopati le o-količan in to je g. Nabergoj, kteri se je doslej izgledno vedel, tirjal pravice in odkrival rane svojih domačinov v zboru. Kako je on za ribice, za sol, za znižanje davkov ubogemu kmetu, in za druge potrebne stvari nevstrašljivo govoril! OkoliČanje ! ne poslu-
šajte nasprotnih glasov, ne dajte se premotiti od lahonov, ne od domačih odpadnikov.
Vsi podučujte nevedne in jim dokazujte, da le s tem dosežete kaj, ako volite v državni zbor takega moža, kteri se ne da preobrnoti, kterega ne slepi ni cvenk ni žvenk tndi v najhujšem položji in tak mož je Nabergoj, kteremu da tržaška okolica zopet svoje glasove, da s tem počasti sebe in vse Slovence.
Pošteni volilci v 4. razredu v mestu dade tudi svoje glasove g, Nabergojn, kajti on sc je tndi za mesto Trst potegnol v državnem zboru, ko je bilo na vrsti povek-šanje davka, pri katerej zadevi njegov prednik Ilermet niti ust ni odprl, dasi je bil najhujši lahon.
Okoličani ! čas hiti, pogovarjajte se povsod o prihodnjej volitvi, delajte tudi pri onih, pri kterih imate priliko, za svojega kandidata: v prodalnieab, kjerku pujete blago in živež, pri bricih kamor se hodite brit, pri krčmarjih, kamor v krčmo zahajate, povsod je treba priporočati uže zdaj, da se začne agitacija. Treba je pa tudi paziti izdaji« in odpadnikov, kteri so pri zadnjih volitvah volili nasprotnike za dobiček, na take je treba posebno oko imeti in jih skušati pridobiti; ako ostanejo pa pri svojej trdovratnosti in iškarjotovi volji, zapišite jih v spomin, pride čas, ko bodo še dobri z vami in vas potrebovali, ker vsako izdajsko postopanje se maščuje samo.
Tudi mi hočemo v listu v posebnej rubriki tc izdajice na sramoto postaviti, da bo narod poznal vsacega, ki je pod jude-ževo zastavo pobegnol za sville sramotne srebernike.
Tržaški okoličani! mnogo bo truda, ali čast bode tolikanj večja za vas, držite se nasvetov političnega društva „ Edinosti", drugih ne poslušajte, ker vsak je nasprotnik našega naroda, kdor dela proti zdravim načelom društva „Edinosti,,.
Ivan Nabergoj je kandidat za okolico, njega bodo vsi volili, ker ga poznajo io se smejo nanj zanašati ko na moža, vrednega vsega spoštovanja, ki je vedno čast delal okolici in narodu.
Na delo, brez preneharja, osramočen mora biti vsak, kdor bi se drznol nasprato-vati našemu kandidatu; zapomnite si zlato geslo: „V Ediuosti je moč."

Na Brežini 3. junija.
Obletnica, slavčevega koncerta, kterega je priredila nabrežinska čitalnica, bila je sijajna. Vhod na dvor, kjer je bila slavnost, odlikoval se je uže od daleč, slovenske trobojnice so vabile v prijetni kraj. Dvor je bil ves zastavami ozaljšan in prijeten o-der je bil narejen pod streho, tik ktere je godba iz Tržiča bila nastavljena. Kmalu po štirih nastopijo pevci in zapojo „Slavcev spev* prav dobro. G. presednik K. Feich-tinger pozdravi došle goste in rodoljube in
jim zakliče: Dobro dosli; pevci so zapel „Moj dom* in ko se v drugo zagrinjalo dvigne, stopi na oder g. predsednik, 11-čitelj Hrovatin, pozdravi zbrano občinstvo in razloži v jedrnatem govoru pomen obletnice pevskega društva „Slavca", ki je dal prej dvema letoma koncert in je bila, pri tej priliki slavnost, kakoršne še Nabrežina ni videla.
Spominjal se je Slavčevega očeta ; prerano umrlega Kocijančiča, kakor tudi podpornika in goriškega buditelja Dr. Lavriča. Občinstvo je poslušalo govornika pazljivo ter mu z ogromnim rokoploskom izkazalo zasluženo čast.
Zbor je zapel „Slava Slovencem44 in potem je deklamoval mladenič Caharija „Slovenska junakinja," prav dobro, on postane dober govornik, ker se vidi, da ima talent in sposobnost; tudi on je žel obilo pohvale. „Jadransko morje" je pel zbor nenavadno dobro, vsi glasovi so bili primerno močni in so se lepo vjemali, slava njim in marljivemu pevovodji ni izostala.
Igra „Zupanova Micika" se je potem ročno igrala, vse role so bile v dobrih rokah, z veseljem pozdravljamo novo dramatično moč, ki je prvikrat nastopila, igralcem je občinstvo klicalo ogromno živeli. Tudi sosednji Križani so počastili to veselico, prišel je ves pevskizbor se slovensko zastavo na čelu. — Da so kmečki fantje iz Križa toliko v petji izurjeni, čudil se je vsak, kajti izvrstno so peli; stopili so na pravo narodno stališče, kar je vse hvale vredno.
Pcvci iz Križa, zbirajte 6e pogostomo pod slovensko zastavo, ne pošlusajto nasprotnikov, ki vas po strani gledajo in narod grde.
Križki pevski zbor, bodi ponosen in zagotovljen, da tvoja slava ne umre, zbujaj zaspana srca, vedri pamet nasprotnikom in pripravi do tega, da se ne bo Križ odloče« val po nenarodnem gibanji od drugih slavnih vasi tržaške okolice.
Po dovršenem sporedu je igrala godba in radostno občinstvo plesalo do belega dne, drugi pa so se v družbah pri kapljici vinca kratkočasili, vršile so se napitnice in govori. Zani kvartet, kterega sploh „stara garda" imenujemo, prepeval je tako izborno, da ne pozabi nobeden milih pesmic in milo čutnih glasov.
Vse je bilo v lepem redu in vse veselo.
V Rojani, 9. junija.
Včerajšna beseda v našej čitalnici je bila prav izvrstna. SreČkanje dobitkov okolo 50, šlo je prav ročno od rok. Kojanski in barkovljanski pevci so peli skupaj „Jadransko morje" z veliko pohvalo. Potem se je i-grala: „igra v Ljubljano jo dajmo"; mej diletanti moramo posebno omeniti spretno mlado drauiaturgo gospodičino Jul. Hakel, igrala je tako izvrstno, naravno in ljubez-njivo, da je vse očarala.
Tudi ne smemo prezreti g. Wolfa, ki je se le en dan prej prevzel rolo, ker je g.
Cvek zbolel, igral pa, kakor bi se bil uže mesec dni učil. gospodičinatna Jos. Hakel in L. Iluček moramo tudi priznati spretnost; kar se pa tiče Pavleta, bil je g. Ižanski prav na svojem mestu, pravi vaški hlapec, ki ga vidimo na kmetih.
Da je občinstvo pohvalilo igralce z o-gromovitim rokoploskom, to se samo ob sebi u meje.
Po igri se je vse pod milo nebo preselilo, umeteljni ognji v slovenskih barvah so razsvitljali daleč na okoli, posebno je pa pozornost obudilo goreče kolo, solncu e-nako.
Da je pevski zbor vrlih Barkovljanov obilo k veselici pripomogel, to je vsak priznal. Barkovljani so povsod kodar gre za narodno stvar, ter se odlikujejo v okolici se svojim vzornim vedenjem, izglednim ro-doljubjem in ubranim petjem, za kar se jim je predsednik čitalnico prav gorko zahvalil.
Rojanski pevci so se tudi k veselici potrudili, ali zaradi pozne ure šli so prej domov. Tržaški pevci pa se niso vdelezili veselice z vzrokom, .da ne pridejo, če ne
znajo kake nove pesmi.
--------
Kritični politični pregled.
Volitve v državni zbor, ki bodo meseca julija v vseh deželah in kronovinah na tej strani Litave, bude zdaj živo gibanje po državi. Stari centralistični poslanci, od dne do dne bolj razcepljeni, izdali so uže več različnih programov; v vseh obečajo boljšo prihodnjo8t, ali v nobenem ne izrekajo, kaj treba i kako treba, da se vrno boljši časi.
Izmej vseh programov nam je najbolj po všeči tisti, kteri je izdal grof Hohen-wart i cenjeni njegovi tovariši. Ta program je, kolikor nam znano, edini, ki je zadel že-bel na glavo s tem, da je napovedal boj 8pridenosti, ki se je iz višjih krogov zase-jala v javno državljansko i žali bog, tudi v zasebno živenje. To bo hud, oster boj, zahteval bo de krepkega, neumornega dela, ker težko je s korenino vred izruvati luliko, kodar se je zaplodila.
A trdna volja i krepka pomoč vseh značajnih i poštenih državljanov, katerim je nravnost bolj na srci, nego sebičnost i pohlepnost, bode pospeševala plemeniti, blagi namen, da se spridenost, ta gnjijoča rana, izreže iz državnega mesa. Hohenwartov program zahteva dalje — da druzih reči ne o-menjamo — popolno enakopravnost vseh narodov v državopravnem i narodnem o-ziru. To je točka, za katero bijemo Slovani v Avstriji uže leta i leta brez prestanka politični boj, v katerem boji ne prenehamo dokler se našemu zahtevanji do pike ne ustreže.
V teh dveh glavnih točkah je zapo-padena vsa državna notranja politika; zunanja politika pa je odvisna od notranje; kolikor krepkejši smo doma, toliko več u-pliva imamo navzunaj.
IIohen\vartov program je tedaj tudi „naš*4 program, a ne le nas, temuč vseh zavednih državljanov, ki so pošteni i pravični ter imajo srce za staro mater Avstrijo.
Mi upamo, da bodo nove volitve sreč-niše od onih pred šestimi leti, saj so se vo-lilcem morale oči odpreti.
Koliko so se oni pred šestimi leti o-bečali oi nazovi liberalcev, a kako so se prevarili v svojem upu i zaupu!
Volilci. strani s temi nazovi liberalci! Oni hodijo v „ovčej* koži vam se hlinit i laskat, v prsih pa nosijo „volčje44 srce, napolnjeno s poželjivostjo i samopridnostjo.
Volite poštenjake, ki ljubijo vas, svoj narod i državo, ki hodijo po potu pravice ; le taki možje mogo skopati nas izpod težkega bremena, pod katerim ječimo; le taki možje mogo podpreti državo tako, da bo srečna na svojih tleh i mogočna navzunaj.
Prosta je pot, prosta je volitev, kajti minister Taaffe je ukazal državnim uradnikom, da se ne smejo mešati v volitvenc zadeve. Ako bi vam volilcem kateri uradnik preblizu stopil, osorno ga poglejte i zavrnite na ministrov ukaz ter povedite mu, da zdaj volijo državljani po prostoj volji, a ne po beriških ukazih.
Minoli teden je umrl v Badnu pri Du-naji glasovito dr. Giskra, mož, ki je svojim veleumom globoko vplival na avstrijsko potitiko. Kojen Slovan, pa nemški odgojen, bil je dušo i telesom Nemec i velik zoper-nik Slovanom.
Uže leta 1848 je bil poslanec v Fran-kobrodu, potem je sedel vedno v dunajskem državnem zboru, katerega vodja je dolgo bil; postal je vsemogočen minister, ali pri Ofenhajmovej pravdi se je pokazalo, da ni imel Čistih rok; to je njegovo slavo otem-nilo. Na smrtnej postelji je še mnogo govoril i čudne so njegove besede : „Zdaj so tudi Bolgari svobodni, pripravite vse za pot, jaz pojdem za ministra na Bolgarsko." Zadnje njegove besede so bile: „Jaz sem končal." (Ieh bin fertig).
S tem možem je zgubilo Slovanstvo hudega naspiotnika, Nemštvo pa jako nadarjenega in vplivnega zagovornika. Neče-mo metati kamenja na njegov grob, de mor-tuis nil nisi bene, ali dobro nam de, da smo s tem možem tudi mi „fertig".
Cehi so naznanili pogoje, pod katerimi pridejo v državni zbor; če jim tedaj vlada pride naproti, potem se oni vdeleže skupnih državnih opravil, potem dobodc tudi državni zbor vse drugačno lice i delo pojde vspešno i srečno od rok. — Cehi eo podali tudi Nemcem roko v spravo, ako se tudi ta doseže, potem nastane v Avstriji nova doba, ker se vrne mej narode mir, katerega tako krvavo potrebujemo; potem zgube tudi na Slovenskem narodni protivnik! zadnjo zaslombo, ko pade ta, tedaj so prekucno tudi oni v jamo, iz katere nikoli več ne vstanejo. Vse to so znamenja boljše bodočnosti, zato pa moramo podvojiti pogum i marljiost, da poprej i lažje zmoremo ovire i zapreke, katere se bode se delalo svetim našim pravicam.
Vse je bilo uže pripravljeno, da zasedejo naši vojaci novibazarski okraj; minister Andraši je mislil, da bo dosti 5000 mož za ta posel, ker so zasedenje mirno zgodi ter bodo turški vojaki, katerih je v tem okraji 2.">000, podpirali avstrijisko vojsko ; ali Andraši je obračal, obrnol pa ni. Kar na naglem se je vse ustavilo, in širiti se je začel glas, da Arnavti zasedanja ne bodo mirno gledali, pa da bi veliko vojsko trebalo za tako početje.
Ta stvar i menda sploh bosenske reči so, kakor se čuje, Andrašijcvo stanje omajale; dobil je — to je pri tacili možeh navada— daljši odpust; na njegovomesto je začasno poklican poslanec v Rimu, baron llai-merle ; glas je tudi počil, da se je grofu Potockijevemu ponudilo prvosedstvu v mi-nisterstvu zunanjih zadev, da pa je ta ponudbo odbil. Ne vemo sicer še, koliko je na tem resnice, ali brez vsega no bode; čas bi vendar le bil, da se zunanja naša politika izvije iz madžarskih rok.
Na Nemškem je Bismark vsemogočen; na njegov nasvet se je sprejela postava, katera visoko carino (col) nalago na blago iz zunanjih dežel. Na Ruskem se bile velike povodjne, vzvlasti na Amurji v Sibiriji, po-leg tega pa bo letina jako dobra; žita bo tam toliko, da lahko vso Evropo s kruhom preskrbi. V Siciliji na Laškem je začela gora Etna bruhati, ogenj i lavo iz sebe metati ter povzročila veliko škode.
Na Švicarskem se je vpeljala zopet smrtna kazen na velika hudodelstva; doslej se v tej republiki nobeden ni smel k smrti obsoditi.
Bolgari se jako dobro vedo, kar kaže, da so bili vredni i zreli za svobodo. Celo zabalkanski Bolgari, katerim so velevlasti svobodo kolikor mogoče omejili, krepko delajo. Knez Vogorides, deželni namestnik, mora tako delati, kakor oni hote, pa bodi Sultanu prav ali ne. Ko je knez prišel v deželo s fesom pokrit, kakor mu je Sultan ukazal, niso ga pustili v deželo, dokler ni fesa strani vrgel i klobuka pokril; ko pa je razpel turški prapor, moral ga je zopet sneti i bolgarskega razviti, ker je ljudstvo to zahtevalo.
Sultan je tedaj v teh deželah le senca še, moči nobene več nema i kaže so, da je sam Vogorides bolj udan ruskemu carju, nego Sultanu. Rnsi so v teh deželah izvrstno delali; berolinska pogodba se uže trga, v nekaterih letih pa bode gotovo le na papirji še i zgodovina bo govorilo, da se zato, ker ni imela v sebi živenja, ni mogla uvesti v dejanje, ter se jo uže trgala, ko jc
bila porojena.
------
Domače stvari.
Dl\ Baz/Olli jc bil potrjen od cesarja za tržaškega župana, progresisti ttrašno likajo in si pripisujejo velikansko zmago, zatoraj so pa tudi vladi pokazali svoje mc-
njenje s prenapetimi demonstracijami, ktere so v smesnost dorastle. Ako bode g. Baz-zoni ko liberalec čiste vode res pravičen narodnostim, kakor je v svojem programu meščanom obečal, to bomo kmalu videli. Znamenja so slaba, ker uže v prvi seji mestnega zbora so bili voljeni v komisijo za preiskavo sedanjega neznosnega delovanja o-krajnih načelnikov, sami rudeči, kteri okoliške razmere toliko poznajo, ko Turek dogme.
rzmej okoliških poslancev niti eden ni v odseku, to je pravičnost, to je napravil tisti nceiitrum,„ v kterem sede veliki gospodje (di puro sangue austriaco ?) kteri so $e za take izrekli.
Kako bodo gospodje za pretresovanje okoliških zadev poročali mestnemu starešinstvu, jako smo radovedni, ali upanja nemamo, da bi pravico poročali, z stola lahon-skega liberalizma odobre skoro gotovo vse dosedanje nepraktične naprave, pa naj jim zdrava pamet očita, da ni tako kakor oni trde — Zarad laške Šole v Skednji se jc unela precej živahna debata, pri kterej so posebno dokazavali okoliški poslanci, da ni treba take šole v Škednji; g. Nabergoj je očital, naj skrbi mestno starešinstvo bolj za slovenske šole in je rekel, naj se vpelje tudi v mestnih šolah slovenščina, da bodo lahko okoliški sinovi hodili v te šole, ali dregnol je v sršenovo gnjezdo, na galeriji je začela drhal mrmrati in videlo seje, kako je lahonska stranka nam Slovencem pravična ; tudi levičarji so začeli pokašljavati, lepo znamenje, živela laška kultura ?!
G. Nabergoj je dokazal, da bi bila šola potrebniša v Padriču in Grospadi, ker imajo otroci v slabem vremenu po uro daleč bodti v šolo, kar se ve, da nasprotna stranka ne čuje rada, potem pa naj se reče kedo, da se ne poteguje pri vsaci priliki Nabergoj za nase pravice. Denašnji mestni zbor ni boljši od prejšnjega.
Kakor se čuje, začeli so vendar progresisti omahavati, sedanji župan je pri ne ki prilili rekel, da mu ni drago, da delajo demonstracije, ker on dobro ve, da so bolj namenjeue čez Adrijo, nego njemu.
To je rudečo stranko nekako poparilo.
G. StrudthofF, izvoljen v I. okoliškem okraji za mestnega poslanca, ne po ljudski in božji volji, ampak po zvijačah z večino „enega* glasu, res je prava šiba okolici.
Lansko leto je njegov glas odločil, da se je sklcnoln postava, po katerej se imajo mestne meje rszsiriti v okolico, da bodo tako, ako se potrdi postava, stari okoličani, ko postanejo meščanje. morali mnogo več davkov plačevati.
Letos so prosili Skcdenjci, t.daj njegovi volilci, naj se tlak v cerkvi popravi, in zopet je on kriv, da sc prošnja ni uslišala, ker se je po njegovem nasvetu ta stvar odložila. — Okoličanje, ali tako postopanje ne vpije v nebo ! Ali ni sram, ali ne peče vest tistih, ki so tacega človeka v mestni zbor volili! ?
Občen zbor nekega društva je bil pred malo tedni v Rosetijevi dvorani, ki ga uže danes lahko po pravem imenu kličemo, namreč društvo renegatov iz okolice.
Da si posojilnico vstanove, ki bode manj premožnim kmetom posojevala denar, povabili so nekteri, to se veda le iz lahon-skega taborja, iz vse okolice one kukavice, ktere pri volitvah naši narodni stvari nasprotujejo in izdajajo narod ter grdijo svojo kri in domovino.
Kaki možje so pri tem zboru bili, nam ni treba razlagati, uže beseda „kukavica" zadostuje. Namen tega neznosnega društva je pa le ta, da bi pri volitvah lovili nevedne kmete na limanice, kar uže to dokazuje, da niso nobenega rodoljuba povabili, kteri se je kaj za narodno stvar brigal, niti enega uda političnega drastva jedinosti", ne drugih odličnih mož, ki vodijo narod v vseh pr.likah. Okoličani, pazite, tam ni naše slavne zastave in kjer ne boste videli naših veljavnih mož, tam je stvar tihotapna in našim interesom nasprotna. Predsedoval je temu zboru nek Gustinčič iz Skorklje. Čudno se nam zdi, da ti renega-tje za vabilo in zbor celo slovenščino rabijo, da bi več uplivali. Kdo za tem zborom tiči, to tudi znamo, ali vendar uže danes lahko rečemo: Mi stojimo trdno, ko o-zidje grada, črna zemlja naj gogrezne tega kdor od nas odpada !
Poziv.
„Slovensko podporno delalsko društvo4* bode imelo v nedeljo 15. junija ob 10% uri svoj občni zbor v Rosetijevi dvorani.
Dnevni red:
1.	Sporočilo predsednikovo.
2.	Volitev odbornikov.
Slovenski delalci iz Trsta in okolice, prilika Vam je dana, da pomagate drug drugemu; jako zanemarjen je bil doslej slovenski delalec in rokodelec, ni imel podpore od nobene strani, ako pa jc bil v laškem društvu, moral je požirati v ptujem jeziku besede, kterih še dobro umel ni.
Svojih otrok ne more slovenski nepre-možni delalec gojiti v materinščini, ker mu pomanjkuje sredstev, zatoraj bo zdaj prilika dana slehernemu, da se s pomočjo krepkega društva vse to doseže v delalskeni stanu, da bode slovenski dclalec tudi imel priliko se izobraževati v materinem jeziku in da bode imel pomoč od društva v vsaki nezgodi. Slovenci, stopite mnogobrojno v društvo, vabite svoje prijatelje in učite jih, da iz malega raste veliko; z malim začnemo, aH nadejamo si vspeha, ki bo dobrote sipal še našim potomcem.
Bodimo vsi za enega in eden za vse.
V Trstu 6. junija 1879.
IVAN DOLINAHr
predsednik.
Lastnik, i zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.