bi im

Šolske bukve, v kaki ces. kr. zalogi šolskih
bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se
kot je na p&rvem listu postavljeno.

NlOOjW6f>

V vod

§. 1. Govoriti se pravi drugim svoje misli z
besedami razodevati. Misel z govorom razodeta
imenuje se stavek;  n. pr. Lenuh sam sebi čas
krade. Poterpljenje železna vrata prebije. Brez duše
je telo mertvo.

§. 2. Vsak stavek je zložen iz besed, besede
pa se sestavljajo iz zlogov in zlogi iz glasov: n. pr.

stavek : Tihe vode globoko derejo ;
besede : Tihe | vode | globoko | derejo ;
zlogi: Ti-he | vo-de | glo-bo-ko | de-re-jo ;
glasovi: T-i-h-e ) v-o-d-e | g-l-o-b o-k-o | d-e-r-e : j-o.

V vsaki besedi se en zlog glasneje izgovarja mimo drugib
ter se pravi, da ima naglas, da je naglasen;  n. pr. ti-he
vo-de glo-bo-ko de-re-jo.

§. 3. Govorila,  to je, orodje, s kterirn govo¬
rimo, so ustni členi: ustnice, zobje, jeziček, posebno
pa gibljivi jezik. Za to se govorjenje imenuje tudi
jezik.

1  *

4

Glasovi.

§. 4. Glasovi so najdrobnejši deli, na ktere je
mogoče razdeliti človeški govor. Pisano ali tiskano
znamenje glasu imenuje se čer k a.

Naš jezik ima te glasove: a, b, c, č, d, e, f,
g, h, i, j, k, 1, lj, m, n, nj, o, p, r, s, š, t, n,
v, z, ž.

Glasi so razdeljeni na samoglasnike in
so glasnike.

Dvoglasnikov slovenščina nima.

Samoglasniki.

§. 5. Samoglasniki, namreč : a, e, i, o, u, iz¬
govarjajo se razločno sami ob sebi.

Po glasu so a, o, u široki, e, i pa ozki samo¬
glasniki.

Po izgovoru so samoglasniki kratki ali pa dolgi,
ter se z naglasom izgovarjajo bolj kerbko in ostro
ali pa bolj mehko in zategnjeno.

Naglaševanje zlogov je po različnih slovenskih krajih raz¬
lično ter se po navadi v knjižnem jeziku ne zaznamlja.

Znamenja za naglas ali nag laski  pa so:
krativec ('), ostrivec (’) in strešica

Slovenske besede nimajo vsegdar enakošnega naglasa,
marveč se v pregibanju besed spreminja in časij preskakuje;
n. pr. v61 nauka,, mi nimamo v61; krava doji tčle, krave
doje telšta; kčza  mekeče, ve vidim k6z; bel las,  od
belih las; čem klobuk,  s černimi ki oblici;  novo sito,
nova sita; lipa  cvete, pod lipo  sedem,- včda  teče, pijem
yodd;  moder svčt,  ne posluša sveta; ta list je rumen,

5

dajmi tisti rameni list; ne gAnem se, gani se! gAnim ži¬
vino, goni jo ! tAkel sem, tekla sva.

§. 6. Samoglasnika a in o imata največ svoj
čist in poln glas, naj bosta naglašena ali ne-

Nasproti pa so samoglasniki e, i, u, če niso
naglašeni, ali kadar imajo oster kratek naglas, v
izgovoru radi nekako nedoločnega zamolklega glasa;
n. p. v besedah: ves, deska, pes, dež, sosed, oreh,
nit, sit, dim, trebuh, kruh, kožuh, napuh itd.

Opomba.  Kadar se pa te besede postavijo tako, da se jim
naglas premeni, dobe tisti samostavniki svoj poln glas, n. pr.
Pomagaj sosedu;  — poberi orehe; niti  so tenke, vola sta
sita,  ne vidim dima; iti s trebtihom za krfthom,  varuj
se nap d h a.

Pred čerko r, kadar za njo stoji še en soglasnik ali več,
ima e tudi zamolkel glas ter se za to v novejših knjigah naj¬
raje celo izpušča, n. pr. gefd, pert, terd, terst, terska, vert
(—grd, prt, trd, trst, trska, vrt) itd.

Tudi je samo na pol glasen tako imenovani gibljivi e v
končnicah: ec, ek, el, en, ev, er, sen, sem, zen, kteri v
pregibi izpada ; n. # pr. krovec—krovca, košek—koška, pekel—
pekla, čuden—čudna, molitev—molitve, dober—dobra, česen—
Česna, bolezen—bolezni, nesel—nesla, neslo.

Pazite, da bote prav izgovarjali in pisali besede s polno-
glasnim e pred čerko r, kakor so; Jčrnej, zamerljiv, vero e
duše, stoterni, večernice itd.

Pri izpeljevanju in pregibanju besed slovenščina ne terpi
po dveh samoglasnikov skup, temuč jih zatika s soglasnikom;
j ali v; n. pr.pi-ti, pi-v-ec, pi-j-em, pe-ti, pe-v-ee, šte-ti, šte-j-em,
kup-u-j-em.

6

Soglasniki.

§. 6, Soglasniki so sami ob sebi brez dovoljno jas¬
nega glasu, ter se le s pomočjo samoglasnikov
razločno izgovarjajo.

Po izgovarjanju so soglasniki: 1. ozki in ši¬
roki, 2. mehkiinterdi.  Ozki so: c, č , j
(lj, nj), š, še, ž; mehki pa: b, d, g, j, 1, m, n,
r, v, z,  ž.

Naloga.  Kteri so torej široki, kteri terdi soglasniki ?

Ozki soglasniki hočejo imeti za seboj v končnicah
vsegdar ozki samoglasnik e namesti o.

Z ozirom na govorila , s kterimi sc izgovarjajo (Glej
g. 3), razločujejo se soglasniki:

1. na ustnike: m, b, p, v, f;

2. „ jezikovee : 1, n, r;

3. „ zobnike: d, t;

4. „ sičnike: z, s, c ;

5. „ šumnike: ž, s. č, in

6. n  nebnike ah

goltnike: g, h, j, k.

Soglasnik | se na koncu besed izgovarja največ kakor v;
kadar se pa beseda podaljša ali če pride v drugačno zvezo,
dobi S zopet svoj pravi glas, n. pr. pil (piu) sem, pila sva; delal
(delav) sem, delali smo ; svetal (svetav) meč, svetla sablja.

Tudi ima 1 svoj pravi glas v 9. paležu ženskih in sred¬
njih samostavnikov dvojnega in množn. števila: n. pr. kupili
smo pet pil, šest igel in ve2 šu.

Spreminjanj e soglasnika v.

§. 7. Soglasniki se pri pregibanju in izpelje¬
vanju besed radi spreminjajo in v druge pretapljajo.
Zlasti pa prehajajo široki nebniki zdaj v sičnike,
zdaj v šumnike.

7

Spreminja se:

g v ž, tudi v z, n. pr. stregel sem, strežem, »trezi ti,
strigel, strižem, strizi,
sneg, snežnica,
drag, dražba, dražji,
drug, družim, družica,
lagati, lažem,
terg, teržni dan.
ih v s: gluli, glušec,

kruh, krušni oče,
suli, suša, sušiti,
verli, poveršje,
uho, ušesa,
pihati, pišem,
strah, strašiti.

h v c  ali pa c : oho, očesa,

roka, ročnik, ročaj,
otrok, otroci,
junak, junači,
pekel sem, pečem,
peci ti, pee,
tekel, teci, tečem,
rekel, reci, rečem.

Sičniki c, s, z prehajajo v šumnike, namreč
e v e : solnce, solnčnioa, osolncje,

ptica, ptičar, ptičji,
klicati, klicem ;

s v š: visok, višava, višji,

nositi, nošen, noša,
kositi, košnja;

z v ž: nizek, nižava, nižji,

blizo, bližji,
voziti, vožnja,
molzem, molža.

8

Tako tadi prehaja sli, st v še:

isfcati, iščem,
zapustiti, zapuščen,
gost, goščava,
tolst, tolšča itd.

Zlogi in besede.

§. 8.  Enemu ali več glasom, ki se izgovore v
eni sapi, pravi se zlog.

Kadar en zlog sam ob sebi, ali več zlogov
skup nekaj pomeni, tedaj narejajo besedo.

Besede so eno zložne, dvozložne, tri-
z 1 o ž n e ali v e č z 1 o ž n e , n. pr. dež, grad, lok,
miš, panj, sad, sol, volk ; gerlo, glava, gruda, krilo,
noga,'oko, polje, vrana, zerno; podpora, zastava,
zavetje; apnenica, gospodarstvo, miloserčnost ; po-
terpežljivost, priporočevanje.

§. 9. Zlogi so glavni ali osnovni in pa
pritični.

Osnovni so zlogi tisti, iz kterih se da pomen
besede spoznati; n. pr. graditi, gradba. ograda,
pregrada; pisati, pisec, pisar, pisarija, pisarnica,
pisanje, pismo, pismenstvo, zapis, napis, odpis,
popis, prepis, prepisnina.

Pritični zlogi (pripone, pritikline) so tisti, ki
se v besedi derže osnovnega zloga ali debla.

Ako pritiklina stoji v besedi pred osnovnim zlogom, ime¬
nuje se prednica; kadar pa stoji za njo, pravimo ji konč¬
nica; n. pr. mik-am, pre-mik-am, pri-mik-am, od-mik-am,
po-mik-am, u-mik-am, raz-mik-am.

Naloga.  Odločite s čertico v sledečih besedah osnovne
zloge od prednio in končnic: Lisica ima košat rep. RažŠir-

9

jena je daleč po zemlji. Najraje si skoplje svojo luknjo po
goratih listnatih gozdih. Lisica zasleduje perutnino okoli
hiš in nje prekanjenost je razglašena. Njena koža daje dobro
kožuhovino.

§. 10. Osnovni zlog je korenika, iz ktere be¬
seda izrašča. Besede, ki imajo samo osnovni zlog,
so koreninske besede;  besedam pa, ki se
izpeljujejo iz osnovnega zloga ali korenike , pravi
se izp eljane bese de.

Izpeljujejo se pa besede iz osnovnega zloga:

1. s pripenjanjem prednic in končnic, n. pr.
kov— kovati, kovač, kovačija,

kovačnica, kovnica, nakovalo,
podkov, podkovati, prikovati,
prekovati, zakovati, tlakovati;
pi-ti, pijem, zapiti, pivec, pivnica,

napiti, napitnica, odpiti, pijača, pijavka,
mig-niti, migam, migljati, pomigati;

2. z glasovno premembo, kadar se osnovni samoglas¬
nik premeni v drug samoglasnik ; n. pr.

nesem, nosim, noša, prinašam,
vedem, vodim, vodnik, privajam,
krijem, krov, pokrovka,
lezem, lazim, prelaz,

biti-boj, liti-loj, piti-napoj, napojiti, napajati, gnjiti-gnoj,
gnojiti.

Naloga 1.  Poskušajte, s kterimi priponami se dado iz¬
peljati druge besede iz teh besed : roka, noga, glava, hiša,
dim, kura, kralj, leto, moka, konec, star.

Naloga 2.  Premenite v sledečih besedah osnovni samo¬
glasnik ter naredite iz njih nove besede, bodi brez pripon,
ali tudi s kako pripono: bredem, plot, tečem, vlečem, gonim,
grob merzel, podim.

10

Sestavljene besede.

§. 11. Sestavljene besede obstoje iz dveh
posamnih besed, kterih perva. drugo bolj na tanko
določuje, n. pr. polnoč, vinograd, kolovoz, Triglav,
stoletje, stoklasa, golomraziea, listopad, golorok,
bosonog, ostroumen.

Iz kterih besed je narejena vsaka teh sestavljenk?

Opomba.  V sestavljenih besedah smeta tudi pq dva samo¬
glasnika snlti se; n. pr. preučiti, modrook itd.

Kako se besede razzlogvjejo.

§. 12. Enozložnih besed na koncu verste ne
delimo.

Večzložne besede pa delimo ali lomimo po teh
le pravilih :

1. Ako med dvema samoglasnikoma stoji samo
en soglasnik, poteguje se ta vselej k sledečemu
zlogu ; n. pr. go-lob gru-li, s pa-li-co te-pe-mo.

Pomnite.  Prosti in torej neločljivi soglasniki so tudi lj,
nj, šč, torej; vo-lja, zna-nje, ko-ščak.

2. Kadar stojita dva različna soglasnika v
sredi besede, jemljemo po navadi pervega k pervemu,
drugega pa k drugemu zlogu, n. pr. or-li, ječ-men,
ov-ca, želj-ni, glež-nji.

Opomba.  Ce sta pa ta soglasnika takova, da se z njima
lahko beseda začne, ostaneta tudi v sredi skupaj in se privze¬
mata k drugemu zlogu, n. pr. se-stra (stradam), pro-gla (gla¬
dim), me-tla (tlačim), se-dlo (dlan), to-plo (plot), pe-sto (sto),
ma slo (slon), o-strina.

11

3. Kadar se nabere več različnih soglasnikov
skup, delimo jih tako, da osnova (korenika) ostane
odločena od končnice; n. pr. hruš-ka, voj-ska, ljud¬
stvo, soln-ce, list-ki, rast-lina, serč-nost, konj-ski.

4. Sestavljene besede delimo tako, kakor so
bile sestavljene ; n. pr. raz-del, iz-bor, ot-rok, ob¬
raz, med-očje, raz-or , u-preti, ob-ljuba, z a-d j ati,
pred-log.

Raba velikih začetnih čer k.

§. 13. Slovenske besede se pišejo sploh z ma¬
limi čerkami.

Z veliko začetno črko pišemo :

a) Pervo besedo v začetku govora sploh, in v
začetku vsakega novega stavka za piko ; n. pr.
Vsi ljudje so umerjoči.

Telo umerje, duša pa živi vekoma. Blagor mirnim,
ker sinovi Božji bodo imenovani.

b) Pervo besedo za dvopičjem, kadar besede
kogar bodi navajamo tako, kakor jih je on govo¬
ril, n. pr. Večni mojster ukazuje : Prid’ zidar se
les učit!

c) Začetek vsake verstice v pesmih, n. p.

Pred hišo ležal Kako da rija

Je plug pri plugi; Obeh ni snela ?

Rijav je pervi, Branila menda

Svetal je drugi. So pridna dela.

d) Besedo Bog in vsa lastna imena ljudi, na¬
rodov, mest in krajev, rek, jezer, morij, gora itd-

12

Opomba.  Tudi pridevnike iz lastnih imen zemljepisnih
krajev je polje pisati z veliko pervo čerko; n. pr. Ta je Pla¬
ninski župan.

e) Naslove, n. pr. Vaše c. kr. Veličanstvo !
Vaša cesarska Visost! Tako tudi osebne zaimke v
listih, n. pr. Včeraj sem prejel Vaše  pismo.

Ločila in druga pisna znamenja.

§. 14 Razen čerk in naglaskov rabimo v pi¬
sanju še nektera druga znamenja, s kterimi se

a) beseda od besede in stavek od stavka
loči, ali

b) bravec napotuje, kako naj svoj glas ravna
in spreminja, ali

c) sploh pisanje bolj pojasnjuje.

Taka ločila  in pojasnilna znamenja so ve¬
jica  (,), pika  (.), dvopičje  (:), podpičje
vprašaj  ('?), klicaj  (!), pomišljaj  (—), okle¬
paj (), ušesca vezaj (- opuščaj  (’),
opominjaj (* f), enačaj  (=), znamenje od¬
stavka  (§).

Da je ktera beseda okrajšana (= kratica), za-
znamlja se s piko. N. pr. = na primer, t. j. — to
je ; gl., gld. = goldinar; I. — ime; I. I. = dvoj¬
no ime, t. j. ime in primek.

Naloga,  Prepišite sledeče stavke in pazite na ločila na
koncu in v sredi: Danes bomo v šoli pisali. Kteri izmed
nas učencev zna najlepše pisati? Učenci, lepo pisitel — O
ko bi jaz znal prav lepo pisati! Kdor hoče pisati, mora

13

imeti pero, černilo (tinto) in papir. Ne morem pisati; nimam
pri roči ne peresa, ne černila, ne papirja. Ni pa dovolj, da
ima kdo pero, černilo in papirj: ako želi napisati kaj izver-
stnega, mora se prej naufiiti, kako se pišejo sestavki. Naš
gospod učitelj je rekel: „Izmed vseh učencev piše Bogdan
najlepše.“

Stavek.

§. 15. Govori se o osebah ali pa o rečeh.

Oseba ali pa reč, o kteri se v stavku govori,
kemije se p o d m e t ali (po latinski besedi) s u b-
j e k t. N. pr. Mati  je skerbna. Tergo  vec  pro¬
daje blago. Človek  ima pet čutov. Vrata  so
široka. Gosenice  škodujejo drevju. Delavec
je siromašen. Kopriva  ne pozebe. N e k t e r e
rastline  so strupene. Ali delajo delavci?
Cvetd li drevesa?  Kaj dela sestra?

§. 16. O podmetu nekaj dopovedujemo ali
pravimo. Kar se v stavku o podmetu pravi, to je
povedek  ali (po latinski besedi) p r e d i k a t; n. pr.
človek je najpopolniše bitje na zemlji.
Lipa je košata.  Jelka ni nizka.  Rastline r a-
sejo iz zemlje.  Lesnika ima kisel  sad.

§. 17. S povedkom se lahko reče o podmetu:

1. Kaj je, n. pr. Pesnik je umetnik.  Janez
je pesnik.  Sokol in jastreb sta ujedi.  Ujede
so ptice.  Vino je pijača. Kož je orodje.
Drevesa so rastline.  Kremen je kamen.  Kamen
je rudnina.  Čevlji so o b u t a 1 o.

14

Haloga.  Napišite o teh le rečeh, kaj je vsaka izmed
njih: jelen, miš, golob, ščuka, kerh hrošč, aščerica, češnja,
bor, šipek, zlatica, deblo, apnenec, železo, sekira.

2. Kakošen je ; d. pr. France je priden. Pes
je zvest.  Lisica je zvita.  Volk  je  požrešen.
Mravlja  je  delavna.  Golob  je  snažen.  Mleko
je  belo.  Saje  so  cene.  Ilovica je mehka.
Naša mačka je č e r n a. Zlato je rume n o. Kri je
rudeča.  Drevo  je  listnato.  Nebo  je  j a s n o
ali  oblačno.  Vreme  je  1 e p o ali  neprijetno.
Zima  je  t e r d a ali  mehka.

Naloga.  Imenujte nektere živali ali rastlino, in povejte
o njih, kakošne so po barvi, po velikosti, po podobi ali
lastnosti.

3 .  Kaj kdo dela; n. pr. Polž  leze.  čebela
b r e n č i. Zajec beži.  Riba plava.  Ptič leta.
€lovek hodi. Pes laja. Konj  rezgeče. Učenec
bere, piše ali risa. Slavec  poje. Tergovec
kupuje, prodaje, v a g a, meri, t e r g a,
reže, seka, šteje, naliva, hvali, ceni,
zapisuje, naročuje, računi. Drevo  cvete.
Zvon  zvoni. Oblak  se  vzdiguje. Kamen na
zemlji  leži. Jabelka na drevesu  vise. Ogenj
greje, p a 1 i, suši, sveti. Kolo  škriplje.
Travnik  zeleni. Trava  rumeni. Zvezde m i g-
ljajo.

Naloga.  Napišite o teh rečeh, kaj vsaka izmed njih
dela: voda, potok, rtka, gozd, pivo, rosa, solnce, sneg, žaba,
raca, pajek, kos.

4. Cegava je ktera reč, iz česa je, kje je;
n. pr. Ta klobuk  je  moj, knjiga  je  tvoja. Kteri

15

vert je naš ? Slamnik je iz slame.  Preja je la¬
nena alikonopna.  Riba je v vodi. Na hrastu
s o želodi.  Bog  je  povsod.

Oseba, k ter a je v podmelu.

§.18. človek lahko govori o sebi samem,
ali o d r u g e m, s komer se pogovarja, ali o kom
tretjem.

Kadar govorimo o sebi, pravimo, da je podmet
(subjekt) p e r v a oseba,  in ta sc naznanja z
besedo : j a z (jest) ali midva,  me  dve  ali mi,
me;  n. pr. Jaz  sem kmet. M i d v a sva brata.
Medve  sve sestri. Mi smo zdravi. Me smo vesele.
Jaz se učim. Midva  piševa. Me plevemo.

Kadar to, kar govorimo, velja od osebe, s ktero
govorimo, pravimo, daje  podmet druga oseba,
in ta se naznanje z besedo : ti ali vidva, vedve,
ali vi,  ve,  n. pr. Ti  si kupec. Vidva  bereta.
Vedve  pletete. V i se jezite. V e ne molite.

Ako je pa govor o drugih ljudeh ali stvareh,
pravimo, da je podmet tretja oseba,  in le-ta
se daje na znanje ali z imenom tiste osebe ali reči,
ali pa, če nečemo ponavljati ji imena, z besedami:
o n, o n a, ono; ona, oni; oni, one, ona;
nekdo, nikdo, vsakdo itd. n. pr Janez  ne piše,
on risa. Brata  se ljubita; ona dajeta lep zgled.
U č e n c i so marljivi, o n i se radi uče. Nekdo  vas išče.

§. 19. Osebo podmeta oznamljamo v povedku
tudi s priponami:

16

plet-em, plet-eš, plet-e, plet-eva (-ve),
plet-ela (te), plet-emo, plet-ete, plet-o ;
uč-iiu, uč-iš, uč-i, učiva (-ve), uč-ita (-e),
uč-iino, ue-iie, uč-e ;

terg-am, terg-aš, terg-a, terg-ava (-ve), terga-ta
(-te), terg-amo, terg-ate, terg-ajo ;
kup-ujem, kup-uješ, kup-uje, kup-ujeva (-ve),
kup-ujeta (-te),kup-ujeino,kup-ujete,kup-ujejo.

Naloga.  Prepišite te le stavke, spremenite jih pa tako,
da bo namesti podmeta jerve osebe podmet druge ali
podmet tretje osebe. Vstajam zjutraj, molim in se oblačim.
Kader pozajterkujem, sedem za mizo in pišem nalogo, ali
pa se učim iz bukvic. Pred osmo uro pripravim si šolske
reči, priporočim se ljubim staršem in grem v šolo. Ko stopim
v šolo, pozdravim gospoda učitelja in svoje součence ter se
vsedem na svoje mesto. Med naukom sedim tiho ; če sem
poklican, odgovarjam glasno in razločno.

Način, kako se kaj dopoveduje.

§. 20. Načinov, kako svoje misli razodevamo,
je več :

1. Terdivni  način, kadar o podmetu pra¬
vimo, kaj je v resnici, kakošen je, ali kaj res dela;
n. pr. Slavec j e ptica pevka. Slavec j e vrabčeve
velikosti, ima zgorej rujavkasto-sivo, spodej sivo
perje, in rujav rep. Najraje se d e r ž i na kraju
gozdov ali pa v germovju. Časih poje  skor vso noč.
Gnjezdo si napravi  iz bilk blizo tal.

2. Nikavni,  kadar dopovedujemo, kaj pod¬
met ni, kakošen ni ali česa ne dela ; n. pr. Netopir

17

n i ptic. Kri n i voda. Topol n i košat. Vran n i
pisan. Na vertu n i nikogar. Voda se ne žveči.
Nobena žival ne more  brez zraka dihati. Ptiči
potujejo čez gore in doline in nihče jim n e k a ž e
poti.

Naloga.  Povejte z nikavnimi (odrekovavnimi) stavki
za te-le reči, kaj niso, kakošne niso, česa ne delajo ali česa
delati ne morejo: ptič, jelen, gosenica, mačka, drevo, goba,
apnenec, nož.

3. V p r a š a v n i, kadar vprašamo, kaj je kdo,
kakošen je, ali kaj dela; n. pr. Kaj je tvoj brat ?
Jeli zdrav ? Ali hodi pridno v šolo ? Kaj pokljd v
peči ? Zakaj ne delaš ?

4. V e 1 e v n i (ali zapovedni),  kadar govo¬
rimo proti komu ter mu velimo, da naj bo kaj ali
kakošen, ali da naj kaj stori; n. pr. France, bodi
mi prijatelj! Otroci, bodite  pridni in poslušni!
Oče je rekel otrokom : Vstanite, napravite
se in pojdite  z menoj! Vstajajmo  zgodaj
in poslušajmo,  kako ptice poveličujejo Božjo
dobroto.

5. Ž e 1 e v n i, kadar pravimo , da si želimo,
da bi se kaj zgodilo, da bi nekaj bilo ; n. pr. K o
b i že pomlad bila! Da bi le že oče prišel!

6. Pogojni,  kadar pravimo, da je ali da se
godi nekaj samo pod neko pogojo, t. j. če se zgodi
še nekaj drugega ; n. pr. če bi n e b i 1 o svetlobe,
ne mogli  bi  videti. Ako ne bode  dežja, bode
se vse posušilo.

Slovenska Slovnica za najv. razi'. 1 j. Sole, 2

18

Po načinu, kako se kaj v povedku izreka,
razločujemo terdivne, nikavne, vprašavne,
velevne, ž e 1 e v n e in pogojne  stavke.

Besedna plemena.

§. 21. Po tem, kar vsaka beseda pomeni, imamo
v našem jeziku, deveter o besednih plemen:

1. Samostavniki  (samostavna imena) so
besede, s kterimi se kaka oseba ali ktera samo¬
stojna ali v mislih za samostojno vzeta reč imenuje,
n. pr. človek, oče, otrok, žival, ptica, rastlina, javor,
kamen, zrak , hiša, miza , duh , čednost, pridnost,
napuh.

2. Zaimki  (zaimena) so besede, ktere rabimo
namesti samostavnikov, da nam teh ni treba ponav¬
ljati ; so pa ti: jaz , ti, on, midva, vidva, mi, vi,
oni, se; moj, tvoj, njegov, svoj, najin, vajin, naš,
vaš, njihov, ta, dni (uni), tak; kteri, ki, kdo, kaj,
nekdo, nihče, nekaj, nič.

3. Pridevniki  (pridevna imena) so besede,
ki pomenijo lastnosti ktere osebe ali reči po nje
podobi, barvi, primeri ali po drugem oziru; n. pr.
zelen  germ, zelena  senožet, zeleno  listje,
tenak  verh , r u d e č a roža , visoki  zvonik,
sladko  jederce, dober  človek, imeniten
grad, divji  golob.

S pridevniki dajemo tudi na znanje, čegava je
ktera reč, od koga ali odkod izhaja; kakor: bra¬
tov  klobuk, s e s t r i n a peča, lisičja  dlaka,

19

smrekovo drevo,  pastirska palica, š k o f j i
grad.

4.  Številni  ki  (številna imena) naznanjajo
ali določno ali nedoločno množino stvari; n. pr.
en mesec, drugo  leto, dvoj  a vrata, trojna  nit,
nekoliko  njiv, malo  sadja.

5. Glagoli  so besede, s kterimi se dopove¬
duje, da podmet je, da nekaj dela ali da se z njim
nekaj godi.

Samo en glagol imamo za ta pomen, da podmet
je (bistvuje), namreč glagol: biti.  Drugi glagoli
kažejo, da podmet nekaj dela ali terpi ali da biva
v nekem stanu; n. pr. ležati, sedeti, stati, spati;
nesti, piti, veniti, govoriti, klicati, županiti.

Samostavniki, zaimki, pridevniki, Številniki (nekteri) in
glagoli se v stavkih različno spreminjajo ali pregibljejo ter se
jim za to pravi pregibne besede;  n. pr. Iz besed: oče,
hvaliti, priden, sin — napravimo lahko stavek, če jih spreme¬
nimo tako le: Oče hvali pridnega sina.

6. Predlogi  kažejo razmerje, v kterem stoji
ena reč do druge; n. pr. Knjiga je na mizi, hrani
se v miznem predalu, je padla z mize pod stol,
leži pod stolom ali pri stolu, za stolom. Svetil-
nica visi nad mizo.

7. Prislovi  so besede, ki naznanjajo: kdaj,
kje ali kako se kaj godi ali dela. Znanijo torej
čas, kraj ali način; n. pr. Danes  gre dež, vče¬
raj  je solnce sijalo. Brata ni tu. Pišite lepo.
Spodobno  se vedite. Prišli smo peš.

8. Vezniki  so besedice, s kterimi se vežejo

2 *

20

posaiimo besede ali posamni stavki; n. pr. Neba
in zemlje bode konec. Konj je berzen in močan.
Lahko pišete a 1 i risate. Učitelj vpraša, učenec p a
odgovarja. Ne je, niti  pije.

9. Medmeti  so besedice, ki naznanjajo dušne
občutke (veselje, žalost, začudenje i. t.), n. pr. O,
kako lepo je nebo! Joj,  kako boli! Lej,  vse se
zeleni. Pst,  pusti to! N u j t e , primite se dela!
Gorje  meni !

K medmetom se štejejo tudi take besede, s kte-
rimi posnemamo kake glasove; n. pr. h uš! ferk!
cmok! ste r bunk!

Predlogi, prislovi, vezniki in medmeti se v govoru nikakor
ae spreminjajo in se imenujejo za to nepregibne  besede.

1

Pervi oddelek.

Samostavniki,

§. 22. Samostavniki so imena oseb in reči.
Imena pa so lastna  imena, občna  ali splošna
imena in miselna  (pojmovna) imena.

§. 23. Lastna  imena so posebna imena po-
samnik oseb, rodovin in narodov, ali pa posebna
imena posamnih reči: dežel, mest, rek, gora itd.
Lastna imena se pišejo z veliko začetno čerko;
n. pr. Kopitar  je bil slaven jezikoslovec. Na
Kranjskem,  južnem Koroškem  in S t a j e r-
s k e m in v P rim  o r j u žive Slovenci.  Reka
Drava  izvira na Tirolskem,  teče po Kor o-
škem in Štajerskem  in se izliva pod Ose¬
kom v Dona  v o. Glavno mesto Krajnskega
je L j u b 1 j a n a.

Mesečna imena se pišejo z malimi čerkami.

Naloga.  Napišite imena vasi, potokov, rek, gozdov in
gričev, ktera so vam znana. Zapišite po ktero lastno ime
slovečih mož, narodov, dežel, gora in gradov , za ktera ste
kdaj slišali-

22

§. 24. Z občnim  samostavnim imenom se
imenujejo vse osebe ali reči ene verste; n. pr.
Človek  živi v vseh delih sveta. V mestih
prebivajo rokodelci, tergovci in umet¬
niki; po vaseh pa kmetje in rokodelci.
Rokodelci so kovači, tesarji, zidarji,
krojači, čevljarji, krovci itd.  M e n i k in
ščuka sta ribi. Potoki se izlivajo  v reke.
Premičnice se sučejo • okoli  stalnic. Božje
stvari so živali, rastline in rudnine.

Ime „žlovek“ n. pr. pomeni ne le to ali ono ljudsko
osebo, ternufi vsako ljudsko osebo sploh.

§. 25. Nektera občna imena pomenijo snov ali
tvarino, iz ktere se kaj dela in ktere najmanjši del
se imenuje tako, kakor cela. Pravi  se  jim  snovna
imena; n. pr. Iz lanu, volne, bombaža ali
pavolein iz svile delajo se različne tkanine.
Železo je najkoristnejša,  zlato pa najdražja
kovina. C u k e r se kuha iz sladkega soka nekterih
rastlin. Staremu človeku je vino mleko,  mla¬
demu pa je mleko vino. Voda  je najzdravejša
pijača.

Naloga.  Imenujte nektere tkanine, in povejte, kaj se
dela iz njih.

§. 26. Izmed občnih imen naznanjajo nektera
celo mnoštvo ali skupino enoverstnih reči ter
se jim pravi skupna ali zborna  imena.

Najraje imajo končnico -je, ovje,  pa tudi
-in a, -s tv o, -a d, n. pr. Rež, pšenica in oves
so žito.  Železno orodje  je terdno. Ob potokih

23

rase v e r b j e in drugo germovje,  [po gozdih
pa h r a s tj e, b re z j e, b u k o v i n a, j e 1 o v in a
in borovje.  Velika uharica se skriva po dnevi v
pečevje,  staro zidovje  ali votlo drevje.
Množica ljudi je ljudstvo.

Naloga.  Kako se dado z eno besedo poimenovati vse
skale, vode, vsi kameni, listi, koreni, vse brine, olše, orehi,
peresa; —gospodje, meščani, kristijani, vojaki?

§. 27. Ako ktero lastnost, ktero djanje ali
mirni stan kake osebe ali reči od nje odločimo
ali posnamemo in to v misli (v pojmu) vzamemo
za samostojno  reč, pravimo imenu, ktero ji
damo, miselno ime, ali posneto ime,  tudi
pojmovno  ime, n. pr. Deček je vljuden. V1 j u-
d n o s t je lepa lastnost.  Nebesa pripovedujejo
slavo  Božjo. Zavidljivost  je greh. Nezmer¬
nost in nesnažnost  ste sovražnici zdravja.
Olovek ima r a z u m in svobodno voljo. Slepota
in gluhota  ste velika nesreča.

Naloga.  Kako bomo rekli lastnostim pridnega, marlji¬
vega, previdnega, pokornega, poslušnega, priljudnega, po-
strežljivega, prizanesljivega, miroljubnega človeka ?

Še delimo samostavnike na imena živih bitij
in n e ž i v i h reči;  n. pr.

hlapec, jelen, volk, Škerjanec, močerad, metulj
— pomenijo živa bitja;

cep, hrast, lonec, podlesk, dvor, gozd — pome¬
nijo nežive reči.

§. 28. Samostavnike, ki pomenijo živa bitja,
t. j. zlasti osebe, pa tudi živali, spoznamo velikrat
že po besednih končnicah, ki jih imajo.

24

Take končnice so :

ar, n. pr. ovčar, kožar, tesar, pisar, lončar, kotlar, mesar,
zidar, zvonar, čebelar, mravljinčar, krokar, kuščar,
i t. d.; za ženske samostavnike — arica ali arka :
ovčarica, lončarica, čebelarica, gaščarioa, žličarka itd.
an, (zlasti pri domovinskih imenih) n. pr. Dunajčan,
Celjan, Celovčan, Goričan, Ločan, Ljubljančan, Terži-
čan, kristijan, modrijan, tlačan itd.
za ženske-anka: Celjanka, Goričanka, modrijanka
itd.

ač, n. pr. kovač, berač, kopač, orač, pomagač, podajač
škripač, kosmač, rogač, itd,

ak, n. pr. divjak, grajščak, junak, korenjak, možak, po¬
štenjak, prostak, rojak, siromak, gorjak, lisjak, ser-
njak itd.

za ženske-akin ja: junakinja, vojščakinja itd.
ec (aveo, ivee), n, pr. Kranjec, Korošec, Slovenec, glušec,
stareo, pevec, plesaveo, delavec, morivec, poslušavec,
lažnjivec, poslanec, učenec, znanec, junec, itd.
za ženske - ka (avka, ivka), tudi ica:  Slovenka,
starka, pevka, plesavka, lažnjivka, učenka, Kranjiea,
Korošica, plevica, ženjioa, junica itd.
telj, n. pr. prijatelj, učitelj, itd.

za ženske-teljica: prijateljica, učiteljica,
nik, n. pr. bolnik, dolžnik, pomočnik, tožnik, voznik, de¬
setnik, grešnik, namestnik, jetnik, itd.
za ženske-nioa: bolnica, dolžnica, pomočnica,greš-
nica, jetnica.

Opomba.  Vendar imajo zgoraj naštete končnice tudi nekteri
samostavniki, ki pomenijo nežive reči, n. pr. vihar, lopar,
žehtar ;  perstan, svečan, serpan; belak, rumenjak, ulnjak, go-
lobnjak; brinovee, slivovec, svinec, rivec, korec; ročnik, kurnik,
žličnik, dimnik, polovnik itd.

Naloga.  Napravite moške in ženske samostavnike iz
teh le besed in to na -ar iz: usnje, koža, snkno, platno,

25

zlato, gosli, kokoš, zveličati; na -a n iz: Terst, gora, ter g,
Rim, Novo mesto ; na a č -iz: brada, pomagati, poganjati,
godernjati,rezati,vezati; na-avec, iveciz:  pisati, skladati,
briti, piti, tkati; na -nik  iz:  brod, beseda, govor, najeti,
stvariti, konj, oblast, svet.

Spol samostavnikov.

§. 29. Spol samostavnikov je troji, namreč
moški, ženski in srednji.

§. 30. Samostavniki so moškega spola, če se
dado zameniti z zaimkom o n, ženskega, ako se
lahko nadomestijo z zaimkom ona,  in srednjega,
kadar se lahko nadomestijo z zaimkom ono. Ali
pa : pred moški samostavnik lahko postaviš zaimek
tisti,  pred ženski samostavnik zaimek tista  in
pred samostavnik srednjega spola zaimek tisto;
n. pr. Gad  je strupen. Ptič  znaša gnjezdo. Li¬
sica  živi v luknjah. Roža  lepo diši. Jagnje
se pase. Drevo  cvete.

§. 31. Spol samostavnikov lahko pogostoma
spoznamo po tem, kako se beseda končuje.

Samostavniki, ki se končavajo s soglasnikom , sploh
so največ moškega spola; zlasti so moškega spola vsi sa¬
mostavniki, ki so jim končniki: c, g, h, j, k, kakor:

svinec, drog, grah, kraj, mak.

Tudi so moškega spola samostavniki s končnicami,
o kterih smo govorili v §• 28 .

§. 32. Samostavniki, ki se končujejo na a, so
sploh ženskega spola, kakor: sestra, zvezda, groza,
sraka, glava, trava, cevka.

26

Opomba.  Moškega spola so vendar: starešina, vojvoda,
oproda.

Ženskega spola so pa tudi nekteri samostavniki s
soglasnikom na konci, sosebno tisti najraje večzložni samo-
stavniki, kterih končnice so: -ast, -ost, -nst, -azcn, -ezen,
-ev, -ad ali -jad, -alj n. pr. past, oblast, pošast, strast,
slast; pridnost, modrost, čeljust ; golazen, kazen, ljubezen,
bolezen; cčrkev, britev, molitev; gnjilad, suhljad; žival,
piščal.

§. 33. Srednjega spola so tisti samostavniki,
ki se končujejo na o ali na e; bedro, oko, drevo,
gerlo, sedlo, vino; vreme, solnce, dete, zelje, pi¬
sanje, germovje, sternišče.

Opomba.  Moškega spola so po pomenu: France, oče,
Marko itd.

§. 34, Slovenščina rada rabi manjšavne besede
Manjšavne končnice so :

1. pri moških samostavnikih :

ec, n. pr. brat-bratec, kos-kosec, vert-vertec itd.
ek, n. pr. nož-nožek, vol-volek, voliček, klobuk-
klobuček, stric-striček, sin-sinek-sinček itd.
ic, n. pr. červ-červič, grozd-grozdič, kralj-kraljič itd.

2. pri samostavnikih ženskega spola :

ica (pri samostavnikih na a), glava—glavica—gla-
vičica, ptica—ptičica , steza—stezica, roka,—
ročica itd.

ca ali ka (zlasti pri samostavnikih s soglasnikom
na koncu); n. pr. berv—bervca, stvar—stvar¬
ca, žival—živalca ; bil—bilka, cev—cevka, gos
— goska, miš — miška itd. kost—(kostka) —
koščica.

27

3. pri samostavnikih srednjega spola :
ce j n. pr. vino — vince — vincice, drevo — drevce
ali drevesce, pero—perce ali peresce ;
iče (pri skupnih imenih na je) , n. pr. grozdje—
grozdjiče, perje—perjiče.

Naloga.  Naredite iz teh le besed manjšavne besede;
kruh, ptič, snop, kozel, pes; muha, zvezda, noga, kaplja;
vas, zibel, kokoš; mesto, jedro, steblo, meso.

Ali imamo tudi vekšavne besedo?

Število samostavnikov.

§. 35. Število samostavnikov je trojno : edino
število ali ednina, dvojno število ali
dvojina inmnožnO število ali množina.

§. 36. Samostavnik stoji v edinem številu,
kadar se z njim imenuje samo ena oseba ali ena
reč; n. pr. Slap  šumi. Vran  kroka. Brat
bere. Volk  je požrešen. — Dekla  prede. Bri¬
tev  reže. Gos plava. Vas gori. — Rešeto  je
leseno. Jezero  je mimo. Kljuse  se pase.
Drevo  je košato. Seme  kali.

§. 37. Dvojno  je število, kadar samostavnik
naznanja  dve  osebi ali reci.

Moški samostavniki imajo v dvojini a, nekteri zlasti
enozložni tudi ova, samostavniki ženskega in srednjega
spola pa i; n. pr. Slapa šumita. Vranova krokata. Brata
bereta. Volkova sta požrešna — Dekli predete. Britvi re¬
žete. Gosi plavate. Vasi gorite. — Rešeti ste leseni. Jezeri
ste mirni. Kljuseti se pasete. Drevesi ste košati. Semeni
kalite.

28

§. 38. Samostavnik stoji v množnem  številu,
kadar govorimo od treh ali več oseb ali reči.

V množnem številu imajo moški samostavniki i, ne-
kteri tudi s podaljškom ovi še drugi je, samostavniki
ženskega spola na a ali ev pa imajo c in vsi drugi i, in samo¬
stavniki srednjega spola a brez podaljška ali s podaljškom :
n. pr.

Slapi šumč. Vranovi krokajo. Bratje bero. Voleje so
požrešni. — Dekle predejo. Britve režejo. Gosi plavajo.
Vasi gorč. — Rešeta so lesena. Jezera so mirna. Kljuseta
še pasejo. Drevesa so košata. Semena kalč.

Naloga 1.  Napišite te le stavke v dvojnem in množnem
številu: Netopir ni ptič. Kert  živi pod zemljo. Konj
vleče voz. Kos poje glasno in prijetno. S hriba se sveti
grad. Otrok  prosi kruha. Roža  krasno cvete. Kokoš
nese jajca. Miš se je vjela v past. — Ja belko  je moje.

Mlinsko kolo  se goni z vodo. Steblo  porumeni,
kadar začne zernje dozorevati. Dekle  je pridno in sramež¬
ljivo. trne mu slovi po svetu.

Naloga 2.  Izpišite iz zgornjih stavkov (v §§-37 in 38)
tiste moške samostavnike, ktcri so v dvojini in množini za
dva zloga podaljšani, in po tem tiste samostavnike ženskega
in srednjega spola, ki so za en zlog zdaljšani,

Nekteri samostavniki nimajo dvojnega in množnega števila,
namreč:

a) pojmovna ali posneta imena (glej §. 27 ), kakor: pridnost,
lenoba, napuh, petje;

b) skupna ali zborna imena, kakor: ivje,tersje, ternje, jelovina,
gnjilad;

c) snova imena, n. pr. zlato, kri, volna, pesek;

d) lastna imena ljudi, mest, rek itd.
kakor: Klančnik, Kamnik, Soča.

Nekteri samostavniki pa se rabijo samo v množnem šte¬
vilu, in to moškega spola: bodljaji, možgani, metljaji, rezanci,

29

žganci itd ; ženskega spola: duri, garje, gosli, grablje, hlače,
jasli, klešče, neške, otrobi, persi, sani, statve, škarje, vile ifd.;
srednjega spola: derva, jetra, pluča, tla, usta, vrata itd.

Padeži samostavnikov.

§. 39. Sainostavniki se različno spreminjajo
po tem, kakor z njimi na različna vprašanja odgo¬
varjamo. Take premembe se pripenjajo besedi na
koncu ter se imenujejo padeži. N.pr. Dober pastir
čuva ovce. Ovce dobrega pastirja  ne gredo v
škodo. Dobremu pastirju  brez skerbi izročiš
čedo. Dobrega pastirja  vsak rad ima. O dobrem
pastirju  se dobro govori. Z dobrim pastirjem
smeš meniti se.

§. 40. V slovenskem jeziku razločujemo šest
padežev:

Pervi padež  imenuje sploh osebo ali reč
ter stoji v stavku na vprašanje kdo? ali kaj?
N. pr. O r e 1 je ujeda (roparic a). Lipa
je listnato drevo. Sneg  je bel. Zvezda  se
leskeče. Ljubljana  je glavno mesto  kranjske
dežele. Cvet  diši. Potok  Šumija-

§. 41. Drugi padež  naznanja osebo ali reč
na vprašanje čegav? koga? česa? odkod?
n. pr. Dobri otroci so veselje staršev.  Med in
vosk sta izdelek čebel.  Lepota ali kinč jelena
so vejnati rogovi. Lakomnik se boji s m e r t i.
Otroci so nabrali gob in natergali jagod.  Napij
se čiste vode.  čista voda nima d u h a ni slast i.

30

Izpod gor izvirajo potoči. Brez setve  ni žetve.
Kupil sera mernik pšenice.  Učilnica stoji sredi
vasi.  Vadimo se dela  že v mladosti!

§. 42. Tretji  p a d e ž imenuje osebe ali reči,
ki stoje v stavku na vprašanje komu? čemu?
n. pr. Človek daje jesti živini, psu, mački,
ptičem. Bogu  se gnjusijo naši grehi. Absolon se
je uperi svojemu očetu Davidu.  Marsikteri
merčes je ljudem in živalim  nadležen. Hudi
mrazi škodujejo drevesom in setvi. Laži  je
plitko dno. Noč je človeku  neprijazna.

§. 43. C e t e r t i p a d e ž imenuje osebo ali
reč, ki stoji v stavku na vprašanje koga? ali
kaj?  n. pr. Oče svari sina.  Mati uči hčerko.
Otroci radi pijejo mleko.  Roka roko  umija.
človek sadi in ravna drevesa in za plačilo
svojega truda dobiva od njih sadje.  Ptiči pokon-
čujejo gosenice.  Danes sem vlovil dve ribi.
Ribe imajo na telesu luskine.  Poslušaj očeta
in mater!

§.  44. S petim padežem  naznanjamo, kje?
ali kdaj?  se kaj dela ali godi, o čem?  se go¬
vori; n. pr. Na polju  rase žito. Ob potocih
je obilo verbja. Ribe žive v vodi.  O solnčnem
vzhodu  se zbuja vse stvarjenje.Po zimi  zamerz-
nejo reke. O božiču  bivajo najkrajši dnevi. Gobe
rasejo po zemlji, po drevju  in po  drugih
rečeh.  Ali more kdo ob kruhu in vodi  živeti?
Brali smo o strupenih rastlinah.

§. 45. S šestim padežem  imenujemo

31

osebe, s kterimi se družimo ali shajamo, ali pa
reči, s kterimi kaj delamo; n. pr. Z Bogom  za¬
čenjamo, z Bogom  končujemo vsako delo. S so¬
sedi  živimo v lepem prijatelstvu. Otroci so šli z
očetom  na bližnji hribec. Ezav se je pomiril z
Jakobom.  Delajmo vselej z veselim sercem.
Konj se brani s kopitom.  Oblaki so z vodo
napolnjeni. Kopač koplje z motiko.  Zenjica žanje
s šerpom.

Pomnite,  da se predlog s spreminja v z pred vsemi samo¬
stalniki, kteri se začenjajo s samoglasnikom, ali pa z mehkimi
soglasniki: b, d, g, j, (Ij, nj), 1, ni, n, r, v, z, ž. Pred
kterimi soglasniki torej ostaja s nespremenjen ?

Sklanjanje samostavnikov.

§. 46. Kadar ktero besedo izrekujemo po vseh
šestih padežih edinega, dvojnega in množnega šte¬
vila, pravimo, da jo sklanjamo  (pregibljemo).

Slovenski jezik ima za samostavnike trojno
sklanjo, eno za moške, drugo za srednje in tretjo
za ženske samostavnike.

Sklanjanje samostavnikov moškega spola.

§. 47. Pri samostavnikih moškega spola treba je pa¬
ziti na te le razločke: Sklanja samostavnikov z ozkimi
končniki je nekoliko različna od sklanje samostavnikov, ki
imajo širdk soglasnik na koncu (Gl. §. 6). — Tudi je treba
razločevati samostavnike, ki pomenijo živa bitja, od imen
neživih stvari (§. 27). — Nekteri enožložni samostavniki
zadnjič imajo v dvojini inj množini pomnožek ov ali ev-

Sklanjo moških samostavnikov kaže ta le obrazec
ali vzor:

32

Ednina.

Pomnite:

i.  Pri samostavnikih, ki pomenijo kako neživo reč, biva v
edinem številu četerti padež enak pervemu; n. pr. Klobuk je
čem — imam klobuk. Moški samostavniki pa, ki pomenijo kako
živeče bitje, imajo feterti pade/, enak drugemu; n. pr. Lovec
je ustrelil jelena. Lenuha dan straši.

33

2- Samostavniki, kteri v pervem padežu edinega števila
pred končnim soglasnikom imajo gibljivi e (glej §. 5), izpaha,
jejo ga v vseh dragih padežih in številih, n, pr.

3, Nekteri samostavniki, zlasti večzložni, kteri se v pervem
padežu edinega števila končujejo na -ar, -er, -ir, -or in -ur,
privzemajo v vseh drugih padežih in številih pred sklanjavne
pripone soglasnik j ; n. pr.

V ednini: J. pastir, 2. pastirja, 3. pastirju, 4. pastirja
5. pri pastirju, 6. s pastirjem;

v dvojini: (.pastirja, 2. pastirjev, 3. pastirjema, 4. pa¬
stirja, 5. pri pastirjih, 6. s pastirjema;

v množini: 1. pastirji, 2. pastirjev, 3. pastirjem, 4. pa¬
stirje, 5. pri pastirjih, G. s. pastirji.

Tako se sklanja tudi: dež,  dežja itd. Brez j pa se vendar
sklanjajo: prepir, prostor, sir, Sir, dvor, večžr, razor, šator, zbor,
tovor, govor.

4. Samostavniki, kteri se končujejo s soglasniki: b, d, t,
radi imajo pervi padež v množnem številu na je namesti sploš¬
nega i j n. pr. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v sta¬
rosti. Sosedje pomagajo eden drugemu. Bodite priprosti kakor
golobje.

5. Mnogi enozložni samostavniki s širokim končnim soglas¬
nikom lahko v drugem padežu edinega števila dobe u namesti
a ; n. pr. rod — rodu, med—medu, tat—tatu, mir — miru itd.

Izmed teh samostavnikov imajo eui v množnem številu
poleg pravilne sklanje svojo lastno; n. pr.

1 2 3 4 5 G

Množ. tatje, tati, tatem, tati, pri tateh, s tatmi.

Skerb lasi beli. Terta se opira in pleza po koleh.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole. Q

34

<5. Pomnožek o\ in za ozkimi soglasniki ev (po vzoru :
sin) dobivajo v dvojini in množini najraje, sosebno pod 5.
omenjeni, enozložni samostavniki, kakor: grad, vran, tat, dar,
brod, slap, most, voz, god, lan, zid, rod, val, strah, duh, stan
itd.; n. pr. Tiha voda mostove pobira. Novega vina ne devajo
v stare mehove, sicer mehovi počijo. Suhi panjevi lahko ne¬
tilo. Lanovi Slovencem cekine neso. Odloženi so roži kratki
dnovi, ko v cvetju jo zapadejo snegovi. Mladost gradove svitle
zida si v oblake. Vetrovi tulijo.

7. Samostavniki: mož, konj, las , zob, rog, voz, vol , otrok,
narejajo drugi padež množnega števila brez pripone ov ali ev,
imajo pa zategnjen mehek samoglasnik, n. pr. Zima je bela kot
golob, pa je volčjih z6b. Bilo je pet tisoč mož brez žen in otrok.

8. Pri samostavnikih z ozkim končnikom pišejo nekteri v
5. padežu namesti u raje i; n. pr. pri kovači , na konci, na
kraji.

9. človek  ima v dvojini: človeka,  v množini pa:
ljudje,  ljudi, ljudem, ljudi, pri ljudeh, z ljudmi.

10. Dan se tako le sklanja: Ednina 1. dan, 2. dne, dneva,
3. dnevu, 4. dan, 5. po dnevi, 6. z dnem, dnevom; dvojina:
1. dni, dneva, 2. dni, 3. dnema, dnevoma, 4 dni, dneva, 5. v
dneh, dnevih, 6. z dnema, dnevoma ; Množina : 1. dnevi, 2. dni,
3. dnem, dnevom, 4. dni, dneve, 5. v dneh, dnevih, 6. z dnemi,,
dnevi; n. pr. Življenja dnevi so le kratki. Kratko je veselih
dni število. Vse žive dni bom pomnil.

Naloga 1.  Spišite iz vzora za sklatijo moških samo-
stavnikov sklanjavne končnioe, ki se samostavnikom v pa-
dežih edinega, dvojnega in množnega števila pripenjajo.

Naloga 2,  Sklanjajte po zgornjem obrazcu nektere izmed
teh besed: jež, kos, ptič, strojar, lenuh, osel; — koren,
javor, svinec, vert, travnik. Držite se pa pri sklanji tega le
zgleda: Gaber  je bukvi podoben. Les starega gabra  je
dober za kurjavo. Apnena zemlja se gabru  prilega. Dervar
je posekal gaber. Na gabru  prepeva kos. Veter maje z
gabrom.

35

Naloga 3.  Napišite te-le stavke v množnem številu :
Most pelje čez potok. Potoku manjka mostu. Les je na¬
menjen mostu. Ali si vidil most nad potokom? Na mostu
stoji popotnik. Pod mostom teče potok. — Deček lovi
metulja. Zajec se boji psa. Ptičar nastavlja drozgu, kljunaču,
divjemu golobu. Jastreb podi goloba. V gozdu rase bor,
dob, mecesen, brest. Vojščak se brani z mečem. Lovec
sledi za zajcem, volkom, medvedom in jelenom.

Sklanjanje samostavnikov srednjega spola.

§. 48. Tudi samostavniki srednjega spola se razdelju¬
jejo, kar se sklanje tiče, na troje* namreč : samostavniki
na o (s širokim soglasnikom) in na e, po tem samostavniki,
kteri v sklanji dobivajo nekakošen pomnožek ali podaljšek.

Sklanjajo se torej po tem le vzoru:

Ednina.

3 *

36

Množin a.

1 . Samostavniki, kteri imajo pred o po dva soglasnika,
privzemajo med nju v drugem padežu dvojnega in množnega
števila samoglasnik c ; n. p. okno,  iz širokih oken, pismo, iz
dragih pisem itd.: samo st ostaja nerazdružno; n. pr. mesto,
mnogo mest.

Samostavniki na je pa dobivajo v tem padežu i pred j ;
n. pr. okrožje, iz dveh okrožij, predmestje, iz vseh predmestij.
— Polje  pa ima vendar pravilno polj  , n. pr. seno naših
P olj.

2. Po vzoru: seme  sklanjajo se vsi samostavniki na me,
kakor vreme, breme, teme itd.

3. Podoben pomnožek dobivajo v sklanji mnogi samostav¬
niki na e, ki pomenijo mlada živeža bitja, zlasti živali; privze¬
majo pa namesti n soglasnik t; n. pr. tele, teleta, teletu s te¬
letom itd.

Prav tako se v edinem  številu sklanjajo moški samo¬
stavniki na e, samo da jim je četerti padež enak drugemu ;
n. pr. oče—očeta, zaspane—zaspaneta, France—Franceta itd.

4. Se imajo pomnožek nekteri samostavniki zlasti na «,
ki v sklanji za zadnjim soglasnikom vtikajo zlog es ter nebnike
spreminjajo v šumnike; taki so : drevo—drevesa, kolo—kolesa,
pero—peresa, slovo—slovesa, telo—telesa, oko—očesa, uho—
ušesa, oje—ojesa itd.

37

Naloga 1.  Prepišite iz zgornjih obrazcev za sklanjo
samostavnikov srednjega spola sklanjavne končnice, kakor
se samostavnikom po padežih pritikajo.

Naloga 2.  Sklanjajte po vzoru leto  te besede; mesto,
blato, berdo, platno, korito; po vzoru lice  besede: solnce,
serce, dvorišče, ognjišče, in zadnjič te le besede, ki se
sklanjajo s podaljškom ali pomnožkom: pleme, dekle,
kozle, pišče, nebo, uho; n. pr. Solnce sije in greje. Žarki
jutranjega solnca preženo meglo itd.

Naloga 3.  Prepišite te le stavke v množnem številu:
O dobri letini je povesmo dolgo. Sedlo je jezdecu potrebno.
Naklo, dleto, šilo, motovilo so orodje. Gerdo vreme je po¬
potniku nadležno. Nenamazano kolo škriplje. Preše rije,
pišče zoblje, tele sesa, kravice se pase, žrebe poskakuje.

Sklanjanje zenskih samostavnikov.

§. 49. Samostavniki ženskega spola se sklanjajo

38

Množina.

1. ribe

2. rib

3. ribani

4. ribe

5. pri ribali
6- z ribami

Pomnite :

1. Po vzoru
na a in pa na ev,

niti

niti

nitim

niti

pri nitih
z nitmi

klopi

klopi

klopem

klopi

pri klopeh
s klopmi.

riba sklanjajo se vsi ženski samostavniki
samo da samostavniki na ev imajo 4. pa-
dež enak pervemu in v 6. padežu edinega Števila vsegdar konč¬
nico ijo, n. pr. molitev— z molitvijo, britev— z britvijo, bre¬
skev — z breskvijo itd.

Tudi imajo ijo in ne jo v 6. padežu vsi po vzoru nit
sklanjani samostavniki, kterim pri sklanji kakor tem gibljivi e
izpada; n. pr. misel— z mislijo, bolezen— z boleznijo (ne: z
miseljo, bolezenjo) itd.

2. Kadar ima samostavnik v pervem padežu pred a dva
ali več soglasnikov, privzema mednje v drugem padežu dvojnega
in muožnega Števila tudi samoglasnik c; n. pr. iskra — svetlih
isker, dekla — pridnih dekel, igla, tenkih igel itd.

Besede ovca, deska, treska,  imajo dvoji drugi padež
dvojine in množine, namreč: ovec, desek, tresek, in pa: ovac,
desžk, tresak.

3. Gospa  se tako sklamja;

1 2 3 4 5 6

Edn. gospa, gospd, gospe, gospo, pri gospe, z gospo

Dvoj. gospe, gospa, gospema, gospe, „ gospeh, „ gospema

Množ. gospe, gospa, gospem, gospe, „ gospeh, „ gospemi.

Tudi drugi samostavniki na a, ki jim je osnovni zlog
kratkega naglasa, lahko imajo 2. pad dvojn. in množ. Števila
na A ^ kakor: voda — globokih vodft, tako tudi: gora, koza,
r6sa itd.

39

4. Id med ženskih samostalnikov s soglasnikom na koncu
derže se vzora nit tisti, pri kterih naglas ne prestopa na skla-
nj avne končnice, vzora klop  pa tisti, ki vsaj v nekterih padežih
naglas na teh končnicah imajo.

Oči, množno Število od: oko,  sklanja se po vzoru klop;
n. pr. oččm se ne sme verjeti.

5. Besedi mati,  hči  pripenjate pomnožek er in se skla¬
njate tako :

1 2 3 4 5 6

Edn, mati, matere, materi, mater, pri materi z materjo

hči, hčere, hčeri, hedr, „ hčeri s hčerjo.

V dvojini in množini dalje s tem pomnožkom po vzoru
riba.

Naloga 1.  Prepišite iz zgornjih obrazcev tudi sklanjavne
končnice, ki se ženskim samostavOikom pripenjajo. Primer¬
jajte zdaj vse tri sklanje, in pazite na to, v čem se vjema
ena sklanja z drugo. Napišite zlasti tiste padeže trojnega
števila, v kterim so si možki in srednji samostavniki bodi
s širokim bodi z ozkim končnikom enaki; po tem napišite
tiste padeže v dvojini in množini, zastran kterih se vjemajo
samostavniki ženskega in srednjega spola. Pri kterih samo-
stavnikih in v kterih številih je četertipadež enak pervemu ?

Naloga 2.  Sklanjajte nektere teh besed: dežela, megla,
nevesta, ovca, raca; bolezen, dolžnost, miš, žival; gos,
jed, reč, zvčr, n. pr. Vsaka bolezen  ima svoj vzrok. Vzrok
bolezni  je mnogoversten. Proti bolezni  rabimo zdravila.
Zdravnik mora najpred bolezen  poznati. V bolezni
bodi poterpežljiv. Z boleznijo  se telo oslabi.

Naloga 3.  Napišite sledeče stavke v množnem številu:
Pastir žene čedo na planino. Kopriva ne pozebe. Nadloga
tudi močnega zvije. Raca je povodna ptica. Bolnega zapu¬
šča moč. Tudi zver je božja stvar. Kuna je strah kokoši.

Drugi oddelek.

Osebni zaimki.

§. 50. Besedam, ki stoje namesti osebnih imen,
pravi se osebni  zaimki; n. pr Jaz sem majhen,
t i si velik. Midva  sva brata. Mi in vi stanu¬
jemo v enih ulicah. Pomagaj bližnjemu, in on bo
tudi tebi  pomagal. Duša naša ne umerje, ona bo
vekomaj živela. Ne terpinči živinčeta, ono čuti
bolečino kakor t i. Čebela ima želo; ona z nji m
pika.

Zaimek: on, on, ona, ono,  rabi se ne samo namesti imen
od oseb, temnfi včasi tudi namesti imena kake živali ali reči.

§. 51. Da z osebnim zaimkom naznanjamo
trojno osebo ali lice, reklo se je že v §. 18.

K osebnim zaimkom šteje se tudi povračavni
zaimek sebe,  se, ki kaže, da se djanje podmeta
zopet k njemu povračuje; n. pr. vidim s e, slišim
s e, tresem s e, želim s i.

§. 52. Osebne zaimke v govoru izrekujemo le takrat,
kadar kaj s posebnim povdarkom povemo; kadar osebo
osebi nasproti postavljamo, ali kadar odgovarjamo na vpra¬
šanje, kdo je kje ali kdo kaj dela; n. pr. Jaz. učitelj
tvoj, bodem vsaj vedel. Mi delamo, vi pa postopate- Kdo
je v kleti? Jaz sem v kleti. Kje si? V kleti sem. Danes
ne delamo, temue počivamo.

41

§. 53. Tiste, kterim hočemo spoštovanje ska-
zati, ogovarjamo z drugo osebo množnega števila;
n. pr. V i ste moj dobrotnik.

Kako se sklanjajo osebni zaimki.

§. 54. Osebne zaimke rabimo v vseh padežih,
kakor samostavnike.

Sklanjajo se pa tako s

Ednina.

Dvojina.

midva, medve vidva, vedve ona, oni, oni

42

§. 55. Povračavni zaimek ima za vse tri spole,
števila in osebe samo eno obliko, kteri manjka per-
vega padeža. Sklanja se:

1 2 3 4 5 6

— sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, s seboj.

§. 56. Daljša oblika osebnih zaimkov (v 2. , 3. in 4.
padežu): mene, meni, tebe, tebi, njega, njemu itd. stoji:

1. kadar so rečeni zaimki na začetku stavka ali pa
sami za se; n. pr. Sebi  seješ, sebi  žanješ. Koga ste vi-
dili ? Njega.

2. kadar se povdarek opre na zaimek, ali kadar se
oseba osebi naproti postavlja; n. pr. nepokoren si meni,
ki sem tvoj učitelj. Kdor tebe  s kamenom, ti njega  s
kruhom. Danes meni,  jutri tebi. Mi smo njega  vpra¬
šali, ne tebe.

3. za predlogi ; n. pr. Kdor ni z menoj,  ta je zoper
mene.

V četertem padežu vendar stoji za enozložnimi pred¬
logi raje krajša oblika, n. pr, Gledaj pred se; skerbi za
se; ne maram za-te, zanj; stopi predenj itd.

Pomnite:  Z osebnimi zaimki okrajšane oblike se stavek
ne sme začeti; reci torej : nismo ga vidili (ne pa : ga nismo
vidili.)

Naloga  1. Prepišite sledeče stavke in postavite ondi,
kjer je zaimek druge osebe, zaimek perve ali pa tretje osebe.
Dobri ljudje izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti tudi ti
imaš dolžnosti. Dobri ljudje te bodo čislali, če boš zvesto
opravljal, kar ti je naročeno. Bodo hvalili te, dobro govo¬
rili o tebi in s teboj radi menili se.

Naloga 2.  Izgovorite te le stavke tako, da premenite
osebne zaimke v edinem, dvojnem ali množnem številu : V
žalosti in težavi pribežim k Bogu. On me najbolje potolaži.
Bog me vidi povsod, če tudi jaz Njega ne morem vidi ti.
Bog ve o meni, skerbi za me in je z menoj, kjerkoii sem.

43

Tako le n. pr. Človek v žalosti in težavi pribeži k Bogu ;
On ga najbolje potolaži. Bog ga vidi povsod, če ravno on
Njega ne more viditi. Bog ve o njem, skerbi zanj in je z
njim, kjerkoli bodi itd.

V listih pišemo osebne zaimke, če se nanašajo na osebo, kteri
piSemo, z veliko začetno čerko. Glej §. i3.

§. 57. Zaimki: kdo, nekdo, n i k d o ali
nihče, malokdo, marsikdo, kaj, nekaj,
nič: kdorkoli, karkoli, malokteri, mai-
sikteri, mnogoteri, vsak, vsakteri itd.
postavljajo se namesti imen neznanih ali nedoloče¬
nih oseb ali reči, ter se imenujejo  nedoločni
zaimki. N. pr. Vsakdo nosi svoj križ.  Nekdo
je imel dva sina. Kakor kdo živi, tako umerje.
Vsak ve, kje ga čevelj tišči.

I

Tretji oddelek.

Kako se padeži v stavkih rabijo.

Pervi padez.

§. 58. Pervi padež je v stavku podmet (sub¬
jekt), ali pa stoji v povedku (predikatu) z glagoli:
sem, ostanem, imenujem se, pravijo mi, postanem,
n. pr. Veter  brije. S o 1 n c e pripeka. Angeli
so zgolj duhovi.  Vsak človek je naš bliž¬
nji.  K u n e c je g 1 o d a v e c. Ostanem vsegdar tvoj
prijatelj.  Naj viša gora  na Kranjskem imenuje
se Triglav.  Moji sestri pravijo Anica;  jaz se
pišem G e r m e k. Sova  sinici g 1 a v a n a pravi.
Bahač  postane berač. Drevesce  zraste sca-
som mogočno drevo.

Drugi padez.

§. 59. Drugi padež stoji v stavku:

1. Pri kakem drugem samostavniku, ter se
imenuje prilastek,  n. pr. Hudič je v raju na
se vzel podobo kače.  Svetloba luno in zvezd

45

je jasna, pa ne greje. Iiazum dela človeka gospo¬
darja zemlje.  Cvet mladosti  hitro vene. Korist
živali in rastlinje  različna. Duh vijolic
in klinčekov  (nageljnov) je prijeten. Varčnost
je hči modrosti.  Mlinar je semlel dva mernika
r e ž i in mernik pšenice.  Začetek modrosti
je strah božji. Naš sosed je kupil jarem vol.
Kerčmar je danes potočil vedro vina.

Pri samostavnikih, ki pomenijo posamne osebe, ljudi, živali
in tudi nektere rastline, jemljo se namesti drugega padeža pri¬
devniki (svojivni); n. pr. Davidovo  mesto (za: mesto Davida),
lisičji  meh (namesti: meh lisice),  skorja hrastova  (na¬
mesti: skorja hrasta).  — Kadar pa tak prilastek sam ima pri
sebi Se kako drugo določilno besedo, takrat se ne spreminja v
pridevnik, temuS ostaja v drugem padežu; n. pr. Siesto Davida
kralja, meh rjave  lisice, skorja starega  hrasta.

Naloga.  Pristavite v teh le stavkih namesti ležeče
čerte primeren samostavnik v drugem padežu: Ovčar žene
čedo —. Naša zemlja ima podobo —. Duh — ni prijeten.
Verhovi bivajo z drevjem obraseni. Pologu se razlega petje
—. Na obeh straneh — stoji Ljubljana. Valovi — pljuskajo
ob bregove. Kaplja — se leskeče. Dobri otroci bo veselje—.
Česa utegnemo imeti kup, koš, otep, povesmo, hleb itd?

2. Drugi padež stoji v stavku pri nekterih
glagolih in se imenuje dopolnilo;  n. pr. Popri-
mite se dela.  Varuj se zapeljivih tovarišev  in
ogibaj se jih kakor strupene kače.  Ezav se je
odrekel pervorojenstva.  Rokodelci potrebujejo
pri delu orodja.  Velika ptica potrebuje velikega
gnjezda.  Mlademu človeku manjka skušnje.  V
molitvi iščimo pomoči.  Hudodelnik se boji ječe.
Pridni kmet se nadja dobre letine.  Otroci se

46

vesele božičnih praznikov.  Deržite se lepih ma¬
terinih naukov.  Revež kruha  strada.

Naloga  1. Izpišite glagole iz zgornjih stavkov in po¬
mnite še te le: žal biti, kesati se, vdeležiti se, sramovati
se, polastiti se, lotiti se, znebiti se, polakniti se, zdržati Be.

Naloga 2.  Dopolnite te le stavke z drugim padežem:
Lenuh se brani —. Grešnik se kesa —. Zajec se boji —.
Čebela si išče —. Vojaki so se polastili —. Bolnik se mora
zdržati. —

Drugi padež rabimo tudi v nikavnih  stavkih,
in pa z nekterimi glagoli, ki so sestavljeni s pred¬
logi na, do; n. pr. V puščavi ni vode.  Kdor
je segret, ne pij merzle vode.  Ne dajajte otrokom
potuhe.  Ne pokončuj ničesar  brez potrebe.
Na Kranjskem ni m o rj a. Šli smo bili na gobe,
pa j i h nismo našli. Ne klati orehov,  dokler ne
dozore. — Zenjice so nažele reži.  Delavci so na-
rovali kamenja.  Natergajte rožic.  Popotni se
čiste vode  napije. Ge hočeš starosti  dozi veti,
ne bodi mehkužen. Mladenič je v e r h a dorasel.

Naloga.  Denite samostavnike, ki so tu niže med okle¬
pajem, v drugi padež: Kjer ni (tožnik), tam ni (sodnik).
Ni (kruh) brez truda. Za izkazano dobroto ne tirjaj (pla¬
čilo). Nismo vidili na vertu ne (brat) ne (sestra), V vod¬
njaku ni bilo (voda). Ne razbij (verč). Ne smukajte (listje)
niti (cvetje). Navlekli smo domu (derva). Deček se sramuje
(pregrešek). Starček sadi in cepi drevje, pa bo težko uča¬
kal (sad).

4. Drugi padež devamo tudi z nekterimi pri¬
devniki ; n. pr. Lakomnik je denarjev  lačen,
željan. Priden delavec je plačila  vreden. Drevje

47

je pomladi bilo polno cvetja.  Pravični bodo ne¬
beškega veselja  deležni. Bog je ponižnih ljudi
vesel. Marljive deklice so skerbne svojega dela.
On je kruha  sit. Mi smo vajeni dela.  Bodi pom-
Ijiv prejetih dobrot!

Naloga.  Prepišite te le stavke ter pridajte pridevnikom
dopolnilo s samostavniki v oklepajih : Marsikteri otrok ni
vreden (ljubezen staršev). Nebesa so polna (slava Božja).
Prevzetnik je lakomen (čast in hvala). Lenuh ni vreden
(usmiljenje). Vedite se tako, da boste vredni (pohvala).
Mehkužnik ni vajen (trud in delo). Mati je vesela (pridna
hčerka). Kdor ukradeno blago skrije, je tudi (tatvina) de-
ežen. Ubožec je (oblačilo) potreben.

5. Drugi padež stoji z predlogi: brez, do,
i z (i z m e d, i z n a d, i z p o d, i z p r e d, izza),
od, n. pr.

brez rBret dela  ni jela. Brez denarja  do
šolarja, brez soli  domu. Brez zraka
ne moremo živeti.

d« = Pri kraju je voda do gležnja,  pri sredi
je do kolena.  Kar si človek naperti, to
nosi do smerti.

iz = Premog kopljejo iz zemlje. Iz lesa  se
dela različno orodje. Iz prazne lupine
ni jedra izkljuvati. Iz tega meha  ne
bode moke. Izpod neba  voda lije. Solnce
izza gore  gre. Pometi smeti izpred  hiše,
od = Od Boga  prihaja življenje in smert. Luna
se od solnca  sveti. Delali smo o d be¬
lega dne doterde noči.  Prepisali smo
od besede do besede.

48

Tako se rabijo še sledeči predlogi ali prislovi 7.  drugim
padežem:

blizo  (blizo gozda), mimo  (mimo grada pelje cesta),
okoli  (okoli verta hodi), okrog  (okrog Božje hiše), poleg
(poleg vasi so travniki), prek  (prek hriba iti), razen,  r a z u n,
(razen Boga ni gospoda), takraj  (takraj jezera), onstran,
o n, k r a j (onstran potoka), tik (tik pota), zraven  (zraven
hiše stoji mlin).

Tretji padez.

§. 60. Tretji padež stoji v stavku :

1. Pri samostavnikik kakor prilastek  na¬
mesti drugega padeža; n. pr. Naš sosed je do¬
brotljiv, on je pravi oče revežem.  Dobra dela
so človeku  najzvestejši prijatelj. Pridna gospo¬
dinja hiši  tri ogle podpira- Popotnik je prišel
divjakom  v roke. Kdo je vrednik časniku
„Zori“  ? Dobre ceste so velika dobrota vsaki
občini. Noč je človeku  neprijazna.

2. Z glagolom biti,  kadar namesti glagola
imeti  pripisuje osebi ali reči kako lastnino: n. pr.
Laži  je plitko dno. Vsakemu človeku  je dolž¬
nost, da stori kar more dobrega. Našemu očeta
je ime Urban. Mojemu sinu  je dvajset let.

3. Z nekterirni glagoli, in takrat je dopo.l-
n i 1 o ; n. pr. Poslušni ali ubogljivi rad stori, kar
se mu zapove. Mraz škoduje rastlinicam. Bogu
posojuje/ kdor ubožcem  deli. Bogu  se nikamor
ne moremo skriti. Dobro delo je, b ol n i ku streči. Oče
svetuje sinu. Pijancu  se ogni s senenim vozom.
Pametnemu človek  u se tudi živina smili..

49

Naloga.  Izpišite iz prejšnjih primerov glagole, ki se
družijo s tretjim padežem, in pomnite še te le: braniti se
(komu), umakniti — umikati se, koristiti, goditi, smejati
ee, prilizovati se, uklanjati se, priporočati se, izročiti, pod¬
vreči se, kljubovati, nagajati, zabavljati (komu) itd.

4. Tretji padež biva v stavku s pridevniki:
koristen, škodljiv, tečen, znan, tuj, podoben, enak,
primeren, priležen, priličen, ljub, drag, udan, pod¬
ložen, pokoren, zvest, sovražen, postrežljiv; n. pr.
Ne bodi nobenemu človeku  zavidljiv in nevoš-
ljiv. Kolikor boljši je kdo, toliko ljubši je ljudem.
Zrak je ljudem in živalim  potreben, da dihajo.
Nektere živali so nam koristne. Pare iz mlak
in luž so zdravju  škodljive. Zobnikovo seme je
podobno maku. Sitemu trebuhu  še dober kruh
ni všeč. Huda strast nas dela živini  enake.

o. Tretji padež rabimo s predlogi: k (h),
proti, naproti, vkljub;  n. pr.

k = Roža se k solncu  obrača. K molitvi
opominja zvon. K novemu letu  gre. Mar-
siktera bukev k svojemu koncu  (opo¬
rišče da.

proti = Slovenci so proti zahodu  mejači Lahom.

Proti vodi  je teško plavati. Zlato in
srebro ni nič proti zvestemu prijatelju.
Deček bratu  naproti teče.
vkljub= vkljub vsem svarilom  se neporednež
derži stare navade.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole,

4

50

Četerti padež.

v

§. 61. Ceterti padež stoji v stavku:

1. S prehajavnimi glagoli, kterim je dopol¬
nilo;  n. pr. Bog ljubi pravico  in sovraži hudobno
d jan j e. Vsak berač svojo m avbo  hvali. Dobri
otroci spoštujejo svoje starše.  Kmet obdeluje
p o lj e. Poterpljenje železne duri  prebije. Mačka
zalezuje miši, podgane in male ptiče.  Zajec
objeda mlada drevesca.

Naloga.  Napišite, ktere dele ima na svojem telesu
ptica, ktere riba; imenujte razne verste tal, ktere obdeluje
zemljedelec; poslopja, ktera zida zidar; orodje, ktero dela
kovač itd.

2. Četerti padež naznanja tudi dobo in prostor,
doklej terpi in sega djavnost podmeta; n. pr. Kar
se mlade  dni  zamudi, ne popravi se vse žive
dni. Dan hoda je še do mesta. Tri streljaje
imamo do vasi. Kadar je suša, morajo ljudje
v nekterih krajih tri,, štiri  ure  po vodo ho¬
diti. Jezero Verbslco ali Celovško je dve milji
široko.

3. četerti padež stoji s predlogi: čez (črez),
raz, skozi, zoper:  n. pr.

čez =. Pes je skočil čez plot.  Voda mi je bila
čez kolena.  Bog je rekel: Naredimo člo¬
veka, naj gospoduje čez ribe v morju, čez
ptice  pod nebom in čez zverine in
vso zemljo.

51

raz — Voznik je skočil raz voz. Kroveo je raz
streho padel.

skozi= Strela je prederla skozi strop  v sta-
nico. Cesta derži skozi gozd. Skozi
perste  gledati, skozi mesto  jezditi.
Skozi dvorišče  se pride na vert.
zoper = Sin se vzdiguje zoper očeta,  bratje pri¬
čajo zoper brate.

Pazite:  Napačno bi se reklo: skozi hlapea  sem pismo
prejel. Reči moraš : po hlapcu  sem pismo prejel.

Peti padez.

§. 62. Peti in šesti padež nista v slovenskem
jeziku nikoli sama ob sebi, tcmuč so besede v teh
dveh padežih vselej družene s predlogom.

§■ 63. Peti padež zahteva predlog: pri;  n. pr.
V gozdu stoji drevo pri drevesu.  Kdor je hiter
pri jelu,  ta je hiter tudi pri delu.  Bolnik je
pr i zdravi pameti  storil oporoko. Pri suhem
panju  je lahko ogenj netiti. Pri kraju  rek in
potokov se derže male ribe. Pametni se pri ognju
ogreje, nespametni pa opeče.

Predlogi z dvema padezema.

§. 64. Predlog s ali z (Glej opombo k §. 45)
je dvojnega pomena; pomeni namreč loče nje ali
pa druženje.  V pervem pomenu ima za seboj drugi
padež, v drugem pomenu pa šesti padež , n. pr.
Nas sosed je s konja  padel, in se je tako pobil,

4 *

52

da se ni mogel z mesta  ganiti. Prekladamo z r a m e
na ramo, s kola  na kol. Oče gre s polja  domu. —

Z rokami delamo.  (S čim? Merim orodjem?)
Marsikdo je začel s praznimi rokami  gospoda¬
riti, pa si je s pridnostjo in poštenostjo  opo¬
mogel. — Sosed se meni z očetom.  Sveti Ciril
je prišel s svojim bratom  Metodijem iz Bolga¬
rije med zahodne Slovane.

Pazite  dobro na razloček med predlogom s ali z pervega
pomena (s česa doli, s česa proč) in predlogom iz (iz česa ven)
ki zahtevata oba drugi padež, in se po nekih krajih v navad¬
nem govorjenju tudi zelo enako izgovarjata; n. pr. Ptiček
skače z veje  na vejo. Iz veje  poganjajo mladike, čebela
leta s cvetice  na cvetico in serka med iz vsake cvetice.
Pobriši prah s skrinje,  in daj mi pertič iz nje. Iz tega
meha  ne bo moke. Muha je zletela z meha  na mizo.

§. 65. Predlogi: na, po, v, o ali ob, zahte¬
vajo na vprašanje kam?  č e t e r t i in na vprašanje,
kje? peti  padež; n. pr.

na — Ptič je zletel na drevo.  Vsak mlinar na
svoj mlin  vodo obrača. Na en mah lirast
ne pade. Že imamo derva na zimo.  — Ptič
prepeva na drevesu. Na preksolnčju
se terta dobro obnaša.

po — Pojdi mi po ver č vode. Poslali so p o zdrav¬
nik a. — Po snegu  se vozimo na saneh,
po vodi  na ladijah. Ptiča poznamo po
glasu in po perj u. Po storj enem delu
je sladko počivati. Berači po hišah  prosijo
Sneg po gorah  dolgo leži. Po delu  pla¬
čilo. Vsaka krava p o svojem teletu  veka.

53

v = Zaupaj v Boga v svoji žalosti. David
je udaril Golijata v čelo.  Kadar bomo v
grobu,  spremeni nam se telo v prah in
pepel.  Bodi v svoji besedi  resničen, v
djauju pravičen! IIad hodi v cerkev in v
šolo; v cerkvi in šoli  se spodobno vedi.
»,ob= Bodi si z loncem ob kamen  ali s kame¬
nem ob lonec,  težko je loncu. Kača se je
ob palico  ovila. Nič ne pomaga z glavo
ob zid butati. — Strah je po sredi votel,
ob krajih  ga nič ni. Lovec ob potoku
hodi. Palica ob zidu  sloni. O Božiču  je
noč dolga. Danes smo brali o Egiptov¬
skem Jožefu.

§. 66. Predlogi: med, nad, pod, pred, imajo
za seboj na vprašanje kam? četerti,  na vpra¬
šanje, kje? pa šesti  padež, n. pr.
med = Ce golob med orle  zajde, gotovo smert
najde. Pojdem med ljudi  po svetu. —
Nektere reke teko med skalovitimi
bregi. Med mano in tabo  ne bodi
prepira. Med dobrimi sosedi  je dobro
živeti. Ljubite se med seboj. Med hi¬
šama  se prostira njiva.

nad = Oblaki se vzdigujejo nad mesto.  Vzdig¬
nil se je narod nad narod,  kraljestvo
nad kraljestvo.  Zalučal sem kamen
nad drevo. — Nad vsako našo
stopinjo  čuje Gospod. Človek ima od
Boga oblast nad vsemi rečmi,  ktere

54

so na zemlji. Milost Božja ostane nad
njimi,  ki se Boga boje. Ne huduj se
nad bratom.

pod = Prišel sem z dežja pod kap.  Jakob si
je položil kamen p od glavo  ter je zaspal.
Potapljavci se spuščajo pod vodo.  Slo¬
venci so radi tujce pod streho  jemali.
•— Lastovice si delajo gnjezda pod streho.
Nič ni popolnega pod solncem.  Tujec
pod drevesom  leži. Pod c e s ar j e m
Leopoldom  so udarili Turki na Du¬
naj (Beč).

pred — Mojzes je stopil pred kralja.  Sovražnik
je prisilil pred mesto.  Vsaka koklja
pred svoje piske  berska. — Vsak
pometaj pred svojim pragom.  Be¬
žite pred grehom  kakor pred stru¬
peno kačo. Pred smertjo  ne ob-
varje koža gladka. Pridna gospodinja je
že pred dnem  po koncu.

Predlog s tremi padezi.

§. 67. Predlog: za ima za seboj v različnem
pomenu dr u g i, če ter ti in šesti  padež, n. pr.
Oče je prišel še z a dne (kdaj?) domu. Kdor za
mladih  let (=  v mladih letih) ne skerbi ,  v
starosti pomanjkanje terpi. Tako je bilo za ce-
sarja Jožefa.  — Ob lakoti se za hleb
kruha lahko njiva kupi. Star človek ni za hojo.

55

Vino  je  za priletne ljudi, kar je mleko  za
otroke. Pij in jej za potrebo. Gospodje
poterdil Davida  za kralja nad Izraelom. Skril
se  je  za plot (kam?)

Za p 1 o t o m (kje ?) skrit stoji.  Za mestom
so vertovi in nogradi. O dragini umirajo ljudje
za lakoto.  Pismo za pismom  mi pošiljajo.
Hodi za njim,  kakor tele za kravo.

Ceterti oddelek.

Pridevniki.

§. 68. Pridevnik je v stavku ali kakor po¬
vedek ali pa stoji pri samostavniku kakor prilastek
ali pridevek ter se vjema z njim v spolu, številu
in padežu ;  n. pr. Zvest  prijatelj je redek.
Dobri  biseri so okrogli, b e 1 i in s v e 11 i.
Da se dobrim  ljudem prikupimo, ne potrebujemo
lepega  oblačila, temue lepe  duše. Voda studenč¬
nica je t e r d a. Oko gospodarjevo  konja
pase. C ir k n iško  jezero sluje že od nekdaj
kakor pravo  čudo tega sveta.

Naloga.  Pridajte k tem le pridevnikom priležne samo-
stavnike, in napravite stavke: priden, skerben, delaven*
lačen, sladkosned, žejen, požrešen, hiter, uren, pisan.

§. 69. Pridevniki naznanjajo, kak osne  so reči,
ali pa čegave  so (Glej §. 21, 3.) Poslednje
imenujemo svojivne pridevnike.

§. 70. V slovenskem jeziku so nektcri pri¬
devniki koreninske  besede (Glej §. 10) ; n. pr.
bel, blag, dolg, lep, sub, gerd, terd itd.

57

§• 71. Največ pridevnikov pa se izpeljuje od drugih
besed, kterim se pritikajo različne končnice. Tako zlasti
svojivni pridevniki.

Svojivni  pridevniki pomenijo, da je nekaj lastnina
ali svojina kakega živega bitja, ter se izpeljujejo od imen
živih stvari, t. j. oseb ali tudi živali.

1. Če gre za svojino ene določne  osebe ali živali,
izpeljuje se svojivni pridevnik :

od moških imen s pripono ov, ova, ovo (za.  oskim
soglasnikom ev, eva, evo);

od ženskih imen pa s pripono in, ina, ino ; n. pr.
sosedov brat, sosedova hiša, sosedovo polje;

sestrin kolovrat, sestrina preja, setrino predivo.

Naloga.  Naredite take svojivne pridevnike od teh sa-
mostavnikov: oče, sin, kmet, mesar, Janez, Mica, Neža,
žena, breza (krava).

Kavno tako se od imen nekterib dreves, germovin rastlin,
če so tudi ženskega spola, — delajo pridevniki s končnico
ov, ova, ovo; n. pr. ajdov kruh, bobova slama, češnjevo
listje itd.

Naloga.  Napravite pridevnike od teh samostavnikov:
bukva, leska, hrast, lipa, smreka, mak, česmin, javor, dren.

2. Kadar pa imamo v mislih svojino več ljudi ali
živih stvari te ali one verste, delamo svojivne pridevnike s
končnico ski, ska, sko (tudi ovski), pritibaje jo imenom
ljudi, stanov, narodov, pa tudi zemljepisnim imenom itd.;
n. pr. cesarska beseda, človeško serce, moško obnašanje,
ženske solze, slovenska slovnica, konjsko kopito, oslovska
glava, Ljubljanske šole, Savski most.

Opomba.  Za nebniki g, h, k, za sičniki in šumniki in pa
za zobnikom t spreminja se končnica ski v ški; n. pr. Nemec
— nemški, Hervat — hervaški, nebesa—nebeški itd.

Naloga.  Napravite iz sledečih samostavnikov pridev¬
nike na ski, in porabite jih v stavkih: mesar, berač, pastir,
Lab, Oger, Kras, kralj, brat, deklica; n. pr. Mesarski pes

58

Be imenuje tudi samsov itd. Napravite enake pridevnike iz
samostavnikov: morje, polje, planina, spomlad, jesen, zima,

nedelja.

3. Še drugi Bvojivni pridevniki imajo končnico ji, ja,
je, ki se pripenja občnim, zlasti živalskim imenom, n. pr.

gad—gadja zalega, govedo—goveje meso, koza—
kozje mleko, riba—ribje oko itd.

Naloga.  Naredite iz sledečih samosfavnikov pridevnike
s pripono ji, ali pa tudi ov, in pristavite k njim samostavna
imena od takih reči, ki so svojina teh živali, ali ktere od
njih dobivamo, namreč: krava, kura, ovca, gos, pes, volk,
medved, miš; — kert, slon, bik, jazbec.

Opomba.  Ce se hoče dopovedati, čegava je ktera reč, ne
sme se to naznaniti z golim  2. padežem dotičnega samostav-
nika, temuč s svojivnim pridevnikom od njega izpeljanim. Ne¬
pravilno je torej: Srečal sem hlapce soseda, namesti: sosedove
hlapce. Berem pesmi Prešerna, namesti: Prešernove  pesmi.
Slišim glas matere, namesti materin  glas.

Ako pa ima samostavnik (kakor se je že reklo v §. 59)
pred sabo kako določilno besedo, takrat je prav, djati ga v
drugi padeš; n. pr. Srečal sem hlapce našega  soseda. Berem
pesmi slavnega  Prešerna. Slišim glas preljube  matere.

Naloga.  Namesti samostavnikov, ki stoje tu v oklep-
kih, napišite svojivne pridevnike in postavite jih v priležni
padež: Ljubezen (matere) je sreča (otroka). S smertjo (zve.
ličarja) so odkupljeni vsi ljudje. Zemlja in vse, kar je na
nji, vse je delo (gospoda). Ali si že bral kemijo (Vertovca) ?
Otroci (brata) so pridni, dečka (sestre) pa sta nemarna.

§. 72. Za izpeljevanje pridevnikov, ki dajejo na znanje,
kakožne so reči, služijo različne končnice, kakor n. pr. a s t
(gerbast, lisast), at (glavat, gorat, skalnat), a v (cunjav,
krastav, kujav), iv (červiv, ušiv, nagajiv, poterpežljiv,
minljiv), it, it e n, ovit  (kamenit, imeniten, grozovit).

Posebnega spomina ste vredni: 1. končnica en (bodi
z gibljivim, bodi naglašenim e), s ktero se mnogi pridevniki

59

izpeljujejo od samostavnikoy. Taki pomenijo, od česa, iz ktere
snovi ali tvarine ali pa kaltošna je ktera reč; n. pr. sreča—
srečen (-čna, -čuo), železo—železen (-zna, -zna), žito—
žiten (-tna, -tno), rež—režen, smeh—smešen (sna, -šno),
praznik — prazničen (-ena, -čno), apno—apnen, lan—lanen,
kost—koščen, dolg—dolžen (-žna, -žno) itd.

Naloga.  Napravite pridevnike s končnico en od slede¬
čih samostavnikov: jeklo, med, led, les, ogenj, platno, proso,
snkno; hlad, večer, greh, strah, studenec.

2. končnica nji (nja, nje), s ktero se izpeljujejo pri¬
devniki od prislovov in predlogov, n. pr. danas—današnji,
nekdaj—nekdanji, notri—notranji, pred—prednji, vsakda—
vsakdanji, vsakdašnji, sredi - srednji itd.

Naloga.  Naredite pridevnike na nji iz teh le besed in
pristavite vsakemu kak primeren samostavnik: doli, gori,
jutro, jutri, sinoč, letos, zdaj, zad, poprej, včeraj; n. pr.:
dolenja vas, gornja hiša itd.

§• 73. Slovenščina ima tudi nektere iz dveh besed se¬
stavljene pridevnike; n. pr.

gola glava = gologlav
brez z6b = brezzob, a, o
tri noge rr trinožen
brez glave = hrezglaven
široka usta = širokoust
černo oko — černook
dobra volja = dobrovoljen
kratki vid = kratkoviden.

Naloga.  Naredite sestavljene pridevnike iz sledečih
besed; rudeče lice, dolg čas, kratek čas, terd vrat, velika
noč, tri leta, rad vedeti, brez duše, ne umen, brez skerbi,
gola roka, dolgi lasje.

§. 74. Pridevnik se sklada s svojim samo-
stavnikom v spolu, številu in padežu. Pri pridev¬
nikih razločujemo torej tudi trojni spol, trojno število
in šestero pradežev.

60

Pridevniki imajo za vsak spol svojo posebno
končnico. Za moški  spol se končujejo ali na
soglasnik ali pa na i, za ženski  vsegdar na a
in za srednji spol na o ali (za ozkimi soglasniki)
na e; n. pr. zelen list, tisti zeleni list; divji kostanj,
zelena trava, zeleno polje, volčje jabelko.

§. 75. Pridevniki, kteri stoje pri samostavnikili
ter jim pripisujejo kake lastnosti, so določni ali
nedoločni  pridevniki.

Določne pridevnike rabimo, kadar gre za določno,
znano osebo ali stvar, o kteri je že govorjenje bilo. Nedo¬
ločni pridevnik pa stoji, kadar govorimo o kaki neznani,
nedoločni osebi ali reči; n. pr. Priden  hlapec je veliko
vreden. Pridni  hlapec našega soseda je veliko vreden.
Danes je bil pri nas (en) star mož,  kterega še nisem
nikdar vidi!. St liri  mož, ki je bil danes pri nas, je star
znanec mojega očeta.

Po obliki se določni pridevnik od nedoločnega razločuje
samo v edinem številu pri moškem spolu in to v pervem (in pri
imenih neživih stvari tudi fetertem) padežu, v kterem določni
pridevnik vselej na i izhaja. Drugod pa se ločijo samo s tem,
da se samoglasniku naglas spreminja iz kratkega v dolgi, iz
mehkega v ostri, ali pa da preskoči nazaj na drag samoglasnik;
n. pr, Bolan  človek težko zdravega  dohaja. Jaz imam dva
brata, eden je zdrav,  drugi je bolan. BSIni  se imenuje
Matiček, (ta) z dr S vi pa France. Našel sem dva traka: eden
je rumen, drugi pa zelen. Kterega bi ti raje imel, rumčnega
ali zelenega ? Meni bi bil všeč rumeni in ne zeldni. Vidim dve
gori, ena je visoka, druga pa bolj nizka. Na visoki se sneg beli.

Včasi stoji določni pridevnik moškega spola sam kakor
podmet v stavku, ker je samostavnik, zlasti: človek,  izpuščen ;
n. pr. Pošteni  se poštenemu druži, grešni  grešnemu služi.
Pogostoma pa se napravi iz pridevnika samostavnik, n. pr,
poštenjak, grešnik, hudobnež, bolnik itd.

Gl

76. Kadar pridevnik stoji v stavku kakor po¬
vedek, je vsegdar nedoločen  po obliki in izgo¬
voru; n. pr. jaz sem velik in močan, ti si majhen
in šibak. Naša hiša je velika in visbka. Pomladi
je listje zeleno, jeseni pa je rumeno.

Pomnite  : Svojivni pridevniki na ov in cv in na in, po tem
na ji in slii, kakor tudi pridevniki nanji,instopnjevanipridevniki
(§. 79) tega razločka nimajo, naj stoje pri samostavniku ali
kakor povedek ; n. pr. Sosedov hlapec mi je prinesel pismo (ne:
sosedovi hlapec).

Ta hlapec je sosedov. Materin svet imam vedno pred
očmi (ne: materini svet —). Ta svet je materin. Ta otrok je
zakonski. Ta meh je lisičji itd. Pes je veči od mačka.

Kako se pridevniki sklanjajo.

§. 77. Pridevniki se sklanjajo vsi po tem obraz-

nega števila velja za določni pridevnik (Glej §. 75).

2. Ker se pridevnik vjema s svojim samostavnikom za¬
stran padeža, za to jo tudi v getertem padežu elinega števila
pri moškem spolu razloček med živimi bitji in neživimi stvarmi,
četerti padež je namreč pri onih enak drugemu, pri teh pa enak
pervemu padežu; n. pr. Kamen je težek. Vzdignil sem težek
kamen. Lep (lepi) konj se pase po travniku. Lepega konja ste kupili.

3. Tisti pridevniki, kterili zadnji soglasnik je ozek (č, j,
lj, nj, š, šč, ž), imajo pri srednjem spolu v i. in 4. padežu
edinega števila c. namesti o: n. pr. rudečc lice, vroče čelo,
srednje leto itd.

4. Gibljivi e v končnicah en in ek lahko se pri nektorih
pridevnikih premeni v naglašeni a, pri določnih pridevnikih

63

moškega spola, v srednjem in ženskem spolu in pri sklanjanju
sploh pa se vsegdar izpušča; n. pr. Sladek jarem, sladak jarem
— sladki jarem, sladko jederee; gorek ali gorak plašč — gorka
suknja, z gorkim plaščem, terden zid, terdna stena.

5. Ead, rada, rado, nerad, nerada, ne rado  rabimo
samo v pervem padežu edinega, dvojnega in množnega števila.

(i. Lastna imena ali priimki na -skl sklanjajo se tudi
kakor pridevniki, n, pr. pesmi Koseskega, Ledinskega.

Naloga 1.  Primerjajte sklanjo za moški in srednji spol,
in zapišite padeže, ki so enaki pri oboji; primerjajte po
tem sklanjo ženskega pride vnika s sklanjo ženskega snmo-
stavnika na a, in zapišite, v kterih padežih se vjemate, v
kterili se ločite.

Pomislite, more li kak določen pridevnik, če je tudi
koreninska beseda, kdaj biti enozložea. — Pazite dobro na
razloček med 5. in 6. padežem edinega števila pri moškem
in srednjem spolu.

Naloga2.  Sklanjajte te le besede vstavkih: Vesel kmet,
košat javor, pridna čebela, rodovitno polje.

Kako se pridevniki stopnjujejo.

§. 78. Ako eno reč drugi primerjamo, lahko
najdemo, da ena reč ima ktero lastnost v veči
meri na sebi kakor druga, ali pa tudi, da ena reč
v nekteri lastnosti presega vse druge, n. pr. Čevelj
je dolg,  laket ali vatel je daljši  od čevlja,
seženj je najdaljši  izmed njih.

§. 79. Večo ali manjšo mero ktere lastnosti na
rečeh naznanjamo s stopnjevanjem  pridevnikov.

Razločujemo pa tri stopnje pri pridevnikih.

1. Perva stopnja  kaže lastnost kake reči
brez vsega primerjanja ter se izrekuje s prostim,

64

nespremenjenim pridevnikom, n. pr. Roža ima 1 e p
duh. Voda je zdrava  pijača. Zlato je drago.

2. Druga stopnja  naznanja, da ima eaa
reč ktere lastnosti več na sel«, kakor druga, s
ktero jo primerjamo. Narejamo to stopnjo s tem,
da deblu (t. j. pridevniku brez sklanjavnih končnic)
pripnemo: ši, iši, ejši,  ali pa tudi: ji, iji, eji;
n. pr. Roža ima lepši  duh kakor klinček. Voda
je zdravejša  pijača kakor vino. Zlato je d r a ž-
j e od srebra-
Opombe:

1.  Tisti pridevniki, kterih deblo se končuje z dvema so¬
glasnikoma, privzemajo v drugi stopnji vselej dvozložno pri¬
pono : eji, iji, ejši, iši; n. pr. mogo£n-i — mogočne j š i, pravičn-i
—pravični š i, modr-i—modrej š i.

Naloga.  Napišite te le pridevnike v drugi stopnji :
tcrdovraten, hiter, bister, terden, močen, čverst.

2. Enozložni pridevniki s končnikom d spreminjajo ta so¬
glasnik, če je sam, v j, če pa stoji še drug soglasnik pred njim,
izpahujejo ga popolnoma; n. pr. mlad — mlajši, hud—hujši,
rad—rajši; gerd— gerji, terd—terji ali terši.

3. Goltniki ali nebniki se pretapljajo v šumnike; n. pr.
blag—blažji (blaži), drag—dražji (draži), jak—jači, gluh—gluši
(gluhejši).

4. Mnogi dvozložni s končnicami: ali, ek, ok, lahko sna¬
mejo to končnico ali se pa stopnjujejo po splošnem pravilu: n. pr.

gladek — glajši, glaji ali gladkejši

mehak — meči, mečji „ mehkejši

širok — širši, širji „ širokejši

kratek — krajši (kračji) „ kratkejši

redek — reji „ redkejši.

Naloga.  Napišite , kako se lahko stopnjujejo: tenak,
lahek, visok, težak, globok, grenak, sladak.

65

Naloga 2.  Primerjajte te le reči eno drugi, ter izrecite
z drugo stopnjo pridevnika med oklepki stoječega, ktera
ima tiste lastnosti več na sebi: Zrakinvoda (lahek). Drevo
in genu (nizek). Nit in struna (terden). Reka in potok
(globok). Noč in dan poleti (kratek). Zvonik in cčrkey (visok).
Cesta in kolovoz na polju (širok). Topol in lipa tenak. Če¬
bela in trot (delaven). Svinec in jeklo (mehak). Jeklo in
železo (terd). Cuker in med (sladak). Ovca in koza (koristen).
Sneg in kreda (bel).

3. Tretja stopnja je,kadar se o kteri osebi
ali reci pravi, da ima neke lastnosti v primeri z
drugimi osebami ali rečmi največ na sebi. Nareja
se pa iz druge stopnje s prednico naj (nar); n. pr.
Roža ima naj lepši  duh izmed vseh cvetic. Voda
je naj z drav  ej  ša  pijača. Zlato je izmed vseh
kovin n a j d r a ž j e.

Opomba.  Druga in tretja stopnja se nareja tudi z besedo:
bolj, najbolj, n. pr. bolj vroč, bolj cvetee, najbolj rudeč.

Naloga.  Izrecite s tretjo stopnjo lastnosti, s kterimi se
odlikujejo reči imenovane v teh le stavkih: Železo je ko.
ristna kovina. Ovca in krava ste koristni  domači živali-
Poletje je gorak  letni čas-Demant je ter d kamen. Kruh je
potreben  živež za ljudi. Planine ali Alpe so visoke
gore v Evropi. Petje stavčevo je prijetno.  Na severu so
rnerzli  kraji, na jugu to p 1 i. Lojevec je mehka  rudnina,
Bog je svet in moder.

Opomba.  Kadar hočemo naznaniti, da ktera oseba ali reč
ima brez ozira na druge kako lastnost v prav visoki meri, ra¬
bimo: 1) Prednice: pr e-, spre-, vse-, n. pr. prevelik, prebogat
■Spreljub, vsemogočen itd. (Pomni vendar, da prednica pre po¬
meni časih tudi: preveč;  n. pr. danes je premerzlo  za
letno suknjo).

2. Besede: zelo, prav, sila, silno, jako, hudo, neznano itd.;
n. pr. zelo močan, neizrečeno lep.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole.

5

66

3. Devamo pridevnik po dvakrat zapored; n. pr. visok
visok hrib.

§. 80. Svojivni pridevniki in neki drugi, pri
kterih se po njih pomenu veča ali manjša mera mi¬
sliti ne more, ne dado se stopnjevati, ter se rabijo
samo v pervi stopnji; n. pr. slep, mertev, zlat,
lesen, desni, levi, današnji, poletni, zimski itd.

§. 81. Nekteri pridevniki se ne stopnjujejo po
splošnih pravilih.

Tako nepravilno stopnjevanje imajo:
dober — bolji, boljši — najbolji, najboljši
dolg — dalji, daljši — najdalji, najdaljši
velik — veči — največi

majhen, mali — manji, manjši — najmanji, naj¬
manjši.

§. 82. Stopnjevani pridevnik lahko stoji — kakor
sploh pridevniki — ali pri samostavniku (n. pr.
lepša hiša, najlepša hiša) ali pa je povedek.

Kadar je druga pridevnikova stopnja y stavku pove.
dek, stoji ime tiste izmed primerjanih reči, ki ima ktere
lastnosti manj na sebi, v pervem padežu za vezniki: kakor,
kot,  ko,  (bolje) nego, neg,  ali pav  drugem padežu za
predlogom od; n. pr. Hujša je žeja ko glad. Bolje je po¬
štenje nego  sramotno življenje. Zvonik je viši od cčrkve
Baker je dražji o d železa,

§. 33. Pridevniki druge in tretje stopnje se sklanjajo
v vsem tako, kakor pridevniki perve stopnje; n. pr. sladki
slajši, najslajši sad; slajša, najslajša jagoda; slajše, naj-
slajše jederce; — dve slajši jagodi, tri najslajša jederca itd.

Opomba.  V navadnem govoru pa imajo po največ krajih
stopnjevani pridevniki svojo lastno sklanjo, n. pr. slajši, naj¬
slajši jagoda, najslajši jederce, najslajši jagode itd. Pazite torej,
da se privadite pisave, kakoršna jc v bukvah navadna.

Peti oddelek

P r i d e v ni zaimki.

a. Svojivni zaimki.

§. 84. S svojivnimi zaimki naznanjamo, Segava
je kaka reč.

Ti le so :

moj, moja, moje najin-a-o naš, naša, naše

tvoj, tvoja, tvoje vajin-a-o vaš, vaša, vaše

njegov, njegova, njegovo/ njun  , . 0 (njihov, -a, -o

I (njiju; < ali

njen, njena, njeno J (njihen,-na, -no.

onegov, -a, -o
svoj, svoja, svoje

Naloga.  Izpišite iz sledečih stavkov svojivne zaimke in
pristavite pri vsakem, ktere osebe, kterega spola in števila
in v kterem padežu je : Moj stric, brat mojega očeta, je
mojemu staršemu bratu zelo dober. Angel Božji, moj varih,
bodi moj oskerbnik ves čas mojega življenja! Naj tvoja
levica ne ve, kar stori tvoja desnica. Pusti vsakemu, kar je
njegovo. Bog vč naše misli in naša dela. Poslušajta svojo
mater: vajina mati je pametna žena in njen svet je dober.
Krajnsko in Primorje ste sosedni deželi; njuni prebivavci so

68

Slovenci. Naše (ijanje in ravnanje bodi vsegdar plemenito.
Dobri otrooi so veselje staršev, napačni otroci pa so njihova
žalost.

§. 85. Zaimke s voj, s v oj a, svoj e rabimo v vseh
treh osebah, kadar je tista oseba, ki ji kaj v last
pripisujemo, podmet v stavku. Kadar pa ni pod-
met, stoje zaimki moj, tvoj, njegov  itd. n. pr.
Jaz imam svoje  bukve in pišem s svojim  pere¬
som, ti pa imaš moje  bukve in pišeš z mojim
peresom. Ne jemlji moje  knjige, temuč vzemi si
svojo.  Janez je izgubil s v oj o knjigo, za to bere
iz tvoje.  Jaz imam njegov  nož. Mi imamo svoje
šolske reči v redu. Pazite na svoje  reči in na
naše.  Brez učiteljevega dovoljenja ne sme noben
učenec zapustiti svojega  mesta. Boga spoznamo
iz njegovih  del.

§. 86. Svojivni zaimki se ravnajo po svojem
samostavniku v spolu, številu in padežu tako kakor
pravi pridevniki. Sklanjajo se svojivni zamki kakor
nedoločni pridevniki.

Naloga.  Speljite v celih stavkih vse padeže teh le sa-
mostavnikov s svojivnim zaimkom: Naš vert, vaša hiša,
vajino polje.

§. 87. Svojivne zaimke: njegov, njen, najin, vajin, njuD,
njihov, pogostoma nadomestuje drugi padež osebnih zaim¬
kov: njega, nje, naju, vaju, nju, njih; n. pr. Njega
oče je bil bogat. Nje hiša je blizo naše. Naši vertovi so
za njih  hišo. Če bosta tako gospodarila, vaju  otroci ne
bodo nič imeli.

Včasih se svojivni zaimek lahko zameni tudi s tretjim
padežem osebnega zaimka; n. pr. Bodi mi vodnik in svetova-

69

vec. Stric nama  je drugi oče. Kakor pena nam zginjajo leta.
Zvezde so mu sestrice, mesec mu je brat. Skerbno obdeluj si polje.

Naloga.  Prepišite zgornje stavke in nadomestite osebne
zaimke s svojivnimi: Bodi moj vodnik itd.

b. Kazavni zaimki.

§. 88. Kazavni zaimki kažejo določno na po¬
samezne osebe ali reči izmed drugih ; n. pr. T a
javor je visok. Ta lipa je košata. To polje je rodo¬
vitno. Tale  mladenič pridno dela, oni se dela
ogiblje. Kakoršno delo, tako  plačilo.

Kazavni zaimki so: ta, ta, to (ta-le, to-le,
le-ta, le-to); dni, dna,  dno  (uni, una, uno); dni-
le, tisti, tista, tisto; taisti, taista,
taisto; — tak, taka, tako, tako v, takov a,
takovo, takošen, takošna, takošno.

§. 89. Ta, ta,  to  kaže na osebe in reči, ktere
so glede mesta ali časa bližje, dni, dna, dno,
(ali: uni, una, uno) pa pokazuje na osebe in reči,
ki so dalje preč ; n. pr. T o drevo je višje kakor
dno.  Ta  knjižica je tega  le dečka, dno pero je
dne deklice. Srečnejši je t a, kteri daje, kakor
dni,  kteri jemlje.

§. 90. Kazavni zaimki se sklanjajo sploh kakor
pridevniki; samo ta, ta, to ima nekoliko različno
sklanjo, namreč tako:

70

Ednina-

71

ene verste ali enega načina; n. pr. To je tisti
most, po kterem smo prišli. To je tisti  mladenič,
kterega ti sem priporočal. Varuj se tistih  maček,
ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo. Drobnica (ne¬
cepljena hruška) ima grenak sad; tako  sadje se
ne more zavžiti. Kakoršno je drevo, tak o šen je
sad. Volk je tak,  kakor velik ovčarski pes.

§. 92. Med kazavnimi zaimki ta, tisti,  dni  in samo-
stavnikom ne more stati kakor le določni pridevnik; n. pr.
Pes je tista domača  žival, ki gre za človekom po vsem
svetu. Ta zvesti  tovariš spremlja človeka v najmerzlejše
in najgorkejše kraje. Ta veseli  mladenič prepeva. Tisti
nesrečni  človek zdihuje. Ali vidiš oni veliki grad? Podaj
mi tisto zelčno pero.

Kazavni zaimek ta, tisti, zamenjuje se dostikrat z oseb¬
nimi zaimki tretje osebe, n. pr. Kdor ljubi svoj narod, njemu
so dragi tudi matere mile glasovi. Ne bojte se njih,  kteri telo
umore, duše pa ne. Kdor maže, njemu  kaže.

Naloga.  Prepišite prejšnje tri stavke in denite namesti
osebnih kazavne zaimke.

§. 93. Zaimek sam, sama, samo  stoji tako
pri samostavnikih, kakor tudi pri osebnih zaimkih
ter podkrepljuje izreko , da djanje res izhaja od
podmeta ali da se nanj povrača in ne na koga
drugega; n. pr. J a z s a m sem te poklical. Mi
sami  smo krivi svoje nesreče. Star človek je sam
sebi na poti.

c. Oziravni zaimki.

§. 94. Oziravni zaimki vežejo vselej dva stavka
ter se nanašajo (ozirajo)  pri tem na samostavnik

72

ali zaimek, ki je izrečen v drugem stavku; n. pr.
Oče naš, k t e r i si v nebesih. Hvala Bogu, k i je
vse dal. Jaz najbolje vem, kteri  sem terpel in
Ti, o Bog, kteri  vse veš in vidiš. Kar kdo čaka,
to tudi dočaka. Kdor  je marljiv, dobro mu je.
Zrak, v k t er e m dihamo; solnce, k ter o te greje;
voda, ki jo piješ, — to so vse darovi Božji. Drevo,
k ter o ne rodi sadu, bode posekano. Kar te ne
peče, (tega) ne gasi.

§. 95. Oziravni zaimki so: kteri,  ki,  (koji),
kdor, k a r.

Kteri, ktera, k ter o se sklanja kakor določni pri¬
devniki.

Ki (namesti: kaj),  za vse tri spole, je nepregiben'
privzema pa v vseh drugih padežih — samo ne v pervem
— okrajšani osebni zaimek, n. pr. Mož, k ter ega sem
vidil, ali pa: mož, ki sem ga vidik Dete, kteremu  smo
dali, ali pa: dete, ki smo mu dali. Ljudje, pri kteri  h
resnica ne velja, ali pa: ljudje, ki resnica pri njih  ne
velja.

Kdor,  ki se rabi za osebe obojega spola, in kar,
ki se ozira na reči, nimata dvojnega in množnega števila
ter se sklanjata po tem le vzoru :

1. kdor

2. kogar, čegar

3. komur

4. kogar

5. pri komer (komur)

6. s komer (komur)

kar

česar

čemur

kar

pri čemer (čemur)
s čimer (čimur).

Nedoločni zaimek nihče ali nikdo  se sklanja kakor
kdor,  nič  kakor kar,  ali pa ostaja nepregiben ; n. pr.
Derži se pravice in ne boj se nikogar. Nikomur no

73

delaj krivice. Ne šali se z nikomer.  Gluhi nič ne sliši,
slepi nič ne vidi. Kaj visi na dnem plotu. Jaz ne vidim
ničesar.

d. Vprašavni zaimki.

§. 96. Vprašavni zaimki so tisti, s kterimi po
kaki osebi ali reči, ali pa po nje lastnosti ali
množini povprašujemo; in so ti le : k do ? k a j ?
k t eri ? ka k ali lta k o š en ? kakov? čegav?
Cč i j ?), koliko?  n. pr. Kt  e r a gora je pri nas
najvišja? Kdo je to storil? Kaj počnemo zdaj?
K a k o š n o obleko nosimo po leti ? Č e g a v a je
ta suknja? Koliko  platna ste kupili?

Z besedico kdo povprašujemo po osebah, z besedico
k aj pa po rečeh. Kdo in kaj se sklanjata kakor kdor
in kar,  samo da se v vseh padežih odpahne končni r, v
petem in šestem padežu pa er; n. pr. Koga  si pozdravil ?
Česa  se veseliš ? K o m u ste pomignili ? Čemu  se smejete ?
Pri kom si bil? S čim si čas kratiš?

Drugi vprašavni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki.
Koliko  je nepregiben vprašavni zaimek in ima za seboj
drugi padež.

Sesti oddelek.

Stevilniki.

§. 97. Stevilniki na tanko dajejo Ha znanje
število oseb ali reci, o kterih se govori, ali pa le
sploh naznanjajo kako množino reči, ter se po tem
imenujejo določni ali nedoločni  stevilniki,
n. pr. Človek ima na vsaki roki pet perstov. Dru gi
mesec v letu se imenuje svečan. Kupili smo troje
bukve. Mnogo  čapelj, malo  žab. Vsak  človek
je naš bližnji.

Določni stevilniki.

Določni stevilniki so : glavni, verstivni,
ločivni, množivni, po n a 1 javni.

98. G-1 a v n i (ali osnovni) stevilniki nazna¬
njajo število reči na vprašanje koliko?  n. pr.
Teden ima sedem  dni. Slon ima na prednjih nogah
pet parkeljcev, na zadnjih pa samo štiri.  Opica
leta po dveh in po štiri h.

Naloga.  1. Koliko sežnjev ima ena milja, koliko čevljev
en seženj, koliko palcev en čevelj? Koliko mesecev in koliko

75

nedelj ima leto? Na koliko ur se razdeljuje dan? Koliko
dni potrebuje zemlja, da se enkrat zasuče okoli solnca ?
Ali veste, koliko nog ima vrabec, koliko miš, koliko hrošč,
koliko pajek ? Koliko kril ima metulj ? Koliko letnih časov
imamo in kteri so?

§. 99. Številnik eden, ena, eno ali en, ena, eno
sklanja se kakor nedoločen pridevnik. Kadar ta številnik
moškega spola stoji sam za se, glasi se: eden, ena, eno,
(jeden, jedna, jedno), pred samostavnikom pa le en; n. pr.
Koliko kosov je ? Eden.  En  krivičen krajcar deset pra¬
vičnih snč.

Številniki dva in oba, trijein štirje  sklanjajo se

Oblike: dva, oba, trije, štirje rabimo za moški, dve,
obe, tri, štiri pa za ženski in srednji spol; n. pr. Naš sosed
je imel več otrok. Dva sina sta v vojski smert storila, trije sini in
tri hčere še žive. Dve dekli ženete dve teleti. — V kterem šte¬
vilu se sklanja: dva, dve,  v kterem: trije, štirje?

Od pet  počomši so vsi glavni številniki v pervem in četertem
padežu pravi samostavniki tor imajo pri sebi samostavnik v dragem
padežu ; v %,  3., 5. in 6. padežu pa so pridevniki in se d o
devet in devetdeset  sklanjajo kakor pridevniki; n, pr. Naš
stric je oče petih  sinov ; zapustil bo svoj imetek petim  sino¬
vom, mi govorimo o petih  sinih našega strica; stric je zado¬
voljen z vsemi petimi  fpetemi) sini.

Sto in največ tudi tisoč  (tavžeut) se ne sklanjate: sto
k6nj, s sto možmi, pri sto gradeh.

Ako denemo pred glavni številnik predlog p o, naznanimo,
po koliko je oseb ali reči, ali po koliko je prišlo na koga;

76

n. pr. V vsaki izbi je bilo po pet otrok. Vsak je dobil po tri
jabelka.

§. 100. Verstivni številniki  kažejo versto ali red>
v kterem gredo reči ena za drugo, in stoje v stavk« na
vprašanje koliki? kteri po številu?  Sklanjajo se vsi
prav tako kakor določni pridevniki; n. pr. Sušeč je pervi
pomladanji mesec in tretji  mesec v letu. Če ter ta Božja
zapoved govori: Spoštuj očeta in mater. Kteri učenec sedi
drugi v tretji  klopi? Cesar avstrijski, Ferdinand Pervi*
imenoval se je kakor ogerski in bervaški kralj Ferdinand
Peti. Pet in trideseto  drevo, stotni  mož, tisočno
leto.

§. 101.  Ločivni  številki kažejo, kolikere ali
kolikoverstne so osebe ali reči, o kterili je govor¬
jenje ; n. pr. Na marsikterem cepljenem drevesu
rase četvero in petero  pleme sadja- Na našem
vertu imamo dvoje  lilije, troje  klinčike in pe¬
tere  rože. Glavni vetrovi so četveri.  Mavrica
ima sedmere  barve.

Ločivni številniki sklanjajo se kakor pridevniki. Če
pa imajo končnico ero,  zahtevajo v 1. ali 4. padežu za
seboj drugi padež dotične besede.

Ločivni številnikinadomestujejo včasih glavne  števil-
nike, in sicer 1. pri osebah in živalih, če se hoče naznaniti
da so po spolu ali starosti različne; 2. pri samostavnikih,
ki se rabijo samo v množnem številu; n. pr. Sosed ima
petero  otrok. Bedimo sedmero  goveje živine, štiri de¬
setero  ovac in četvero  konj. Sv. Pismo starega zakona
se začenja s peterimi  Mojzesovimi bukvami. Lovec se je
vernil domu s če t vero  golobi. Klademo sedmero  konjem.

Naloga.  Prepišite te le stavke, pa tako, da bodo števil¬
niki s čerkami napisani: Kupil sem 3 bukve. Imamo 2 sani.
Čemu so ti 2 vilice? Na travniku leže še 3 grablje.

77

§. 102. Množivni številniki kažejo pomnožbo
kake reči, in se tudi sklanjajo kakor pridevniki.
Delajo se iz ločivnih stevilnikov, če se jim pritakne
en ali pa nat; n- pr. Dvojna vrata so po zimi
koristna. Dobro obdelovana njiva rodi deseter-
nat sad.

Naloga.  Napišite ločivne številnike do dvajset in nare¬
dite iz njih mnozivne številnike ter pristavite vsakemu po
en samostavnik.

§. 103. Ponavljavni številniki naznanjajo
ponavljano djanje in stoje v povedku po vprašanju
kolikrat? ali kterikrat? n. pr. Dvakrat meri,
enkrat strizi. Pri nas jemo trikrat na dan.

Azija je petkrat tolika, kolikoršna je Evropa.
Pridna čebelica stokrat na dan iz ulnjaka zleti.
Petkrat dvajset je sto. Simenje bil danes pervič
(pervikrat) pri sv. spovedi, moj brat pa drugič.

Ponavljavni številniki so nepregibni.

Naloga.  Kolikrat je cent težji kot libra (funt), libra težja
kot lot in lot težji kakor kvintelje ? Kolikrat je vedro veče
od bokala, bokal veči od poliča? Kolikrat je v letu dan
najdaljši in noč najkrajša ? Kolikrat imamo v letu enako¬
nočje 1  Kolikrat v enem letu zemlja obteče solnce, in koli¬
krat se v tem času luna zasuče okoli zemlje.

Nedoločni številniki.

§. 104- Nedoločni številniki so ti: ves, vsa,
vse, vsak; — noben, nič; — mnogi, nekteri,
neki, nekoliko, mnogo (veliko), malo, dosti,
nekaj, več, mnogoteri, malokteri, marši-
kteri, nekterikrat ali nektere  krati.

78

Ves, vsa, vse se sklanja kakor kazavni
zaimek ta; n. pr. Svet je vseh  ljudi dom. Bog je
gospodar vsega  sveta in vseh  stvari. Korenina
vsega  hudega je lakomnost.

Številniki: vsak, nobeden ali noben (kakor: eden
in en), mnogi, nekteri, neki, m a rsi kteri, mnogo¬
teri, malokteri, sklanjajo se kakor pridevniki.

Številniki:  nekoliko, nekaj, dokaj, mnog o, malo,
dosti, več, manj, precej, obilno itd. ostajajo nepre-
gibni in imajo, če so v 1. ali 4. padežu, dotično besedo v
drugem padežu; n. pr. Nekaj hrušek  že cvete. Vertnik
(vertnar) je izkopal nekoliko dreves.  Imamo dosti
(dovolj) dela, pa malo dobička. Mnogo je pokli¬
canih, malo izvoljenih. Pridelali  smo  precej žita,
malo vina, še manj jabelk; češpelj pa ni bilo nič.
Mnogo hiš je pogorelo.  Mnogo hišam je pošlo seno.
Vjeli  smo  malo golobov, pridemo  z malo golobi domu.

Opomba.  Kolikor nedoločni števniki namestujejo samostav-
nike, prištevajo se tudi nedoločnim zaimkom.

Sedmi oddelek.

Glagol.

§. 105. Glagol je najimenitnejše besedno pleme,
ker sam za se neko misel naznanja, in je torej
tudi sam ob sebi lahko en stavek, n. pr. sedim;
risam; beremo; ne tecite! germi.

§. 106. Glagol biti  pomeni, daje, ali da je
bilo  nekaj, ali da bo nekaj; n. pr. Bog je, Bog
je bil in bode  vsegdar. Dan je. Bila  je  noč.
Bode  večer. Ni tema. Bodi  svetloba!

Glagol biti je pomožni glagol, kadar stoji pri
drugem glagolu ter mu pomaga izrekovati pretekli ali pa
prihodnji čas. (Gl. §§■ 130—132); n. pr. Nesel sem,  hodil
si, govorili smo,  delali so. Pel bom;  glava te bo bolela.
Voli bodo  prodani.

§. 107. Vsi drugi glagoli naznanjajo, da podmet
stavka nekaj dela, da je v nekem stanu, ali da se
z njim nekaj godi; n. pr. Kmet orje.  Dekle perejo.
Solnce vzhaja.  Luna sveti.  Zvezde migljajo,
človek dela  in po delu počiva.  Bili smo vpra¬
šani.  Ta hiša je prezidana.  Žito je požeto.

§. 108. Oblika  glagolska j e torej dvojna: tvorna
(djavna), kadar podmet sam nekaj dela; in terpna,

80

kadar se s podmetom nekaj dela ali godi; n. pr.
Kmet orje  njivo; njiva biva orana, je zorana.

Glagole delimo po tem, kaj pomenijo, kako se
končujejo, in zadnjič kako djanje naznanjajo glede
na čas ali terpež.

Kako se glagoli razdeljujejo po pomenu.

Po pomenu so glagoli podmetni, pred¬
metni, povračavniin brezosebni.

§. 109. P o d m e t n i g 1 a g o 1 i dajejo na zna¬
nje miren stan podmeta ali pa tako njegovo djanje,
ktero pri njem ostaja ter na nobeno drugo osebo
ali reč ne prehaja; n. pr. Sedim.  Drevo stoji.
Klada leži.  Trudni človek spi.  Delavec počiva.
Oblak visi  nad goro. Keka šumi.  Vihar v e r š i.
Kiba plava. Voda s strehe kapa.  Seme v zemlji
kali.  Koža cvete. Sadje zori.  Kupec bogati.

Naloga.  Napišite, a kakim glasom Be oglaša ali kak
glaB od sebe daje: konj, vol, ovca, koza, pes, mačka , lev,
zajeo, miš, petelin, kokoš, koklja, Škerjanec, vrana, kuka¬
vica, skeržat (čriček), žaba, gad.

§. 110. P r e dm e t n i glagoli  naznanjajo tako
djavnost, ki izhaja od podmeta ter prehaja na neko
drugo reč, na neki predmet;  n. pr. Ženjice ž a-
n j e j o žito.  Kosci kose  travo. Ribiči love  ribe.
Tergovci prodajajo  blago. Nismo našli
jagod. Otroci strežejo  staršem. Kupec si išče
kupčije. Ubogim dajamo  miloščino. Pomagajmo
potrebnim. Odkrivaj  se častitljivemu gospodu.

8!

Naloga.  Pristavite k vsakemu izmed teh-le podmetov
tako djanje, ktero se nanaša na predmete, tu omenjene:
Vertnik — drevje. Lovec — divjačino. Kmet — polje. Če¬
belar — čebele. Čebele — med. Solnce — zemljo. Tarica
— lan. Tkalec — platno. Divje race — gnjezda pri vodi.
Čaplja — žabe. Gosenice — drevesom. Obdarovani — da-
rivou. Ptičar — ptičem. Nihče ne more dvema gospodoma —

Predmetne glagole, ki se v terdivnih stavkih
nanašajo na predmet četertega padeža brez pred¬
loga, imenujemo preb a javne;  kteri se pa nana¬
šajo na predmet, ki ne stoji v četertem padežu
samem na sebi, tistim se pravi neprehajavni
glagoli; n. pr. Oče hvali pridnega sin a.
Oče svetuje sinu,  naj bi bil delaven. Ubožec
se uklanja bogatinu.  Oče s k er bi  za  otroke.

§. 111. Prehajavui glagoli ali naznanjajo, da
neka djavnost izhaja od podmeta in prehaja na
predmet — tedaj so tvorne oblike;  ali pa
kažejo, da podmet ne dela sam, marveč da terpi
neko djanje, ki od njega ne izhaja, — takrat so
ter pne oblike.

Samo prehajavni glagoli imajo tudi terpno obli¬
ko ; n. pr. Bratje so prodali  Jožefa. Jožef
je bil prodan.  Pametnega človeka ljudje
povsod dobro sprejemajo. Pameten človek  je
povsod dobro sprejeman. Kristus je odku¬
pil  vse ljudi. Vsi ljudje  so  po Kristusu od¬
kupljeni.

§. 112. P o v r a č a v n i glagoli  naznanjajo,
da djanje ne prehaja na drug predmet, temuč da

Slovenska Slo vitica za najv. razr. lj. šole. b

82

se povračuje k podmetu samemu. Tudi prehajavni
glagoli včasih vzamejo na se obliko povračavnih.

Ti glagoli imajo vsegdar pri sebi povračavui
zaimek se; n. pr. Boj se Boga. Sramuj set
Postite se. Varuj  se  greha. Po Božiču se za¬
čenja  novo leto. Imenuj  em  se  France. Lastovice
se na zimo selijo  od nas. Čudimo  se pridni
čebelici. — Ne h v a 1 i se sam. Hlapec se je s
koso porezal. Ne pobij se. Umij se.

V slovenščini se terpna oblika prehajavnih glagolov naj¬
raje izrekuje s tem, da se jim prida povražavni zaimek se

n. pr.

Žito seje vsejalo,
trava se je pokosila
drevo se bo posekalo
gosi se kermijo  z
zemjem

vert se bo ogradil
zrela pšenica se šeni
požela.

namesti; žito je vsejano;

„ trava je pokošena;

„ drevo bo posekano ;

„ gosi bivajo kermljene z
zemjem;

„  vert bo ograjen.

„ zrela pšenica še ni po¬

žeta.

§. 113. Brezosebni glagoli  se imenujejo
glagoli, ki jih rabimo za take prikazke, o kterih
ali ne vemo ali nečemo reči, od koga izhajajo.
Rabijo se samo v tretji osebi edinega števila; n. pr.
Germi, bliska se, treska, mrači se, noči se, zvoni,
perši, mete, dani se, svita, zebe, zmerzuje, govori
se itd.

Ver ste glagolov.

Po tem, kako se glagoli v nedoločnem naklonu
(Glej §• 123, 1) in v zdanjem času končujejo, de¬
limo jih na šest v e r s t.

83

§. 114. Glagoli perve verste  pripenjajo
končnico nedoločnega naklona ti k samemu osnov¬
nemu zlogu glagola (§. 10) in izhajajo v zdanjem
času (v pervi osebi edinega števila) na e-in ; n. pr.
nes-ti, nes-em (neseš, neseva, nesemo, neso);
skub-sti, skub-em (skub-eš, skubcva, skubemo,
skubejo);

peci, peč-em (pečeš, pečeva, pečemo, peko) ;
kle-ti, koln-eiu (kolneš, kolneva, kolnemo, kolnejo) ;
zre-ti, zr-em (zreš, zreva, zreta, zremo, zrete, zro) ;
bi-ti, bi-j-em (biješ, bijeva, bijeta, bijemo, bijejo).

Opomba.  Glagolom, kterih osnovni zlog ima g ali k za
končnik, staplja se v nedoločnem naklonu ta končnik s t v č,
torej: peči, teči, streči, striči, namesti: pek-ti , tek-ti streg-ti,
strig-ti; v zdanjem času pa se pred e spreminja k v č, g pa
v ž (Glej §. 7).

Naloga.  Pridajte k vsakemu izmed sledečih glagolov
priležen podmet: bosti, gosti, krasti, evesti, rasti, pasti
(pasem), lesti, molsti, gristi, pleti, dolbsti, grebsti, skubsti,
sopsti, streči, striči, teči, tolči, meti (manem), žeti (žanjem)-
cvreti, mleti, žreti, treti, piti, peti, briti, kriti, riti, liti.
N. pr. bik bode, dež lije itd.

§. 115. Glagoli druge verste  vtikajo med
osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona zlog
rti (po starem : no), in v zdanjem času izhajajo na
n-e-m, n. pr.

ve-ni-ti, ve-nem (veneš, veneva, venemo, venejo);
derg-ni-ti, derg-nein (dergncš, dergneva,dergnento
dergnejo);

to-ni-ii, to-nem (toneš, toneva , tonemo, tonete,
tonejo);

6 *

84


Naloga.  Povejte, kdo bi mogel utoniti, šiniti, bersniti,
ugasniti, dahniti, zmerzniti. poginiti, počeniti, zverniti se,
kaniti; n. pr. voz se zverne itd.

§. 116. Glagoli tretje verste  vtikajo med
osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona sa¬
moglasnik e, za šumniki pa najraje a, in v zda-
njem času imajo i m; n. pr.
žel-e-ti, žel im (želiš, želiva, želimo, žele) ;
gor-e-ti, gor-im (goriš, goriva, gorimo, gore);
molč-a-ti, molč-im (molčiš, molčiva, molčimo, molče) ;
derz-a-ti, derž-im (deržiš, derživa, deržimo, derže).

Naloga.  Prepišite te le stavke in podajte jih tudi v
dvojnem in množnem številu: Otrok kriči. Kača siči. Ptič
sedi na veji. Jabedto visi na drevesu. Reka šumi. Krogla
leti naglo. Zob me boli. Bolnik terpi. Gluhi vidi pa ne
sliši. Zajec beži. Klada leži na tleh. —

Tretje verste so zlasti tako imenovani začenjavni
glagoli, ki se izpeljujejo od pridevnikov; n. pr. bled—bledeti,
bogat—bogateti, temen—temneti, rumen—rumeneti, tolst—tol-
steti itd.

§. 117. Glagoli četerte verste  imajo med
osnovnim zlogom in končnico ti soglasnik i, ic v
zdanjem času tudi i-m ; n. pr.
gon-i-ti, gon-iin (goniš, goniva, gonimo, gonijo);
uč-i-ti, uč-im (učiš, učiva, učimo, učite, uče);
hval-i-ti, hval-im (hvališ, hvaliva, hvalimo, hvalijo).

Naloga.  Napišite te le stavke v dvojnem in množnem
številu: Človek misli in govori. Otrok cesti svoje starše.
Žival čuti bolečino, kakor jo čutimo mi. Zvezda jasno sveti.
Mlinar gradi vodo. Dober otrok ničesar ne pokaži. Krava
doji tele. Kerčmar toči vino. Mati svari hččr. Kupec meri
sakno. Pajek lovi muhe. Kmet redi živino. Šivilja robi srajco.

85

Pazite :  Kadar se pri glagolu, ki se v nedoločnem naklonu
končuje na niti, n pred iti šteje še k osnovi, tedaj je glagol
IV. verste, n. pr. poln-iti (polnim), prazn-iti (praznim', ran-itl
(ranim), naklon-iti (naklonim) itd., sicer pa spada v II. versto,
kakor: mi-niti (minem), pla-niti (planem), ri-niti (rinem) itd.

Nekteri glagoli IV. verste so izpeljani od glagolov I. ali pa
III. verste po spremeni osnovnega samoglasnika, n. pr. vesti
(vedem) — voditi, zveneti (zvenim) ■— zvoniti, smerdeti —
smraditi, Bedeti — saditi, nesti — nositi, lesti (lezem) —laziti,
vleči — vlačiti.

§. 118. Glagoli pete verste  vtikajo v ne¬
določnem naklonu samoglasnik a in imajo v zdanjera
času končnico a-m ali e-m ;  n. pr.
del-a-ti, del-am (delaš, delava, delamo, delajo);
sek-a-ti, sek-am (sekaš, sekava, sekama, sekajo);
pis-a-ti, piš-em (pišeš, piševa, pišemo, pišejo) ;
br-a-ti, ber-em (bereš, bereva, beremo, bero);
se-j-a-ti, se-jein (seješ, sejeva, sejemo, sejejo).

Naloga.  Napišite te le stavke tudi v mnoznem številu :
Človek prihaja slaboten na ta svčt. Pastir napaja eedo.
Voznik dovaža in odvaža blago. Sodar nabija sode. Cer¬
kovnik pozvanja. Jamar kopa jamo. Konj zoblje oves. Tesar
teše les. Ovčar kliče psa. PeB gloda (gloje) kost. Šivilja
šiva. Perica pere. Kmet veja žito. Tkalec snuje. Kovač kuje.

Glagoli pete verste se izpeljujejo iz glagolov prejšnjih
verst ter ob enem radi spreminjajo osnovni samoglasnik;
n. pr.

iznesti — iznašati, | prikloniti — priklanjati,
streliti — streljati, | prebosti — prebadati,
napojiti — napajati, j užiti — uživati,
očediti — očejati, | naviti — navijati,
razcvesti — razovetati, | ogreti — ogrevati,
požreti — požirati, | pahniti, pabati.

86

odpustiti — odpuščati, pomisliti — premišljati, priporočiti
— priporočati, sesti — sedati, odpreti — odpirati, ošteti —
oštevati, umreti—umirati, vneti—vnemati, napeti—napenjati,
mahniti — mahati, stegniti — stezati, stisniti — stiskati,
skleniti (sklepniti) — sklepati, omedleti — omedlevati, pre¬
saditi — presajati.

§. 119. Glagoli šeste verste  vdejavo v ne¬
določnem naklonu dva zloga namreč: ova (za oz¬
kimi soglasniki eva), v zdanjem času pa izhajajo
na u-j-em; n. pr. .

kup-ova-ti, kup-ujem (kupuješ, kapujemo);
ver-ova-ti, ver-ujcm (veruješ, verujemo, verujejo);
kralj-eva-ti, kralj-ujem (kraljuješ, kraljujemo);
plač-eva-ti, plač-ujem (plačuješ, plačujemo).

Glagoli šeste verste se izpeljujejo od samostavnikov,
pridevnikov in pa iz glagolov ktere druge verste; n. pr.
dar — darovati, gospod — gospodovati, pust — pustovati,
moder — modrovati, priporočati — priporočevati, skakati—
poskakovati, zebsti — prezebovati, napolniti — napolnjevati.

Naloga 1.  Naredite glagole šeste verste iz teh le besed:
boj, vojska, kmet, župan, smeh, strah, mir, terg, kupec,
rad, prazen, nič, prepisati, oznanjati, povišati, obrezati,
izkazati, pričakati.

Naloga 2.  Primerjajte te le glagole enega drugemu ter
povejte, v ktero versto se šteje vsak izmed njih: zbosti —
zbadati, potegniti — potezati — potegovati, opasati — opa-
sovati, piti — prepivati, pokriti — pokrivati, stresti — stre¬
sati — stresovati, zaleteti se — zalelati se — zaletovati
se, povzdigniti — povzdigovati, migniti — migati — nami¬
govati.

§. 120. Nekteri glagoli imajo tudi m anj š a v ne
končnice, ki djanje nekako manjšajo; n. pr. čičati
—-čičkati, gledati—gledkati, spati—spančkati, sto-

87

pati'—stopkati, zibati—zibkati; ali pa: mahati—
mahljati, pihati—pihljati, rezati—rezkati, skakati—
skakljati,šumeti—šumljati;n. pr. Dete sladko spanč-
ka; otrok previdno stopka; vetrec prijetno pihlja;
potočiš ljubko Šumija.

Drngi dobivajo tudi vekšavne končnice; n. pr. lomiti
— lomastiti, mikati — mikastiti, sopsti — sopihati, udriti —
udrihati itd.

Kako se dele glagoli z ozirom na trajanje ali
terpež djanja.

§. 121. Glagoli izrekujeio , da djanje podmeta
terpi ne glede na začetek in doveršitev, ali pa da
je nastopilo ali dokončalo se.

Po le tem razločujemo nedoveršne  in d o-
v e r š n e glagole.

Nedoveršni  glagoli kažejo terpeče djanje ali stanje
brez ozira na Djegov začetek, konec in uspeh. Z njimi se
odgovarja na vprašanje: kaj delaš? kaj se godi?  n.pr.
nesem, pečem, pijem, mislim, učim se, vidim, slišim, gledam,
ležim, kličem, germi, bliska se, ura bije.

Do v er š ni glagoli znanijo doveršeno djanje brez
ozira na njegov terpež, ali pa kažejo nastop, konec ali
uspeh djanja; n. pr. suniti, dregniti, sesti, prodati, sprego¬
voriti, posekati, uloviti.

Doveržni glagoli ni majo pravega zdanjega časa
in z njimi se ne more odgovoriti na vprašanje: kaj delaš?

Opomba.  Glagol je doveršen, če ga je mogoče namestiti ▼
stavku: počakaj,  da  —,  n. pr. počakaj, da napišem,
spregovorim, sedem, da prodam, posekam, da s»
oblečem  itd.

88

Nedoveršen pa je glagol, že se da pridružiti glagolu za¬
četi ali pa nehati; n. pr. začel je govoriti, vpiti, de¬
de 1 a t i, k r i ž a ti ; nehalo je germeti, mesti.

Pomislite, bi li se moglo reči: počakaj, da, se oblačim ;
ali pa: začel je spregovoriti? Jeli mogoče na vprašanje: kaj
delaš "i  odgovoriti: Pismo napišem?

Malo ne vsi glagoli II. verste so dov.eršni glagoli,
tudi se lahko doveršni glagol naredi iz nedoveršnega , če
se sestavi s predlogom; n. pr. gnati — pregnati, kriti —
pokriti, pasti (pasem) popasti, vezati — povezati, odvezati,
zavezati, leteti — prileteti, odleteti, naleteti se, zaleteti
se, zleteti.

Nasproti pa se iz doveršnega glagola naredi nedoverš-
ni s tem, da se pomakne na višo versto; n. pr. skočiti —
skakati, pahniti — pahati, pokriti — pokrivati, izgnati —
izganjati, prekleti, preklinjati.

Nedoveršni glagoli so:

a) en odo brii,  ki znanijo sploh ferpež djanja; n. pr, ne¬

sem, grem ali idem, vedem, pijem ;

b) večdobni,  ki kažejo večkratno djanje, n. pr. nosim,

hodim, vodim, vozim ;

el p on a vi ja v ni, ki naznanjajo djanje v različnih dobah
ponavljano; n. pr. noševam, hodevam.

Opomba.  Pravi ponavljavni glagoli so v slovenščini manj

znani.

Naloga.  Napravite doveršne glagole iz tehle nedoverš-
nih: vlečem, predem, vijem, grabim, sekam, slišim, kličem,
tergam, berem, klečim, piham, nosim.

§. 122. Pri glagolu moramo dalje paziti na n a ki on
ali način, na čas, na osebo in na število.

89

Naklon.

§. 123. Pri glagolu se razločujejo tile nakloni
ali načini, v kterih se glagol v stavku rabi, namreč:

1. Nedoločni naklon,  kadar djanje zgolj
imenujemo, pa ne povemo, kdo to dela, niti kdaj
se to godi; n. pr. presti, piti, pihniti, letati, učiti
se, podvizati, vojskovati se.

Glagol nedoločnega naklona ne more nikdar
sam o sebi biti stavek.

Nedoločni naklon se končuje vselej na t i. Včasih je v
stavku podmet; n. pr. Razumeti  resnice božje je dar
božji. Boga ljubiti  je najlepža modrost.

Pogostoma pa služi za dopolnilo  glagolom n e p o p o 1-
nega pomena,  kakoršni so: hoteti, želeti, moči, morati,
smeti, začeti, končati, nehati, znati, umeti, dati, utegniti, učiti,
vaditi, veleti, ukazati, braniti; n. pr. Učim se brati.  Leni
neče delati.  Znaš li pisati?  Sodnik je dal hudodelnika za¬
preti.  Ne dovoli bolniku jesti.  Ne utegnem nikamor iti.

Kadar je nedoločni naklon pridružen takemu gla¬
golu, ki pomeni gibanje, ali premikanje z mesta na mesto,
skrajšuje se v namenivni naklon  n. pr. poj¬
dimo kosit;  grem spat;  pojdi pogledat.

2. Z n a n i v n i naklon,  kadar se z glagolom
naznanja, da se nekaj zares dela ali ne dela, da
se res godi , da se je ali da se bo godilo, ali
pa kadar vprašamo, kaj se dela ali ne dela.

Glagoli znanivnega naklona so lahko sami ob
sebi stavek; n. pr. Žvižgam. Pav kriči.  Pav
n  e p oj  e. Ali n e p oj  e pav ? M o 1 č i m. Ne govo-

90

rimo.  Ali  ste  pisali?  Ali ne boste igrali?  Ne¬
topir je sesavec. Netopir ni ptica. Jeli netopir ptica?

Znanivni naklon se rabi v terdivnih, nikavnih in vpra-
šavnih stavkih (Glej §. 20).

3. Pogojni naklon,  kadar se z glagolom
pravi, da bi se to ali dno zgodilo, če se tudi še
nekaj drugega zgodi, ali pa tudi, kadar želimo, da
bi se kaj zgodilo; n. pr. Pisal  bi, pa nimam pe¬
resa. Bi li prišel  k meni, če bi mogel? Ko
ne bi te bil vidi 1, ne bi te dolžil.  Kastline
bi ne mogle rasti, ko bi ne imele  toplote,
svetlobe, zraka in vlage. Pojdemo na vert, d a b i
se pokrepčali. O, ko bi bili  vsi učenci
pridni! Da bi imeli  kaj jesti! Sin bi imel
ubogati očeta. Na svetu ni človeka, da bi ustre¬
gel vsem ljudem.

Pogojni naklon se rabi v pogojnih in želevnih stavkih
(§. 20 ).

4. Dopustni  naklon, ki izrekuje neko do¬
puščanje, ali pa neko željo; n. pr. Naj se zgodi,
kar hoče, nejenjam. N a j bo lepo ali gerdo vreme,
pojdem. Naj nam Bog ne povrača po naših delih!
Terdna vera vodnik naš naj bo! Naj bi bil
pred delal,  pa bi zdaj ne stradal.

Opomba.  Naj bi delal, naj bi plačal, je dopustno pogojni
način.

Naloga.  Pristavite k tem le stavkom druge primerne
stavke z glagoli pogojnega ali dopustnega naklona : Hodimo
v šolo, da bi —. Otrok bi poginil, ko bi — Delal bi, če
bi —. Predno začneš delati, prosi Boga, naj —. Pojdem v
šolo, naj —.

91

5. Velevni ali zapovedni naklon,
kadar z glagolom razodevamo, kaj naj se zgodi ali
ne zgodi; n. pr. Mladenič, pošten bodi! Otroci,
u 6,i t e se ! Janezek, ne hodi  odtod ! Pridite  k nam!
Postrezi  svojemu očetu na starost. Kar je vse-
jano, zabranajmo,  kar je umerlo, pokopaj-
m o. M o 1 i in d e 1 a j.

§. 124. Velevni naklon se nareja ali obrazi iz
perve osebe zdanjega časa v edinem številu ter se
končuje na i ali pa na j, in v dvojini in množini
privzema še končnice znanivnega naklona.

a, Glagoli, kteri imajo v 1. osebi em brez naglasa ali
s kratkim e in pa im (glagoli IV. verste tudi jim), delajo
velevni naklon na i, n. pr.
nesem, nesi, nesiva, nesita, nesimo, nesite;
pečem, peci, peciva, pecita, pecimo, pecite;
mahnem, mahni, mahniva, mahnita, mahnimo, mahnite;
zrem, zri, zriva, zrita, zrite, zrimo, zrite;
letim, leti, letiva, letita, letimo, letite ;
zvonim, zvoni, zvoniva, zvonita, zvonimo, zvonite;
gnojim, gnoji, gnojiva, gnojita, gnojimo, gnojite:
mažem, maži, maživa, mažita, mažimo, mažite-

h. Glagoli, ki imajo v 1. osebi am ali pa em z nagla-
šenim dolgim e, spreminjajo samo m v j ; n. pr.
delam, delaj, delajva, delajta, delajmo, delajte;
znam, znaj, znajva, znajta, znajmo, znajte;

8ni>m, snej, snejva, snejta, snejmo, snejte.

c. Glagoli, kterim se 1. oseba zdanjega časa končuje
na jem ali jim, snemajo em ali im, in kar ostane, je ve¬
levni naklon; n. pr.

P'jem, pij, pijva, pijve, pijta, pijte, pijmo, pijte;
kupujem, kupuj, kupujva, kupujmo, kupujte ;

92

bojim se, boj Be, bojva se, bojta se, bojte se,
stojim, stoj, stojta, stojte, stojte, stojmo, stojte.

Opomba 1.  Glagoli, ki se v zdanjem Sasu končujejo na
—im z naglasom, predevajo v velevnem naklonu ta naglas na
osnovni zlog, n. pr. terpim—tčrpi, moleem—molči.

Opomba 2.  Vediti, vem ima:  vedi, izvediti, izvem: iz¬
vedi, povedati, povem pa po pravilu: povej.

Opomba 3.  Glagoli I. verste, ki imajo v zdanjem času
Šumnik č ali ž, spreminjajo č v c, ž v z; n. pr. rečem—reci,
reciva; sežem — sezi, strežem — strezi, veržem — verzi.

Naloga.  Napravite od teh le glagolov pervo osebo
zdanjega časa v ednini in od te velevni naklon: striči,
vleči, teči, žreti, tkati, spati, čuti, pljuniti, devgniti, želeti,
terpeti, učiti, kropiti, tajiti, rediti, marati , motati, rezati,
kresati, česati, sramovati se, pripovedati, praznovati.

Za tretjo osebo zlasti množnega, pa tudi edinega in
dvojnega Števila se jemlje tretja oseba dopustnega naklona;
n. pr. naj plača; naj delata; naj bodo mirni.

Opomba.  Pravi povedni načini ali nakloni glagola, kteri
v stavku vežejo podmet s povedkom, so samo: znanivni,
velevni, pogojni in dopustni naklon.

§. 125. Med načine se štejejo dalje 6. delež¬
niki in 7. glagolni  s a m o s t a vn  i ki:

Deležniki so ali prislovni (glagolni prislovi) in
torej nepregibni, ali pa pridevni, kteri se kakor
pridevniki sklanjajo, stopnjujejo pa ne; n. pr. stojč
smo spali; mimo gred  g sem ga vidik — Nad
hišo leteča  ptica. Zena na pragu stoječa.

S prislovnimi deležniki se dasta dva z veznikom In,
a, pa, zvezana stavka, če imata oba en podmet, v eti sam
Stavek skrajšati ali skerčiti;

Šel je In bral. Gredoč  je bral.

Klečala je in molila. Kleče  je molila.

93

Gledajo pa ne vidijo.
Sprehajam se po travniku
in tergam cvetice.

Obernil sem se in šel domu.

Gledajoč  ne vidijo.
Sprehaja  je  se po travni¬
ku tergam cvetice,
Obernivši se sem šel dc«

To izreče in obmolkne.
Omedlel sem in zgrudil se
na tla.

Pristopil je in obezal mu
rane.

To izrekši  obmolkne.
Omedlevši  sem zgrudil se
ca tla.

Pristopivši  je obezal mu
rane.

§. 126. Prislovni deležniki so zdanjega in
preteklega  časa.

Pervi se izpeljujejo samo od n e d o v e r š n i b,
drugi samo od doveršnih  glagolov.

V zdanjem času so ti deležniki dvoje oblike.
Eni, vsegdar prislovni, izhajajo na 6 ali je, drugi
pa na č (oč, -eč) , ki se okrajšani obliki tretje
osebe v množnem številu zdanjega časa pritika;
n. pr-

pletem, plete,  p 1 e t o č;

grem, gred 6, gredoč;

sedim, s e d Č, sedeč;

ležim, ležč, ležeč;

pijem, — pijoč:

govorim, govor č, govoreč;

tergam, ter ga j e, tergajoč;

omahujem, o m ah o vaj e, omahujoč.

Opomba.  Deležnik na ajc imajo samo glagoli zadnjih dveh

verst.

Prislovni deležniki preteklega časa se končujejo pri
glagolih I. verste, kterim osnovni zlog izhaja na soglasnik,
na — ši, pri vseh drugih doveršnih glagolih pa na — vši, n. pr.

94

izpiti — izpivši
splesti — spletši
ozreti se — ozerši se
podati — podavSi
poželeti — poželevši
pripogniti — pripogni vši
pozvonil — pozvonivši
dokraljeval — dokraljevavši.

Naloga.  Napravite iz sledečih nedoveršnih glagolov
prislovne deležnike zdanjega easa obeh verst: cvesti, ger-
meti, stati, spati, stokati, hvaliti, taliti, ozirati se, žgati,
peči, zdihovati, pričevati.

Iz teh doveršnih glagolov pa naredite deležnike pre¬
teklega časa: migniti, namuzniti se, prispeti, domleti, sneti,
prijeti, pripoditi, popisati, pogoreti.

Deležnik zdanjega časa na eč ali oč in pa deležnik
preteklega časa na ši, vši pa je lahko tudi pridevni delež¬
nik in se sklanja kakor pridevnik; n. pr. C ve teč a roža
ima najprijetniži duh. Ali slišiš ptičke v logu prepeva¬
joče? Stoječ  mlin in molčeč  jezik ne hasnita. Lasto¬
vico žvergoleče  oznanjujejo, da se je pomlad vernila. Našli
so popotnika omedlevšega.

Tudi s pridevnimj deležniki se lahko po dva stavka
v enega skrajšata, n. pr.

Usliši glase, ki k tebi vpijd. Usliši glasek tebi vpijoče.
Čiči, ki stanujejo blizo Čiči, stanujoči  blizo

Kranjske, govore slovensko Kranjske, govore slovensko.
Kakor je na oder stopil, pre- Stopivšega  na oder sem
oej sem ga spoznal. precej spoznal.

Strica, ki je pred nekimi leti Strica pred nekimi leti um er-
umetl, moja seBtra ni po- šega  moja sestra ni po¬
znala. znala.

Opomba.  Nekteri pridevni deležniki zdanjega časa so po¬
stali popolnoma pridevniki in stoje tudi lahko kakor povedek,
n, pr. : vroč, umerjoč, boječ, bodeč, žareč itd.

§. 127. Razen deležnika na — vsi imajo vsi
tako doveršni kakor nedoveršni glagoli še drug pri¬
de vni deležnik preteklega časa, enako tvorne oblike.

Le-ta drugi deležnik preteklega časa tvorne
oblike, rabi se edino za opisovanje pogojnega na¬
klona (§§. 123, 3.) in pa preteklega in prihodnjega
časa (§§. 130—132) ter se končuje vsegdar na 1,
la, lo).

Pritikamo pa to pripono nedoločnemu naklonu,
snemši končnico ti; n. pr.
nes-ti, nesel, nesla, neslo;
pi-ti, pil, pila, pilo ;
mahni-ti, mahnil, mahnila, mahnilo,
žive-ti, živel, živela, živelo;
molča-ti, molčal, molčala, molčalo;
suši-ti, sušil, sušila, sušilo;
plava-ti, plaval, plavala, plavalo;
darova-ti, daroval, darovala, darovalo.

Opomba 1.  Glagoli I. verste, kterim se osnovni zlog sklepa
s soglasnikom, privzemajo za moški spol gibljivi e, n. pr. nesti,
nesel, nesla, neslo ; dolbsti, dolbel, dolbla, dolblo itd.

Opomba 2.  Nekteri glagoli I. verste na eti, ki imajo v
osnovi r, prestavljajo e v vseh deležnikih preteklega časa tvorne
in terpne oblike, n. pr.

prostreti, prosterši, prosterl, prostert,
umreti, umerši, umeri, —

odpreti, odperši, odperl, odpert,
odreti, oderši, oderl, odert,
ocvreti, ocverši, ocverl, ocvert.

Zadnjič imajo preh ajavni  glagoli tako do¬
veršni kakor nedoveršni (Glej §. 111) še terpni
deležnik preteklega časa.

96

Izpeljuje se pa terpni deležnik iz nedoločnegn naklon a,
ki se mu sname končnica ti, in sicer tako :

a) Pri glagolih I. verste, kterim se osnovni zlog kon¬
čuje na soglasnik, dodaje se en, ena, eno; n. pr.
tep-sii, tepen, tepena, tepeno ;

krasti (krad-ti), kraden, kradena, kradeno ;
molsti, molzen, molzena, molzeno ;
striči (strižem), strižen, strižena, striženo.

Drugi glagoli I. verste, kterim se osnova končuje s
samoglasnikom, delajo terpni deležnik najraje na t, n. pr.
mleti, mlet, mleta, mleto; *
napeti, napet, napeta, napeto;
viti, vit, vita, vito;
obuti, obut, obuta, obuto;
zasuti, zasut, zasuta, zasuto itd.

b) Pri prehajavnih glagolih III., V. in VI. verste jemlje
se namesti končnice ti nedoločnega naklona -n, -na, -no,
n. p'.

žele-ti, želen, želena, želeno;
derža-ti, deržan, deržana, deržano;
križati, križan, križana, križano;
kaza-ti, kazan, kazana, kazano;
posla-ti, poslan, poslana, poslano;
zaničeva-ti, zaničevan, zaničevana, zaničevano,
e) Glagoli II. in IV. verste privzemajo po odbiti
končrloi ti tudi en, ena, eno, in pri tem se jim spreminja
zadnji soglasnik in to • d v j, t  večkrat v č, st v šc, s v
», z v i, 1 in n v 1J. »J, *% če nima še drugega soglasnika
pred sabo, v rj; za ustniki b, ]i, m, v pa se vtika Ij,
samo j in pa šumniki ostajajo nespremenjeni; n. pr.
rodi-ti, rojen, rojena, rojeno;
omlati-ti, omlačen, omlačena, omlačeno ;
pusti-ti, puščen, puščena, puščeno;
kosi-ti, košen, košena, košeno;
pokazi-ti, pokažen, pokažena, pokaženo;

97

hvali-ti, hvaljen, hvaljena, hvaljeno ;
rani-ti, ranjen, ranjena, ranjeno ;
stvari-ti, stvarjen, stvarjena, stvarjeno;
poostri-ti, poostren, poostrena, poostreno;
ljubiti, ljubljen, ljubljena, ljubljeno;
utopi-ti, utopljen, utopljena, utopljeno;
lomi-ti, lomljen, lomljena, lomljei-0;
polovi-ti, polovljen, polovljena, polovljeno;
doji-ti, dojen, dojena, dojeno;
uči-ti, učen, učena, učeno;
trešči-ti, treščen, treščena, treščeno ;
suši-ti, sušen, sušena, sušeno;
množi-ti, množen, množena, množeno.

Opomba.  Končnica en terpnega deležnika itna vsegdar
polnoglasni e in po tem se nekteri deležniki ločijo od pridevni¬
kov, kteri imajo v pervem padežu moškega spola polglasni ali
gibljivi e, n. pr.

postrežen, postrežna, postrežno (pridevnik);
postrežen, postrežena, postreženo (deležnik) ;
podložen, podložna, podložno (prid.) ;
podložen, podložena, podloženo (del.);
snažen, snažna, snažno (prid.);
snažen, snažena, snaženo (del.) ;
podučen, podučna, podačno (prid.) ;
podučen, podučena, podučeno (del.);
gnojen, gnojna, gnojno (prid.);
gnoj en, gnojena, gnojeno (del.).

Slovenščina ima torej dvoje  deležnikov sedanjega
časa, dvoje  deležnikov preteklega časa tvorne ali djavne
oblike in zadnjič en deležnik ter p ne oblike in sicer pre¬
teklega časa.

n pomba.  Nekteri deležniki tvorne, kakor tudi terpne oblike
so postali zgolj pridevniki, kakor; vrel, vel, zrel, gnjil, prepe¬
rel, stekel; — učen, znan.

Slovenska Slovnica za najv. razr. Ij. Sole. 7

98

§. 128.  Glagolni samostavnik ali gla¬
gol n i k razodeva glagolno djanje v obliki samo-
stavnika: n. pr. Prevzetovanje in bahanje
se samo tepe. Ležanje  ne bogati.

Grlagolnik imajo najraje nedoveršni tako prehajavni,
kakor tudi neprebajavni glagoli. Nareja se s končnico je
(-anje, -enje, -itje, -etje) od deležnika terpne oblike, ali če
glagol ni prehajaven, — po enakih pravilih, kakor terpni
deležnik; n. pr.
pi-ti, pit, pitje;
umre-ti (premert), umertje ;
nagni-ti, nagnjen, nagnjenje;
sede-ti (obseden), sedenje;
uči-ti, učen, učenje,
vpraša-ti, vprašan, vprašanje;
žalova-ti, (obžalovan), žalovanje.

Naloga.  Napravite glagolne samostavnike iz teh le
glagolov: brati, žgati* početi, odpreti, vreti, cvreti,dergniti,
deržati, nositi, pisati, stokati, iskati, zdihovati, prerokovati.

Ca s.

§. 129. Z glagolom naznanjamo tudi čas, v
kterem se kaj dela ali godi.

Razločujemo pa troji čas: zdanji, pretekli
(ali minuli) in prihodnji  (ali bodoči) čas.

Zdanji  čas  naznanja, daje  zdaj nekaj, da
se zdaj nekaj godi ali dela; n. pr. Bog j e visoko
in vidi  daleč. Smert nima  pratike. Kaj delaš?
Pišem. Kam greš?  Domu grem.  Hodi počasi.
Vsak človek si želi  dolgega življenja, če moreš
komu pomagati, pomagaj  mu hitro.

99

Zdanji Sas se izražuje z eno samo besedo , torej je n e-
sestavljen.

§. 130.  Pretekli  čas  kaže, da je nekaj bilo,
da se je nekaj že godilo, storilo ali delalo; n. pr. V za¬
četku je bila  zemlja pusta in prazna. Bog j e rekel:
Bodi svetloba ! In b i 1 a j e svetloba. Oblak je z a-
k r i 1 nebo; od daleč se je zaslišal  grom in
vzdignil  se je  velik vihar. Dež j e curkoma lil
z neba. Po nevihti se j e zopet zjasnilo. Slovenci
s o od najstarših časov drobnico in goveda pasli,
radi zemljo obdelovali,  in kot kmetovavci se
pošteno živili.

Pretekli čas je sestavljen čas, ker se zlaga iz dveh besed:
perva je pomožni glagol sem, si, je, sva, s v e, sta, ste,
smo, ste, so, druga pa je deležnik tvorne oblike na I. (Glej
§. 127 , 1 ).

§. 131. Ako hočemo naznaniti djanje, ki je prej
preteklo kakor drugo, združimo pretekli čas glagola
biti  (bil sem, si —) s tvornim deležnikom od do-
veršnega glagola. To je prej  p r e t e 1 i čas, n. pr.
Popotnik se je deržal poti, ktero sem mu b i 1
pokazal.  Kadar so bili odšli,  glej, prikazal
se je angelj. Kakor sem mu bil naročil,  tako
je tudi opravil.

§. 132. S prihodnjim časom  naznanjamo,
da nekaj bode, ali da se bo nekaj zgodilo, storilo
ali delalo; n. pr. Bode  spomlad. Sneg bo skop¬
nel. Žito Bo ozelenelo in začelo  rasti. Drevje
bo poganjalo in razcvetlo  se. Ptiči bodo
veselo prepevali.  Lastovice se povernejo

7*

100

k nam inbodo delale gnjezda pod streho. Po
spomladi b o poletje.

Tudi prihodnji čas je sestavljen, ker se nareja
z dvema besedama, namreč s pomožnim glagolom:
bom (bodem), boš, bo, bova, bosta, bomo,
b o s t e, b o d o in pa s tvornim deležnikom prete¬
klega časa na 1; n. pr. P e 1 b o m. B o d e m ribe
lovil-  Tukaj pod lipo bomo  sedeli.

Nekteri doveršni glagoli, zlasti s prednico po- naznanjajo
prihodnji čas v obliki zdanjega Sasa, imajo torej nesestavljen
prihodnji iSas; n. pr. pojdem  = šol bom, ponesem^  nesel
bom, popeljem  se = peljal se bom, poletim  — letel bom,
potečem  —  tekel bom, podirjam  = dirjal bom itd.

Opomba.  Nedoveršni glagoli pa se v obliki zdanjega časa
ne morejo nikdar rabiti za prihodnji čas. Napačno je torej •
Jutri grem  v Ljubljano, namesti: jutri pojdem  v Ljubljano,

Naloga.  Recite s prihodnjim časom kar se tu izrekuje
v zdanjem času: Poletje se začenja z 21. dnem meseca ju¬
nija. Takrat vidimo solnce visoko na nebu. Dan je naj¬
daljši in noč najkrajša. Toplota raste, da zemlja od vročine
poka. Po noči ohlaja rosa rastline. Po travnikih dorašča
trava in se kosi. Žitni klasi se polnijo in zorč, Ženjice
žanjejo zrelo žito, vežejo ga v snope in devajo na kupe.
Hlapci ga odvažajo v kozolce.

Parite:  Doveršni glagoli imajo v glavnem stavku lahko
sestavljen prihodnji čas, v stranskih stavkih (Glej g. 149)
pa se raje rabijo v podobi zdanjega časa; n. pr. Kadar oče
pride,  bode že naredil. Ako denarjev dobim,  bodem plačal;
ne pa: ako bom denarjev dobil itd.

101

Oseba in število.

§. 133. Pri glagolu moramo gledati tudi na
osebo in na število  podmeta ali subjekta.

Oseba je trojna v edinem, dvojnem in množnem šte¬
vilu. Kako oznamljamo na glagolu osebo podmeta, učili
smo se v §§. 19 in 20.

Sprega.

§. 134. Glagole po obliki, naklonu , času, šte¬
vilu in osebi spreminjati, pravi se spregati jih.
Glagol biti  ima svojo lastno sprego.

Drugi glagoli, kakor so razdeljeni na šest verst, imajo
prav za prav tudi šestero sprego; to da po priponah, ki
jih imajo v zdanjem času tvorne oblike, dado se razverstiti
po trojem vzoru.

Po pervem vzoru  spregajo se glagoli, ki izhajajo
v pervi osebi edinega števila na ain; n. pr. sekani, tergam,
vladam.

Po drugem vzoru  gredo glagoli, ki se končujejo
v pervi osebi na em; n. pr. predem, manem, dergnem,
kupujem, mažem, sejem.

Tretjega vzora  se deržč glagoli, ki imajo v pervi
osebi zdanjega časa pripono im; d. pr. letim, sedim, učim.

Opomba.  Vidili smo prčd, da se od zdanjega časa izpelju¬
jejo velevni naklon in deležniki zdanjega časa, od nedoločnega
naklona pa deležniki preteklega časa tvorne in terpne oblike in
glagolni samostavnik. Odtod prihaja, da se samo tisti glagoli,
ki nimajo v zdanjem času in nedoločnem naklonu različnega
samoglasnika, spregajo popolnoma po enem vzoru, —to veljš za
glagole I. ift IV. verBte, in za nektere glagole V. verste. —
Drugi glagoli pa, ki imajo različno samoglasnike, preskakujejo
z ene sprege na drago.

40 h£ M*

102

Spreganje.

§. 135. Glagol biti.

1. Znanimi naklon.

Zdanji čas.

Dvojina. Množina.

1 .

2 .

3.

Ednina.

sem,

si,

je,

sva, sve,
sta, ste,
sta, ste,

Pretekli čas.

smo,

ste,

so.

1. seml

2. si

3. je )

1. bodem, bom,

2. bodeš, boš,

3. bode, bo

Prihodnji čas.

bodeva, bodeve,
bova, bove,
bodeta, bodete,
bosta, boste,
bodeta, bodete,
bosta, boste.

1.  Pogojni naklon.

j bil, -a, -o bi, J j bila, bili bi,

bili, bile,
bila.

bodemo, bomo
bodete, boste
bodo.

I bili, bile, bila
bi.

1. naj bom,
3. naj bo,

3. Dopustni naklon

naj bodeva, -ve,
naj bodeta, -te,

naj bodemo,
naj bodo.

Dopustno pogojni: naj bi bil, -a, -o itd.

103

4. Televni naklon.

1 . —

2. bodi,

3. bodi,

bodiva, -ve,
bodita, -te,
(naj bosta),

Deležnik preteklega časa:

bilo.

bodimo,

bodite,

(naj bodo).

I. bivši, II. bil, bila,

Deležnik prihodnjega časa: bodoč.

Nedoločni naklon: biti.

Glagolni samostavnik : bitje.

Opombe:

1. Za prihodnji čas se navadno okrajšane oblike rabijo:
bom, boš, bo itd. namesti bodem, bodeš, bode itd.

2.  Nikavnica ne se v znanivnem nafiinu zdanjega časa
»prijema s pomožnim glagolom : s e m v eno besedo: nisem, nisi,
ni, nisva (nijsem, nijsi, nij) itd.

3. Sestavljeni glagoli: dobim, zadobim, iznebim  se,
imajo še tudi pervotno sprego: dobodem, zadobodeill, izne-
bodem se.

Tvorna oblika.

§. 136. Glagoli: I. delati, II. nesti, III,go¬
niti.

I. II. III.

1. Znanimi naklon.

Zdanji čas.

§ 1. delam, nesem,

2. 2. delaš, neseš,

P 3. dela, nese,

1. delava, -ve, neseva, -ve,

'2; 2. delata, -te, neseta, -te,
g 3. delata, -te, neseta, -te,

gonim,

goniš,

goni,

goniva, -ve,
gonita, -te,
gonita, -te,

104

fj’ 1. delamo,
g< 2. delate,
g' 3. delajo,

1. o 1 sem
:H e r

fi. ^ &  I .

S.  2. _T/ Sl,

B B I

- .? ^ I .

3. ^ J je

U  1- S  /sva,.~
<  2. .5}sta,.3

- 3. -a) sta, 'o

nesemo,

nesete,

neso (nesejo),
Pretekli čas.

■I | sem,
a

si,

g 1 je,

a

gonimo,

gonite,

gonijo.

o

cf

a

o ,

bJ3

sem,
si,
je. .

sve,

ste,

ste,

-J Cj

S oT

° 2
;si< ._r

B

80

B

'a?

T3

Prihodnji čas.

i. ?
g cT

H 2. '

B
P

B

r—H

a

na

o

<1

2.

S'

1 •'■r j  bova,

& z  'a;

03 i
t 3 l

3. l bosta,

smo,
ste,
so.

bom,
boš,
bo,

-ve, I  bova, -ve, •a' j bove, -ve,

bosta, -ste, of) bosta, -ste, jj ) bosta, -ste,
"3 i '31

03 I gl

-ste, a  ] bosta,-ste, bosta, -ste,

105

1. ?

p*

go *

s.'. ‘ S

13 oj

? 3 .®

'O

2. Pogojni naklon.

Z datlji čas.

bomo,

bodo.

1.

'»/bi,

3 . “

a  |

<D

“ >*»,

<r>

9

t/ bi >

o'
io \

Pretekli čas .

1.

p-

2 . 2 .
p ,
p

0

1

)bi bil, -a, -o "S )bi bil, -a, -o * ) bi bil, -a, -o

3 .

® i

r CJ

O) '

co

cu>

p

fl

o

106

bi bila, -i

-e,-a

bi bila, -i

(bi bili,-e,-a

Pl

bi bila, -i

■j

© f

p KI Kili

!l

tu \

-bibili, e, a.

3. Dopustni naklon.

^1. naj delam, naj nesem, naj gonim,

• 3- naj dela, naj nese, naj goni,

Ol-uaj delava,ve,naj neseva, -ve, naj goniva, -ve,

«2. '■  —

•‘3.naj delata,-te,naj neseta, -te naj gonita,-te,

gl. naj delamo naj nesemo, naj gonimo,

o -

p‘3. naj delajo, naj nesd, naj gonijo.

Dopustno- pogojni,
naj bi delal, a, o itd.
naj bi bil delal, a, o itd.

4. VeleTni naklon.

L—i  A •

g-2. delaj, nesi, goni,

• 3. delaj nesi (naj nese), goni (naj goni),

(naj dela),

107

Ol. delajva, -ve, nesiva, -ve, goniva, -ve,
g 2. delajta, te, nesita, te, gonita, te,

'•"'3. (naj delata, (naj neseta, te), (naj gonita, te),
te),

Sl. delajmo, nesimo, gonimo,

©,2. delajte, nesite, gonite,

p 3. (naj delajo), (naj neso), (naj gonijo).

5. Deležniki.

zdanjega časa:

I. delaje, nese, (gonč),

II. delajoč, a, e, nesoč, a, e, goneč, a, e,

preteklega časa:

I. (pri)delavši, (pri)nesši, (do)gonivši,

II. delal, a, o, nesel,nesla,neslo, gonil, a, o,

terpne oblike: de-nesen, a, o, gonjen, a, o.

lan, a, o,

6. Nedoločni naklon.

Opombe : (k vzoru I.)

1. Po vzora I. se spregaj o skoz in skoz samo nekteri
glagoli V. verste; zastran tistih časov in naklonov pa, kteri se
ravnajo po nedoločnem naklonu, spregajo se po njem vsi glagoli V,

108

in VI. verste, in pa tisti III. verste, kteriin se nedoločni naklon
končuje na ati.

2. Nekteri glagoli V. verste imajo za zdanji čas dvojo
obliko, namreč po I. in po II. vzoru ; mikati—mičem, mikam;
pihati—pisem, pham; sukati — sučem, sukam; klepati—klepljem,
klepam;

(k vzoru II).

1. Po vzoru II. se spregajo popolnoma samo glagoli I.
verste; glede na zdanji čas, velevni naklon in deležnike zdanjega
časa pa se derže tega vzora tudi vsi glagoli II. inVI. verste in
nekteri V. verste.

2. Tretja oseba množnega števila v zdanjem času ima pri
nekterili glagolih samo daljšo obliko (-ejo), deležnik zdanjega
časa pa se vselej naredi le iz krajše oblike (če tudi v govor¬
jenju ni navadna); n. pr. tresejo — tresoč, a, e.

3. Nekteri glagoli VI. verste lahko prestopijo na V. versto
s tem, da končnico nedoločnega naklona o vati  spremene v
a vati  ter se po tem lahko spregajo po I. vzoru; n. pr. oko-
povati — okopujem, ali pa: okopavati — okopavam; obdelo¬
vati — obdelujem, in: obdelovati — obdelavam itd.

4. Glagol moči  (m o g), ima v zdanjem času r namesti
£; morem, moreš, more itd. del. mogoč, mogel, .mogla,
moglo;  (pre)možen.

5. Primčrjaje zdanji čas vseh treh vzorov najdemo te le
povsod enake pripone za razne osebe edinega, dvojnega in muož-
nega števila, namreč:

Edn. Dvoj. Množ.

1. —m, -va, -ve, —mo,

2. —š, -sta, -ste, —te,

3. — -sta, -ste, —jo (6, 8j.

Te končnice veže z osnovnim zlogom neki samoglasnik,
tako imenovana spona;  u. pr. nes-e-m, šte-je-m , pi-je-m,
Uval-i-m itd. ker brez spone bi se glasili: nesm, Štern, pim,
favalm.

109

Vendar pa imamo nekoliko glagolov, ki te končnice res
naravnost (brez spone)  k osnovnemu zlog« pritikajo. Ti so:
dam, jem, vem, grem, in se spregajo v zdanjem času tako:

S spono bi se glasili (in se tudi kje kod slišijo) ti glagoli
tako: dadem, dadeš, jedem, jedeš, vedem, vedeš, grodem. gre,deš.

Delež. zd. časa: jedoč, vede, vedoč, grede, gredoč.

Skrajšano spregajo se tudi: smeti, smem, znati, znam,
dospeti, dospem, umeti, urnem.

(K vzoru III.)

1. Popolnoma po vzoru IU. se spregajo samo glagoli IV.
verste, v zdanjem času in dotičnih deležnikih in v velevnem
naklonu se ga deržč tudi glagoli III. verste, v sestavljenih časih
pa in naklonih, kteri se ravnajo po nedoločniku, drže se ga vsi
glagoli II. verste.

2. Tretja oseba množnega števila v zdanjem času iina
pri nekterih glagolih samo daljšo obliko (-ijo), deležnik pa se
vendar dela le iz krajše, n. pr. nosijo—noseč, hvalijo—hvaleč itd.

3. Glagoli III. verste na -eti, vjemajo se v tistih časih
in naklonih, ki jih izpeljujemo od nedoločnega naklona, bolj s
vzorom II, samo da imajo v deležnikih preteklega časa polno-
glasni e iz nedoločnega naklona, torej n. pr, prileteti—prile-
tevši , priletel, —letelo; želeti—poželevši, želel, želela, želelo.

110

Terpna oblika.

§. 137. Kaj je terpna oblika, slišali smo v
§§. 108 in 111.

Kazen deležnika preteklega časa (§§. 127, 2.),
slovenski glagol nima posebne terpne oblike.

Terpno obliko nadomeščujemo najraje z glagoli
tvorne oblike.

Zlasti pa moramo vzeti glagol tvorne oblike takrat,
kadar imenujemo podmet,  ki kaj dela inkterega djanje
prehaja na kak predmet; n. pr. Bog je vstvaril nebo in
zemljo. Sosed je voli prodal in konja kupil. Učitelj podučuje
učence, hvali pridne, svari in opominja nemarne.

V teh stavkih se naznanjajo podmeti: Bog, sosed,
učitelj,  kterih djanje prehaja na predmete: nebo in
zemlja, voli, konj, učenci.

§. 138. Kadar pa hočemo le zgolj naznaniti,
da podmet stavka ne dela sam , marveč da neko
tuje djanje tako rekoč terpi, pa ne imenujemo osebe
ali reči, od ktere to djanje izhaja, tedaj dobiva
glagol terpni pomen.

Daje se pa prehajavnemu glagolu terpni pomen:

1. Če se mu pridene povračavni zaimek se (Gl. §.112) :
n. pr. Kodar solnce teče, povsod se kruh peče. Kar se
rodi,  smerti zori. Terta se sadi, gnoji, okopava,
obrezuje.  Hiša se zi d a. S pestjo seje  zernjice sejal«,
snopje se na ramah znaša.  Kruh se je, se je jedel in
se bo jedel.

Naloga.  Premenite prejšnje stavke v tvorne s tem, da
imenujete primeren podmet, od kterega djanje izhaja; n. pr.
Ljudje jedo  kruh, so ga jedli in ga bodo jedli . . .

111

Opomba.  Tako so pa terpni pomen ne more  naznaniti,
kadar je glagol že sam na sebi povražaven (§. 112), ali kadar
je podmet stavka stvar živeža, na ktero se lahko nje lastna
djavnost povraža. Smemo reži, n. pr. Danes se pleše,  jutri
se bo delalo.  Napažno bi pa bilo: danes se veseli,  jutri
se bo jezilo (namesti : danes se veselimo, jutri se bomo pa je¬
zili). Napažno je: Kako se v cerkvi vede (namesti: kako se
, ljudje v cerkvi vedejo; kako naj se Žlovek v cerkvi vede).
Dvoumno je dalje, že bi se djalo: ta uženee se hvali,  kadar
hožemo dopovedati, da se ne hvali sam,  ampak da ga hvalijo
drugi.

2. Terpni pomen se opisuje tudi s tretjo osebo množ-
nega števila; n. pr. išžejo ga s pismi, hvalijo te (namreč
ljudje).

3. Terpni pomen se izrekuje, če se terpnemu deležniku
preteklega časa pridodii pomožni glagol bitij bivati,
namreč:

a) za zdanji čas znanivnega naklona, n. pr. klican
sem, vabljeni  ste, tepeni so.

Opomba.  Pravi zdanji žas more se samo s terpnim delež¬
nikom nedoveršnih  glagolov izreži.

b) za pretekli čas, n, pr. Slaba sekira še nikoli ni
bila  s tnala ukradena.  Dopolnjeno je, kar je bilo
prerokovano  po prerokih. Vprašan sem bil, kje
sem bil ranjen. Klican sem bi), povabljeni ste
bili. Tepeni so bili.

c) za prihodnji čas, n. pr. Ne sodite, da ne boste
sojeni. Kar je storjeno, vse bo razodeto. Klican
bom, povabljeni boste. Tepeni bodo.

d) za pogojni naklon; n. pr. Če bi hruška bila cep¬
ljena, bilo  bi  nje sadje bolj čislano.

e) za dopustni naklon, n. pr. Naj bo češčena  ve¬
komaj Božja modrost!

f) za velevni naklon,n,pr. Bodi pohvaljena  večna
d otalBožje ime bodi češčeno!

112

g) za nedoločni naklon, n.pr. Bolje je biti hvaljen
nego grajan.  Težko je človeku zaničevanemu  biti.

Naloga.  Prepišite te le stavke, izrazite pa terpni pomen
s terpnim deležnikom. Trava se je pokosila, posušila in spra¬
vila. Nabralo se je dosti klaje. Z njo se bo prerodila živina
čez zimo. Tudi žito se je poželo, nekaj se ga je že ornla-
tilo in semlelo ; drugo se suši v kozolcih in se bo pozneje
omlatilo, zvejalo, obravnalo in v žitnico shranilo. Krompir
se bo na jesen izkopal, prebral in v klet znosil. Zelje se
bo poseki lo, otrebilo in na nožeh zrezalo.

Nepopolni in nepravilni glagoli.

§. 1-39. Glagol grem  (glej opombo 5 na str. 109)
ima samo zdanji čas in deležnike zdanjega časa
(grede, gredoč,  a, e);  za prihodnji in pretekli
čas se rabi osnova š e d: sel, šla,  šlo  sem, si,
je, bom, boš, bo itd. Nedoločni naklon pa je zopet
od drugega glagola, namreč: iti.

Ta glagol: iti, idem  (pridem, pojdem, doj-
dem, prejdem, zajdem, snidem se) sprega se v zda-
njem času in velevnein naklonu pravilno po vzoru II;
za pretekli in prihodnji čas pa prevzema tudi, kakor:
grem, osnovo še d, torej šel (prišel, pošel, došel,
prešel, zašel, sešel se je, bo).

Naloga.  Prepišite te le stavke in prestavite glagole v
pretekli čas : Danes gremo zgodaj v šolo in pridemo za
časa. V  šoli se snidemo otroci iz cele vasi, in čas nam
hitro prejde. Po šoli pojdemo zopet domu, ker nam je pot
znana, nobeden od nas ne zajde.

§.140.Nepravilno se spregata ho te t i,im  e ti, ki
po nedoločnem naklonu spadata v lil, versto, namreč :

113

p- 1. hočem (čem)
g*2. hočeš (češ)

• 3. hoče (če)

imam,

imaš,

ima,

c l. hočeva (čeva), -ve,
<2. hočeta, (četa) -te,
^'3. hočeta, -te,

imava, -ve
imata, -te,
imata, -te,

gl. hočemo (čemo) imamo,

o 2. hočete (čete) imate,

^'3. hočejo (čejo, hote). imajo.

Velevni naklon: hoti, imej.

Deležnik zdanjega časa :

hote, hoteč, imaje, imajoč,

„ preteklega časa:

hotel, hotela, hotelo; imel, imela, imelo.

hotel, hotla, hotlo.

Glagolnik: hotenje, imetje.

Z nikavnico ne se v zdanjem Času stapljata v: nečem,
nečeš, neče, nečeva, nečeta, nečemo, nečete, nečejo
(netč) — nimam, nimaš, nima, nimava, nimata, ni¬
mate, n i maj o.

Z okrajšano obliko; čem, češ,, itd. ne sme ne začeti
stavek, kakor se ne začenja s besedicami: ga, mu, se, bom,
boš, bo (Glej §. 56).

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. šole.

8

Osmi oddelek.

Prislovi

§. 141. Kaj so prislovi, glej v §■ 21, 7.
Prislovi stoje navadno pri glagolu.

1. Vpraša  v ni  prislovi: kdaj ? odkod ? dokod ?
kje ? kam ? kod ? doklej ? odklej ? kako ? koliko ?
kolikrat? zakaj? čemu? n. pr. Kdaj  se selijo ptiči
od nas v toplejše kraje? Kam popotuje lastovica?
Odkod  vleče veter ? Kam teče Sava ? K j e izvira
Soča? Kako se sprega glagol kleti  v zdanjem
času?

2. Prislovi, ki znanijo čas (na vprašanje kda j ?):
zdaj, lcoj (tckoj), danes, nocoj, totodi, letos, precej,
kdaj, še, potlej, jutri, drevi, k letu, kmalu, časoma,
nekdaj, že, tedaj, včeraj, davi sinoči, lani, pred¬
lanskim , prej, davno, kadarsi bodi, marsikdaj,
malokdaj, vsegdar, vselej, nikdar, nikoli, zjutri,
zvečer, zgodaj , prezgodaj, pozno, sicer itd. n. pr.
Danes  meni, jutri  tebi. Imej vsegdar  Boga
na misli. Hudoben človek nikdar  ni srečen.
Drevi  utegne marsikaj drugače biti, kakor je

115

davi bilo. Zdaj  zvoni. Prej delajmo, potlej
bomo počivali.

3. Prislovi, ki znanijo kraj : tu, tukaj, tod, sem,
tam, ondi, tje, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli, nekje,
nikjer, drugej, notri, zunaj, doli, spodej, gori, spre¬
daj, sredi, zadi, povsod, zraven, blizo, daleč itd.
n. pr. Bodimo kjerkoli, povsod  je Bog z
nami. Zunaj  lep, znotraj  slep. Jabelko ne
pade daleč  od jablane.

4. Prislovi, ki kažejo način, kako  se kaj dela
ali godi: tako , drugače, marsikako, nikakor, izne-
nadi, nenadoma, skrivši, visoko, globoko, lepo, slo¬
venski, popolnoma, nagloma, na robe, narazno,
tikoma, vedoma , lakkoma, polagoma , samotež,
n. pr. Zid stoji n a v p i k. Orel leta visoko. Lan
se da tenko  presti. Majhen lonček hitro  skipi.
Bolje nekako,  kakor nikakor. Ali samotež
voziček pelješ? Vznak  leži. Dež curkoma  lije.

Naloga.  Preberite §§. 125 in 126 te slovnice o pri¬
šlo vnih deležnikih.

§. 142. Vsak pridevnik s končajem srednjega
spola lahko rabimo za prislov; n. pr. Sosedov sin
lepo  piše. Solnce svetlo  sije. Ne govori pre¬
tiho; glasno  povej, kar hočeš. Oče je sinu
modro  svetoval in ga je živo  opominjal, pa bilo
je z a s to n j. Roža in vijolica p r i j e t n o dišite.
Preja je debelo  predena.

Nekteri pridevniki na -s ki se rabijo tudi s
končajem moškega spola za prislove; n. pr. Moj

8  *

116

brat govori nemški in angleški (ali pa: po nemško
in angleško, tudi: po nemški in angleški).

§. 143. Prislovi načina, narejeni iz pridevni¬
kov, lahko se stopnjujejo kakor pridevniki, najraje
s končnico -eje; n. pr. čisto, čisteje, najčisteje.
Janez piše lepo, Simen piše lepše,  Stefan pa
najlepše.

Opomba.  Druge nepregibne besede (§. 21, odst. 6—9) se
drugod v misel jemljo, tako zlasti: predlogi  v tretjem od¬
delku o padežih (§§. 59—67), vezniki  pa v naslednjem deve¬
tem oddelku o stavkih 149—153).

Deveti oddelek.

0 stavkih.

§. 144. Stavek je ali prost ali pa zložen,
po tem, koliko misli razodeva; n. pr. Kopriva žge.
Jabelko je rudeče. Nož je orodje. Učimo se. —
Pomagaj sosedom in oni bodo tebi pomagali. Kadar
solnce vzide, oblede zvezde. Kakor se posojuje,
lako se povračuje.

Prosti stavki.

§. 145. Prosti (edini) stavek je gol ali pa
razširjen. Golje  stavek, kadar ima samo podmet
in povedek (subjekt in predikat). Kadar je povedek
druga ktera beseda a ne glagol, pripenja se tak
povedek k podmetu z vezjo; sem,  si,  je  itd.
Podmet, povedek in vez so glavni členi  stavka;
n. pr. Drevo raste. Čebela brenči. Voda teče. Volk
tuli. Žito zeleni. Ilovica je mehka. Steblo je votlo.
Svinec je težak. Praprot je rastlina. Šipek je germ.
Jastreb je tiča ujeda.

118

Opomba 1.  Brez glagola ne more b>ti stavka. Včasih se-
vendar vez zamolči, n. pr. mladost norost.

Opomba 2.  Podmet stavka je sploh v pervem padežu; samo
pri nikavnem ne-biti  stoji v drugem padežu; n. pr. Gospoda
ni tukaj. Velikega mraza ni bilo.

Razširjeni stavki so taki prosti stavki, kteri
imajo poleg glavnih členov še druge besede, ki se
z njimi podmet ali pa povedek bolje določuje. Be¬
sedam, s kterimi se bodi podmet bodi povedek
bolje določuje in pojasnjuje, pravi se stranski
ali pri  tič  ni  čl  eni  stavka; n. pr. Mlado drevo
čversto raste. Pridna čebelica veselo brenči. Gladni
volk tuli. Petelinovo perje je pisano. To drevo je
šibko. Vse rastline serkajo s koreninami vlago iz
zemlje. Umetnost je vsakemu koristna. Snaga je
Bogu draga. Popisan papir ni čist. Suha zemlja je
terda. Vadite se pridnosti že v mladosti. Bog je
povsod z nami.

Naloga.  Povejte, ktere besede so v prejšnjih stavkih
stranski členi in ktere izmed njih določujejo podmet, ktere
povedek.

§. 146. Gole stavke razširjamo:

1. Ge pridenemo k samostavniku pridevnik,,
zaimek, številnik ali kak samostavnik v drugem
padežu ali pa samostavnik združen s predlogom.
Besedam, s kterimi samostavnike v stavku tanje
določujemo, pravimo: prilastki;  n. pr. Staro
drevo se ne da pripogniti. Morska voda je slana.
Tergamo zrelo sadje. Moj nožič je oster. Bolje je
hranjeno jajce kot sneden vol. Ta hiša je visoka.
En učenec je izdal Gospoda. Vsako četerto leto je

119

prestopno. Skorja mladih dreves je gladka. Zaupanje
v Boga okrepeuje terpečega. Mana je imela slast
kakor kruh z medom. Zdravje je naj ve če bogastvo.

Naloga.  Dajte k sledečim samostavnikom priležne
prilastke. David je premagal — Goljata- — vertnik (vertnar)
zaliva — cvetice, odrezuje — veje. Jelka je — drevo. Ovca
je — žival. Iz — lubja delajo čreslo. Iz — semena delajo
olje. — ptiči hitro plavajo. Oče je glava. — Orla imenujejo
kralja —. — obleka je topla. — hiše so terdne.

2. Ce kak glagol ali pridevnik, da bi se bolje
razumel, s ktero besedo dopolnimo. Vsaka beseda,
s ktero naznanjamo, na koga se nanaša djavnost
ali pa lastnost podmeta, imenuje se predmet ali
dopolnilo.

Glagoli in pridevniki, ki potrebujejo dopolnila, imenu¬
jejo se predmetni  ; n. pr. Po noči vidimo na nebu zvezde.
Slišim ropot. Kibe imajo merzlo kri. Ne verujte prilizoval-
cem ! Dajajte miloščino ubogim 1 Ezav je prodal Jakobu
pervorojenstvo. Mati je obdarovala otroke s sadjem. Jona¬
tan je bil Davidu zvest. Natergajte cvetic. Vsak delavec
je vreden plačila. Iskra velik ogenj užge.

Naloga 1.  Poiščite v prejšnjih stavkih predmetne gla¬
gole in pridevnike, in podčertajte predmete, s kterimi se
dopolnjujejo.

Naloga 2.  Izpišite iz §. 59 te slovnice glagole ali pri¬
devnike, ki so tam dopolnjeni z drugim padežem.

Naloga S.  Izpišite iz §. 60 v slovnici stavke, ker je
predmet v tretjem padežu,

3. Kadar k povedku pridamo besede, s kterimi
bolj na tanko naznanjamo, kdaj, kje, kako ali za¬
kaj se nekaj dela ali godi. Takim besedam, s kte¬
rimi določujemo čas, kraj, način ali vzrok djavnosti,
pravi se prislovna določila.

120

§, 147. Prislovno določilo izrekujemo ali z go¬
limi prislovi, tudi prislovnimi deležniki, ali s samo-
stavniki, ki imajo pri sebi predloge, ali jih pa tudi.
nimajo, n. pr.

Določilo časa:  Velike skerbi zgodaj lase
ubelijo. Previdnost nikoli ne škoduje. Imejte vsegdar
Boga pred očmi! Pomagajte hitro! Pridite berž !'
Poleti je dan najdaljši. O sv- Mihelu dozori ozimno
sadje, Planinar mora na zimo v nižavo. Jabelko je
zjutraj zlato.

Določilo kraja:  Z resnico najdalj e prideš.
Zrak obdaja našo zemljo z vseh strani. Solnce za¬
haja za gore. Roža rase na ternju. Ozka cesta pelje
v nebesa. Glas se razlega po logu. Pojdite na rav¬
nost. Prevzetija se povsod spotika.

Določilo načina:  Vrana počasi leta..

Zrele jagode prijetno diše. Škerjanec lete poje.
Glas rase grede. Laž hodi ob eni nogi. Govorite,
na glas. Suha derva gore s plamenom. Vrata so na
stežaj odperta.

D ol o č i 1 o v z r o ka in namena:  Ves se-
tresem od straha. Od šale glava ne boli. Setev se
je po dežju opomogla. Savi je preganjal Davida iz.
zavisti. Pervi stariši so bili za svojo nepokorščino
iz raja izgnani. Človek je stvarjen za delo.

Naloga.  Odgovorite na ta-Ie vprašanja in podeertajte
prislovne določke : Kdaj je najbolje učiti se? Kdaj je treba,
potrebnemu pomagati ? Kdaj se seje jaro žito ? Kdaj se za¬
čenja pomlad? Kdaj začenja drevje cvesti? Kje leži Gra¬
dec, kje Ljubljana, kje Terst ? Kje je bil sv. Mohor škof?-

121

Kje rada lastovica gujezdi ? Odkod vlečejo merzli vetrovi ?
'Kam se vzdigujejo soparji ? Kako pojejo ptiči spomladi ?
Kako koraka pav ? Po čem poznamo ptiča ? Zakaj biva
•otrok strahovan?

Zloženi stavki.

§. 118. Zložen stavek je sestavljen iz dveh ali
•več prostih stavkov, ki so zvezani v eno celoto;
•n. pr. Dvakrat meri, enkrat reži. Nebesa pripove¬
dujejo Božjo slavo, in delo Njegovih rok oznanjuje
vesvoljni svet. Tudi najboljši otrok, če pride v slabo
tovaršijo, lahko se izpridi.

§. 149. Deli sestavljenih stavkov so prosti
.stavki, ter so ali glavni stavki ali pa stran*
s k i stavki.

Glavni stavek je vsak stavek, kteri sam oh
sebi dopoveduje celo misel, n. pr. Človek obrača,
Bog oberne. Steblo se posuši, in zerno dozori. Vsa
telesa so teška, za to pada tudi najmanjši prah
k tlom.

Stranski stavek pa je tak stavek, kteri samo
z  glavnim stavkom vred izrekuje polno misel; n. pr.
Kdor ne seje,  ta ne veje. Kadar se bliska,
ne hodi pod drevo. Kadar ni mačke doma,
so miši dobre volje. Dokler si živ,  delaj dobro;
ko umerješ,  ne boš utegnil. Kar te ne peče,
tega ne pihaj. Nihče ne vč, doklej bode živel.
Kdor čaka,  tudi dočaka.

§. 150. Zloženemu stavku, ki ga sestavljajo
sami glavni stavki, pravi se združno-zložen

122

stavek; če pa obstoji iz enega glavnega in enega
stranskega stavka, takrat se imenuje poddružno-
zložen stavek.

Zdrazno-zloženi stavki.

§. 151. V združno-zloženih stavkih stoje stavki
ali zgolj eden poleg drugega, ali jih pa vežejo vez¬
niki: in (i), pa. in pa, a, ter, tudi, pak, po
tem; zakaj, kajti, za to, torej, za tega delj;
ali, pa, toda, vendar, le, samo, sicer  itd.

Posamezni stavki se odločujejo eden od drugega z
vejico; če so daljši, deva se med nje podpičje (Glej §, 14);
n. pr. Solnoe vzhaja izza gdr; po vsi okolici se dani. De¬
lajte dobro, in ne pride hudo na vas. Naši predniki so za
nas drevje sadili, sadimo tudi mi drevje za naše zanamce.
Nasa zemlja ima podobo krogle; tudi druga nebna telesa
so okrogla. Varujmo se grehov; kajti grehu kazen za petami
hodi.

Zdravje je velik dar Božji; za to moramo zelo ceniti
ga. Miši so čebelam škodljivke ; za to mora čebelar dobro
paziti nanje. Noč ima svojo moč, dan pa je od Boga dan.
Zdaj me mraz trese, zdaj spet vročina kuha. Žetev je sicer
velika, ali delavcev je malo. Rožice lepo cveto, pa vendar
enkrat odcveto. Vse nas zapusti v smerfci, le dobra dela
gredo z nami.

§. 152. Združni (sporedni) stavki, ki imajo isti
podmet ali isti povedek, ali ki imajo kteri drugi
člen vkupno, imenujejo se skrajšani stavki; n. pr.
Ogenj sveti in greje. Solnce, mesec in zvezde so
nebna telesa. Jaz in ti sva učenca. Pravični in
krepostni ljudje dobe plačilo pri Bogu. Kože in vi¬
jolice sprelepo diše.

123

Skrajšani stavki se stikajo z vezniki: in, i, ne le,
ampak tudi, ne samo, temuč tudi, kakor—
tako, nekaj—nekaj, bodi, bodi,  ne — ne,  ni—
ni,  niti — niti, pa, ali, ali pa, za to; n. pr.

Premični ce (planeti) in družice tekajo okoli
stalnic. Severni narodje delajo iz sobove (jelenove)
kože ne samo obleko, temuč tudi šotore. Kakor
konja tako rabimo tudi vola za vožnjo. Rastline
serkajo potrebno vlago nekaj s koreninami iz zemlje,
nekaj s listjem iz ozračja. Cista voda nima ni barve
ni duba. Pav ima lepo perje, pa gerde noge. Ko¬
vine se dobivajo iz zemlje bodi čiste, bodi (ali pa)
v rudali. Živali nimajo uma;  za to ne morejo ločiti
dobrega od zlega.

Naloga 1.  Razstavite prejšnje stavke v proste stavke, n.pr.
Premičnice tekajo okoli stalnic. Družice tekajo okoli stalnic.

Naloga 2,  Skerčite te le stavke tako, da bo iz več stav¬
kov po en sam stavek: Drevo rase, drevo cvete. Hrast je
gozdno drevo, bukva je gozdno drevo. Zidarji stavijo hiše,
tesarji stavijo liiše. Pri potopu sveta so poginili ljudje; pri
potopu sveta so poginile živali. Korenino razločujemo na
vsaki rastlini; deblo ali steblo razločujemo na vsaki rast¬
lini. Žirafa ima dolg vrat; žirafa ima truplo kratko. Iz soli-
tarja dela se smodnik (strelni prah), iz žepla dela se smod¬
nik, iz oglja dela se smodnik. Jeleni živč v gozdih ; jeleni
se rede v zverinjakih. Ne bodimo skopi, ne bodimo zaprav¬
ljivi. Iz zlata se kujejo denarji, iz zlata se delajo dragotine.

Kadar je v skrajšanem stavku več podmetov različnih,
kar se tiče osebe, ravna se povedek po prednjejši osebi;
n. pr. Jaz in ti poj deva  skup. Ti in tvoj brat lepo piš e ta.

Če so podmeti različnega spola, ima v povedku moški
spol prednost pred ženskim, ženski prednost pred srednjim
spolom ; n. pr. Sin in hči sta odšla. Ljudje in živali so poginili.

124

Poddružno-zlozeni stavki.

§. 153. V poddružno-zloženih stavkih nadome-
ščuje se s stranskim stavkom bodi podmet, bodi po-
vedek, prilastek, predmet ali pa prislovni določek
glavnega stavka; n. pr.

Stranski stavek nadomeščuje podmet:

Kdor laže,  tudi krade. Kdor se terna
boji, ne bo natergal rož. Kar škoduje,  to uči.
Otrokom se spodobi, da so vljudni. Kogar je
kača pičila,  ta se zvite vervi boji. Da s o 1 n c e
st o j i, to je gotovo.

Stranski stavek nadomeščuje povedek :

Bog je tisti, k t e r i j e v s e st varil.  Laznik je,
kdor drugače govori in drugače  misli.
On bi bil rad to, kar j e bil njegov oče.

Stranski stavek nadomešča prilastek:

Človek, kteri greši,  vreden je kazni. Deček,
ki sem hodi,  je moj prijatelj. Vodi, k te ra iz
zemlje  izvira, pravimo studenec. Bog je dal Moj¬
zesu zapoved, naj odpelje Izraelce iz
Egipta.  Dela, ktero danes lahko storiš,
ne odlagaj na jutri. Ni ga človeka, dabi vse vedel.

Stranski stavek je namestnik predmeta :

Ne voli za prijatelja, kogar ne poznaš.
Izpolni zvesto, kar si obljubil.  Ne verjemi tem,
kteri se ti prilizujejo.  Gospod Jezus je
prčd napovedoval, da bo od mertvih vstal.
Vsak človek si želi, da bi bil zdrav. Kogar
Bog ljubi,  tega kaznjuje.

125

Stranski stavek stoji namesti prislovnega do¬
ločila:

Kadar nevihta prejde,  oglase se zopet
ptiči v logu Tergaj hruške, kadar so zrele.
Ptič ne leta, dokler mir peruti ne zrasejo.
Terta se joka, pred no rodi.  Hudobneža pomi¬
luj, kosem u najbolje godi. — Kjer  je
o d p e r t o, tam stopi notri; kjer  je  z a p e r t o,
tam poterkaj. Ne kopaj se, kjer je globoko.
Koderjagnjiče skače,  da Bog tudi paše.
Kjer laž kosi,  tam ne večerja. Vsaka tiča rada
tje leti, kjer seje izvalila.  Truplo se verne
tje, o d k o d e r j e b il o v z e t o. — Govori tako,
da t e r a z u m e m. Kakoršno je bilo živ¬
ljenje,  takošna bo tudi smert. Kakor  n a s e-
j e š, tako boš žel. čim više kdo stoji,  tem
niže more pasti. Več ko je lažnikov,  laglje
se izve resnica.

Stranski stavek lahko stoji pred glavnim stavkom ali za
njim, ter se loBi od njega z vejico. Če pa stoji sredi glavnega
stavka , imeva vejico pred seboj in za seboj; n. pr. Kdor ne
dela,  naj tudi ne jd. Naj ne je, kdor ne dela. Ta, kdor
ne dela,  naj tudi ne jd.

Naloga.  Poskušajte iz zgornjih zloženih stavkov nare¬
diti proste stavke s tem, da stranski stavek zamenite s
primernim samostavnikom, pridevnikom itd. n. pr. Lažnik
tudi krade. Bog je stvarnik vsega itd.

Naloga 2.  Odgovorite na ta le vprašanja z zloženimi
stavki: Kdo ima kmalu dosti? Kdo bo povišan in kdo po¬
nižan? Kaj se spodobi kristijanu? Kaj se samo hvali?
Kteri učenci bivajo v šoli pohvaljeni? Koga nihče ne hvali?

126

Česa je učitelja mar? Koma ne smemo zaupati? Česa bi
se nekdaj kesali? — Kdaj se mora železo kovati? Kdaj je
prišel Jezus s svojimi starši v Jeruzalem ? Kdaj vidimo
mavrico na nebu? Kje se žito ne ponaša dobro? Kje ni
prepira? Kako se imamo vsegdar vesti? Kako govori od-
kritoserčni človek ? Kako teče naše življenje? Zakaj je treba
slišati dva zvona?

§. 154. Kak pregovor, kak stavek iz ktere
knjige, ali kar je kdo rekel, lahko na ravnost, o d
besede do besede  povemo.

Po navadi stoji pred takim dobesednim govorom ali
izrekom vvodni stavek,  za kterim se dene dvopičje (:).
Ako pa vvodni stavek stoji v sredi govora, kterega od
besede do besede ponavljamo, ali če prihaja za njim, loči
se od njega z vejico. Verh tega se tak govor ali izrek rad
še od spredaj in zadaj oznamlja z ušesci. N. pr. Oče je
zbudil svoje otroke, rekoč: „Vstanite, napravite se!“ —
„Vidite,“ djal je oče, „solnce , luno in zvezde je naredil
Bog in odkazal jim pot po nebeški terdnini.“ — „Kaj pa
Šumija za tem germovjen ?“ vpraša deček.

Naloga.  Pridonite tem le izrekom vvodne stavke. Sveta
pri modrem išči! (Tobijas sinu). Kdor maže, temu kaže
(Pregovor). Kakoršno delo, tako plačilo. (Pregovor.) Kje je
tvoj brat? (Bog Kajnu). Bog se napuhnjenim ustavlja, po¬
nižnim pa daje milost. (Sv. Peter.) Dajte cesarju, kar je
cesarjevo, in Bogu kar je Božjega (Jezus Izraelcem).

§. 155- Včasih pa tega, kar je kdo govori), ne ponav¬
ljamo na ravnost, od besede do besede , marveč samo pri¬
povedujemo o tem. Tedaj se tak govor odločuje od vvod-
nega stavka z vejico, in pristavi se mu veznik da, pri ve-
levnih stavkih pa naj;  n. pr. Salomon pravi, da ni nič
novega pod solncem, in da nihče ne more reči:
G 1 e j!  t o j e n o v o. Pregovor pravi, da je boljši do¬
ber glas kakor zlati pas.  Oče je zbudil otroke in
rekel, naj vstanejo in se napravijo.

Nauk,

kako se pisma ali listi in opravilni sestavki
pišejo.

Yvod.

(Učitelj e m.)

Listi in opravilni sestavki, s kterimi
razodevamo svoje misli drugim, zlasti nepričuj očim,
so v vsakdanjem življenji tako navadni, tako ko¬
ristni in včasi neogibno potrebni, da je današnjega
dne res milovanja vreden, kdor ne zna takih pis¬
menih naznanil sestavljati. Zelo mora torej mar biti
vsakemu, da se nauči, kako se listi ali pisma spi-
sujejo.

Pervi nauk o tem daje šola, zlasti pa ljudska

šola.

Vpraša se samo, kako naj šola pri tem nauku
ravna, in doklej naj gre v njem.

Oe preudarimo, kaj so listi in opravilni se¬
stavki sami na sebi, vidimo, da so niz ali versta

128

stavkov, t. j. z besedami naznanjenih misli, ktere
so za neki namen nbrane ali zverstene. Kdor pi
hoče v neki namen stavke stikati, ta mora prej žs
znati misliti in svoje misli pravilno vezati.

Potrebno je pa tudi, da djanje in nehanje
vsakdanjega življenja že nekoliko pozna.

Iz tega se vidi, da je posebnemu nauku za
pisanje listov in opravilnih sestavkov še le čas, ko
podučevanje v ljudski šoli k koncu gre, ko so vse
slovniške vaje v maternem jeziku dognane in je
tudi učenec že zmožen, da potrebe in opravila
družbenega življenja razume. —

Za opravilne sestavke  velja to brez iz¬
jeme; pa tudi za sestavljanje pisem učenci sploh niso
zmožni, kakor še le tedaj, ko so bili za to priprav¬
ljeni z vajami v branju, v dopovedovanju tega, kar
so brali, v učenju na spomin, v popisovanju reči,
ktere jih obdajejo, v zapisovanju svojih misli in
čustev, ki so jih v raznih okoliščinah imeli.

Vendar pa bo dobro in koristno, da se z ma¬
limi, umevnimi pisemci že prej začne. Kdaj pa naj
se začne s tem ukom, to se mora prepustiti uči¬
telju samemu, da on presodi po zmožnosti svojih
učencev.

Narekuje naj jim in prepisati daje kratke,
lahko umljive liste; Vsak list naj jim dobro razloži
j n razbere stavek za stavkom in naj jim po tem da
primerno nalogico, nebi li mogli napisati sami po¬
dobno pisemce, to se ve da o takih rečeh , ki so
jim popolnoma znane.

129

Zlasti se poda dobra prilika k vadbi v se¬
stavljanju listov, kadar učitelj pri slovniških vajah
pride do zaimkov, ki se v pismih pogostema rabijo.
Kar se pisave same ali zloga tiče, naj se polagoma
napreduje od manj teškega k težjemu; namesti sa¬
mih prostih pripovedovavnih stavkov naj se malo
po malo vpeljujejo vprašavni in želevni stavki in
med glavne naj se vplete po kteri postranski stavek.
Važen pripomoček k temu, da učenec zadobi roč¬
nost in umetalnost, ktere je treba k sestavljanju
listov, bodo mu popisi, kakoršnih najde za posnemo
v Berilih. Tudi v tem naj učitelj mladino uri in
vadi. Popisovaje to ali uno reč, navadi se učenec
misli po nekem razumnem redu sestavljati in za¬
stran reči, ki jih je kje vidil, določno pripovedovati,
kaj je na njih spomina vrednega.

Tudi z opravilnimi listi lahko se po malem
že prej začne, zlasti z zapiski domačega gospodar¬
stva, z računi, naznanili, pobotnicami , prejemnimi
listi, dolžnimi pismi itd.

Tu bo učitelj učencem najpred pripovedovaje
razlagal opravila, ki se primerjajo v vsakdanjem
življenju, in na ktere okoliščine je pri njih treba
paziti.

Iz tega bodo učenci malo po malo zapopadli,
čemu je ta ali oni sestavek potreben in zakaj mora
biti takošen in ne drugačen. Učitelj naj jim daje
primere, ter naj jim razloži, kaj je pri vsakem po¬
glavitno, da bodo razumeli. N. pr. da se v pre-
jemnem listu mora povedati, kdo je prejel, kaj je

Slovenska Slovnica aa liajv. raar. Ij. šole. 9

130

prejel, od koga in kdaj  je prejel? ali pa v pobot¬
nici : koliko  d n ar  jev  je kdo prejel, od koga>
zakaj in kdaj?'ali  v računu: ktero delo  je
storjeno ali ktero  blago je oddano, po kteri
ceni, koliko znese  vse skup v denarjih, kdo
izdaja račun in komu?

V zadnjem razredu po tem naj se učencem da,
v roke le-ta Nauk, ki bo vodilo tako za učenca
kakor za učitelja.

Deli se na dvoje:  pervi del govori o pismu
ali listu,  drugi pa opravilnih sestavkih.

Opravilni  listi na konci pervega dela so
tako rekoč most, ki pelje k pravim opravilnim se¬
stavkom.

Kdor pregleda, kaj ima ta nauk v sebi, spoznal
bo tudi red,  ki koristnemu podučevanju najbolj
služi; najpred gredo primeri  ali zgledni sestavki,
za njimi poduk,  in na zadnje so naloge.

Pri pismih različnega zapopadka  niso
povedane naloge, ker se v vsakem primeru posebej
ravnajo preveč po okoliščinah, kakor da bi se dale
z besedami omejiti. Tudi jih bo lahko najti učitelju,
ako pisma, ki so tu v bukvah, z učenci prebira in
dobro pretresuje. Berž pri pervem pismu n. pr. po¬
nudi se naloga, ki se lahko učencem da, namreč,
da napišejo odgovor na to pismo. Koliko da more
učenec pri tem pokazati samostojne djavnosti, to
bomo razumeli, če reč bolj na tanko premislimo.
Sploh se more reči, da bo odgovor na Janezovo
pismo v sebi imel zahtevana sporočila in pa zahvalo

131

za skerb in sočutje. Vendar, glede na zapopadek
Janezovega pisma, lahko si mislimo nekoliko mo*
gočih prigodkov, n. pr.

a) Šimena in brata njegovega je huda ura za¬
jela, in nista našla nikjer zavetja.

b) Nevihta ju je vjela, ali ona sta našla streho,
kamor sta se skrila.

c) Vidila sta, da se strašna nevihta bliža , pa
sta še vendar srečno dospela domu, predno se je
ulilo.

Drugačne naloge so speljane v t retj  e m pismu.
Kar se je namreč pred samo v poglavitnih rečeh po¬
vedalo , dopoveduje se tukaj obširno in tudi z
manjšimi okoliščinami.

Sploh za učitelja ne bo teško, najti pripravnih
primerov. Samo da učencem ne bo dajal takih
pisem, kjer bi imeli govoriti o rečeh, ktere so jim
čisto neznane ali za ktere jim manjka naravne be¬
sede. Za to se tudi izmed danih primerov ne more
vsako  pismo vzeti, da bi se na-nj odgovor na¬
pisal, niti da bi se obširneje izdelalo. Z mnogim
se ne d;i drugo storiti, kakor da se z mladino prebere
in da se razjasni, kaj pismo v sebi ima, in pove,
ktere so mu poglavitne misli. To poslednje je ko¬
ristna vaja pri vsakem listu.

Pri opravilnih listih in sestavkih so pridjane
nektere naloge, to da učitelj ni promoran samo njih
deržati se.

Kar se zlasti tiče opravilnih sestavkov, bilo
je pred vprašanje zastavljeno, koliko v tem ljudska

9 *

132

šola storiti ima. Ne sme se tu pozabiti, da namen
ljudske šole ni, izobraževati mladež za
kak poseben stan. Tudi je treba pomisliti, da
po zdanjih razmerjih tergovstva bivajo nektere verste
opravilnih sestavkov tiskane ali litografirane, in da
treba samo dostavljati, kakor kje okoliščina nanese;
n. pr. nakladni, vozni listi, računi, pobotnice zastran
obresti, menice; druge neke verste nasproti pa da
se zavoljo svoje važnosti ne sestavljajo brez pomoči
kakega pravnika, n. pr. dolžna pisma, pogodbe,
oporoke; in zadnjič da je za največ opravilnih se¬
stavkov potreba vediti in poznati razne okoliščine,
v kakoršne človek priti utegne, ki so pa učencem
ljudske šole še premalo znane. Takih torej še
lahko zapopasti ne morejo.

Ali z druge strani je ravno naloga razumnega
začetnega podučevanja, in lepa njegova zasluga, da
se po njem kar je visoko, detinjemu umu in spo¬
znanju malo po malo približa in da, kar je teško
razumljivo in nenavadno, mladini malo po malo
postane bolj jasno in znano. To velja sploh za vse
predmete, ki se v ljudski šoli uče, in torej tudi
za opravilne sestavke. Gori se je že govorilo, kako
ima učitelj najpred ravnati. Ta le nauk pa kaže
metodični razvoj dotičnih vaj. V njem je več verst
opravilnih sestavkov, kakor to najbliža potreba
učencev zahteva; to da ni da bi učenci morali se¬
stavljati  vse, kakor jih ima ta nauk. To bi bilo
teško mogoče, in tudi bi zelo ne koristilo. Ali r a z-
umč naj jih učenec vse; po njih naj se duševno

133

vpelje v opravilstvo družbenega življenja , naj se
pripravi za okoliščine, ki se lahko vsak dan
primerijo, in ki jih je treba časih nagloma, vselej
pa zrelo preudariti; in sploh naj se do dobrega
prepriča, kako nam je pri opravilih neogibno po-
trebna previdnost, natančnost, rednost in pravilnost
v mišljenju in izreki tega, kar mislimo, če necemo
priti v občutljivo škodo. To je najimenitnejša stran
vsega poduka o opravilnih sestavkih.

Kdor pravilne sestavke tako zapopade in raz¬
ume, temu tudi ne bo težavno sestavljati  jih.

S tem, kar se je dotod reklo, dosti je nazna¬
njena učna snov, ki jo obsega ta Nauk; drugo pove
knjiga sama.

L Pisma ali listi.

a) Pisma različnega zapnpadka.

Primeri.

I.

(Vprašanje.)

Ljubi Šimen!

Močno me skerbi, da se ni morebiti tebi in
tvojemu bratu včeraj pripetilo kaj neugodnega. Zakaj
komaj pol ure potem ko sta od nas bila odšla, pri-
podila se je strašna nevihta; blisk in grom, hud
vihar in ploha, kakor da bi iz škafa  lil. Ko je
pri nas že curkoma lilo, utegnila sta Vidva nS pol
poti biti. Moji materi je bilo žal, da je Vaju pu¬
stila. Pa ker si Ti rekel, da Vama je oče določil
uro, kdaj imata domu priti, ni Vaju hotelo ustav¬
ljati. Ko je pa začel vihar razsajati, smo Vaju vsi
milovali: „Ali sta že doma?“ — „Saj je ob pbti
dosti hiš, kjer lahko najdeta zavetje." — »Da bi
jima le serce ne upadlo od hude ure !“ ,1! Šimen
se ne preplaši tako hitro, bode že brateča spravil
naprej!“

135

Tako smo se pogavarjali in eden drugega tola¬
žili. Vsi pa so mi terdno naročevali , da naj Ti
pišem in vprašam Te, sta li srečno domu prišla in
kako se Vama je po poti godilo ? Nam vsem, sosebno
pa moji dobri materi boš jako ustregel, če nam ob¬
širno popišeš, kako sta včeraj hodila. Stori to še
danes in ne izpusti tudi najmanjšega prigodka, ki
se je Vama morebiti pripetil.

Med tem moram Ti odkrito povedati , da bi
jaz včeraj bil stokrat raji z Vama ob hudi uri in
plohi, kakor doma pod streho; no to se ve da kaj
takega bi pred materjo ne smel ziniti. Bodi zdrav

Tvoj

Janez.

V Svetem Vidu, dne 30. rožnika 1869.

(Naznanilo.)

2 .

Draga sestra!

Veseli se z nami! Jakop je prišel domu. Včeraj,
ko smo ravno pri večerji sedeli, stopi nenadoma v
izbo- Lahko si misliš, kako. smo se razveselili.
Ljuba naša mati malo da se ni jokala od veselja!
Jakopa sem komaj spoznal, tako zelo se je preme-
nil; veči in krepkejši je in ogorelih lic. Vidi mu
se, da je živel v južnih krajih.

Berž po pervem sprejetju in pozdravljenju je
poprašal po Tebi, po svaku in Vajnih otrokih,
kaka se Vama godi, ali sta dobila njegova

136

pisma itd. Vprašanja in odgovarjanje ni bilo konca
ne kraja. Polnoč je že odbilo, ko smo se še vedno
menili, dokler nas ni mati opomnila, da je Jakop
truden in potreben počitka. Jakob mi je naročil, naj
Ti poročim, da se je vernil, in naj Ti naznanim, da
ga je misel, berž kakor v Ljubljani najsilniše reči
opravi, na nekaj dni k Vam podati se. Pozdrav¬
ljamo in poljubljamo Vas vse.

Tvoj

odkritoserčni brat

V Ljubljani, 20. vinotoka 1869. Jože.

3.

(Prosilni list.)

Preljubi Blažek!

Bukve s podobami, ki mi si jih v nedeljo kazal,
dopadle so mi tako, da liočem očeta zaprositi, da
bi mi tudi take bukve kupil. Prosim, bodi tako pri¬
jazen, in posodi mi jih za en dan, da jih morem
očetu pokazati. Verne Ti jih zopet nepokažene

Tvoj

France.

V Postojini, 12. grudna 1869.

4 .

(Isti list obširneje.)

Ljubi Blažek!

Ko sem v nedeljo pri Vas bil, kazal si mi
bukve, v kterih so podobe vsakoverstnih rastlin, ka-
koršnih ima naš kraj. Vsaki podobi je pridano

137

ime rastline, ktero pred oči postavlja, in pa kratek
popis od nje. Spoznal sem marsiktero zelišče , ki
sem ga kdaj v gozdu ali na travniku vidil, ter sem
iz Tvoje knjige zvedel, kako se mu pravi in kaj
ima spomina vrednega na sebi. Bukve so mi tako
dopadle, da si jih ne morem iz glave izbiti. Sklenil
sem bil, da bom vsak belič, ki ga kje dobim, dotle
hranil, da mi bo moči kupiti si jih.

Menda se spominjaš pregovora, ktereganam je
gospod učitelj nedavno razkladal: »Človek obrača,
Bog oberne. “Danes sem se prepričal,da je resničen, čuj,
kaj se je zgodilo! Ob petih pride oče s sprehoda
ter mi pove veselega obličja, da je srečal našega
gosp. učitelja. Malo po tem me pokliče v svojo izbo,
pa mi reče: »France! tvoj učitelj je s tabo zado¬
voljen ; to me veseli. Tudi jaz bi tebi rad kako ve¬
selje napravil. Premisli, kaj bi ti sosebno ljubo ali
ob enem tudi koristno bilo, pa mi jutri povej. “
iNe morem Ti, Blažek, dopovedati, kako mi je
dobro delo, ko sem slišal očeta tako govoriti. Vesel
mu poljubim roko ter sem se koj odločil.

Lahko si misliš, da ga hočem prositi za take
bukve s podobami.

Od samega veselja pa nad lepimi podobami
sem v nedeljo pozabil pogledati na tanko, kakošen,
naslov ima knjiga, ter ne vem, kako se prav ime¬
nuje, kdo jo je spisal in kje je na svetlo prišla.

Prosim Te torej, ljubi Blaž, pošlji mi te bukve
še danes, in dovoli, da jih smem do jutri popoldne
obderžati. Skerbno bom pazil, da se ne zamažejo

138

ali sicer pokvarijo, in v določeni čas jih dobiš zopet
v roke. Zanašam se na Tvojo prijaznost. Priporoči
me Svojim ljubim starišem in daj mi kmali priliko,
da Ti enako postrežem.

Tvoj

France.

V Postojini, dne 12. grudna 1869.

Draga prijatlica!

Včeraj na večer nam je ljubi oče nazaj prišel,
prej kot smo se ga nadjali in kot je sam namenjen
bik Razveselili smo sme, ali naše veselje se je koj

139

skalilo, ko smo zvedili, da gaje bolehnost prisilila,
tako hitro verniti se. Lotila se ga je namreč mer-
zlica, ktere se že štirnajst dni ne more znebiti. To
ga je jelo zelo skerbeti, ter raje ni čakal, da bi
doveršil opravila, zavolj kterih je bil izdoma, mar¬
več je podvizal k svojim nazaj. Blaga mati upa
sicer, da drug zrak in domača postrežba očetu
kmali zdravje poverne, vendar je v veliki skerbi
zai-nj in ga nagovarja, da bi se s kterim zdravnikom
posvetoval.

Znano Ti je pa, ljuba prijatlica, da ima naš
oče od nekdaj veliko zaupanje do Vašega hišnega
zdravnika, gospoda 1.1. Zato Te po materinem na-
ročilu sprelepo prosim, nagovori ga, da bi berž ko
more k nam v I. prišel, ter očeta pogledal in njega
kakor tudi nas umiril.

Nekoliko nas pa tolaži že to, da se oče do
zdaj še dobro počuti, če prav se je bal, da se danes
merzlica poverne. Bog daj, da bi tako ostalo! Mo¬
rebiti je to nasledek premenjenega zraka, ker pra¬
vijo, da ta prememba najraje pomaga pri raerzlici.
Upajmo, vendar preveč se na to ne zanašajmo.
Vsikakor nas bo zdravnik najbolj potolažil.

Prosi ga torej, naj kmali pride, in prejmi na¬
prej mojo serčno zahvalo za to prijaznost, ktero
nam izkažeš.

Tvoja

odkritoserčna prijatlica
I. I.

V 1. dne 8. vinotoka 1869.

140

7.

(Poročilo in prošnja.)

Prespoštovani gospod doktor!

Želeli ste, da bi Vam, blagorodni gospod, pre¬
cej naznanili, če bi se stan bolnega brata utegnil
na huje oberniti. Zali Bog, da se je tako zgodilo.
Zadnjo noč je prav nemirno spal, tožil je , da ga
glava hudo boli in včasih se mu je vzdigovalo. Kakor
ste ukazali, dal sem mu zapisanega zdravila ob
določeni uri, in prosim zdaj , da bi ukazali, kako
mi je dalje ravnati. Zelo zelo bi Vam bili hvaležni,
če bi blagovolili bolnika še danes obiskati. Ce bi
Vam pa opravila tega ne dopuščala, lepo prosim,
da bi mi po človeku, ki Vam to pismo odda, vedeti
dali, kaj naj storim do takrat, ko Vam bo mogoče
priti. Vaš

ponižni služabnik

V I. 29. grudna 1869. I. I.

8 .

(Popraševanje.)

Preljubi brat!

Kmali bo leto preteklo, da nismo besedice sli¬
šali od tebe. Zdaj smo iznenada zvedeli po popot¬
nem človeku, da si v Celju v kovačnici gospodarja
I. I. Lahko si misliš, kako smo mi vsi zavoljo
tebe v skerbeh bili, ter se nismo mogli načudi#,
kako nam moreš kaj takega storiti, ko vendar veš,
da te vsi serčno ljubimo.

141

Naznani nam torej berž, kako se ti godi, kako
ti je do zdaj bilo in zakaj si tako dolgo molčal ?

Za terdno se nadjamo, da tega našega popra-
ševanja ne pustiš v nemar, sicer bi morali misliti,
kakor pravi oče, da si pozabil na četerto Božjo
zapoved.

Mi doma smo, bvala Bogu, vsi zdravi in veseli.
Serčno te pazdravljajo oče in mati, drugi bratje
sosebno pa tvoj

zvesti brat
Tomaž.

V Novem Mestu, 16. kimovca 1869.

9. ^

(Vošilo ali čestitanje.)

Preljubi oce!

Vaš god spominja me mnogih in velikih dobrot,
za ktere sem Vaši ljubezni hvalo dolžen. Čutim, da
nisem v stanu Vam te ljubezni poverniti, in vem
tudi, da naj počnem, kar koli, ne bi mi bilo mo¬
goče poplačati Vam vse tisti skerbi, ktere sem Vam,
odkar sem živ, prizadjal, ali popolnoma nadomestiti
dobrote, ktere sem iz Vaših rok prejel.

Na misli so mi tudi blagi opomini, s kterimi
ste tolikrat spodbadali me k marljivosti, svarili me
zavoljo mojih slabosti in napak, in sploh kazali mi
pravo pot. Vem dobro, da ste blagi in prizanesljivi
do svojega otroka in da zahtevate samo to, kar
s svojimi močmi storiti more. Pa kar morem,  to
hozetn z Božjo pomočjo tudi storiti; hočem biti

142

ubogljiv in priden in v vsem Vaše ljubezni vreden.
Vsak dan hočem prositi svojega nebeškega Očeta
za milost, da me poterdi v tem mojem sklepu.

In ako Vašim željam zadostim ter mi se posreči,
da Vam zares veselje storim, tedaj bo, predragi
oče, izpolnjena moja najserčnejša želja. Daj vsemo¬
gočni Bog, v čegar roki je vse naše življenje , da
bi dnevi Vašega življenja srečno in veselo tekli ; naj
Vas tisočkrat blagoslovi za vse, za kar Vam moram
hvalo vediti, meni pa naj ohrani Vašo očetovsko
ljubezen.

Poljubovaje Vam, dragi oče, roke sem in
ostanem Vaš

pokorni sin
Štefan.

V Podragi, 16. sušca 1869.

10 .

(Vošilo za novo leto.)

Predragi starši!

Preserčno me veseli, da Vam spet morem vošilo
za novo leto pisati. Ker ste tako dobri, Vas bo
ljubi Bog še prav dolgo zdrave in vesele ohranil;
in Vam še veliko veselja dal doživeti. Jaz bom
storil vse, s čimer bi Vas razveselil, bodem pridno
učil se in Vas lepo ubogal. Tovarn danes obljubuje,
in bo tudi izpolnjeval

Vaš

hvaležni sin
Janez.

V. .. dne ...

143

11 .

(Prošnja za odpuščanje.)

Predragi starišil

V poslednjem pismu mi očitate moje dozdanje
obnašanje. Zaslužil sem to; kajti lahkomiselno sem
ravnal, in ne tako, kakor se spodobi za sina. Glo¬
boko čutim, da sem to svarilo zaslužil in da nisem
vreden Vaše ljubezni.

Preudaril sem vse, kar mi v svojem listu na
serce pokladate, ter sem sklenil pred Bogom, da
mi volja Vaša od zdaj bode sveta postava, da se
bom pridno užil in v šoli spodobno obnašal. Moj
součenee Juri, ki me je k marsikteremu nepremiš¬
ljenemu djanju zapeljal, ne sme več k nam zaha¬
jati; na mojo prošnjo mu je to gospodar prepove¬
dal. Gospod učitelj mi je dovolil, da zamujene
naloge ob pervih praznikih dodelam in dotegmein.
Cetertek in nedeljo se ne ganem iz hiše ter bom
neprehehoma delal, dokler'ne doženem, kar sem
prejšnje dni zamudil. Za terdno Vam - obljubujem,
da se hočem poboljšati «im da Vam vse žive dni
več ne napravim žalosti, kakoršno ste zdaj zavolj
mene imeli. Osrečujte me zopet s Svojo ljubeznijo!

Odpustite mi napake, ki jib iz celega serca
obžalujem, in kterib slabe nasledke spoznam; z vso
močjo si bom prizadjal, da se nič več ne pregrešim.

Ko to dopišem, ljubi stariši, dognano bo delo
današnjega dne, in predno ležem, hočem samo
prositi Očeta nebeškega, da bi mi podelil moč

144

k izpolnjenjn mojega sklepa in tako drage moje
stariše oveselil s tolažbo , da imajo še v meni
ubogljivega in hvaležnega sina. Naj nocoj zaspim
v terdnem zaupanju, da se na me ne jezite, da mi
zopet verjamete, in da še priserčno ljubite

Svojega
skesanega sina
Janeza.

V Kranju dne 15. rožnika 1869.

12 .

(Izgovor.)

Ljubi prijatelj!

Bukve te-le si imel že pred osmimi dnevi
dobiti, kakor sem Ti bil ustno obljubil. Priznavam,
da sem kriv, in prosim Te, da mi ta pot odpustiš.
Mogel bi se sicer z nečim izgovoriti, pa se bojim,
da Ti ne bo zadosti. Knjiga namreč je bila pred
osmimi dnevi zares pripravljena, da se nazaj pošlje.
Tu pride k meni najin prijatel Milan, zapazi knjigo,
popraša me, kaj ima v sebi, in ko to zve, hoče
jo po vsi sili imeti ter si jo za nekaj dni Kar vzame.

Ali Ti je on to sam naznanil, kakor mi je
obetal, tega ne vem; ali to vem, da samo zavoljo
njega nisem bil mož beseda. Odpusti, dragi prijatelj,
in preženi nevoljo s to mislijo, da je Tvoja knjiga
dvema prijateljema pripravila nekoliko prijetnih ur.
Milan mi vsaj piše, da mu je neizrečeno v serce
segla; pa tudi jaz Ti moram reči, da mi je od
kraja do konca kaj zanimljiva bila. Kadar se

145

snideva, hočeva se •— ko se Tvoje celo zopet
razvedri,— obširneje pomeniti o ti prelepi knjižici.

Ne vem, ali bi smel po tem takem k današ¬
njemu pismu pri taviti prošnjo, da mi spet kake
bukvice posodiš! Pripravljen sem na ostre pogoje,
če mi hočeš ustreči; bodi pa prepričan, da bom
tudi najostrejše izpolnil, samo da svoj pregrešek
popravim.

Serčno Te pozdravlja Tvoj

Bogo slav.

V I., dne 18. velikega serpana 1869.

13.

(Prijateljsko očitanje.)

Dragi prijatelj!

Štiri mesece je že, da mi nič ne pišete; ter
še danes odgovora nimam na svoje zadnje pismo.
To molčanje mi malo predolgo terpi, in začenja se
mi čudno zdeti. Mislim in premišljujem, kaj bi bilo
temu vzrok; pa ga ne morem nikakor najti.

Ste li morebiti bolni? To menda niste. Ali mo¬
rebiti ste se podali na pot? To v tem letnem času
ne more  lahko biti- Ali morda me več nimate
radi ? Na to še pomisliti nečem. — Tako si zdaj
zmislim en vzrok Vašega molčanja, zdaj ga spet
zaveržem ; in nazadnje mi pri vsem tem ne ostane
drugo, kakor misliti si, da nekaj vendar le mora
temu vzrok biti.

Res je, da dolgo molčanje ni da bi moglo
(moralo) biti znamenje razdertega prijateljstva, kakor

Slovenska Slovnica za najv, razr. Ij. Sole, 10

146

tudi pridno dopisovanje še ni dokaz stanovitnega
prijateljstva. Ali ker ste prej tako pridno in pično
odgovarjali na moja pisma, djal bi, da sem se nekako
razvadil, verh tega so se Vaša prijazna poročila
mojemu sercu tako priljubila, da mi, odkar molčite,
zmeraj nekaj manjka; tudi sem v skerbeh za Vas.
Prosim Vas torej, dragi prijatelj, rešite me teh misli,
ki mi nepokoj delajo, povejte mi če tudi le z ne¬
koliko versticami, da ste živi in zdravi, in da ste
s svojo ljubeznijo vdani

Svojemu

Janezu,

V Gorici, dne 6. prosinca 1869.

14.

(Povabilo).

Dragi Peteri

Izpolnjena je moja vroča želja. Ravno danes
sera prejel od svojega dobrega očeta list, v kterem
mi, — dobivši vgodna sporočila o meni, — do¬
pušča, da na šolske praznike s seboj pripeljem pri¬
jatelja součenca, ki se je izverstno učil.

Kdo je ta tovariš, tega Ti ne potrebujem še
le dopovedovati. Poskerbi samo za to, da boš, kakor
bo preskušnja storjena in spričevalo v Tvojih rokah,
berž pripravljen na odhod in da z menoj vred
nemudoma mestu pleča oberneš. Bodi si pa v svesti,
da ne prideš med tuje ljudi. Moji stariši Te že po¬
znajo iz mojih pisem, in Tvoja odlična spričevala
bodo dobro misel, ki jo imajo o Tebi, še zvišala.

147

Kakor meščanu pa Ti bo dobro djalo, da boš neka.}
tednov čisto gorsko sapo dihal; in jaz si bom pri¬
zadeval, Tebi svoj dom, kolikor bo mogoče, prijeten
storiti.

Kadar svojim dobrim starišem naznaniš, kar
Ti tu pišem, ne pozabi, priporočiti me jim in reči
jim, da prihodnjo nedeljo sam pridem, prosit jih v
očetovem imenu, da Ti dovolijo iti z menoj.

Priserčno Te pozdravlja

Tvoj

iskreni

France Podgornik.

V I., dne 24. malega serpana 1869.

15.

(Priporočilo.)

Ljubi prijatelj!

Mladi Jugovič, ki Ti izroči ta listek, hodil je
tukaj pri nas v šolo, in zdaj so ga njegovi rodi¬
telji poslali v Ljubljano, da se tam uči tergovino.
Kako bi mu ljubo bilo, v tako velikem mestu, kjer
nima ne ene znane duše, da najde saj enega pri¬
jatelja, kteremu bi se mogel pridružiti in ki bi mu
včasi z besedo in djanjem na roko šel; tega ti,
dragi Simen, ne potrebujem razkladati.

Za to bi mu iz serca rad polajšal toliko te¬
žavni stan; to da v tem oziru nimam razen Tebe
nikogar, komur bi svojega ljubljenca Jugoviča pri¬
poročiti mogel.

Sprejmi torej prijazno tega mladeniča; berž se
Ti bo prikupil. Pa je tudi vreden Tvojega prijatelj-

10 *

148

stva in zaupanja, kajti poznam ga že več let in
Ti morem povedati, da je pameten in pošten mla¬
denič, prijeten tovariš, in pa zanesljiv, zvest in
veren prijatelj.

Z eno besedo, sprejmi ga tako, kakor si mene
sprejemal, ko sem v Ljubljano prihajal vedrit se
v Tvoji prijatelski tovaršiji, ter bodi prepričan, da
boš napravil veliko radost

svojemu

odkritoserčnemu prijatelju
Andreju.

Na Reki 3. vinotoka 1869.

Poduk.

Pismo ali list je sploh pismeno poročilo,
namenjeno neki osebi (včasi hudi več osebam).
Pismo je namesti ustnega pregovora. Tudi pismene
vloge na visoke osebe, da se spomnijo kake ustno
izrečene prošnje (Pr ome m or ia),  in pa prošnje
podane gosposki, so glede na zapopadek pisma,
samo da po vnanji podobi uradno lice dobivajo.
Pismo ali list zapopada v sebi to, kar bi pisec temu,
kteri ga prejme, z besedo povedal, če bi ga imel
pred seboj. Ako na pismo pride odpis ali odgo¬
vor,  ali če si dve ali več oseb ena drugi pišejo,
tu postane med njimi dopisovanje  (korespon¬
denčna).

List je pismen sestavek in kakor tak mora
imeti na sebi vse lastnosti, ki se od dobre pisave
sploh zahtevajo. Kdor se je torej naučil, to kar
misli, na tanko, določno in jasno zapisati, ta bo
tudi znal pismeno poročilo na koga sestaviti tako,
da bo svoj namen dosegel. Toda ni še dovolj v
listu paziti samo na to, kar se hoče komu poročiti.

Vsak drug sestavek je pisan brez ozira na
bralca, naj bo ta ali drug; med bralcem in pisalceffi

150

ni nobene posebne zveze, ali vsaj ni, da bi mogla
biti. List nasproti je namenjen vselej neki določni
osebi; iz njega se mora torej viditi, v kteri osebni
zvezi so eden do drugega tisti, kteri si dopisujejo.

Na to je treba paziti temu, kdor pismo piše,
in deržati se mora posebnih pravil, ki zadevajo ne¬
kaj pisavo t. j. način, kako, in red, po kterem se
dopovedujejo misli, ki se hočejo komu naznaniti
(listovni zlog), nekaj pa vnanjo podobo ali
obliko,  ki jo ima list ali pismo. Nektera teh pravil
imajo svoj začetek le v vpeljani navadi, pa bi grešil
zoper lepo šego in vljudnost, kdor bi jih pustil v
nemar.

a) O pisavi ali zlogu v listih.

1. Kadar se zgovarjamo z drugimi, moramo
deržati se nekih postav, kterih ne sme zanemarjati,
kdor hoče čislan biti kakor človek omikan in čed¬
nega obnašanja. Kar k oli se v spod obni družbi
sme govoriti, dopuščeno je tudi v pismu
poveda  ti.

2. Ker pri pisanju pisma imamo več časa in
miru, da reč premislimo, kakor pa pri ustmenem
pogovoru, za to laljko besede skrbneje izbiramo in
misli bolje zverstujemo, kakor pri pogovoru, ko se
beseda za besedo naglo izgovori, in izgovorjena
naglo prej de, ter se marsikaka nepravilnost ne
opazi ali vsaj ne zameri. Pismo pa po navadi paz¬
ljivo beremo, beremo časi po večkrat in bero ga
morda tudi drugi, kterim ni bilo pisano.

151

Po tem, kako je pisano, sodi se o pisalčevem
umu, o njegovi omiki in njegovem značaju. Kdor
tedaj piše pismo, naj dobro preudari, kako ga na¬
piše, da bo po slovniških pravilih vravnano.

3. Kdor pismo prejme, more se ravnati samo
in edino po tem, kar je pisano, ter mu ni moči,
kakor se to godi pri besednem pogovoru, oberniti
se na pisalca, — ki ni pričujoč, — da bi mu to
ali uno bolje pojasnil ali terdneje dokazal. Za to
je treba, da pismo določno in očitno naznani, kar
se hoče poročiti, in misli morajo biti tako v red
djane in ubrane, da je razumeti, kaj prav za prav
hočemo s pismom.

4. Če se že pri ustmenem pogovoru mora človek
ozirati na to, s k o m se pogovarja, kaj še le pri pismeni
menitvi. Drugači govorimo in pišemo, če je ta, s
komer govorimo ali komur pišemo , nam v rodu,
naš dobrotnik, naš prijatelj, naš višji ali podložnik,
če je zdrav ali bolan, če je mož sivih las ali nežen
otrok, če je vesel ali žalosten, malobeseden ali
zgovoren. Naj zastran tega le nekaj v misel vza¬
memo. Višji stan zahteva globoko spoštovanje
in včasih tudi veliko poniževanje,  nižji stan pa
vsaj tisto čislanje in ljubezen,  ktero moramo
sploh vsakemu človeku izkazovati. Z občutljivim
in bolehnim človekom moramo nežno in rahlo,
s prijateljem in znancem z zaupljivo odkrito-
serčnostjo  ravnati; vsem. pa mora iz celega po¬
ročila biti očitno, da je mišljenje in čutenje, kakor-

d 52

šno se razodeva iz pisma, v resnici pisalčevo
mišljenje  in čustvo.

5. Dostikrat je že prav ponevedoma ktera ne¬
premišljena ali napačno zabernjena beseda, kaka
dvoumnost bila kriva, da pisalec s pismom ni do¬
segel , kar je hotel, marveč da je še škodo i za¬
mero imel- V izbiranju besed previdnim  biti
veleva nam tudi ozir  na zvezo, ki je med nami
in tistim, komur pišemo. Naj bolje nam pomaga pri
tem, če smo ponižni ali skromni.

Kdor nima navade, sam sebe hvaliti in po¬
vzdigovati, ta se ne pregreši tako lahko zoper spo¬
dobnost in vljudnost.

b) O vnanji obliki listov ali pisem.

Vse, kar se ne tiče na ravnost reda, po kterem
in načina, kako so izrečene misli, ki jih pismo za-
popada, vse to se šteje k vnanji obliki. Sem gre :

1. Ogovor,

2. vvod,

3. sklep ali doveršek s podpisom.

1. V ogovoru  imenujemo osebo, kteri je
list namenjen, z zaznamnimi besedami, dajemo ji
naslov.  Za prijatle in znance najdejo se lahko
take besede; tu govori prirojeni čut in ta nam da
tudi spoznati razloček, ki je po zapopadku pisma
treba pri ogovoru na-nj paziti. Ta čut nam poreče,
ali bomo, kadar pišemo prijatelju, ogovorili ga:
»dragi ali dobri, ljubi prijatelj, preljubi,
predragi, spoštovani, mnogocenjeni?

153

preljubi) eni prijatelj! Ravno tako bo
omikan človek lahko presodil, ali kaže prijatla ogo¬
voriti po okoliščinah, ki so v pismu obširneje
■omenjene, ali ima namreč pisati: „Moj srečni
ali n e s r e č n i, moj žalostni, ubogi, skerbni,
prizanesljivi prijatelj!  itd.

Drugači pa je, kadar se piše tujim in nezna¬
nim, starejšim in više postavljenim, in sploh takim,
s kterimi nismo v prijateljski zvezi in razmeri.
Dobra olika in šega zahteva tukaj, da jih ogovo¬
rimo z navadnimi imeni ali naslovi  *)•

V listih na dobre znance sme se ogovor vplesti
tudi v pervi stavek ali pa se postavi nad list;
n. pr. „Ne bi mi, dragi prijatelj , bil mogel bolj
ustreči itd.“, ali pa:

Dragi prijatelj !

Ne bi mi bil mogel bolj ustreči itd. “

V drugih pismih pa stoji ogovor zmerom nad
pervo verstico, in tem više nad njo, čim viša je
oseba, kteri se piše.

Tudi sredi lista, kjer v pismih na prijatle in
znance stoji zaimek „ti“ ali ,,vi“, rabijo se včasi
ogovori prijemnikovemu naslovu primerni, n. pr,
„Vaše Blagorodje, Vaša Milost“ itd. **).

*_) V dodatku [II. popisani so najnavadniši naslovi
za ogovor, za pismo samo, za podpis in nad pia
na pismih.

“)  Pišejo se najraje taki naslovi z velikimi začetnimi Ser¬
kami.

154

2. V v o d pisma pripravlja na njegov zapo-
padek. Po navadi se v njem omenja prilika ali
vzrok, zakaj pišemo. Pri prijatelskili pismih to ne
dela take težave kakor pri drugih. Kolikor laglje
in prosteje vvod na zapopadek pelje , toliko bolji
je. Da se pa v tem vselej prava struna zadene, za
to je treba dolge vaje v pisanju pisem.

V zgled in na zbiranje naj stoji tu nekoliko
takih vvodov:

Imam Čast, naznaniti Vam itd.

Veseli mi,  da Vam morem dati ugoden odgovor na Vaš
list itd.

Nadjaje se, da Vašemu Blagorodju ustrežem, dajem Vam
vedeti, da —

Ne zamerite, da Vaše narožilo tako kesno izveršim.

Vsemu svetu znana plemenitost, prijaznost in dobrotljivost
Vašega Blagorodja dajejo mi serce, da se v stiski k Vam za¬
tečem. Jaz sem namreč itd.

Dovolite, prečastiti gospod, da se na Vas obernem v neki
reči, ktero morem samo Vaši prijazni dobroti razodeti. —

Močno mi je žal, da Vam ne morem izpolniti želje, izre¬
čene v cenjenem listu —

Upam, da si za terdno prepričan o mojem odkritoserčnem
sočutju do Tebe, ter da ne boš štel za golo vsakdanjo navado,
če Ti tudi pri zdanjem radostnem prigodku izrečem svoje serčno
veselje itd.

Zanašaje se na Vašo pravičnost, derznem se Vam, prebla-
gorodni Gospod, vestno in odkrito razložiti dogodek, ki me
je pripravil v nevarnost, da se pokažem nevreden Vašega zau¬
panja, ter mirno prepuščam Vam, da sami razsodite, sem li v
teh okoliščinah mogel drugači ravnati.

3. Sklep.  Kakor mora pismo imeti prilieen
vvod, tako mora imeti tudi dober sklep ali konec.

155

Sklep se podaja najlaglje iz tega, kar pismo
obsega, ter je najbolje, da stoji s tem v neki no-
tranji zvezi. Oe se pa tako ne more, odloči se po¬
seben odstavek sklepu pisma, ki se v drugem tako,
kakor ogovor, ravna po višem ali nižem stanu ti¬
stega, komur pišemo.

Pisma znancem in prijatlom doveršujejo se
navadno tako nekako :

Bodi zdrav! Z Bogom!

Želeč vsega dobrega Tebi in Tvojim, sem in ostanem
Tvoj —

Ostani z Bogom in ljubi svojega —

Priserčno Tebe in Tvoje pozdravljaje, sem in bom vedno
Tvoj —

Bodi prepričan, da ne neham nikdar biti Tvoj zvesti in
odkritoserčni prijatelj.

Z Bogom, daj ter kmalu razveseli z odgovorom svojega —

V duhu s Teboj žaluje Tvoj zvesti prijatelj —

Tvoje dozdanje prijateljstvo mi je porok, da tudi zdaj ne
ostane neuslišan Tvoj —

Bog Vas obvaruj in daj Vam učakati veselja nad Vašim —

S celega serca sem Tvoj —

Pozdravi svoje in spominjaj se svojega —

Ne pozabi ni na tujem svojega nekdanjega in zdanjega
odkritoserčnega prijatelja —

V pismih namenjenih manj znanim ali pa višjim
treba je skerbno izbirati besede, s kterimi se skle¬
pajo. Taka pisma se sklepajo po navadi z zagoto¬
vitvijo spoštovanja in vdanosti ali pa s prošnjo za
daljo prijaznost in dobrotnost, blezo tako le:

Z globokim spoštovanjem podpisuje se —

S popolnim (neomejenim) spoštovanjem štejem si v čast
imenovati se —

156

Z največim spoštovanjem podpisujem se (imenujem se)
Vaše Blagorodnosti —

Z resničnim (posebnim, odkritoserčnim, stanovitnim) pošto-
vanjem Vaše Milosti —

Sprejmite, Preblagorodni Gospod! zagotovilo globokega
spoštovanja, s kterim se podpisuje —

Priporočaje se ponižno Vaši blagi prijaznosti (dobroti)
sem —

Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše dobrote bila bi tako
velika, kakor je vsegdar bilo spoštovanje, s kterim ostajam —

Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše Preblagorodnosti iz-
ročujoč, imam za čast, da se podpisati morem —

V pismih na najviše osebe, n. pr. knežev-
skega rodu,  povečavajo se ta zagotovila vdanosti
na koncu še bolj:

Z najglobokejšo spoštljivostjo sem (ostajam) —

Poln veselega upanja pričakujem, da bo milostivo (dobrot¬
ljivo) uslišana moja ponižna (preponižua) prošnja, ter ostajam
z najglobokejšim spoštovanjem —

V pismih na višo in odlično gospodo dodaja
se na koncu še tudi navadni naslov, ki se vjema z
naslovom v ogovoru in v listu rabljenim, ter se
postavlja na koncu vsredi verste, n. pr.

Imam za čast z iskrenim poštovanjem podpisati se
Vaše Blagorodnosti

vdani služabnik

I. I.

ali:

Ponižno nadjaje se milostivega uslišanja ostajam z naj¬
globokejšo spoštljivostjo,

Vaše Škofje Milosti

prepokorni služabnik

I I.

157

ali:

Ponižno podpisani se bo vseskozi prizadeval, da bi se
prejete dobrote vrednega skazal , ter ostaja z najglobokejšo
vdanostjo

Vaše cesarske Visosti

najpokornejši služabnik
I. I.

V pismih (vlogah, podneskih) na gosposke,
zbore, društva  itd. izpuščajo se sklepalne be¬
sede ter se na konci postavlja samo podpis,
kraj in dan.

Podpis  tega, ki pismo piše, ima po navadi
razen kerstnega imena in priimka še izraz spošto¬
vanja in vdanosti do tistega, komu se piše ; n. pr.
tvoj iskreni brat I. I. Vaš pokorni sin. — Tvoj
odkritoserčni prijatelj. —Vaš vdani (voljni, pokorni,
najhvaležniši) služabnik I. I. itd.

V podpisu, zlasti kadar se tujemu piše, mora
ime biti razločno pisano.  Globoko spoštovanje
mislimo, da kaže, če se med sklepom pisma in
podpisom pusti več prostora praznega ter se ime
postavi doli na desno prav na kraj pisma. V pismih
na osebe, s kterimi prej nismo bili v nikaki zvezi,
dodaja se podpisu imena in priimka tudi stan pi-
salčev in po okoliščinah še stanovališče.

Potrebna reč, ki se ne sme izpustiti, v pismu
je, da se naznani kraj,  kjer, in leto, mesec  in
d an, kdaj je pismo pisano. Pisalcu je najbolj pri¬
ročno, če vse to na koncu postavi, ter se tudi
(zlasti v pismih na više) navadno zapisuje na
levo  pod zadnjo versto samega pisma. Za onega

158

pa, ki pismo prejemlje, zopet je zložneje, da kraj,
leto in dan najde berž na začetku ; za to se i’ado
(v opravilnih sestavkih vselej) postavlja na desno
nad ogovorom. Pa naj se že dene od kraja ali na
koncu, samo da se ne izpusti.

Pismo brez naznanjenega kraja in časa ne
samo da očitno kaže pisalčevo nemarnost, temuč
mnogokrat izgubi tudi svojo vrednost za prejemnika,
ker se to ali ono poročilo sodi tudi po času, kdaj
je pisano, ter je marsikaj, o čemer govori pismo,
še le mogoče prav razumeti, če se primerja čas.

4. K vnanji obliki lista se šteje tudi pisanje,
kakošno namreč je , potem papir, zavitek,
n a d p i s (adresa) in pečat.

a) P is. Včasih ne more biti drugači, kakor
da se list z naglo roko napiše. V listih na znance
in prijatelje ni v tem velike zamere, samo če so
misli v dobrem redu postavljene, razločno izrečene
in tako zapisane, da se dado brati.

To da vselej je to le izjema in izjeme so
redkoma dopuščene. Že vljudnost in spoštovanje
do prejemnika hoče, da smo pri pisanju paz-
nejši in marljivejši, a nemarnost vtem nam utegne
časih tudi škodovati.

Pred vsem drugim pismo bodi razločno
pisano, da se brez spotike prebrati da, in da ne
bo nikake pomote. In ker vsak želeti mora, da bi
se že z vnanjo podobo pisma prikupil temu, komur
je namenjeno, to naj si prizadene, da bo pisanje
tudi za oko kar je moči lepo. Nespodobno je in

159

nepristojno, če se v listu kaj izbriše, prekriža, iz-
sterže, med verste zapiše ali popravi; komaj da se
kaj takega v prijateljskih pismih spregleda. Tudi
se ne spodobi list s peskom tako posut odpraviti,
da ga prejemnik mora otepati, predno ga bere.
Da vzamemo dobro, černotinto,  to zahteva
že razločnost.

b) P a p i r. Za pismo je treba vzeti čist,
obrezan  papir. Barvni  papir se sme sploh
rabiti pri listih na znance; sicer pa se jemlje bel,
likan papir, kakoršen se prodaja pod imenom
listovnega ali pisemskega papirja.

Za pisma na kneževske osebe  in za
vloge na gosposke  jemlje se cela pola, podol-
goma v sredi pregnjena; za pisma na višje  in
za opravilne liste pa se jemlje pol pole pregnjene
na četertine (četverka, Quartformai)  in za prijatle in
znance največ četertina pole, pregnjena na osmine
(osmerka, Octavformat).  V vsakem pismu pušča se
zgoraj in zdolaj kakor tudi na levi strani čist ali
prazen prostor in sicer po velikosti papirja.

c) Z a v i t e k. V redu bi bilo, da se nobeno
pismo ne pošlje brez zavitka ( couvert ), ker je le
tako mogoče ubraniti, da se ne umaže, ko vendar
vsak želi, da pride čist v prejemnikove roke. Samo
manjša pisemska naznanila (biljeti), po tem prija¬
teljski in opravilni listi smejo se poslati tudi brez
zavitka.  Odperte se pošiljajo tudi dopisnice
(Correspondenzkarten). Pri skladanju pisma je
treba gledati na to, da je oblika všečna in spodobna,

160

da zapopadek ostane skrit zvedicnim očem, in da
ni treba, ko se pismo odpre, začetka iskati. Podoba
zavitka ravna se po podobi papirja, na kterem
je pismo pisano. Papir cele pole in pa četverke
se namreč dvakrat pregne, najpred podolgoma, po tem
po širjavi, pri osmerki pa se pregne na tri enake
dele po širjavi. Tako zložen list je prijetne podobe,
tudi se zavitek lahko naredi. Pismu iz cele pole
je za zavitek dosti pol pole  papirja ravno tiste
velikosti, pismu iz osmerke ali osminke pa je dosti
č e t e r t pole.

d) Pečat.  Pisma se zapirajo ali pečatijo s
pečatnim voskom ali z oblati.

Važnejša pisma in na odlične (višje) osebe se
pečatijo največ z r u d e č i m pečatnim voskom ;
kader se naznanja smert ali če žalujoči piše, vzame
se černi vosk , pri pismih na znance pa tudi vosk
ktere druge barve.

Pečat se najpriličneje pritiska prav sredi pisma,
ali vsaj enako daleč od levega in desnega kraja,
če tudi bliže gornjemu ali dolnjemu kraju.

161

e) Nadpis  (adresa). Nadpis je zato, da pismo
pride v roke tistemu, komur je namenjeno. Ta mora
pred vsem drugim povedati prejemnikovo ime
(kerstno in rodovinsko ali priimek) in pa stano-
vališče.  To mu je najpoglavitniši namen. Vse
drugo, kar se temu dodaja, kakor : s t a n ali do¬
stojnost, pok lic, delo,  s komer peča itd. s pri¬
mernim pridevnikom, — hoče sicer lepa navada, pa
ni bistveno potrebno k odpravi pisma, če ravno
prejemnika bolj na tanko naznanja *). Samo po
sebi se razume, da je treba nadpis prav pazljivo
in razločno pisati, da se lahko bere, ker sicer se
lahko zgodi kaka pomota in neprilika.

Za zgled stoji tu nekoliko nadpisov ;  pazi in
zapomni naj se, kako so verste razdeljene, ker tako
hoče navada:

*) Zastran nadpisa glej: Dostavek.
Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole.

11

162

1 .

163

Nadpis pod št. i bil bi zadosti samo, če bi se pismo poslalo
po kom, ki dobro pozna kraj in prejemnika.

Če bi se poslalo po pošti, to bi, ker v Čarnem Verliu ni
pošte, po št 2. treba bilo pristaviti zadnjo pošto; še bolj na
tanko se naznani kraj, kadar se, kakor pod št. 3. doda še dežela,
v kteri je tisti kraj, in pa najbližja pošta.

Ni pa vselej dosti, da se dene samo ime in priimek prejem¬
nikov, ker je večkrat, posebno v velikih mestih, lahko več
oseb enega in istega imena, temne se mora pristaviti še njegov
obert, stan ali poklic in hiša, kjer stanuje; n. pr.

__ 4 .__

Gospod

Anton Podkrajšek

meščanski stroj ar

v

Gradcu  (Graz),
štev. 10 v Murskem predmestju,

O.

Gospodu

Tomažu Groiu-u,

pravniku na vseučilišču

v

Pragi,

na Novem mestu, v Širokih
ulicah st. 84—II. v 3. nad¬
stropju, štev. duri 7.

11 *

164

_ 6 ._

Gospodu

Tomažu Grom-u ?

pravniku na vseučilišču (stanujočemu pri gospodu
kolarju Mazancu)

v

Pragi,

V Širokih ulicah, štev. 87—II.

Pod št. 4 je dodano kraju še predmestje in hišna številka,
pod št. 5 pristavljeno je razen mestne četerti in hišne številke
še ime ulic, nadstropje in število stanišča; za prejemnika pod
št. 4 misli se, da ga pismonosec lahko po obrtu najde, v tem
ko prejemnik pod št. 5 po svojem stanu navadno pr! kom drugem
prebiva.

Ge se pa pristavi bolj znano ime tega, pri komer prejem¬
nik stanuje, kakor pod št. 6. sme se staniščna številka izpustiti.

Priimek prejemnikov se deva ali v 3. padež, kakor gori-
pod št. i — 3, 5 in 6, ali pa ostaja v 1. padežu, nespremenjen
kakor pod 4, kar je v slovenščini primerneje in razločneje.

Ako pošiljamo pismo v tak kraj, kjer se govori drug in
ne slovanski jezik, dobfco je napisati ves nadpis po nemško ali
francosko, da ga bo poštar razumel.

Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih priporoča
se, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, če je raz¬
lično od slovanskega, n. pr. Postojina (Adelsberg), Ipava (Wip-
pach), Karlovec (Ičarlstadt), Graniea (Weisskirchen), Verhnika
(Oberlaibachl. Pri Fari (Unter-Idriaj itd.

S posebno previdnostjo je treba delati, kadar se pečatijo
jn nadpisujejo pisma, v kterih se pošiljajo denarji ali
važni kakosni spisi.

165

Tu se je treba na tanko in terdno deržati zaukazov, ka-
korSni so zastran toga c. kr. poštam vsak čas dani.

Ako v pismu pošiljamo denarje  (ki se pa
vozijo po vozni  pošti in ne po pisemski  pošti)
moramo jih na nadpisu na tanko razkazati in pismo
s petimi pečati zapečatiti tako, kakor se tu doli
vidi. Na strani, kjer so pečati, mora se tudi pri¬
staviti ime in stanovališče tega, kteri pismo pošilja.

Opomba 1 . Na navadno pismo, ki ne gre prek meje avstrij¬
skega cesarstva, prileplja se, ce ni že zavitek stempljan, mark
(znamka) za 5 krajcarjev, s čimer je poštnina, opravljena. Ako
hočemo biti varnejši, da pismo pride na svoje mesto, lahko ga

166

priporočimo (rekomandiramo) t. j. plačamo še 10 kr. priporoč-
nme in dobimo od poštnega uradnika primko ali recepis.

Tudi priporočena pisma morajo na pečatni strani imeti
zapisano ime tistega , ki jih pošilja, kakor se gori vidi na de¬
narnem pismu — Papirnati denarji ali bancovci čez 100 gld.
smejo se do 15 lotov teže na pošto oddajati tudi v nezapeča-
tenem pismu. Če se tako stori, prešteje jih poštni uradnik, zape¬
čati pismo enkrat ("na sredi) s poštnim in štirikrat s pošiljavčevim
pečatnikom, odloči poštnino po vagi in po vrednosti, izda primko
in tako je pošta odgovorna za prevzeti znesek denarjev. Če se pa
denar prinese v pismu tako zapečatenem, kakor se tu gori vidi,
določi poštni uradnik poštnino ter izda primko za povedani znesek.

V takem primeru pošta ni porok za to, da je v pismu
res toliko denarjev, kolikor kaže nadpis, temuč samo za to, da
se pismo, kakor je, z nepokvarjenimi pečati izroči, komur gre.
Za to je treba najpred na pečate pogledati in tudi pismo tako
odpreti, da se noben pečat ne pokvari.

e) Dodatek.  V prijateljskih pismih se primeri
časih, da bi prejemniku radi še nekaj naznanili, ko
smo pismo že doveršili in podpisali. Temu se pravi
dodatek ali pripisek. Tak dodadek je dopuščen in
včasih celo potreben, če pisalee z njim utegne kaj
nerazločnega razjasniti, kaj neresničnega popraviti,
kaj nepristojnega izgovoriti ali prejemniku poročiti
kaj imenitnega, kar je še le pozneje zvedel ali do¬
mislil si. To poslednje izgovarja dodatek celo v po¬
slovnih ali opravilnih listih. Nespodobni pa so dodatki
v pismih, ki jih pišemo zgolj iz vljudnosti, zahvale
ali poštovanja, takisto, kakor bi bilo nespodobno z
kakim odličnim (visokim) gospodom na novo zače¬
njati govor, ko smo mu se že priporočili.

b) Opravilni listi.

Uaročilni listi ali naročbeuice.

A. Primeri.

1 .

Gospodu L. C. Hardmuth na Dunaju.

V Idriji, 21. kimovca 1869.
Lepo Vas prosim, da bi mi po zanesljivi poti in
kmalu dobrega blaga in po nizki ceni poslali, namreč:

60 tucetov svinčnikov zadnje verste,

20 tucetov boljših št. 5 v černem lesu,

25 tucetov boljših št. 5 v rudeeem lesu,

25 tucetov boljših št. 4 v černem lesu,

25 tucetov boljših št. 4 v i-udečem lesu.

Denarje dobite na ravnost po pošti, berž kakor
mi blago nepokvarjeno pride.

S spoštovanjem Vaš
vdani

I. I. kupec
v Idriji št. 87.

168

2 .

V Kranju 15. grudna 1869.

Gospodu Janezu Stepančiču v Ipavi.

Zvedel sem po gospodu Peternelu, da imate
na prodaj 100 kvinčev (150 veder) vina svojega
pridelka, in da bi ga vsega skup po 20 gl. kvin5
dali.

Ker bi se rad prepričal o dobroti tega vina,
prosim Vas, da bi mi po pervi priložnosti poslali
sodec (kvinč ali poldrugi kvinč) in kar znese cena
za to, prejmite na pobotnico od gosp. kupca 1.1. v
Ipavi, ki sem mu zastran tega že pisal.

Ge mi bo vino dopadlo, volja me je ga vsega
kupiti od Vas, samo bi jaz, če se to zgodi, želel,
da prepeljevanje vina Vi poskerbite pod svojim od¬
govorom, in da za vino naredite pravšni kup. Na¬
sproti pa si bom tudi jaz v čast štel, z Vami dalje
kupčijo imeti.

S posebnim spoštovanjem

Vam

vdani

Pavel Poklukar ,
gostilničar.

B. Pod u k. Naročilni listi ( Bestellungsiriefe ),
kakor sploh vsi opravilni listi, zahtevajo prosto,
natančno in razločno besedo, sosebno pa je treba

169

največe natančnosti glede na številke ali cifre in
na imena, da ne bo pozneje kake pomote. Ogovori
se navadno izpuščajo, in namesti ogovora stavi se
v listu gori prejemnikov nadpis. Kraj, mesec, dan in
leto se postavlja tudi gori na desno. Opravilni list
se piše na pol poli v četverki, ter največ zloži in
zapečati brez zavitka, v tem ko se druga pisma
devajo v zavitek , razen če prav kratka in nagla
poročila v sebi imajo.

C. Naloge.

1. Prepišite zgornja lista na listovni papir in
pripravite ju, kakor če bi se imela res poslati.

2. Napišite naročilni list, podoben pervemu,
vzemite pa namesti svinčnikov kako drugo robo.

3. Neki čevljar naročuje pri kožarju I. I. v I,
več verst usnja, ter določuje poprek ceno in pa
čas, do kdaj naj se mu usnje pošlje. Napišite to
naročbenico!

Ponudili listi ali ponudnice.

A. Primeri.

1 .

Visokorodna Gospa !

Milostiva Grofinja!

Kavno kar sem zvedel, da je Vaša Milost
sklenila dati v novo sezidani cerkvi v I. napraviti
stranski altar gotiške oblike. Ker sem jaz že v
več krajih imel taka dela, in so, kakor smem reči,
povsod z menoj bili zadovoljni; derznem se prepo-

170

nižno Vaši Milosti svojo službo zastran omenjene
naprave ponuditi.

Da izkažem svojo zvedenost v tem predelu,
bodi mi dovoljeno, tu v blagovoljni pogled priložiti
narisa dveh altarjev, ktera sem po naročbi visoko-
častitega gospoda K. škofa za cerkvi v K. in B.
iz lesa izdelal, ter ob enem zagotoviti Vašo Milost, ;
če bi me s Svojo naročbo počastili, da si bom pri-
zadjal, to delo vestno in kolikor je mogoče po ceni
speljati.

Blagovolite, Milostiva Gospa, sprejeti zagotovitev
globokega spoštovanja, s kterim se podpisuje
Vašega Visokorodja

ves vdani služabnik
I. I.

Kraj in dan.

kipar (nadpis).

2 .

Poštovani Gospodi

Pek Janez Germ je dal slovo svojemu opravilu
in jaz sem njegov obert prevzel. Prosim torej, Bla¬
gorodni gospod, da bi z zaupanjem, ktero ste njemu
toliko let izkazovali, tudi mene počastiti blagovolili.

Ce bi se primerilo , da bi berž iz začetka ne
ustregel vsem željam častitih jemalcev, prosim, pri¬
pisujte to blagovoljno težavi, s ktero se mora vsak
novinec boriti.

Narskerbneje pa si bom prizadeval, da po
svojih močeh odpravim vsako napako , berž kakor

171

zvem za njo, in da s pazljivo in dobro postrežbo
opravičim izkazano mi zaupanje.

Vašega Blagorodja

vdani služabnik

I. I.

Kraj in dan. pek (Nadpis).

B. P o duk.

V takošnib listih imamo se zlasti varovati in
ogibati dveh napak : da ne obetamo več kot bi iz¬
polniti mogli, in da si ne dovoljujemo besed, s kte-
rimi bi svoje delo na škodo drugih obertnikovpreveč
hvalili. Kdor hoče svoje delo priporočiti, stori naj¬
bolje, če se opira na spričevala vere vrednih ljudi,
ali če taka spričevala priloži.

C. Na 1 o g e.

Neki mizar se ponuja občini I., da ji napravi
potrebno pohišje za njeno novo šolo. Sklicuje se
na to, da je že več šol s potrebno mizarsko robo
preskerbel, ter obeta, da zgotovi delo za tri
mesece  od dne, ko se mu delo naroči; če ne bi
v tem času dodelal, dovoljuje, da se mu kolikorkoli
odbije od dogovorjenega njegovega zaslužka.

2. Neki zidar se ponuja c. kr. okrajnemu gla¬
varstvu , da v I. prevzame zidanje nove šole po
uradno poterjenem čertežu za 8400 gld. in da jo
dodela v 9 mesecih, če mu se zagotovi, da mu
občina k zidanju potrebno robo, kakor je ustanov¬
ljeno, peljaj za 70 kr. na zidališče navozi. Voljan
je pak položiti 2000 gld. zavarščine (kavcije).

172

Izgovorili listi ali izgovornice.

A. Primeri.

1 .

Blagorodni Gospod!

S tem listom prejmete naročeno obleko, namreč:
suknjo, hlače in telovnik. Da Vam vsega tega nisem
poslal 1. dan t. m., kakor sem bil obljubil, nisem
sam kriv , ampak kriva je bolezen, ki je zadela
mojega pomagača (družnika). Za tako lično delo
pa v hitrosti drugega dobiti ni bilo moči. Prosim
torej, Blagorodni gospod, da mi za zdaj dobrotljivo
odpustite in dovoljeno mi bodi zagotoviti Vas, da
bodem, kar mi za naprej naročiti blagovolite, hitro
in po obljubi doverševal. S polnim spoštovanjem
Vašega Blagorodja

ponižni služabnik

Kraj in dan. I. I.

krojač.

2 .

Mnogo spoštovani gospod!

Zelo me je zabolelo, ko sem slišal, da z obla¬
čili, ktera sem Vam te dni poslal, niste popolnoma
zadovoljni, ker je vsegdar moja želja, da cenjene
svoje naročnike v vsakem oziru zadovoljim. Ako
je pa suknja, kakor Vaše Blagorodje omenja, v
plečih pretesna, tedaj je pogrešek v meri, in tu bi
bil jaz sam kriv. Za to sem pripravljen, suknjo

173

nazaj vzeti in drugo narediti; in celo prosim , da
mi to vsikabor dovolite. Izgubo, ki jo bom s tem
imel, dovoljno mi poverne zaupanje, ktero mi bo
Va|e Blagorodje kakor doslej tako tudi za naprej
izkazovalo.

Priporočaje se Vaši prijazni dobroti sem in
■ostanem s posebnim spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani služabnik

Matija Premeri,

Kraj in dan. krojač.

B. Poduk.

Mož beseda biti dolžan je ne samo obertnik,
temuč tudi vsak človek ; in brez velike sile ne
sme se prelomiti obljuba. Kdor vselej izpolni, kar
obljubi, temu zaupajo ljudje, ki imajo kaj opraviti
z njim; kdor pa svojo besedo lehkomiselno prelomi,
ali svojo obljubo zanemari, izgubi zaupanje in spo¬
štovanje pri drugih ljudeh. Obertnik pa ima posebej
še to škodo, da se z lehkomiselnim obetanjem dosti¬
krat ob gotov dobiček pripravi. Kajti kdor je sam
mož beseda, ne bo dolgo pečal se z nezanesljivim
obertnikom ali rokodelcem. Ako nas torej kaj po¬
sebnega zaderžuje, da obljube celo ne moremo
izpolniti ali ne v določeni dobi, to zahteva pre¬
vidnost in vljudnost, da se zavolj tega izgo¬
vorimo,  t. j. da povemo vzroke, za kaj nismo
mogli dostati, kar smo bili rekli. Za to so izgovor-
nice ali izgovorjalni listi (Entschuldigungsbriefe).

174

Izgovor bo takrat najbolji, kadar povedani vzroki
prepričajo  tega, komur se izgovarjamo.

To se pa ne da naprej določiti, ker so ljudje
različnih misli; kar se enemu zdi silno in neodložno,
lahko se drugemu vidi manj imenitno in prav odlož-
Ijivo. Vsikakor pa je potreba, da so razlogi, skterimi
se izgovarjamo, resnični; kajti resnica na zadnje
vendar le koristi temu, kdor jo izreče, če bi se s
tem tudi kakega pregreška ali kake nemarnosti
sam obtožil.

C. Naloge.

1. Ako primerjamo oba zgleda, vidimo, da je
drugi list pisan po odgovoru na pervi list. Napišite,
kakošen je utegnil ta odgovor biti.

2. Gostilničar I. v Ljubljani naročuje z listom
pri kmetovalcu I. v liavniku nekoliko mernikov
krompirja s tem pristavkom, da mu se blago v
hišo pripravi in voznina v računu posebej postavi.
Tudi se ustanovljuje čas, do kdaj se mora krompir
pripeljati.

3. Krompir je pripeljan za 14 dni pozneje,
kakor je bil naročen. Prodajalec se izgovarja z
mrazom, ki je bil med tem nastopil, in ki bi bil
krompirju gotovo škodoval, če bi se bil ob določe¬
nem času poslal.

175

Opomin.Jalni listi ali opomenice.

A. Primeri.

Kraj in dan.

1 .

Blagorodni,

Prespoštovani gospod!

Konec prosinca t. 1. sem Vam poslal račun za
dela, ki sem jih še lani kakor bukvovez za Vas
opravil.

Ker so od tiste dobe že skoraj štirje meseci
pretekli, pa mi še niste mojega računa poterditi
blagovolili, derznem se ponižno Vas na to opomniti
in prositi, da bi teh verstic ne vzeli za zlo.

S spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani

Nikolej Terpin,
knjigovez.

- 2 .

Velecenjeni gospod i

Pred dvema mesecema sem se bil prederznil
ter sem pismeno poprosil, da poravnamo naš račun,
ki še od lani za storjena knjigoveška dela stoji.

Vi mi, Blagorodni gospod, od te dobe niste ni
prošnje izpolnili , ni vedeti dali, do kdaj smem
za terdno plačila pričakovati.

176

S tem sem pa prišel tudi sam v zadrego ter nisem
nekega plačila ob izgovorjenem času opraviti mogel,
kar mi je zelo neljubo, ker red in natančnost ljubim.

Ker sem si v svesti', da sem Vaše Blagorodje
vselej v pravem času postregel in da cene nisem
presilil, menim, da bi tudi od Vaše strani bil
pravičnega ozira vreden, ter za to silno prosim, da
mi dolžni znesek najpozneje do konca prihodnjega
meseca poslati blagovolite.

Z vsem spoštovanjem

Vašega Blagorodja
vdani

Nikolej Terpin 7

Kraj in dan. knjigovez.

3 .

Spoštovani gospod!

Dvakrat sem Vas že pismeno prosil, da mi
plačate za delo, ktero sem Vam preskerbel; pa
nisem prejel ni plačila ni odgovora, ki bi vsaj na¬
znanil vzrok, zakaj se tako dolgo s plačanjem obo¬
tavljate. Čakal sem čez pol leta, da bi ne bilo za¬
mere, vkljub veliki zadregi, v ktero je Vaše odlašanje
mene samega pripravilo.

Zdaj pa sem prisiljen, Vašemu Blagorodju
resno napovedati, da me je volja, če me od danes
v osmih dneh ne plačate, pri sodišču pomoči iskati.

Ne zamerite mi, poštovani gospod, teh mojih
odkritih besedi. Za res jaz tega nisem rad storil
niti bi bil storil če bi me Vi s svojim obnašanjem

17T

na ravnost ne silili, ter bodite prepričani, da od
serca želim, da bi mi ne bilo potreba v resnici
zgoraj omenjene poti nastopiti.

Z vsem spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani služabnik
Nikolaj Terpin,

Kraj in dan. knjigovez.

B. Poduk.

Z opominjalnim aliterjalnim listom (Mahnbrief)
terjamo nekoga, da stori, kar je dolžan, ali kar je
obljubil. Kolikor ponižneje, spodobneje in vljudneje
je takošen list napisan, toliko prej se smemo na-
djati, da bo opominjani storil, kar je dolžan. Druga
in tretja opomnica sme biti že nekoliko resnejša in
Ostrejša, nikdar pa ne bodi nespodobna, če bi se
dolžnik tudi do upnika še tako nedostojno obnašal.
Tuja nevljudnost nas ne opravičuje, da bi tudi mi
bili nevljudni.

C. Naloge.

1. Prepišite liste za primer dane.

2. Napišite opomnico. Plačilo terja knjigar,
dolžnik pa je ravnatelj kake učilnice. Ker opominjalec
za terdno ne ve, ali je dolžnik račun res dobil, za
to mora biti močno pazljiv pri izbiranju besed in
pri vzrokih, s kterimi opravičuje svoj opomin.

3. Odgovor na to opomnico. Ravnatelj še ni
dobil računa.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole.

12

4. Drugačen odgovor: Ravnatelj je sicer prejel
račun, ali ga je nekam djal, da mu ni pred oči
prišel, ter je bil pri mnogih opravkih na-nj pozabil.

Prosilni listi (prosbenice).

A. Primeri.

1 .

(Odzunaj.)

Preslavnemu c. kr. deželnemu poglavarstvu
v Ljubljani.

Luka Podgornik, učenec 1. razreda na c. kr.
višji realki v Ljubljani,

prosi za oprost od učnine.

(Z 2 prilogama).

(Odznotraj.)

Preslavno c. kr. deželno poglavarstvol

(Na pol strani.)

Ponižno podpisani je od začetka tekočega
šolskega leta dijak pervega razreda c. kr. višje
realke v Ljubljani.

A. Spričevalo pod A priloženo, ktero je dobil
konec pervega pol leta, kaže v napredku p er vi
razred z izverščino,  iz posameznih pred¬
metov pa kakor tudi zastran obnašanja in
marljivosti vseskozi pohvalno sodbo. Glede
premoženja je v veliki stiski; kajti njegovi

B. stariši, kakor se vidi iz spričevala pod B pri.
loženega, komaj uterpč preskerbeti ga z najpo-
trebnišim za življenje in on sam si pri najbolji
volji ne more še nič zaslužiti.

17J>

Najponižneje podpisani misli torej, da po¬
stavno dopuščene oprostitve od učnine ni
nevreden, ter se derzne prepokorno zaprositi,
da bi mu

Preslavno c. kr. deželno poglavarstvo bla¬
govolilo dodeliti to dobroto, ktere vreden ostati
si bo z zvestim izpolnjevanjem svojih dolžnosti
neprenehoma prizadeval.

V Ljubljani, 24. svečana 1869.

Luka Podgornik,  s. r.
učenec 1. razreda na
c. kr. višji realni šoli v
Ljubljani.

2 .

Preslamo c. kr. deželno poglavarstvo!
(Odznotraj na pol strani.)

Najponižneje podpisani prosi, da bi se njego¬
vemu sinu Francu podelila ustanovnina (štipendija)
I., in opira svojo prošnjo na te-le le razloge ali
vzroke:

A. 1. Njegov sin Franc je po prilogah A
R. in B četerti razred glavne šole z najboljim
uspehom doveršil, ter se nahaja zdaj v pervern
razredu Kranjskega gimnazija.

2. Najponižneje podpisani je v resnici
C. ubožen, ker po prilogi C lastnega premoženja

nima, ter, dobivaje samo 600 gld. letne plače,
mora petero nedoraslih otrok živiti in zrejati.

3. Deržavi služi kakor uradnik že 10 let;
ves ta čas je svoje uradne dolžnosti marljivo

12  *

180

izpolnjeval ter njegovi višji niso nikdar imeli
zakaj biti z njim nezadovoljni.

V Loki, dne 15. listopada 1869.

Anton Logar ,
kancelist pri c. kr. okraj¬
nem sodišču.

(Odzunaj.)

Preslavnemu c. kr. kranjskemu deželnemu poglavar¬
stvu.

Anton Logar, kancelist pri c. kr. okrajnem so¬
dišču v Loki, prosi, da bi se ustanovnina I. njego¬
vemu sinu Francu, učencu pervega razreda na
Krajnskem gimnaziju, podelila.

(S 3 prilogami.)

B. Poduk.

1.  Prosilni listi (Gesuch)  imajo v sebi prošnjo
z razlogi podperto na javne gosposke ali posamne
osebe, pri kterih stoji, uslišati jo.

2. Razlogi ali vzroki, s kterimi se prošnja
podpira, morajo biti poterjeni s spričevali, ki se
prosilnemu listu prilože-

3. Neke prošnje, n. pr. za ustanovnine (štipen¬
dije), za denarno podporo, za izpraznjene službe itd.,
morajo se v nekem določenem roku (času) predložiti
dotični oblasti. Ta rok in pa pogoje, ktere je
treba v prosilnem listu izkazati, oglašujejo se po
navadi v službenih časnikih.

4. Prosilni listi na gosposke morajo biti šternp-
Jjani.

181

C. Nalog  a.

a) Kdo sme prositi za oprostitev od učnine ali
šolnine? S kakimi razlogi se taka prošnja podpira?

Kako dolgo (doklej) terpi dobljeno oprostilo
sploh ? posebej ?

b) V uradnem oglasniku Ljubljanskega časnika
bere se to le oznanilo : *)

Kje je treba oddati prošnjo za podelitev take
ustanovnine? V čem obstoji užitek te ustanovnine?
Kdo ima sploh pravico, oglasiti se za-njo ?

Kake priloge je treba prosilnemu listu pridati ?
Do ktere dobe se mora prosilni list podati ?

*) Učitelj naj tukaj učencem prebere primeren razpis.

II. Opravilni sestavki

Računi *)

A. Primeri.

L

V Celju dne 28. maja 1869.

Račun

blagorodnemu gospodu Stefanu Debelaku v Celju
od Petra Goloba, čevljarja.

Do dobrega prejel 26 gld. 10 kr. avstr. velj. dne
.1. rožnika 1869. Peter Golob,

čevljar.

") Račun ali rajtenga.

2 .

Iz hišnega računa.

183

184

H. Poduk.

I. Pod računom kakor opravilnim sestavkom
razumemo popis oddanega blaga ali storjenega dela
z naznanilom cene za blago in plačila za delo.

Takošen račun se pogostoma imenuje z laško
besedo konto  (v množnem številu konti).

Drugačen pa je hišni račun,  v kterern se
pišejo dohodki in potroški v hiši.

185

2. V računu mora po njegovem bistvu to le
naznanjeno biti, namreč :

a) storjeno delo, oddano blago s eeno vred v
deželskem denarju;

b) čas (dan in mesec), kdaj je delo storjeno,
blago oddano, po versti na tanko eno za drugim;

c) ime in stan,  tega, od kogar je račun, in
'onega, za kogar je ;

d) skupni znesek denarjev ;

e) kraj, dan, mesec in leto,  kje in kdaj
je račun pisan;

f) podpis  tistega, od kogar je račun;

g) postavni štempelj;

h) poterjenje prejetega zneska.  Po pre¬
jetem plačilu se znesek pobota po navadi na računu
samem zdolaj,  pri čemer se v važnejših primerih
skupni znesek s čerkarni  zapiše. Izpod poterdbe
mora stati lastnoročni podpis tega, kteri je de¬
narje prejel,

C. Naloge.

1. Povejte ustmeno, kteri so bistveni členi v
prejšnjih primerih.

Naredite račun a) za mizarsko delo, namenjeno
neki šoli, b) za knjigoveška dela, in c) o tem, kako
ste porabili denar, vam na male potroške dan*).

*i  V nekih okoliščinah dal bi se sestaviti račun o stroških,
ki jih učenec svojim stari šem napravi na mesec ali na
leto. Taka naloga bi bila zlasti koristna, če bi učitelj gledal,
da bi posarnna števila ne bila zmišljena, temuč iz življenja
vzeta in resnična. Za tega delj bilo bi se oberniti na rodi«

186

Pobotnice * *).

A. Primeri.

Navadne popotnice.

1 .

Pobotnica

za 58 gld.  30  kr.  osem  in  p e d e s e t goldinarjev,
trideset  krajcarjev avstr, veljave, ktere sem jaz
podpisani od gospoda učitelja Jakopa Sternada kakor
najemščino za pol leta od sv. Jurja do sv. Mihela
resnično prejel.

V Ljubljani, 24. malega travna 1869.

Peter Grizar ,
lastnik hiše, št. . . v
Frančiškanskih ulicah.

2 .

Pobotnica.

Poterjujem s tem listom, da mi je gospa Eli¬
zabeta Tominka iz Černič dv e sto g o 1 d in a r j e v
avstr, veljave, ktere sem ji bil 1. malega serpana
t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestmi 5 ", namreč

tel je same, da povedo, koliko posamne potrebe, u. pr.
hrana, obleka, podučevanje itd. v denarjih zneso. To bi
bilo koristno in podučno tako otrokom, kakor tndi rodite¬
ljem, in bi potrebno varčnost učilo.

*) Pohotni list ali pobotnica, tudi plačilni list, plačani list =
kvitenga, kvitanc.a.

187

petimi  goldinarji, danas popolnem izplačala, ko
sem ji dolžno pismo nazaj dal.

V Ajdovščini 31. grudna 1869.

Luka Batič,
tergovec.

3.

Pobotnica.

50 gld., petdeset goldinarjev avstr, veljave, kakor
letno plačo od 1. prosinca 1868 do 1. prosinca 1869,
prejela sem popolnoma današnjega dne od gospodarja
Jožefa Komana, tukajšnjega gostilničarja, kar s
tem zahvalno poterjujem.

V Terziču, dne 1. prosinca 1869.

Neža Kobe,
dekla.

4 .

Pobotnica.

Št. 460.

*

Za petindvajset  goldinarjev konv. denarja,
ktere sem jaz podpisani kakor poluletne obresti",
dotekle od 14. maja 1867 do 14. novembra 1867 od
2000 gld. kapitala dne 14. maja 1867 na obresti
po 2| ^ naloženega danes popolno prejel iz c. kr.
občne blagajnice deržavnih dolgov.

Na Dunaju, dne 10. decembra 1867.

Jernej Gregorič.

188

5.

Pobotnica.

Da sem 185 gld. in 60 kr. sto in petinosem¬
deset goldinarjev in šestdeset krajcarjev av. velj.
za svoja mizarska dela, po pogodbi od 30. prosinca
1868 storjena za mestno glavno šolo, iz blagajnice
mesta Kranjskega danes resnično prejel, poterjujem
tu s svojim lastnoročnim podpisom.

V Kranju, 25. listopada 1868.

Jovan Kotnik f
mizar.

6.

Pobotnice na delna plačila.

Na sto sedemdeset  in  pet  goldinarjev
avstr, veljave, ki mi jih je dolžan gosp. Anton
Lesjak, krojač v Ljubljani, za oddana sukna, prejel
sem od njega danes osemdeset  goldinarjev avstr,
velj. kakor delno odplačilo.

V Ljubljani, 25. rožnika 1869.

Alo jzij Kosmač’
tergovec.

189

7.

Pobotnica.

Gospod Andrej Župančič, tukajšni čevljar, plačal
mi je danes obresti po 5 £ od 600 gld. avstr, v
kapitala, dotekle od 1 sušca 1868 do 1 sušca 1869
s tridesetimi  goldinarji , in po tem mi je
vernil še tri sto goldinarjev od kapitala sa¬
mega gori omenjenega.

V Novem mestu, dne 1. sušca 1869.

Martin Robida,
tergovec.

8 .

Vzajemna pobotnica.

Podpisana sva danes svoje mejsebne račune
preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da
do današnjega dneva nimava ničesar eden od dru-
zega iskati. Za to sva vničila račune in vse spise
o mejsebnih iskatvah, kar sva jih v rokah imela,
ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o
tem utegnila še kje najti. Za najino večo varnost
sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, pod¬
pisala in si vsak po eno vzela.

V Loki, 15. kimovca 1869. duri Gnezda,

tergovec.

Tomaž Dolinar ,
tergovec.

190

B. Poduk.

Iz zgornjih izgledkov da se posneti:

1. Pobotnica ( Qmttung)  je pismeno poterjenje,
da je neki znesek denarjev ali dolg ves do dobrega
ali pa deloma (nekaj) izplačan; ali pa, da ste se
dve osebi, ki ste med sabo račune imeli, popol¬
noma ali deloma pobotali. Razen navadnih po¬
botnic  (št. 1 do 5) so tedaj še pobotnice od¬
bitne ali na delna plačila  (6 in 7) in zadnjič
vzajemne pobotnice  (8).

2. Da bo pobotnica veljala, mora razen postav¬
nega štemplja odgovarjati še na ta-le vprašanja:

a) Kdo plača?  (Včasih je dosti ime in prii¬
mek plačujočega, navadno pa se doda še stan in
stanovanje, da ne bi bilo pomote v osebi.)

b) Koliko se plača?  (Da se goljufna pre-
nareja ali popačba ubrani, naznanja se denarni
znesek s čerkami in tudi s številkami (ciframi) ali
gori od kraja ali pa zdolaj na levo.)

c) Za kaj se plača?  (Pri odbitnih pobotni¬
cah mora se s čerkami zapisati tudi ves dolžni
znesek, pri pobotnicah od obresti pa čas, za kteri
so obresti plačane. Pri pobotnicah zastran obresti
kakega javnega dolžnega pisma (Glej pob. št. 4)
napiše ■ se zgoraj na levo število dolžnega pisma
(obligacije); še se mora izrekoma pristaviti, kdaj
obresti dotekajo za izplačilo, dan in leto, kdaj
je bil kapital naložen, po kterih odstotkih in kje
je bil naložen. Na to se zapiše ime lastnika na
obligaciji stoječega. Oe je ona drugemu odstop-

191

Ij ena,  t. j. če je lastninska pravica na drugega
prenesena, kar se zapisuje na zadnjo stran obliga¬
cije, to se mora pod obrestno pobotnico postaviti
ime odstopovnika (cesionarja), t. j. tistega, na kogar
je prešla lastninska pravica do obligacije.)

d) Komu se plača? (Ta,  kteri prejemlje
naznanjeni znesek, izdajnik je tudi pobotnice. Po¬
treben je lastnoročni podpis njegovega imena in
priimka, včasih je dobro povedati še, kterega stanu,
oberta je itd. Tudi se mora pred dan in mesec po¬
staviti kraj, kjer se izdaja pobotnica.)

e) Kdaj se plača?  (Pobotnica se navadno
izdaja od tistega dne, kadar je plačano, in to se
razen dne, kterega je izdana pobotnica, še določuje
z besedami „danes << , „današnjega dne.“ Pobotnica
pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v nji za¬
pisano, da je dotični znesek kteri dan prej izplačan,
pobotnica pa pozneje izdana.)

C. Naloge.

1. Oče nekega učenca ima od kerčmarja Petra
Pivca v Celju dobiti 95 gld. 30 kr. avstr. velj. za
vino, in naroči svojemu sinu, da ta znesek prejme
in s pobotnico poterdi. Napišite pobotnico, ki bi se
prilegla temu primerljaju!

2. Zupan mesta I. izroči gospodu fajmoštru
50 gld. v ta namen, da se po enako razdele med
desetero otrok najvišjega šolskega razreda (5 dečkov
in 5 deklic), ki so se v šolskem letu najbolj
odlikovali s pridno bojo v šolo, s pobožnostjo, lepo

192

obnašo in marljivim učenjem. Učenci in učenke
dado pobotnice za prejeti znesek.

-3. Gospod fajmošter I. I. daruje 21. rožnika
1860 farni cerkvi v 1. kapital 1000 gl d. s to do¬
ločbo, da se vsako leto ena polovica dotičnih obresti
po pet od sto oberne na olepšavo Božje veže, druga
polovica pa podeli tistemu učencu farne šole, kteri
se pri očitni skušnji najde da je najizverstnejši. —
Kako bi se glasila pobotnica, ki bi jo obdarovanec
od sebe dajal za prejeti denar? (Pomni naj se še,
da obresti izplačuje cerkvena blagajnica.)

Prejemni listi ali primke (recepis).

A. Primeri.

Prejemni list.

a) Za osemdeset  goldinarjev avstr, velj.,
ktere mi je Miha Volk  današnjega dne oddal,
da jih izročim prečastnemu Logaškemu fajmoštru
gosp. Antonu Smrekarju.

Na Bavniku, 7. vinotoka 1869.

Matej Lisjak.

b) Poterjujem s tem listom, da mi je gosp.
Nikolaj Peternel zlato žepno uro, za mene od gosp.
Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma neoško-
dovano izročil.

V Podragi, 1. kimovca 1869.

Juri Holmi.

B. Podu  k.

S prejemnim listom se pismeno poterjuje , da
smo ali za se ali za koga drugega resnično prejeli

193

denarje ali kako drugo reč. Tak list ima sploh
ravno tiste člene, kakor pobotnica; najvažneji je;

1. da se na tanko naznani reč, po tem

2. dan, kdaj se je kaj prejelo;

3. da se pristavi prejemnikov podpis, in

4. če prejemnik ni prejel reči za se, da se pove
oseba, kteri je namenjena.

C. Naloge.

1. Premenite prejemni lista), da se bo začenjal
tako :

a) Miha Volk mi je itd.

b) Poterjujem, da sem od itd.

c) Da mi je Miha Volk itd.

2. Z ozirom na prejemni list b) napišite, kako
bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlati
uri Jurju Hobatu namenjeni.

3. Spišite ta-le prejemna lista:

a) Nekdo je od voznika Jakopa Hrasta  iz
Terziča prejel skrinjo, zaznamovano z A. S. št. 9,
ki po povedbi v sebi ima podobščine, ter obeta, da
jo v treh dneh odpravi gosp. učitelju Kvasu v
Kranj.

b) Gospodar Baštijan Kopun  iz Zavca je
prejel sod vina, zaznamljen z B. O, 5 in zapečaten,
da ga pošlje poštarju v Vransko.

Hranilni listi ali hrambenice (depozitke).

A. Primer.

Tukajšnji knjigar gosp. Štefan Gostiša
mi je danes dve sto petdeset c. kr. cekinov

Slovenka Slovnica za najv. razr. lj. Sole* 13

194

pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Poter-
jaje le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na
njegovo zahtevo njemu samemu ali njegovemu po¬
oblaščencu , kadar mi izroči ta hranilni list, zopet
nazaj dati.

V Novem mestu, 4. maja 1869.

Pavel Dimeč.

B. Poduk.

V hranilnem listu (Venvahrungsschein)  je bi¬
stveno :

a) da se pove na tanko, kaj se je dalo hraniti;

b) da so določene pogoje, pod kterimi se ima
hranjeno nazaj dati;

c) da se zapiše i m e tistega, kteri reč hranit
da, in onega, ki jo prevzame  in hranilni list
izda, in zadnjič tudi dan,  kdaj je reč prejeta.

C. Naloge.

1. Prepišite zgornji prejemni list, pa da se bo
začenjal tako:

a) Jaz podpisani poterjujem s tem listom itd.,
ali pa:

b) Današnjega dne mi je izročil itd. ali:

e) Da sem od gospoda itd.

2. Nekdo poterjuje:

a) da mu je dekla hraniti dala skrinjo z belim
perilom in obleko, ter pristavlja, da neče biti porok,
če bi se te reči brez njegovega zadolženja kako
poškodovale.

b) Da mu je gospa I. I. zapečateno škatlico,
ki po nje povedbi važna pisma v sebi ima, v

195

hrambo dala s tem pristavkom, naj jo nazaj da,
temu, kdor mu ta list zopet izroči.

Odpovedni listi ali odrečnice (reversl).

A. Primeri.

a) Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesar,
bil je tako dober, ter je zaprošen dovolil mi, da
smem za svojo potrebo jemati vode iz zdenea
(vodnjaka) na njegovem dvorišču.

Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom
nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temuč
da jo hočem kakor dobroto meni dodeljeno do tle
uživati, dokler bo gosp. Ambroža Lesarja volja,
meni to uživanje dopustiti.

V Postojini, 3 sušca 1809.

Jožef Oparnik.

2 .

Gospod 1.1., zemljiščni posestnik v I., prepustil
mi je iz dobrote kos svojega hišnega verta, štiri
sežnje dolg in tri in pol širok, da na njem po¬
stavim ulnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zem¬
ljišča, ako bi on ali njegovi dediči zahtevali, brez
vgovora zopet odstopim v tistem stanu, v kterem
sem ga prejel. Za poterjenje tega stoji tu podpis
moj in dveh naprošenih prič.

V....  dne 14. aprila 1869. I. I.

učitelj.

I. I.

kot naprošena priča.
L L

kot naprošena priča.

13*

196

B. Poduk.

Z odpovednim listom ali odrečnico (Verzicht-
schein, Revers)  se izrekuje, da dovoljenja, ktero
nam je kdo dal, ne bomo nikdar šteli in imeli za
kako pravico.

V takem listu se mora povedati:

a) kdo dovoljuje,

b) komu  se dovoljuje,

c) kaj se dovoljuje, in pa pristaviti,

d) da se dovolitev ne bo nikdar imela in ter-
dila za pravico.

Večkrat se z odrečnico poterjuje, da se nekdo
pravice , ktero je imel, pod nekimi pogojami na
daljšo ali krajšo dobo odpoveduje. Tedaj se mora
v nji na znanje dati: 1. kdo se odrekuje pravice;
2. česa  se odrekuje; 3. komu  na korist se odre¬
kuje, in 4. pod kterimi  pogojami. Da so priče
podpisane, važno je pri teh kakor pri vseh privatnih
pismih glede na dokaz , če jih tisti, ki z njimi kaj
povedati hoče, ne piše sam.

C. Naloge.

a) Kmetovalec I. I. dopustil je nekomu, da si
prek njegove njive, ktero je treba tanje zaznamo¬
vati, sme narediti kolovoz določne širokosti. Le-ta
mu da odpovedalni list na to.

b) Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas
po noči in po dnevi hoditi skoz njegov vert, in da
za tega delj ima tudi ključ tako od prednjih kakor
od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpove'
dalni list.

Dolžna pisma ali zadolžnice.

A. Primeri.

1 .

Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da
mi je gosp. Martin Sodar,  posestnik v Loki, na
mojo prošnjo tisoč  in dve  sto  goldinarjev
avstr, veljave posodil *) in danes ta znesek v ban¬
kovcih resnično v gotovem izplačal. Zavezujem se,
da bom ta kapital za dve leti od današnjega dne,
ne čakaje odpovedi, gospodu Martinu Sodarju
ali njegovim dedičem v bankovcih zopet vernil in
da bom letne obresti po pet od sto pol leta na¬
prej  gospodu upniku plačeval.

To svojo zavezo sprieujem in poterjujem s
svojim in dveh zaprošenih prič podpisom.

V Loki, dne 1. sušca 1868.

Jovan Kolednik  s. r.

Šimen Žuza  kakor priča.

Matej Sever  kot priča.

2 .

Jaz doli podpisani priznavam s tem listom, da
mi je gosp. Juri Globočnik,  kupec v Idriji,
dva tisoč  goldinarjev avstr. velj. posodil in danes
v gotovem izplačal. Zavezujem se, da bom to istino
z obrestmi po pet od sto pol leta po tem, ko se
mi odpove, v enaki veljavi vernil gospodu J n r j u
Globočniku  ali njegovim dedičem.

*)  V zajem dal = vzajmil.

198

V zavarovanje istine in obresti dovoljujem, da
gosp. upnik sme ta dolg vpisati dati v zemljišne
bukve na mojo nezadolženo hišo št. 18 v Zireh.

V dokaz tega lastnoročni podpis moj in na-
prošenih prič.

V Žireh, dne 8 kimovea 1868.

Mariin Erjavec  s. r.

Štefan Kokelj  s. r.

kot priča.

Gašpar Medved  s. r.

kot priča.

3.

Jaz niže podpisani priznavam s tem pismom,
da mi je moj sosed, gospod France Kosmač, mi¬
zarski mojster, današnjega dne šestdeset goldinarjev
avstr. velj. v zajem (na posodo)' dal in ta znesek
v bankovcih odštel. Obljubujem, da mu na zajem
vzeti znesek oddanes za pol leta resnično in z iz¬
govorjenimi obrestmi po 6" vred poplačam.

V ... dne ... meseca ...

Luka Sternad,
dolžnik.

B. Poduk.

Dolžno pismo (obligacija, Schuldschein)  je pismo,
s kterim poterjujemo, da smo od nekoga neki
znesek denarjev na posodo (v zajem) vzeli. V
njem se mora :

a) razločno imenovati upnik  ali Verovnik,
t. j. tisti, kteri je denarje posodil;

199

b) prispoznati, da smo znesek prejeli;

c) razločno povedati, v kterih denarjih ali v
kteri veljavi se je ta znesek izplačal; mora se

d) povedati, kakošni odstotki se bodo plačevali,
— ako so obresti obljubljene —;

e) obljubiti, da se posojeno verne, in kdaj;
mora se pristaviti

f) kraj, dan in leto z postavnim štempljem, in

g) lastnoročni podpis dolžnikov, in če dolžnik
ni z lastno roko napisal dolžnega pisma, še podpis
dveh prič (svedokov).

0. Naloge.

1. Čemu je v primeru 2. postavljena pogoja,
da se bo denar nazaj dal v tisti veljavi, v kteri
je bil prejet ?

2. Napišite dolžno pismo za 300 gld., ktere
mora dolžnik verniti tri mesece po prejeti odpovedi,
in dotle se imajo plačevati obresti po od sto.

3. Napišite ravno to zadolžnico, pa s tem raz¬
ločkom, da morata dolžnik in upnik tri mesece prej
odpovedati.

Poroštveni listi ali porokovnice.

A. Primer.

Jaz podpisani se zavezujem s tem listom, da
hočem 200 gld., pravim dve sto goldinarjev avstr,
veljave, ktere je gosp. Anton Budin,  kupec v
Ipavi, dne 18. kimovca 1869 posodil gostilničarju v
istem tergu Tomažu Makovcu, jaz plačati, ako bi

2J0

gostilničar Tomaž Makovec  ne mogel teh de¬
narjev z izgovorjenimi obrestmi vred v določenem
času verniti.

V Ipavi, 20. kimovca 1869.

I. I.

B. Poduk.

S poroštvenim listom (Burgschaftsschein)  ob-
Ijubuje nekdo, da bo plačal dolg za nekoga, ako
bi dolžnik svoje dolžnosti ne izpolnil. Porokovnica
se izdaja samo takrat, kadar upnik za svojo poso¬
jilo (svoj zajem) išče varnosti, ktera se mu z za¬
stavo ne more ali neče dati.

Štempelj se ravna po znesku. Kdor je obljubil,
da bo za koga plačal, ako bi ta ne mogel, ta je
porok.

C. Naloge.

1. Povejte iz gornjega primera bistvene člene
poroštvenega lista.

2. Dopolnite ta le poroštveni list:

S tem — izrekujem , da — za —, ktere je

— v zajem vzel od —. Zavezujem se, da bom ta

— z — vred brez vgorova — za —, ako bi on

— itd.

Odstopni listi (cesije).

A. Primeri.

1 .

Jaz niže podpisani priznavam s temle listom,
da sem knjigarju gospodu Jurju Valetiču v Celju

20 i

dolžno pismo, sloveče na 150 gld. avstr, velj.,
ktero je keromar dne 2. sušca 1868 gosp. Šimen
Muha  v Celju izdal, odstopil tako, da more z
njim popolnoma po svoji volji ravnati.

V Žavcu, 1. maja 1869.

Jožef Komar  s. r.
posestnik.

2 .

Ker je dolžno pismo za 2000 gld. avstr,
velj., ktero je posestnik v Bohinju, gosp. Miha Arko
dne 8. kimovca 1868 izdal, doteklo za izplačilo,
odstopam gosp. Jerneju Cestniku, tukajšnjemu po¬
sestniku, s tem le odstopnim listom potirjevanje te
istine za 2000 gld. in na dolg ostavših obresti, ter
mu ob enem izročam dolžno pismo, da na svoje
ime istino in obresti iztirja.

V Bohinju, 1. grudna 1869.

Janez Rupnik,
strojar.

B. P oduk.

Z odstopnim listom (Abtretmgsschreiben)  se
spričuje, da se drugemu odstopuje kak denarni
znesek, ali pa sploh kaka pravica.

Takov list je podveržen štempljh, in v njem
mora biti povedano :

a) kdo je nekaj odstopil (prepustil),

h) kaj je odstopil,

c) komu  je odstopil,

d) kdaj  je odstopil, in

202

e) pod kterimi pogojami. (To poslednje je od
potrebe samo v nekterih posebnih primerljajih).

C. Naloge.

1. Predrugačite nekoliko gori dane primere!

2. Juri  odstopuje Petru za 50 gld. pravico,
da se sme vsako leto od 15. listopada do 15. sušca
voziti čez njegov travnik, kterega je treba določ¬
neje naznaniti.

Nakaznica ali doznačnica.

A. Primeri.

1 .

Gospod Anton Jelovšek  naj bo tako dober
in naj na to mojo nakaznico prinescu (tu se pri-
nesec imenuje po imenu in včasi še bliže določuje),
50 gld., pravim petdeset  goldinarjev avstr. velj.
izplača (ali pa: naj blagovoli — izplačati, naj raci
— izplačati), in ta znesek na moj račun zapiše.

V Kamniku, dne 11. kimovca 1869.

Jernej Debelak  s. r.

2 .

Gosp. logarju Poženelu v L

Na to nakaznico bodi gospoda logarja volja,
mojemu sinu Filipu  dva sežnja bukovih 36 pal¬
cev dolgih derv izročiti in ceno na moj račun za¬
pisati.

V Ljubljani, 16. listopada 1869-

l. I.

3.

Gosp. Francu Lebanu v Celovcu.
Blagovolite prinescu tega lista na moj račun
izročiti 35 lakti pepelastega sukna od kosa s čer-
kami E. G. zaznamovanega.

V Terziču 14. grudna 1869.

Matija Konj s ek.

B. Poduk.

Z nakaznico (doznačnico, napotnico, asignacijo)
prosi nekdo nekoga, s kterim i m|a opra¬
vila in račun,  da drugemu komu izroči neki
znesek denarjev ali neko blago.

V nakaznici mora se povedati:

a) kdo ima izplačati ali izdati kaj;

b) k o m u, in

c) koliko  denarjev ali ktero blago naj da;

d) na če ga v račun naj se znesek zapiše; še
mora list imeti

e) podpis tistega, ki ga je pisal, in povedati
kraj, kje, in dan, kterega je pisan.

C. Naloge.

1. Napišite gornje primere z drugimi besedami.

2. Nakaz, po kterem ima kupčevalec z vinom
Žigon vozniku Aliču izročiti vedro navadnega vina
po 40 kr. bokal, in ceno zapisati na naročeval,
čevo ime.

204

Javna ali očitna oznanila.

A. Primeri  1.

Naznanilo

•o izgubljeni
reči.

/zgubljeno.

Dne 8- t. m. dopoldne je nekdo izgubil na
Gradišču rujavo usnjeno listnico, v kteri so bila
različna pisma in dva bankovca po 10 goldinarjev.
Kdor bi jo bil našel, prošen je, da jo odda pristojni
gosposki, kjer dobi plačilo, ktero mu gre.

2 .

Oglas.

Konji na prodaj.

Štirje čisto enaki oprezni konji, brez napake,
po pet let stari, 16 pesti visoki, so prav po ceni
na prodaj. Kdor bi bil voljan kupiti jib, naj se po¬
trudi v konjarnico gosp. — kjer mu se povedo
tanje pogoje.

B. Poduk

O marsikteri priložnosti se primeri, da moramo
kaj s pisanim ali tiskanim kje na očitnem mestu
pribitim oglasom ali oznanilom ljudem na znanje
dati. Pri tem velja naslednje:

1. Oglas se ravna po reči ali dogodbi, ktere
se tiče ; zlasti je treba reč določno popisati in za¬
znamovati, čemu je, koliko je vredna, ktero število

205

ima, koliko 'meri, vaga itd. ; treba je , — kjer je
to primerno, —

2. naznaniti pogoje, pod kterirai čaka tega ali
tinega kak dobiček ali kaka korist, in pristaviti mesto,
kje se reč lahko bolj na tanko pozve, in zadnjič

3. mora se vse to prav ob kratkem,  pa vendar
razločno  povedati.

C. Na! o ge.

1. Napišite naznanilo: 1. o hiši, ki je na prodaj
(kakošna je? kje je? kje je treba oglasiti se?)
2. o stanovanju, ki se daja v najem, 3. o psetu,
ki se je izgubilo (Kakošno ? Kaj dobi, kdor ga
nazaj pripelje ?)

Spričevala.

1. Spričevala o rečeh, ki so se prigodile.

A. Primeri.

Dne 24. maja pod večer med 7. in 8. uro
srečam na Travniku gospoda Antona I., ter po-
stojiva in se malo pogovoriva.

Med tem pristopi k nama gosp. Aleš I. ter jame
gosp- Antona I. sramotiti s tem le ogovorom :

*Zakaj mi ne plačate ure , ki ste jo od mene
vzeli? Mar hočete tudi mene tako prevariti, kakor
ste že več poštenih ljudi osleparili?"

Na to odgovori gospod Anton I.; „Prosim,
gospod, ne razžalujte me; pošteni ljudje se ne napada-

206

jo tako gerdo na očitnih ulicah. Ako bi bili, kakor
ste rekli, k meni prišli, jaz biVam bil Vaše denarje
dal brez obotavljanja. Povem pa tudi, da se bova
zavoljo te osramotitve videla na drugem mestu.“

Aleš I. se je htel še dalje prepirati, toda mi¬
dva se oberneva in odideva, in on je ostal goder-
njajoč.

Na prošnjo gospoda Antona I. spričujem, kar
sem na svoja ušesa slišal, ter sem pripravljen, če
bi treba bilo, tudi s prisego poterditi, da je resnica.

V Gorici, dne 25. maja 1869.

I. I.

2. Spričevala poslom dajana.

(Spričevalo hlapcu.)

Spričevalo.

Janez Kalan, iz Hotederšice (pod Planinski
okraj), 30 let star, bil je pri meni podpisanem tri
leta t. j. od 30. prosinca 1867 do 28. prosinca 1870,
v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega,
pridnega in poštenega posla izkazal tako, da sem
bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam
drugo službo izvolil in si želi več poskusiti, za to
ga s tem listom rad vsakemu priporočam.

Temu na dokaz poterjujem ta list s svojim
lastnim podpisom in pečatom.

V Logatcu, dne 30. prosinca 1870.

(Pečat.) Simon Strel  s. r.

posestnik.

207

B. Poduk.

1. Spričevala ali svedočbe o dogodkih (činih)
dajo se na prošnjo tega, kdor jih pred gosposko po¬
trebuje, ali pa na zahtevo gosposke same. V drugem
tem primerljaju pokliče se očevidee pred gosposko,
ter se tu, kar ve povedati, zapiše, in on zapisano
s svojim podpisom poterdi. (To se po uradnem
govorjenju pravi: „s kom zapisnik narediti, nekoga
na zapisnik zaslišati, njegovo izreko na zapisnik
vzeti. “)

Kadar pripovedujemo prigodek, o kterem kakor
očevidci pričamo , treba je da na tanko in vestno
povemo vse okoliščine, ker na tem stoji večkrat
sreča ali nesreča našega bližnjega.

2. Pri spričevalih, ki se dajejo služabnikom in
poslom o službi, so te le reči poglavitne, namreč
da se povedo:

a) ime, priimek, leta starosti in rojstni kraj
tistega, komur se spričevalo piše; da se

b) naznani, koliko let ali koliko časa je kdo
služil, kako je opravljal dolžnosti svoje službe, in
kako se je sploh obnašal; da se pristavi

c) kraj in dan , po tem podpis in pečat tistega
ki spričevalo piše.

• C. Nal o g e. .

1. Ktere osebe so v gornjem primeru imeno¬
vane in kaj je izrečeno o vaki ?

208

2. Kakošen dogodek se pripoveduje in s kte-
rimi okoliščinami?

3. Cernu je zahteval Anton I. to spričevalo?

4. Nekega učenca je njegov tovariš na očitnem
mestu zmerjal in zadnjič s kamenom udaril. Tretji
učenec je to vidil ter ima na prošnjo razžaljenega
izdati spričevalo o tem dogodku. Kako se bo to
spričevalo glasilo ?

5. Napišite spričevalo dekli.

Pridavek.

»

Nekoliko najnavailttišilt imeti iu naslor»T, kakor se
rabijo r pismih ali IPtib tta ogovor, v listu samem,
pri podpisa ia na zavitka za nadpis.

Njegovemu Veličanstvu Cesarju.

Ogovor:  Vaše cesarsko in kraljevsko apostol¬
sko Veličanstvo! Premilostivi cesar in gospod ! ali
Presvetli cesar! Premilostivi gospod!

V listu:  Vaše cesarsko Veličanstvo.

Podpis-.  Prepokorni, preponižni, najvdanejši
podložnik ; v listu pa: z najglobokejšim spoštova¬
njem podpisani,

Nadpis:  Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu cesarju Avstrijskemu, kralju češkemu
itd, in apostolskemu kralju ogerskenm.

0<1 zunaj pa se na prosbenice Njegovemu Veličanstvu
namenjene piše kratkonaa: Njegovemu cesarskemu in
kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu.

Njenemu Veličanstvu Cesarici.

Ogovor:  ' Vaše cesarsko in kraljevsko Veli¬
čanstvo! Presvetla gospa!

V listu:  Vaše Veličanstvo.

Podpis:  Prepokorni, preponižni, v listu: z naj¬
globokejšim spoštovanjem podpisani).

Slovenska Slovnic* za najv, razr. tj. šole, J A

210

Nadpis :  Njenemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu presvetli gospe (ime), Cesarici avstrijski.

Nadvojvodom in nadvojvo dinjam avstrijskim. *

Ogovor:  Vaša cesarska Visost! Presvetli gospod
nadvojvoda! Presvetla gospa nadvojvodinja !

(Gospem iz vladajočih rodovin daje se naslov gospa,  če tudi
niso omožene.)

V listu  : Vaša cesarska Visost.

Podpis:  Preponižni — preponižno podpisani.

Nadpis:  Njegovi cesarski Visosti, presvetlemu
gospodu , nadvojvodu (ime ),  kraljevskemu princu
ogerskemu in češkemu itd. (Njeni cesarski Visosti,
presvetli gospe nadvojvodinji (ime), kraljevski prin-
cezi itd.

Kardinalu, ki je ob enem knez nadškof.

Ogovor:  Vaša Eminencija! (Vaša Vzoritost).
Visoko častiti gospod knez nadškof!

V listu :  Vaša Eminencija.

Podpis:  Z najglobokejšim spoštovanjem pod¬
pisani.

Nadpis:  Njegovi Eminenciji , Visoko častitemu
gospodu Kardinalu. I. I. (tu slede drugi njegovi
naslovi), knezu nadškofu — skemu.

Knezu nadškofu.

Ogovor:  Vaša kneževska Milost *). — Visoko
častiti gospod knez nadškof!

’) Ce je nadškof ali škof kneževskega rodu, daje mu se na¬
slov kakor sploli knezom.

211

V listu:  Vaša kneževska Milost.

Podpis :  S preglobokim spoštovanjom podpisani.

Nadpis:  Njegovi kneževski Milosti, visoko 'ča¬
stitemu gospodu I. I. (tu se postavijo drugi naslovi),
knezu nadškofu — skemu-

Knezu škofu in sploh škofu.

Ogovor:  Vaša knezoškofovska (škofovska) Mi¬
lost!— Visoko častiti gospod knez in škof (škof)!

V listu:  Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost,

Podpis:  Najpokornejši sin; Najponižniji.

Nadpis :  Njegovi knezoškofovski (škofovski)

Milosti, visokočastnemu gospodu I. I. (tu slede
drugi naslovi), knezu škofu (škofu) — skemu.

Knezom in kneginjam.

Ogovor:  a) Vaša Svetlost! — Milostivi knez in
gospod ! b) Vaša Svetlost! — Milostiva gospa kneginja!

V listu : Vaša Svetlost!

Podpis:  Najponižnejši služabnik (preponižno
podpisani).

Nadpis:  Njegovi (Njeni) Svetlosti, gospodu (go¬
spe)  I.  knezu  (kneginji *) (tu slede drugi naslovi,
ali pa: itd., itd.)

Grofom in grofinjam.

Ogovor :  Visokorodni gospod grof! (Milostivi
g ospod !) Visokorodna gospa grofinja ! (Milostiva
gospa!)

*j Samooblsstno vladajočim knezom se dodaja beseda vla-
d ajoč, torej: vladajočem u knezu  Itd.

u*

212

V listu:  Vaše Visokorodje!

Podpis:  Preponižni služabnik, (Tu in v nasled¬
njih listih ne govori pisave« več v tretji osebi (,,pod-
pisani <£ ), tomuč v pervi osebi: ja/, itd.

Nadpis:  Visokorodnemu gospodu grofu (visoko-
rodni gospe grofinji) I. I,

Baronom in baronicam.

Ogovor:  Preblagorodni gospod baron! *) (Pre-
blagorodna gospa baronica!)

V listu:  Vaše Preblagorodje, Vaša Milost.

Podpis:  Najponižniši služabnik.

Nadpis :  Preblagorodnemu gospodu baronu (pre¬
blagorodni gospe barouki) itd.

Vitezom In plemičem.

Og ovor :  Preblagorodni gospod !

V listu:  Vi, preblagorodni gospod.

Podpis : Najvdaniši.

Nadpis :  Preblagorodnemu gospodu vitezu (ple¬
miču) itd.

Za ljudi neplemenitega rodu, kteri se štejejo k orni
kanemu svetu pa niso duhovni, piše se navadno:

Ogovor:  Blagorodni gospod! (Vaše Blagorodje!
Mnogospoštovani, velecenjeni gospod! častiti, pre¬
častiti gospod!)

V listu:  Vi blagorodni gospod in t.

”) Skrivnim svetovalcem prlstoji ime: Vaša K X c e 1 e n c i j a

( Vaša prevzvišenost),

213

Podpis:  vdani (ponižni), služabnik.

Nadpis:  Blagorodnemu gospodu I. I. (navadno
no  pridaja urad, stan, delo, s kterim se kdo peča)-

Duhovnim gospodom naj se sploh reče: p ne¬
častni  gospod, visim: visokočastiti, visoko-
častni, dostojni  gospod); torej:

Ogovor  .'Prečastiti gospod kanonik (korar),dekan,
fajmošter!

Nadpis:  Preeastuemu gospodu 1. I. fajmoštru-
skemu. —

V vlogah na javue oblasti in urade razlo¬
čujejo se tile naslovi:

Visoko  c. kr. ministerstvo !

Visoka  zbornica poslanska (gosposka) deržav-
nega zbora!

Visokočastni (škofovski) o ainariat, konsistorij!

Preslavno  (tudi: visoko c. kr. deželno pogla¬
varstvo (mestoderštvo, deželna vlada) !

Preslavni  deželni zbor!

Slavno  c. kr. okrajno glavarstvo!

Slavno  k- kr. deželno (okrajno) sodišče!

Slavno  mestno svetovalstvo!

Slavno  županstvo! *?

*) Če se pridevnik .-.lavni sploh rabi za  urade, gosposke in
' dražbe, ue sme se vendar dati tudi uradniku pri isti slu¬
žečemu, torej: Slavno ravnateljstvo! nasproti pa : Spošto¬

vani gospod ravnatelj!

Kazalo,

I. Slovnica.

Stran

3

4

V v o d (g. 1-21)

Glasovi (g. 4) *

Samoglasniki (g. 5) ■ —

Soglasniki (g. 6) t?

Spreminjanje soglasnikov(§.7)—
Zlogi in besede (g, 8—10.) 8
Sestavljene besede(g.llin 12) 10
Raba velikih začetnih čerk

Stran

Ločila in druga pisna zna¬
menja (g. 14) . • 12

Stavek (gg. 15-17) • 13

Oseba, ktera je v podmetu
(gg. 18 in 10) • • 15

Način, kako se kaj dopo¬
veduje (g. 20) . 16

Besedna plemena (g. 21) 18

Četerti

Pridevniki (§§.68—76) 56
Kako se pridevniki skla¬
njajo (g. 77) - - 61

oddelek.

Kako se

njujejo

pridevniki stop-
(§§■ 78-83) .

63

Peti oddelek.

Stran Stran

S v oj iv ni zaimki  Oziravni zaimki (§§.94 iti 95) 71

(§§. 84—87) • • 67 Vprašavni zaimki (§. 96) 73

Kazavni zaimki (§§. 88-93) 69

Sesti oddelek.

Stevilniki  (§§.97—103) 74 | Nedoločni številniki (§. 104) 74

Sedmi oddelek.

79

Glagol  (§§. 105—108)
Kako se glagoli razdelju¬
jejo po pomenu(§§. 109-113)80
Versteglagolov(§§.114—120)82
Kako se dele glagoli z
ozirom na terpež djanja
(§§. 121 in 122) . • 87

Naklon (§§. 123—128) • 89

Oas (§§ 129-132)

Oseba in število (§. 133)
Sprega (§§. 134—136) •
Terpna oblika (§§. 137 in
138) ....

Nepopolni in nepravilni gla¬
goli (§§. 139 in 140) •

98

101

110

112

O stavkih  (§. 144) . 117
Prosti stavki!(§§. 145—147) —
Zloženi stavki (§§. 148-150) 121

Osmi oddelek.

Prislovi  (§§. 141—143) 114

Deveti oddelek.

Združno - zloženi stavki
(§§. 151 in 152)

122

Poddružno - zloženi stavki
(§§. 153-155 • • 124

II. Nauk,

kako se pisma in opravilni sestavki pišejo.

Vvod ..... 127

I. ]Pisma ali listi.

a) Pisma različnega zapo-
padka.

Primeri:

1. Vprašanje • • -134

2. Naznanilo • . -135

3. Zaprosba • • -136

4. Isti list obširneje • —

5. Zahvala • • • 138

6. Naznanilo in prošnja —

140

7. Poročilo in prošnja

8. Povpraševanje • . —

9. Vošilo ali čestitanje 141

10- Vošilo • 142

11. Prošnja za odpuščanje 143

12. Izgovor. . . . )44

13. Prijateljsko očitanje . 145

14. Povabilo . . • I 4 g

15. Priporočilo . . 147

2t6

Stvari

Stran

Nekoliko najnavadniinli imen in naslovov, kakor so rabijo v pis¬
mih ali listih aa ogovy^|]W^u samem, pri podpisu
in na z/vitku zarji

Tiskal Kaj'e.1 G orisale

1


»

V'

t