P.n. VseuM liSka knjižnica Poštnina plačana v gotovini • OBRTNIŠKI GLASILO ZAVODA GLASNIK ZA POSPEŠEVANJ ©BSžTI ZBORNICE ZA TOJ V LJUBLJANI mimii •!'' - miiiniMi■nami—r*^—1————«t-wa—■■ Ljubljana, 1933 Štev. 11. y S E B I N A Kaj moram vedeti o ostrini orodja, — Adolf Dolak, strokovni učitelj Tehn. srednje šole......................................66 Priprava za mojstrski izpit — Dr. Josip Pretnar .... 68 Mojstrski izpit iz čevljarske stroke — Josip Steinman, obrtni učitelj za čevljarstvo.........................................73 Kateri kandidati so prestali mojstrski izpit?.........................78 KDOR PODPIRA SVOJ LIST, KORISTI SAM SEBI I Naročnina znaša za vse leto 25 Din, za pol leta 13 Din, za četrt leta 7 Din, cena posamezni številki Din 2’50. // Plača in toži se v Ljubljani. // Inserati po dogovoru ll Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica (Zbornica za TOD. Izdajatelj: Zavod za pospefievanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovoren Milko Krapež.) — Za uredniltvo odgovoren: dr. Josip Pretnar. Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (za tiskarno odgovoren Otmar Mih&lek). Adolf Dolak, strok, učitelj Tehn. srednje šole: KAJ MORAM VEDETI O OSTRINI ORODJA? V prejšnjih dveh pod tem naslovom obravnavanih člankih smo se seznanili s pripomočki, ki služijo za vzdrževanje ostrine orodja in to v prvi vrsti v grobem stanju. S tem hočemo reči, da je orodje pač nabrušeno, ampak ostrina ni čista, ni delazmožna, ker ima takoimenovano iglo. Ta igla se mora odstraniti, ali kakor pravimo: ostrina se mora zgladiti. Od uporabljenih pripomočkov je odvisna ostrina orodja in s tem tudi delazmožnost orodja. Ti pripomočki so gladilni kamni (osle), ki jih pri uporabi omočimo z vodo ali oljem. Uporaba takih kamnov za vzdrževanje ostrine je stara. 2e v kamenih dobi so ostrili konice puščic, ostrino sekir in nožev, ki so bili iz trdega kamna, z drgnjenjem ob drugi kamen. Dokaz temu so številne najdenine raznega orodja v bližini kamnoloma Arkanzas v Ameriki. Te so za nas tudi najboljši dokaz, da so domorodci poznali in izrabljali brusilno moč kamna mnogo preje, preden je tja prišel Evropejec. Po izvoru razvrščujemo gladilne kamne v dve skupini, v naravne in v umetne. Kdor je v svoji praksi imel priliko preizkusiti obe vrsti teh kamnov, se v slučaju, da jih mora nabaviti, ne bo dolgo premišljal in se bo odločil za naravni kamen. Da bodemo lažje doumeli razliko med posameznimi vrstami gladilnih kamnov, se vprašajmo: »Od česa je odvisna brusilna moč kamna?« — Odgovor na to nam daje opazovanje dela in uporabe takih kamnov v praksi, ki se glasi: »Brusilna moč kamnov je odvisna od velikosti in trdosti posameznih zrn in kristalov, iz katerih sestoji kamen. Nadalje je potrebna splošna in enakomerna sestava in spojitev zrn.« To nam tolmači dejstvo, zakaj so nekateri kamni trši, drugi zopet mehkejši. Posamezne trše žile v kamnu so dokaz, da se je tu vrinila trša in gostejša gmota, kakor je splošna struktura kamna. Naravni kamni imajo tržna imena po kamnolomih, kjer se pridobivajo. Najvažnejši so: a) evropski: saški, belgijski, levantinski, ali turški; b) amerikanski: arkanzas ali misisipi, indija in vvashita. Umetni kamni so zmes smirka ali drugih trdih brusilnih zrn z vezil-no tvarino (keramična vez), ki daje celoti zadostno trdnost in omogoča izrabljati brusilno silo zrna. Vliti in v kose prešam kamni nosijo označko: Rubinit, Rapid, Misarka in podobno. Pri nakupu se mora v prvi vrsti upoštevati namen in vrsta orodja, ki že sama na sebi določa to potrebno trdost kamna. Umevno je, da je potreben za ostrenje sekire drugačen kamen, kakor za ostrenje graverskih dlet, ali britve. Za ostrenje ročnega orodja za obdelavo lesa je najboljši srednje trdi saški, trdi belgijski, ali sivi (srednje trdi) levantinski kamen. Za strojno orodje n. pr. je najboljši srednje trdi arkanzas, ali beli washita-kamen. Iz navedenega sledi, da je uporabnost kamnov odvisna od trdosti zrn. Tu razločujemo pri vseh naštetih vrstah mehke, srednje trde in trde kamne. Mehkejše vrste saškega in belgijskega kamna močimo pri uporabi z vodo, srednje trde in trde evropske in vse amerikanske kamne pa z oljem. Pri tem se opaža, da na kamnu z vodo ne dobimo tako čiste in dobre ostrine, kakor če brusimo z oljem. Tudi sam petrolej dd grobo ostrino. Najbolje je zmes, polovica olja in polovice petroleja. Olje seveda ne sme biti sušilno, kakor n. pr. laneno olje; najbolje je repno ali strojno olje. Da odgovarjajo naštete vrste kamnov namenu, nam dnevno potrjuje praksa in jasno je, da se ne more vsporediti ostrina, napravljena- na kosu škrilja, n. pr. z ono na levantinskem kamnu. Zato je tudi napačen način, kako postopajo mnogi pri izbiri in nakupovanju. V trgovini z orodjem dostikrat lahko opazujemo tako izbiranje, ki se vrši nekako takole: Pride v trgovino in vpraša za dober kamen za orodje. Ogleduje predložene kose, ki -so po videzu bolj trdi, vpraša za kakovost in ceno. Na prepričevalno priporočilo prodajalca in mnogokrat tudi še tretje navzoče osebe, se ne zmeni dosti, ker je nezaupljiv. Ko si vse po vrsti ogleda, vzame nož, in na oslinjenem kamnu preizkuša njegovo brusilno silo. Očividno je nezadovoljen /. rezultatom preizkušnje, ker povprašuje po drugih. A tudi ti, srednje trdi, mu niso po godu, ker šele ko dobi mehak kamen, na katerem se dela blato, pokaže voljo, pogajati se za ceno in ga kupiti. Tako se največkrat pripeti, da ob taki preizkušnji izberemo navadno najslabši kamen. Zakaj? Vsak trd kamen, najsi bode saški, belgijski, levantinski ali kake vrste amerikanskih kamnov, ne pokažejo pri gori opisanem načinu preizkušnje nobenega vidnega znaka uporabnosti, to pa radi tega, ker je trd in ostrina zrna je radi oblikovanja in pripravljanja brusilne površine — zamašena. Tu je potrebno, ostrino vzbuditi in ojačiti. To se zgodi, ako se vloži pred uporabo tak kamen za 2 dni v petrolej, ki da trdim kamnom potrebno ostrino zrna. Trdi amerikanski kamni se shranjujejo stalno v posodi, ki je napolnjena s petrolejem. Iz tega sledi, da se brusilna sila ne da kar tako na hitro roko dognati, ker se mora vsak boljši kamen šele pripraviti. Ne smemo se pustiti zapeljati ne od samovoljnih nazorov in tudi ne od pretirane štedljivosti, ki se maščuje posebno pri orodju. Ni zadosti, da si nabavimo dober kamen; treba je vzdrževati ga v trajno uporabnem stanju. Gladilna ploskev mora biti ravna, za ostrenje širokega rezila prikladna. Izrabljeni kamen se mora zravnati. Tu nam najbolje služi brus in smirkov kolut. Zelo dobro se obnese brus, katerega si lahko vsak napravi. Na kos neoskob-Ijane smrekove deske natresi zdrobljeni smirek ali karborund in drgni (suho! izrabljeni brusilni kamen toliko časa, da se površina izravna. OBRTNIŠKO DELO — NAJBOLJŠE DELO! Dr. Josip Pretnar: PRIPRAVA ZA MOJSTRSKI IZPIT (Vprašanje in odgovori za teoretično preizkušnjo.) (Nadaljevanje.) 133. Kateri predmeti se obrtniku ne smejo zarubiti? Orodje, brez katerega bi obrtnik ne mogel vzdrževati svojega obrata in preskrbovati sebe in družine. Če se tako orodje zarubi, mora lastnik v 8 dneh vložiti pritožbo pri oni davčni upravi, ki je odredila izvršbo. 134. Kaj je davek na poslovni promet? To je davek, ki se plačuje od prehoda blaga iz ene roke v drugo vsled prodaje, odnosno nakupa. Svoječasno se je moral plačati ta davek v iznosu 2 % od fakturne vrednosti za vsakokrat, kadar je šlo blago iz ene roke v drugo. 135. Kako je sedaj urejen ta davek? Zakon je izpremenil ta davek tako, da se deli na skupni davek na poslovni promet in na obči davek na poslovni promet. 136. Kaj je skupni davek na poslovni promet? Mesto večkratnega obdačenja prometa po 2 % pri vsakokratnem prehodu blaga iz ene roke v drugo, se plačuje sedaj davek samo enkrat ali največ dvakrat. Navadno se plača pri izdelovalcu sirovine ali polizdelka ali pa na carinarnici, ko se blago uvaža. Nadaljnji promet tega blaga je prost, dokler blago ne izpremem svojega stanja. Pač pa je zato povečana davčna stopnja od 2 % do 6 % in je določena za razne vrste blaga posebna tarifa. Ta davek zadene le majhen del obrtnikov, ker ga plača ali indu-strijec pri izdelavi sirovine ali polsirovine, ali pa uvoznik pri carinarnici. Obrti, ki jih ta davek ne zadene, so n. pr. krojaški, čevljarski, torbarski, sedlarski itd., ker je ta davek plačal že izdelovalec blaga, usnja itd. Tu velja tudi izjema, da se davek ne plača, četudi se blago predela. Tako je n. pr. tudi pri lesu, kjer plača samo mizarstvo, izvrševano na industrijski način. (Gl. Obrtniški koledar 1934.) 137. Kaj je obči (splošni) davek na poslovni promet? Za ves promet blaga, ki ni našteto v tarifi za skupni davek na poslovni promet, se plačuje obči davek na poslovni promet. Ta davek znaša 2%. Ne plačujejo ga obrtniki z. največ 2 pomočnikoma, če prodajajo samo svoje izdelke. 138. Kako plačujejo! obrtniki praviloma davek na poslovni promet? Ker promet obrtnikov praviloma ne doseže na leto preko .‘>00.000 —, plačujejo obrtniki skupni, pa tudi obči prometni davek pavšalno. 130. V čem obstoji pavšaliranje prometnega davka? Pavšaliranje obstoji v tem, da plačajo davek od prometa prejšnjega leta in ne od prometa tekočega leta. 140. Kako se določi pavšalni davek na poslovni promet? Pavšalni davek se določi na podlagi prijave, katero morajo vložiti davkoplačevalci na splošni poziv in v roku, ki ga določi finančno oblastvo. 141. Kej mora vsebovati prijava? Prijava mora vsebovati podatke, koliko prometa je imel dotičnik v prejšnjem letu. 14?. Koliko znaša luksuzni davek in v koliko pridejo obrlniki v poštev za plačilo tega davka? Luksuzni davek znaša 10 %. Plačujejo ga obrtniki, ki napravljajo svoje izdelke iz predmetov, ki spadajo po posebnem spisku med luksuzne predmete. (Gl. Obrtniški koledar 1934.) 143. Kdo je zavezan uslužbenskemu davku? Uslužbenskemu davku je zavezan vsak dohodek iz službenega razmerja, kakor plače, mezde, plače od kosa itd., dalje vrednost proste hrane, stanovanja, razsvetljave itd., katero ima pomočnik ali vajenec pri mojstru. 144. Kako se oceni vrednost proste hrane, stanovanja, razsvetljave itd. za obrtniškega pomočnika? Ta vrednost se ceni pri pomočniku, ako pri mojstru tudi stanuje, na teden s 60 Din ali na dan z 10 Din, ako pri mojstru ne stanuje, pa na teden z 48 Din ali na dan z 8 Din. 145. Kdaj se uslužbenski davek ne plačuje? Uslužbenski davek se ne plačuje, ako službeni dohodki ne presegajo na teden 100 Din ali na dan 16 Din. 146. Ali se pri lem tudi upošteva družinsko stanje? Družinsko stanje se upošteva pri določitvi davka prostega zneska v toliko, da se ta znesek poviša za vsakega zakonskega otroka izpod 18 let starosti za 25 Din na teden ali za 4 Din na dan. 147. Od katerega zneska se uslužbencem davek odmerja? Uslužbenski davek se odmerja po znesku mesečno, tedensko. odnosno dnevno ponavljajočega se dohodka. 148. Kako se izračuna davek, ako zaslužek ni določen mesečno, tedensko ali dnevno? Ako zaslužek ni določen mesečno, tedensko ali dnevno, se izračunava davek sorazmerno z mesečnim ali tedenskim zneskom, pri čemer se računa teden s 6 dnevi, mesec s 25 dnevi in leto s 300 dnevi. 149. Kako se določi dohodek, če ni določen po času? Če dohodek ni določen po času (akordna plača, plača od kosa in podobno) se določi dohodek po znesku, ki bi odpadel povprečno ali običajno na dan, teden ali mesec. 150. Kaj se odrečuni od davku zavezanega dohodka (zaslužka)? Od davku zavezanega dohodka se odračuni zakonski odbitek. 151. Koliko znaša zakonski odbitek? Zakonski odbitek znaša pri tedenski mezdi do 960 Din in pri dnevni mezdi do 160 Din na teden 120 Din in na dan 16 Din. 152. Koliko znaša zakonski odbitek za otroke uslužbencev? Za otroke uslužbencev, ki so stari izpod 18 let, znaša zakonski odbitek za vsakega takega otroka po 25 Din na teden ali po 4 Din na dan. 153. Kako se preračuni uslužbenski davek? Uslužbenski davek se preračuni po posebni iabeli (objavljena v novem zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928.1. 154. Kdo preračunava uslužbenski davek? Uslužbenski davek preračunava mojster, ki izplačuje zaslužek in ga uslužbencu ob vsakem izplačilu odtegne. Mojster kupi za odbiti znesek davčne znamke in jih nalepi v davčno knjižico. 155. Kdo je dolžan nabaviti davčno knjižico? Davčno knjižico je dolžan nabaviti si uslužbenec sam. 156. Kje se dobi davčna knjižica? Davčna knjižica se dobi pri občinskem oblastvu proti povračilu stroškov (1 Din). 157. Kdaj je uslužbenec dolžan nabavili si davčno knjižico? Davčno knjižico je dolžan uslužbenec nabaviti si pred začetkom koledarskega leta, vsekakor pa pred vstopom v službo. 158. Ali mora imeli vsak uslužbenec davčno knjižico? Davčno knjižico mora imeti vsak uslužbenec ne glede na višino zaslužka, torej tudi oni, ki ni dolžan plačevati uslužbenskega davka. 159. Kdo hrani davčne knjižice? Davčne knjižice hrani mojster, ki je dolžan pokazati jih na zahtevo kontrolnim organom. 160. Kdaj vrne mojster davčno knjižico uslužbencu? Mojster vrne uslužbencu davčno knjižico, če uslužbenec izstopi iz službe. 161. Kakšna kazen zadene mojstra, ako ne vodi davčnih knjižic? Ako mojster ne vpisuje v knjižico predpisanih podatkov, ali jih vpisuje nepravilno, ga zadene kazen 20 Din do 500 Din. 162. Kdo jamči za uslužbenski davek? Za uslužbenski davek jamči mojster, ki izplačuje zaslužek. 163. Kdo kontrolira, da se predpisi o uslužbenskem davku točno izvršujejo? Točno izvršitev predpisov o uslužbenskem davku kontrolirata davčni urad in finančna kontrola, ki smeta pregledati v dnevnem času davčne knjižice. Kdor bi se upiral kontrolnim organom, bi ga zadela kazen od 1000 Din do 20.000 Din. VI. CARINE. 164. Kaj je carina? Carina je pristojbina, ki se mora plačati, kadar se blago čez državno mejo uvaža (uvozna carina) ali izvaža (izvozna carina) Uvozna carina se plača skoro od vseh vrst blaga, dočim se plača izvozna carina samo za nekatere maloštevilne vrste. 165. Kje je določeno, za katero blago in koliko se plača carine? V carinski tarifi, to je v seznamu dotičnih predmetov. Običajno je določena pristojbina na enoto 100 kg v zlatih dinarjih. Od časa do časa oblastvo določi, koliko papirnatih dinarjev stane 1 zlat dinar. Temu razmerju zlatega dinarja napram papirnatemu (n. pr. 1 zlat dinar je enak 11 papirnatim dinarjem) pravimo ažio. 166. Kako se vrši carinjenje blaga. To se vrši tako, da prejemnik ali lastnik blaga predloži carinskemu uradu (carinarnici) vlogo s podatki o blagu. Tej vlogi pravimo deklaracija. Običajno izvrši proti primerni odškodnini, za stranko ocarinjenje oseba, ki se s tem poklicno bavi in ima za to posebno pooblastilo oblastva. Pravimo mu carinski posrednik. 167. Ali obstoje za obrtnike kake carinske olajšave? Stroji in orodje, ki jih potrebuje obrtnik za opremo svoje delavnice, pa se v državi ne izdelujejo, se morejo uvoziti brez carine. Točnejša pojasnila o tem dobi obrtnik lahko pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. VII. DRŽAVNE DOBAVE. 168. Kaj so državne dobave? Državne dobave so nabave raznih izdelkov ali blaga za potrebe oblastev, n. pr. za vojaštvo, urade i. t. d. Državne dobave se oddajajo potom licitacije, katerih se morejo s pismenimi ponudbami, položitvijo kavcije 5 % in s potrdilom Zbornice TOI o dobavni sposobnosti udeležiti tudi obrtniki. Dobave se razpisujejo v Službenih Novinah, pa tudi v razpisih, ki jih objavlja v časopisju Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. VIII. O javni državni upravi. 169. Kakšne oblasti poznamo? Jivna oblast je trojna: zakonodajna, sodna in upravna. Vse tri oblasti združuje na najvišjem mestu Njegovo Vel. kralj. 170. Kakšne upravne oblasti poznamo? Ločimo predvsem državne in samoupravne oblasti, oboje pa so ustanovljene z zakonom. Pa tudi državne oblasti so predvsem dveh vrst: oblasti občne uprave, ki obsega vse posle razen onih, ki so po zakonu izročeni sodiščem, finančnim ali vojaškim oblast-vom ali, kjer nastopa država kot podjetnik in pa oblasti, ki so jim izročeni pravkar izjemoma navedeni posli. Samoupravna telesa pa so predvsem občine in banovine, ki pa opravljajo svoje posle v okviru zakona. 171. Katera so oblastva občne uprave? Občna uprava se vrši po občinah, ki imajo zato poleg lastnega tudi takozvani preneseni delokrog in vrše torej poleg samoupravnih tudi posle splošne državne uprave; dalje po srezih in banovinah. Občna upravna oblastva prve stopnje je sreski načelnik, on je pristojen v vseh poslih občne uprave, ki niso izrečno pridržani višjim oblastim, sreski načelnik je po zakonu predstavnik vlade v srezu. V mestih Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj vrše posle sre-skega načelnika mestni načelniki, ki so torej šefi samoupravnega oblastva in občeupravnega oblastva prve stopnje. Vendar pa je njih pristojnost omejena za tisti del, kolikor so določeni posli iz njih delokroga izročeni policijskim oblastvom t. j. upravi policije v Ljubljani, oziroma predstojništvu mestne policije v Celju in Mariboru. Sreske izpostave vrše prav tako določeni del poslov sreskega načelstva na določenem okolišu in se ustanavljajo tam, kjer je zaradi oddaljenosti krajev od sedeža sreskega načelstva potreba. Posli, ki sreskim izpostavam niso izročeni, ostanejo sreskemu načelstvu tudi za to področje. Sreska, oziroma mestna načelstva vrše vse posle notranje uprave, dalje po državljanskem, domovinskem, vojaškem, obrtnem, gradbenem, gozdnem, živalsko-kužnem, zdravstvenem, zavarovalnem in ubožnem šolskem, de-želno-kulturnem, vodnem, verskem in občinskem pravu, poleg splošno jim naložene skrbi za javni blagor poverjenega jim področja. Iste posle vrši na drugi stopnji bon kot občeupravno oblast-vo druge stopnje, razen tega pa še posle banovinske samouprave. Mnogi posli so izročeni banskim upravam v neposredno izvrševanje in so takrat one prve instance. Če izda ban, odnosno pomočnik bana ali od njega poverjeni pristojni načelnik oddelka odločbo na prvi stopnji, se sme nezadovoljna stranka pritožiti na pristojno ministrstvo. V tem pogledu gre lahko pritožba ali na ministrstvo za notranje posle, ministrstvo pravde (verski oddelek), ministrstvo za poljedelstvo, ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, ministrstvo za šume in rude, ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za prosveto, ministrstvo za gradbe in na ministrstvo za telesno vzgojo naroda. Vsa ta ministrstva, ki sicer niso izrečno všteta v sklop oblastev občne uprave, vrše v zadnji instanci tudi posle občne uprave poleg drugih poslov, ki so jim dodeljeni s posebnimi zakoni o ustrojsivu, predvsem pa pripravljajo načrte zakonov, uredb in načelnih razpisov ter državni proračun. Občeupravnih poslov torej ne vrše ministrstvo za zunanje posle, ministrstvo za finance, ministrstvo za vojsko in mornarico in ministrstvo za promet. 172. Kako se postavljajo funkcijonarji upravnih oblastev? Predsednik in uprava občine se voli, funkcijonarji drž. oblastev pa se postavljajo s kraljevim ukazom. 173. Katera so upravna sodišča? Upravne zadeve rešujejo prvostopna oblastva z. odločbami, razsodbami ali odredbami. Zoper te rešitve je običajno dopustna pritožba, ki se mora vložiti pri prvi stopnji v 15 dneh po dnevu prejema rešitve. O tako vloženi pritožbi rešuje neposredno višje upravno oblastvo, torej za sreskim načelstvom banska uprava, za občino sresko načelstvo, za bansko upravo ministrstvo itd., so pa tudi nekatere izjeme. Ko odloči druga stopnja, ni več nadaljnje pritožbe na še višje oblastvo. Pač pa je zoper akte upravnih oblastev dopustna tožba na upravno sodišče. Upravni sodišči sta dve: 1. upravno sodišče, ki sodi na tožbe zoper akte banskih uprav ali tudi sreskih načelstev, če so ta v drugi stopnji odločala itd.; 2. državni svet, ki sodi samo na tožbe zoper akte ministrstev in zoper sodbe upravnih sodišč na prvi stopnji. Državni svet je torej tudi sodišče druge stopnje, kadar upravno sodišče na prvi stopnji sodi. Vendar ni zoper vsak upravni akt dopustna tožba na upravno sodišče, temveč se sploh tožiti ne more in sodišče zavrača tožbe brez preiskave: a) v stvareh, ki spadajo na redna sodišča (civilna, kazenska); b) v stvareh, koder zakon daje upravnim oblastvom pravico proste presoje (n. pr. po' krajevni potrebi, o zanesljivosti prosilca, o višini kazni itd.); c) tožbe, ki so prepozno vložene; č) tožbe, glede katerih še ni odločilo upravno oblastvo druge stopnje; d) tožbe, ki se ne opirajo na nikakršen v zakonu osnovan neposredni osebni interes; e) o katerih je sodišče že enkrat odločilo. Sploh se sme tožiti samo, da upravno oblastvo v svojem aktu nikakor ni uporabilo, ali da ni pravilno uporabilo zakona ali zakonite uredbe in pa, da v postopanju pred rešitvijo ni upoštevalo predpisov postopnika. (Nadaljevanje sledi.) Josip Steinman, obrtni učitelj za čevljarstvo: MOJSTRSKI IZPIT IZ ČEVLJARSKE STROKE Pri mojstrskih izpitih se je pokazala nujna potreba, da dobe kandidati učni pripomoček, ki jim bo omogočal pregled, kaj se zahteva od njih pri tem izpitu. Zato sem se odločil na podlagi izkušenj kot učitelj v strokovnih tečajih za čevljarske mojstre in pomočnike ter izpraševalni komisar pri mojstrskih izpitih iz čevljarske stroke, sestaviti priročnik, ki bo kandidatu nudil gradivo za pripravo na čevljarski mojstrski izpit. Seveda sem se pri tem omejil samo na tvarino, ki se nanaša na praktično delo in pri teoretičnem izpitu samo na’ oni del, kjer gre za vprašanja specielno iz čevljarske stroke. Vprašanja, ki se nanašajo na splošno znanje, zakonodajo itd., bode obravnaval poseben priročnik. Pripominjam, da bo to delo prav tako uporabno tudi za pomočniške izpite, le da tam odpadejo nekatera težja vprašanja. Koristilo pa bo tudi gg. izpitnim komisarjem kot opora pri izpraševanju kandidatov. Čim bo celi sestavek tega priročnika v »Obrtniškem Glasniku« objavljen, bode dana možnost, da se vse združi v posebno knjižico, ki bo interesentom poceni na razpolago. Pripominjam končno, da sem pred objavo svojega dela predložil cel elaborat tudi nekaterim priznanim strokovnjakom in članom mojstrske preizkuševalne komisije. Ti so priročnik pregledali ter izrazili svoje pripombe, katere sem vpošteval ter se jim tem potom za njihov trud in sodelovanje najlepše zahvaljujem. Splošne pripombe. Izpitni izdelek določi za vsakega kandidata posebej izpitna komisija. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do-pošlje kandidatu pripustitveni odlok, določi obenem dan za polaganje praktičnega izpita in po sporazumu z mojstroma — izpitnima komisarjema, tudi kdaj, kje in v čigavi delavnici naj se kandidat zglasi in kakšen izpitni izdelek mora napraviti. Po možnosti se pii tem ozira na željo kandidata. Stroške, ki so zvezani z izvršitvijo praktičnega izpitnega izdelka, nosi vsak kandidat sam. Pri določitvi izpitnega izdelka se upošteva po možnosti kandidatova izobrazba, kakor tudi da-li je z dežele ali iz mesta. Običajno se zahteva, da izdela kandidat enega izmed izdelkov, ki so našteti v prvem delu tega priročnika. PRVI DEL. Praktični del izpita. Praktični del mojstrskega izpita obsega: 1. napravo obrisa noge osebe, za katero mora kandidat izdelati izpitni izdelek (par čevljev); 2. prenos mere na kopito; 3. ^ravilno ureditev kopita po obrisu noge; 4 risbo temeljnega vzorca za izpitni izdelek; !5 izrezanje vzorca za gornji del čevlja po temeljnem vzorcu izpitnega izdelka (obutvi); 6 rezanje usnja gornjih delov in šivanje (štepanje). Za izpitni izdelek (par čevljev ali gornjih delov) se zahteva enega sledečih predmetov: a) luksuznih, lepljenih, modnih, času odgovarjajočih čevljev z leseno peto; b) nizkih, lahkih, modnih, obrnjenih damskih čevljev z le- seno peto; c) damskih nizkih, v dveh modnih barvah, na zapono, skozi šivanih z leseno peto; č) lahkih moških polčevljev, z dvobarvnim gornjim delom, na okvir šivanih; d) damskih ali moških športnih, nizkih ali visokih čevljev, na vezala ali zapono, na okvir enkrat ali dvakrat šivanih; e) škornjev za častnike, šivanih na okvir; f) ženskih ali moških čevljev, visokih ali nizkih, na okvir šivanih ali zbitih; g) damskih nizkih, z eno ali več zaponami, z gumbi ali od- prtih, šivanih ali zbitih; h) damskih ali moških škornjev, na okvir šivanih ali zbitih; i) moških ali damskih hribovskih ali smučarskih čevljev. šivanih; j) damskih ali moških čevljev s pletenimi podplati. Pod točkami a) do e) navedeni izdelki pridejo v poštev zlasti pri kandidatih iz mest, pod točkami el do j) pa pri podeželskih. . DRUGI DEL. Kalkulacija v zvezi s praktičnim izdelkom. Razen preddel, naštetih v točkah 1 do 6 prvega dela, mora kandidat napraviti kalkulacijo za izdelek, ki ga je izvršil, ali pa za kak drug čevljarski izdelek, ki ga določi komisija. V naslednjem podajamo glede kalkulacije nekatera najvažnejša pojasnila in navodila kakor tudi poseben vzorec za kalkulacijo. 1. Vzorec za kalkulacijo (računamo po dnevnih cenah): a) Času primerni, nizki, damski čevlji, iz dvobarvnega finega ševro-usnja, z leseno peto. Gornje in spodnje usnje je prvovrstno. 1. ševro usnje, svetlo Din 1 25 2. ševro usnje, temno Din L — 3. vmesna podlaga '/4 m 4. podloga za spredaj 20 cm 5. podloga za zadaj iz usnja Din 1-25 6. svila 40 m 7. rezanje in štepanje Din 28 — 8. gumbi 2 kom. 9. podplati 12 dkg 10. gornji podpetniki 2 dkg 11. notranjiki in trde konice . 8 dkg 12. opetniki 6 dkg 13. vložki za zadaj 5 dkg 14. lesene pete 4-50 dkg 15. ševro-usnje za prevleko pet V2 □ 16. vložki na notranjih podplatih iz stranice . . 1 □ 17. konopljeng preja . . . 2 dreti 18. lepilo in pop 3 dkg 19. črnilo, vosek, špirit, globin, stekleni papir, politura, apretura, smola itd 4 dkg 20. delo pomočnika Din 50 — 21. režija 15 "/o 22. zaslužek 15 % WBoaini}^s6axa^ »a«»m ««*»£«: b) V z o r e c za kalkulacijo (z vprašanji, koliko blaga potrebujemo za splošne čevlje). Koliko velja: 1. ševro usnje, barvano Din ? 2. vmesna podloga Din ? 3. podloga, polsvilena Din ? 4. ovčje usnje Din ? 5. svila Din ? 6. gumbi Din ? 7. dkg usnja za podplate ... ... Din ? 8. dkg usnja za notranjike Din ? 9. dkg usnja za opetnike . . Din ? 10. dkg usnja za vložke zadaj Din ? 11. par lesenih pet Din ? 12. ševro usnje za prevleko pet Din ? 13. ovčje usnje za notranje podplate in stranice Din ? 14. preja Din ? 15. dkg popa Din ? 16. dkg lepila Din ? 17. splošne potrebščine Din ? 18. delo za pomočnika, 1 par finih čevljev . . . Din ? 19. režija 10 odstotkov Din ? 20. zaslužek 25 odstotkov Din ? Zračunaj, koliko stanejo čevlji in kakšna je njih prodajna cena, ter napiši račun. Kadar i/.kaže prodajna cena poleg dinarjev tudi na pare, jo zaokroži na prihodnji višji denar. Mojster dobi iz tvornice 1 tucat boks usnja, skupaj kvadratov 123-25. Koliko ga stane 1 kvadrat, ako znašajo stroški Din 113-—. c) Par moških zbitih visokih boks čevljev na vezala. Označba blaga Potrebovana množina Cena blaga Din Din boks usnje 3V* □ 1 □ 16— 56— podloga (platno) .... '/s m 1 m 8— 2-65 1 vretenec sukanec 60 m 450 m 8— 1-02 rinčice 24 kom. — 1 — kljukice 16 kom. — 2 - rezanje in štepanje . . . — — 25— (krupon) za podplate in gornji podpetnik (jedro) 42 dkg I kg 60— 25-20 vrat za opetnike, okvirje, spodnje podpetnike in vložke za zadaj . . . 35 dkg 1 kg 20— 7— usnje za notranjke in tr- de konice 18 dkg 1 kg 45— 8-10 vložno usnje in stranice (ovčje usnje) .... V* □ 1 □ 6— 3— vložki na notranjih pod- platih (ovčje.usnje) . . l/2 □ 1 □ 6— 3— konopljena preja . . . 2 dreti 1 klopčič 3. —50 leseni cveki 5 dkg 1 dkg 8— -•40 sekavci 80 kom. 1 kg 8— - 4000 kom. -•16 lepilo in pop 5 dkg 1 kg 30— 1-50 črnilo, vosek, špirit, glo- bin, stekleni papir, po- litura, apretura, dra- gant, smola itd. . . . 6 dkg 1 kg 50— 3— vezala 1-50 pomočniško delo . . . — 35— Skupaj režija 15 od; Skupaj zaslužek 15 Skupaj . . >totkov . . 17603 26-45 odstotkov 202-48 30-37 232-85 Prodajna cena 235 - KATERI KANDIDATI SO PRESTALI MOJSTRSKI IZPIT? (Nadaljevanje.) LETO 1933. Zbornična komisija v Ljubljani. (Od 1. januarja 1933. dalje.) Podkovski kovači: Poiokar Anton, Remic Anton, Gašper Franc, Hromeč Franc, Vintar Franc, Križe Franc, Omejc jakob, Guzelj Anton, Jerala Jakob, Pucihar Jožet, Ponova vas, p. Št. Jurij, Glinšek Ferdinand, Št. Vid pri Velenju, Bregant Jožef, Orehova vas, p. Slivnica, Rek Peter, Osojnik Leon, Kovačič Ignacij, Marolt Ivan, Korenč Franc, Golob Martin, Škarja Franc, Vrečko Ivan, Gruden Ivan, l.ikar Peter, Soršak Franc, Sršen Janez. M e d i č a r j a : Kranjc Anton, Bukovica pri Vodicah — Kamnik, Faletič Peter, Kranj. Pilar: Habjan I.udovik, Godešič — Škofja Loka. Kovači: Pičman Mihael, Dole pri Liliji, Sodnik Valentin, Bukovica pri Vodicah, Sovšak Franc, Korenč Franc, Meden Ivan, Peternel Jožef, Ljubljana, Zakotnik Jakob, Suha — Škofja Loka, Dobrovoljc Matevž, Verd — Vrhnika, Gra-celj Anton, Ribno — Bled, Semenič Anton, Rošpch pri Mariboru, Lampreht Peter, Zirovski vrh, srez Kranj, Krejan Anton, Boč — Selnica ob Dravi, Turk Lovro, Toplice pri Zagorju, Fincingar Ivan, šklendrovec pri Zagorju, Fugina Jurij, Livold — Kočevje, lile Anton, Lipsenj — Grahovo pri Kranju, Vintar Franc, Mala Ilova gora — Vidcm-Dobrepolje, Hrome Franc, Sneberje, Mulec Viktor, Pudolc, Potokar Anton, Pleševica, Vuhovnik Alojzij, Pirniče — Medvode, Marinšek Ciril, Poljane nad Škofjo Loko, Rakovec Ivan, Sp. Besnica — Kranj, Golob Martin, Podsmreka — Dobrava, Glavač Alojzij, Kaplja-vas, Komenda, Guzelj Anton, Zminec — Škofja Loka, Osojnik Leo, Sp. Voličina — Maribor, Omejc Jakob, Trnova — Medvode, Šubic Anton, Hraše — Smlednik, Glinšek Ferdinand, Št. lij — Velenje, Gašper Franc, Šmartno — Slovcnjgradec, Tavčar Lovro, Čabrače — Trata, Gorenja vas, Demšar Aleš, Škofja Loka, Zore Matevž, Zg. Perniče — Medvode, Kumelj Janez, Hotavlje — Poljane, Kovačič Ignac, Metlika, Likar Peter, Bašelj — Preddvor. Sedlarji: Kuhar Florijan, Boh. Bistrica, Debeljak Anton, Zasip — Bled, Jerovšek Josip, Lahovče, Križaj Jakob, Moste pri Ljubljani, Košir Ivan, Primskovo — Kranj. Mizarji: Jerman Lovro, Dobrunje, Smole Stanislav, Tacen, Voč Janez, Selo — Žirovnica, Grom Lovro, Dol. Logatec, Briški Jože, Banja Loka, Zdešar Matevž, Horjul, Slovša Janez, Dravlje, Kavčič Ivan, Kompolje — Videm-Dobrepolje, Štalc Ludvik, Bistrica pri Tržiču, Pretnar Frane, Podliom — Gorje pri Bledu, Zor Josip, Ljubljana-Šiška, Musar Vinko, Ljubljana, Klaneček Franc, Dole — Borovnica, Škerlj Franc, Ljubljana, Gabrijelčič Jože, Ljubljana, Trkman Franc, Stožice pri Ljubljani, Kladnik Janez, Kamnik, Peklaj Franc, Sp. Zadobrava, Drčar Stanko, Lukovica pri Domžalah, Petrič Ivan, Brod — Dol. Logatec, Križmane Ivan, Bevke — Vrhnika, Kralj Alojzij, St. Gotard — Trojane, Smrkolj Gašper, Učak — Trojane, Rupnik Franc, Ljubljana, Funtek Franc, Ljubljana, Podobnik Ivan, Zadobrava — D. M. v Polju, Praprotnik Andrej, Kropa, Ložar Franc, Sneberje — D. M. v Polju, Prosenc Franc, Črešnjice — Moravče. Torbarji : Bergelj Ivan, Ljubljana, Golob Josip, Ljubljana, Keber Ivan, Škofja Loka, Okršlar Matevž, Dravlje — Št. Vid, Samojlov Vladimir, Ljubljana. Damske krojačice in šivilje: Selan Olga, Ljubljana, Pibernik Milena, Ljubljana, Pelc Danica, Ljubljana, Pliberšek Vera, Ljubljana, Kerschbaumer Jerica, Celje, Medja Viktor, Javor- nik, Zupanc Angela, Ljubljana, Koren Marija, Mahovnik — Kočevje, Mekinda Amalija, Cerknica, Fink Štefanija, Cvižlerji — Kočevje, Modic Frančiška, Sodražica, Perhaj Kristina, Kompolje, Levstik Anica, Črnec — Ortenek, Kavšek Pavlina, Zdenska vas — Videm, Arko Marija, Sodražica, Žbontar jožefa, Kamna gorica — Podnart, Medved Marija, Zapuže — Lesce, Stajnko Marija, Kranj, Skrt Anica, Radovljica, Slapar Pavla, Stražišče pri Kranju, Koštrun Marija, Preddvor pri Kranju, Recelj Anica, Ljubljana, Nadižar Ana, Kranj, jelinčič-Jenka Roza, Ljubljana, Peršič Anica, Ljubljana, Zupan Frančiška, Kranj, Mesle Jožefa, Retnje — Križe, Presterl Pepca, Ljubno, Štrukelj Marija, Sp. Loka — Kamnik, Hribar Terezija, Okrog pri Špitaliču, Jerše Marija, Ljubljana-šiška, Samsa Božena, Ljubljana, Detiček Mija, Žalec, Trellian Pavla, Kočevje, Košnik Angela, Primskovo — Kranj, Dobre Ivanka, Kovor, Križe pri Tržiču, Kunstelj Anica, Radovljica, Slivnik Marija, Blejska Dobrava, Cesar Julijana, Stara Fužina v Boh., Štrumelj Stanislava, Borovnica, Petrič Katarina, Ljubljana, Rudar Berta, Moste pri Ljubljani, Debevc Marija, Dol pri Borovnici, Zgonc Frančiška, Ljubljana. Izdelovanje perila: . Štrus Josipina, Ljubljana. Peki : Winkler Miroslav, Grahovo, Korbar Jernej, Javornik, Kukoviča Viktor, Studenec — Ig, Janžekovič Janez, Ljubljana, Mausser Viktor, Stari trg — Kočevje, Žirovnik Ivan, Mengeš, Skuber-Aljančič Terezija, Jezersko, Birtič Ivan, Ljubljana, Pirc Josip, Ljubljana, Kokalj Franc, Zadvor — Dobrunje, Stenko Franc, Moste pri Ljubljani, Bassaneze Ivan, Sp. Gorje, Drobtina Albina, Glince — Vič, Lazar Anton, Kranj, Zalašček Franc, Radomlje pri Kamniku, Jagodic Silvester, Vodice, Seničar Franc, Ljubljana, Korošec Ivan, Št. Vid nad Ljubljano, Brečko Franjo, Ljubljana, Hočevar Alojzij, Sp. Slivnica — Grosuplje, Vrečko Josip, Trata pri Škofji Loki, Kranjc Franc, Ljubljana, Buto-vac Matija, Kropa, Hauptman Ljubomir, Gorje, Furlan Marcel, Moste pri Ljubljani, Trček Vinko, Ljubljana, Usnik Jožef, Ljubljana. M o d i s t i n j e: Podboj Mihaela, Ljubljana, Dernovšek Ladislava, Ljubljana, Jeraj Marija, Ljubljana, Slabina Marija, Ljubljana. Čevljarji: l.avriša Ivan, Horjul, Učakar Maks, Podgora — Dol pri Ljubljani, Boštjančič Franc, Babna gorica — Rudnik, Japelj Stanko, Tržič, Žepič Franc, Se-benje, Kristan Franc, Selo — Ivič, Kejžar Anton, Sp. Sorica, Mulec Josip, Cerknica, Truden Janez, Iga vas — Rakek, Mlakar Janez, Stara Fužina — Bohinj, Avanca Mariin, Studenec — Ig, Šubic Franc, Gorenje Brdo, Puželj Ivan, Bukovica — Ribnica, Petrič Anton, Zaboršt — Kamnik, Primožič Anton, Zg. Veterno — Križe, Osterman Josip, Škofja Loka, Kralj Peter, Škofja Loka, Grašič Franc, Šenčur, Dolinar Jože, Sebenje, štefe Alojzij, Tržič, Zupan Anton, Selce — Dole pri Litiji, Frelih Leopold, Škofja Loka, čufer Josip, Sp. Dane — Sorica, Likar Viljem, Ljubljana, Zupan Jožef, Scbcnje — Tržič, Kastelic Stanislav, St. Vid pri Stični, Zidarič Martin, Veličane — Ivanjkovci, Zupančič Adolf, Kriška vas — Višnja gora, Dežman Filip, Bistrica — Tržič, Jiikoš Alojzij, Zg. Kašelj — D. M. v Polju, Kovač Albin, Toplice pri Zagorju, Šircelj Franc, Dole — Grosuplje, Kapelj Anton, Ljubljana, Kovač Josip, Vel. Ligojna, Trdan Andrej, Sajevec — Ribnica, Šebenik Ignacij, Ljubljana, Konjar Mihael, Ježica, Dermastja Ivan, Ljubljana, Primšar Karl, Ribnica na Dolenjskem, Repe Nikolaj, Sp. Gorje — Radovljica, Perne Avgust, Rupe pri Kranju, Žbontar Ignac, Kropa, Ramovž Ignacij, Ježica, Pangerc Jožef, Spod. Otok — Mošnje, Poljanec Kristan, Ljutomer, Mauser Franc, Plešvica — Brezovica pri Ljubljani, Pirc Avguštin, Koseze pri Ljubljani, Žepič Janez, Križe pri Tržiču, Poljane ložef, Sebenje — Križe pri Tržiču, Pišler Andrej, Tržič, Galič Franc, Rožna dolina — Vič, Erjavec Ivan, Ljubljana, Lovšin Rudolf, Breže pri Ribnici, Medmeš Ivan, Nevlje — Kamnik, Bohinc Janez, Cešnjevek — Cerklje pri Kranju, Bilban Jože, Šmartno — Št. Vid nad Ljubljano, Erjavec Vinko, Podsmreka — Višnja gora, Zupančič Andrej, Moste pri Ljubljani, Premk Matevž, Zapleš — Trojane, Plajbes Ciril, Žaganja vas — Križe, Pandur Anton, Ljubljana, Pipan Franc, Zapoge — Smlednik. Krojači: Treven )ože, Ovšiše1 — Podnart, Prešern Rudolf, Mojstrana, Žbontan Ivan, Jesenice, Pristov Simon, Višelnica, Gorje, Spreitzer Ivan, Gorenje — Stara cerkev pri Kočevju, Šolar Alojzij, Ljubno — Podnart, Žen Vinko, Bohinjska Bistrica, Lunder Franc, Ljubljana, Maček Franc, Vransko, Hojkar Izidor, Rožna dolina — Vič, Pavli Jožef, Ljubljana, Godeše Alojzij, Dol. Jezero — Cerknica, Šefic Vinko, Ljubljana, Vidic Ivan, Jesenice, Noč Franc, Žirovnica, Luštnik Janez, Ljubljana, Vodopivec Vinko, Toplice — Zagorje ob Savi, Kebe Franc, Cerknica pri Rakeku, Osterman Ivan, Kočevje, Velkavrh Matija, Log — Brezovica, Anžič Franc, Podgorje — Kamnik, Brus Karl, Ljubljana, Čelešnik Alojzij, Pod Mežakljo — Gorje, Sedej Ivan, Jesenice, Mam Franc, Jesenice, Sitar Vincenc, Mengeš, Žnidar Mihael, Mengeš, Zabret Anton, Mengeš, Grašič Miha, Tenctiše — Golnik, Eržen Franc, Sred. tlitnjc — Stražišče pri Kranju, Toman Franc, Lesce, Valjavec Albin, Leše — Brezje, Mazi Alojzij, Vel. Bloke, Šter Franc, Predoslje — Kranj, Mrcek Maks, Gorenje — Brdo, Janc Franc, Tržič, Grobelnik Pankracij, Ljubljana, Kmetič Franc, Ljubljana, Tekavc Karl, Ljubljana. Dežnikarica : Milavec Frančiška, Ljubljana. Mesarji: Aljančič Janez, Jezersko, Jagodic Josip, Ljubljana, Peternel Ivan, Bistrica pri Podbrczju, Žveglič Alojzij, Planina pri Sevnici, Vidic Leopold, Tržič, Stušek Alojzij, Boh. Bistrica, Grčar Vinko, Kamnik, Delane Leopold, Zagorje, Sigmund Ernst, Kočevje, Hočevar Anton, Jesenice, Babšek Matija, Stepanja vas, Klemenčič Janez, Kranj, Zaviršek Ivan, Šmarje — Sap, Hodnik Janko, Vrhnika, Brinskele Emerik, Kranj, Derglin Alojzij, Ljubljana, Rezar Janez, Ljubljana, Ogorevec Ivo, Škofja Loka, Rom Franc, Kočevje, Stušek Viktor, Boh. Bistrica, Povše Karl, Stepanja vas — Ljubljana, Rode Franc. D. M. v Polju, Javornik Ivan, Lanišče — Škofljica, Rode Avgust, D. M. v Polju, Klinar Valentin, Plavž pri Jesenicah, Podobnik Ivan, Jesenice, Javornik Franc, Grosuplje, Benčina Leopold, D. M. v Polju, Paternoster Andrej, Do-brunje, Rode Franc, Moste pri Ljubljani, Benedičič Ivan, Tržič, Jerčin Jernej, Kranj, Čar Ivan, Kočevje, Golob Franc, Ljubljana, Dolničar Ivan, Ljubljana, Gabrič Anton, Sevnica, Marolt Ivan, Borovnica. Kleparji: Božič Ivan, Ljubljana, Butinar Josip, Tomačevo, Bogel Franc, Ljubljana, Žitnik Rudolf, Ljubljana, Šifrer Ivan, Stara Loka, Wostner Eduard, Mosle pri Ljubljani. Frizerji in brivci: Kapus Fanči, Ljubljana, Burger Vladislav, Ljubljana, Podkrajšek Metod, Ljubljana, Beseničan Avgust, Rožna dolina, Hafner Anton, Stražišče pri Kranju, Frank Ivan, Ljubljana, Vorina Dragotin, Ljubljana, Pirc Gregor, Ljubljana, Kovačiček Mato, Jesenice, Klobčaver Josip, Ljubljana, Zajc Žarko, Ljubljana, Pirc Ivo, Ljubljana, Pogačnik Anica, Zg. šiška, Mauser Franc, Ljubljana, Novak Vinko, Ljubljana, Zupanc Miro, Ljubljana, Kofler Janko, St. Vid nad Ljubljano, Novak Ludvik, Boh. Bistrica, Lauš Aleksander, Ljubljana, Zorc Franc, Glincc — Vič, Karaš Franjo, Novo mesto, Trtnik Mirko, Ljubljana, Zupan Janko, Zagorje ob Savi, Petsche Anton, Kočevje, Scherzer Bogomir, Kočevje, Osenar Stanislav, St. Vid nad Ljubljano, Ziegler Rudolf, Moste pri Ljubljani, Urabič Rudolf, Ježica, Josef Rudolf, Radovljica, Vozelj Stanko, Loke — Trbovlje, Kunstelj Herman, Kranj, Gradinski Josip, Ljubljana. Knjigovezi: Ogrinc Stanko, Ljubljana, Štepic Ludvik, Ljubljana, Dirjec Ivan, Ljubljana. Dimnikarji: Kunej Ferdo, Krčevina pri Mariboru, Meniga Joško, Maribor, Kerne Friderik, Ljubljana, Štrubelj Ivan, Ljubljana, Papič Alojzij, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Kroflič Metod, Celje, Vrhovec Jože, Ljubljana, Stropnik Martine, Spod. Hudinja, Blažič Eduard, Ljubljana, Breznik Franc, Ptuj, Gorišek Josip, Kozje, Pogačnik Franc, Zavrstnik — Litija, Barušič Janko, Maribor. (Dalje prihodnjič.)