Uradni vestnik _____________________občin Ormož in Ptuj _________________________ Leto; XXX___________________Ptuj, 17. marec 1994____________Številka: 7 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 15. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1993 16. Odlok o razveljavitvi odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Ormož SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 17. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogo- jev za območje mesta Ptuj IZVRŠNI SVET SO PTUJ 18. Sklep o ustanovitvi, nalogah in sestavi odbora za prenovo starega mestnega jedra Ptuja 19. Sklep o imenovanju odbora za prenovo starega mestnega jedra Ptuja 15. SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Po 29. členu Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90,34/91,30/92 in 7/93) in b) točki 3. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) jp Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 8. marca 1994 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1993 1. člen Sprejme in potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ormož za leto 1993, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Ormož za leto 1993. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1993 so bili: I. PRORAČUN - prihodki ..........692.578.877,32 SIT - odhodki............645.010.339,72 SIT - presežek prihodkov nad odhodki ...................... 47.568.537,60 SIT II. POSEBNA PARTIJA ŽIRO RAČUNA a) prihodki za zdravstveno varstvo živali ..................... 9.971.037,00 SIT odhodki................ 9.908.015,70 SIT presežek prihodkov nad odhodki .......................... 63.021,30 SIT b) prihodki od kupnin za stanovanja ...................... 33.622.454,80 SIT odhodki ...............13.476.438,50 SIT presežek prihodkov..... 20.146.016,30 SIT III. REZERVNI SKLAD Stanje denarnih sredstev rezervnega sklada ......................... 6.186.879,30 SIT IV. VODENA SREDSTVA ŠOL prihodki..............245.751.415,90 SIT odhodki...............245.629.448,10 SIT presežek prihodkov ...... 121.967,80 SIT 3. člen 1. Presežek prihodkov v višini 47.568.537,60 SIT se po zaključnem računu proračuna občine Ormož prenese med prihodke leta 1994: a) Nerealizirana namenska sredstva za odškodnino zaradi omejene možnosti pridelave na kmetijskih zemljiščih - zlatovranka v višini 87.385,20 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. b) Nerealizirana namenska sredstva za urejanje podeželja in vasi KS Ivanjkovci v višini 674.294,00 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. c) Nerealizirana namenska sredstva za izgradnjo podpornega okolja za razvoj malega gospodarstva v občini v višini 1.500.000,00 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. d) Nerealizirana namenska sredstva za dopolnitev prostorskih aktov zaradi sanacije črnogra-denj v višini 249.628,10 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. e) Nerealizirana namenska sredstva za razvojni projekt malega gospodarstva za izboljšanje ponudbe v turizmu v višini 200.000,00 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. f) Nerealizirana namenska sredstva za izgradnjo telovadnice pri OŠ Ormož v višini 8.192.781,30 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. g) Nerealizirana namenska sredstva za izgradnjo komunalne čistilne naprave v Ormožu v višini 8.073.374,90 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. h) Nerealizirana namenska sredstva za izgradnjo avtobusnih postajališč v Trgovišču in Cvetkovcih v višini 5.907.393,20 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. i) Nerealizirana namenska sredstva za izgradnjo centralnega ogrevanja v stanovanjski zgradbi Poštna 3 v višini 1.908.840,60 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. j) Nerealizirana namenska sredstva za pomoč po suši za leto 1993 v višini 1.831.694,60 SIT se prenesejo in namensko razporedijo v letu 1994. k) Presežek prihodkov v višini 18.943.145,70 SIT se prenese med prihodke leta 1994 za potrebe proračuna v letu 1994. 2. Presežek prihodkov posebne partije proračuna: a) Sredstva za zdravstveno varstvo živali v znesku 63.021,30 SIT se po zaključnem računu prenesejo med prihodke leta 1994 in se razporedijo za kritje potreb zdravstvenega varstva živali v letu 1994. b) Presežek prihodkov od kupnin za stanovanja v znesku 20.146.016,30 SIT se po zaključnem računu prenese med prihodke leta 1994 in se razporedi namensko za stanovanjski sklad. 3. Sredstva rezervnega sklada v znesku 6.186.879,30 SIT se po zaključnem računu prenesejo v rezervni sklad občine Ormož za leto 1994. 4. Presežek prihodkov vodenih sredstev šol v višini 121.967,80 SIT se po zaključnem računu prenese med prihodke leta 1994 in se razporedi namensko za plače delavcev osnovnih šol. 4. člen Pregled prihodkov in njihova razporeditev po zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1993 sta prikazana v bilančnem delu proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 401-1/94 Ormož, dne 8. marca 1994 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ dr. Jože Bešvir, s.r. STRAN 18_____________________URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ____________17. marec 1994, ŠT. 5 PREGLED PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1993 SKUPINA KONTOV PRI H 0 D K I SKUPAJ SKUPINA KONTOV ODHOD K I SKUPAJ 70 Preneseni prihodki in vračilo 40 Delo državnih organov 121.741.715,03 plačanih prispevkov 239.98o.756,lo 41 Delo izvajalskih organizacij 118.273.817,4o 71 Prihodki od davkov fizičnih 42 Socialni in drugi transferji 37.486.183,30 in pravnih oseb 231.318.866,03 43 Dotacije na področju družbenih 73 Prihodki od prometa proizvodov dejavnosti 3o.639.142,5o in storitev 1.361.604,30 44 Plačilo storitev na področju 75 Prihodki od davkov na premoženje 3-459.486,60 družbenih dejavnosti 24.590.646,80 76 Prihodki od taks, povračil, 45 Plačila storitev ter subvencije denarnih kazni 31.972.o5o,79 in intervencije v gospodarstvu 14.o96.ool,8o 77 Finančni tokovi 52.184.552,10 46 Drugi odhodki 71.652.385,29 78 Prihodki od lastne dejavnosti 47 Odhodki investicijskega značaja 219.586.646,20 in drugi prihodki 132.3ol.56l,4o 48 Finančni tokovi, oblikovanje rezerv in druge obveznosti 6.943.8ol,4o SKUPAJ 692.578.877,32 SKUPAJ 645.olo.339.72 = — — - = — — - — — — — — — — zrzrzrzzrrzrrzrzuzrrrz 16. SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Po 3. točki 25. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) in 3. členu Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. marca 1994 sprejela ODLOK o razveljavitvi Odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Ormož 1. člen Odlok o organizaciji civilne zaščite v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/86) se razveljavi. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 851-1/94 Ormož, dne 8. marca 1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ dr. Jo/e Bešvir, s.r. 17. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86 ter Ur. 1. RS, št. 29/90,18/93 in 47/93) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90,25/90,32/90 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 21.februarja 1994 sprejela ODLOK O SPREJEMU PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE MESTA PTUJ SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sprejmejo se Prostorski ureditveni pogoji za območja mesta Ptuja (v nadaljnjem besedilu PUP), ki jih je izdelal Zavod za urbanizem p.o. Maribor, pod številko projekta 977/90 septembra 1993. 2. člen S PUP se, na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine Ptuj, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za približno 2200 ha veliko območje mesta Ptuja. PUP ne velja za dele območja mesta Ptuja, za katere so že bili sprejeti prostorsko izvedbeni akti, in sicer : - za območja posebnih ureditvenih pogojev: P 11 - C 1 staro mestno jedro - Ptuj; P 11 - I 1 Zdravstveni center Ptuj; P 11 - S 22 Nova vas pri Ptuju I in del Pl 1 - S6/1 Nova vas pri Ptuju II; P 11 - S 23 Nova vas pri Ptuju III; in P 11 - S 20 Štuki III Ptuj; - za območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov: P 11 P 1 Industrijska cona I Ptuj; P 11 - R 1 Ljudski vrt Ptuj; P 11 - C 1 staro mestno jedro - Ptuj Kare 9; P 11 - C 1 staro mestno jedro Ptuj Kare 16; P 11 - O 1 Obrtna cona Ptuj; in območje Lokacijskega načrta za rekonstrukcijo križanja ceste M 3 z železnico v Ptuju. 3. člen PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:5000, 1:50 000 in 1: 15 000, ki se nanašajo na: - prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine; - prikaze meril in pogojev za posege v prostor;-obrazložitev teh meril in pogojev; - soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij. 4. člen S tem odlokom se določa: - meja območja; - funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor; - pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oz. drugih posegov v prostor na tem območju; - pogoje glede komunalnega urejanja območja; - druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oz. posegov v prostor. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR 1.0 OPIS MEJE OBMOČJA 5. člen Obodne meje PUP-a so meje območja mesta Ptuja, določene z odlokom o odpravi naselij in določitvi območja naselja mesta Ptuj in naselja Spodnja Hajdina (Ur.vestnik občin Ormož in Ptuj, št.l 1/92). Meje iz PUP-a izločenih delov območja mesta Ptuja so določene v odlokih o sprejemih prostorskih izvedbenih aktov za te dele in so razvidne iz karte "Meje iz PUP-a izločenih delov območja mesta Ptuja". 2.0 FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 6. člen PUP povzema funkcije območij, določene s srednjeročnim družbenim planom občine Ptuj (v nadaljnem besedilu DP). Pretežna namembnost posameznih delov območja se mora ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu z urbanistično zasnovo mesta Ptuja, podano v dolgoročnem družbenem planu občine. a) Večina delov mesta ohranja pretežno stanovanjsko namembnost. Poslovne in javne dejavnosti se morajo, kot nadaljevanje centralnih dejavnosti starega mestnega jedra, koncentrirati na območju preko potoka Grajena med železniško progo in obstoječo pozidavo ob Potrčevi cesti in na to cesto prečnih cestah. Na desnem bregu Drave se morajo centralne dejavnosti koncentrirati na območju, ki leži preko reke, nasproti staremu jedru mesta in se nadaljuje do glavnega cestnega križišča in okolice. Javni in poslovni program se mora koncentrirati tudi ob mestnih primarnih in sekundarnih cestah, določenih s tem odlokom. b) Dele Rogoznice, Žabjaka in Nove vasi ter razpršene gradnje na kmetijskih delih mestnega območja se opredeljuje kot stanovanjsko-kmečke poselitvene dele območja. c) Območje železniške postaje se nameni za transportne dejavnosti. Območje ob potoku Rogoznica, med železniško progo in cesto proti Dornavi, se rezervira predvsem za industrijske, obrtne in druge poslovne dejavnosti. Na desnem bregu Drave se tudi industriji nameni funkcijsko mešano območje ob obstoječih mostovih čez reko in del zazidljivih zemljišč na vzhodni strani železniške proge med reko in Turniščem. Za industrijske in poslovne dejavnosti se nameni tudi območje Opekarne v Žabjaku. d) Kot spomenike oziroma kot območja naravne in kulturne dediščine se ureja območja, objekte, posamezna drevesa in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi, in sicer :grad Turnišče z okolico, grad Ristavec z okolico, arheološko območje Hajdine in Brega, arheološko območje Vičave, Panorame, Rabelčje. vasi in Potrčeve ceste, arheološka območja ob cesti proti Dornavi in druge s predpisi opredeljene spomenike in območja.Šolsko namembnost ohranja območje srednješolskega centra. Športno-re-kreaci jska, šolska in zdravstvena namembnost se opredeljujejo kot prevladujoče namembnosti območja na levem bregu Drave, vzhodno od železniške proge med Ormoško cesto in Ulico na tratah - območje Stadiona z okolico. Območje vojašnice se po opustitvi vojaške namembnosti nameni za šolske, muzejske in druge dejavnosti humanistične usmeritve. f) Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni območje Ptujskih toplic. Rekreacijska funkcija mestnega parka se ohranja. Rekreacija in šport se opredeljujeta kot osnovni rabi območij: stadiona - Štuki pri srednješolskem centru, strelišča v Babosekovi grabi in ribnika v Rogoznici. Na območju Ptujskega jezera se osnovnim dejavnostim, tudi na še neomenjenih delih mestnega območja, dodajo rekreacijska, športna in turistična funkcija. g) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi večine obrobnih delov mesta. Kmetijska raba se ohranja kot namembnost dela območja Panorame. h) Kot območja posebnih namembnosti se opredeljuje tudi: območja pokopališč, pomembnih vodotokov, železniške proge, magistralnega plinovoda, rudarskih nahajališč, deponije komunalnih odpadkov in čistilne naprave mesta. a) Stanovanjski in centralni deli območja 7. člen V stanovanjskih in centralnih delih območja se dopušča: - obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; - novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen kmetijskih; - novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-pos-lovno dejavnostjo; - spreminjanje namenske rabe objektov in naprav - pod pogojem, da se pretežna namembnost območja ne spreminja. V centralnih območjih imajo prednost novogradnje in dozidave večjih javnih objektov in objektov s pisarniško poslovno dejavnostjo oz. spreminjanje namembnosti obstoječih objektov za te namembnosti. Obstoječi industrijski, transportni, skladiščni ali obrtni objekti oziroma kompleksi v bodočem centru, na desnem bregu Drave, se dopuščajo širiti le v okviru obstoječih pripadajočih zemljišč. V območjih P 11 - Sl Orešje, P11 - S 2 Krčevina pri Ptuju, P 11 - S 8 Nova vas pri Ptuju, P 11 - S 13 Brstje, P 11 - S 14 Budina na delih območja, ki mejijo na 1. območje kmetijskih zemljišč in P 11 - S 19Sodnice,pasetudi dopušča novogradnja in dozidava manjših kmetijskih objektov. Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije, prometni in športni ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir večjega hrupa ali drugih za osnovno dejavnost motečih emisij, se praviloma ne dopušča graditi v delih območja s strnjeno pozidavo, temveč izven teh delov oziroma na robu take pozidave. Prevladujoča gostota in vrsta stanovanjske pozidave, to je, ali morajo prevladovati individualne prostostoječe stavbe, vrstne stavbe ali bloki, se na posameznih območjih določa po grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji". Nadomestne gradnje se dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti arhitektonsko nekvalitetni. b) Stanovanjsko - kmečki deli poselitve območja 8. člen V delih Rogoznice, Žabjaka in Nove vasi ter razpršene gradnje na kmetijskih delih mestnega 'območja se dopušča: - vse posege v prostor navedene v 7. členu; - novogradnja in dozidava večjih kmetijskih objektov. Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oz. urejati le na obodu poselitve oziroma v delih poselitve, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev. c) Območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti 9. člen V območjih namenjenih za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti se dopušča: - vse posege v prostor, navedene v 7. členu, razen novogradenj in dozidav stanovanjskih objektov za pridobitev novih stanovanj; - novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav, razen kmetijskih - pod pogojem, da ne bodo emisije moteče za preostale dele mesta. Novogradnja stanovanjskih objektov pa se tudi dopušča: v obliki plomb med obstoječo tovrstno pozidavo v območju med železniško progo, potokom Rogoznico in cesto proti Dornavi, ob tej cesti ter v funkcijsko mešanem, tudi industriji namenjenem območju na desnem bregu Drave ob Zagrebški cesti. V preostalih delih slednjega območja se dovoljujejo tudi novogradnje stanovanjskih objektov izven obstoječih industrijskih kompleksov na ustreznih oddaljenostih glede na moteče emisije iz teh kompleksov. V vseh v tem odstavku omenjenih stanovanjskih pozidavah se dopušča tudi dozidava novih stanovanj. d) Spomeniki oziroma območja naravne in kulturne dediščine i 10. člen Na spomenikih oziroma območjih naravne in kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja naravne in kulturne dediščine. Za posege v neposredno okolico spomenikov naravne in kulturne dediščine si je potrebno pridobiti soglasje pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. e) Območje srednješolskega centra, vojašnice - bodočega humanističnega centra in Stadiona z okolico 11. člen V območju srednješolskega centra se dopuščajo le posegi za potrebe tega centra ter komunalne ureditve. V območju vojašnice - bodočega humanističnega centra,se dopuščajo posegi za vzdrževanje in funkcioniranje vojašnice ter za potrebe bodočega humanističnega centra in komunalne ureditve. V območju Stadiona z okolico se dopuščajo: - obnove, vzdrževanje in dozidava vseh objektov in naprav; - novogradnje športnih, šolskih in drugih javnih objektov ter naprav razen zdravstvenih, ki praviloma morajo biti v neposredni bližini istovrstnih objektov in naprav; - novogradnje stanovanjskih objektov kot plombe med tovrstno pozidavo oziroma kot prostorska zaokrožitev tovrstne pozidave; - spreminjanje namenske rabe objektov in naprav - pod pogojem, da se pretežne namembnosti območja ne spreminjajo. f) Območja rekreacijske, športne in turistične rabe 12. člen V mestnem parku ob Dravi se dopuščajo posegi za potrebe rekreacije. V tem območju se dopuščajo tudi komunalni posegi pod pogojem, da so pridobljena navodila in soglasje pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. V območjih stadiona-Štuki pri srednješolskem centru, strelišča v Babosekovi grabi in ribnika v Rogoznici, se dopuščajo posegi za potrebe rekreacije in športa. Obstoječe druge objekte, v območjih navedenih v tem členu, se dopušča obnavljati in vzdrževati ter spreminjati po namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ni moteča za osnovno dejavnost območja. Stanovanjske objekte se dopušča dozidavati le za povečanje stanovanjskega standarda, ne pa za pridobitev novih stanovanj. Na območju ribnika v Rogoznici pa se dopuščajo tudi novogradnje stanovanjskih objektov kot plomb med obstoječo tovrstno pozidavo ali kot prostorska zaokrožitev tovrstne pozidave. V območju Ptujskega jezera se dopušča vse posege za osnovne namembnosti, opredeljene z DP, po pogojem, da so razen vzdrževalnih del izvedeni po navodilih in po soglasju pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. g) Kmetijstvo in gozdarstvo 13. člen Na zemljiščih, opredeljenih z DP kot kmetijska zemljišča, to je na 1. in 2. območjih kmetijskih zemljišč, se dopušča: - obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov; in če je tako opredeljeno z družbenim planom: - gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope itd.); - gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite; - gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov; - melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha; - novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic; - dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje. Na 2. območju kmetijskih zemljišč se dopušča tudi manjša novogradnja, obnova in vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov. Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin se dopuščajo na tem območju graditi le v sklopu objektov kmetij oz. v neposrednem okolju stanovanjske hiše, razen čebelnjakov, rastlinjakov, senikov in ograj pašnikov ter ograj za zaščito pred divjadjo, ki se dopuščajo graditi tudi povsem samostojno. Na zemljiščih, opredeljenih z DP kot gozdne površine, se dopušča: - novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje gozdnih cest, žičnic in drugih gozdno gospo- darskih objektov in naprav, melioracij gozdnih zemljišč in lovskih objektov in naprav, razen lovskih domov, katerih lokacije se morajo predhodno opredeliti v DP; - dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po kateri je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje. V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi. Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska ali gozdna, se dopušča urejati tudi sprehajalne in jahalne poti, kolesarske steze in steze s športnimi napravami ter podobno, toda le po obstoječih poteh. Gradnje, navedene pod 2., 3., 4. in 6. alinejo 1. odst. tega člena, novogradnje na 2. območju kmetijskih zemljišč ter dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih za drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglaša občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, pristojna institucija za varstvo naravne in kulturne dediščine ter služba mestnega arhitekta. Na kmetijskem delu območja Panorame se dopušča le obnova in vzdrževanje obstoječih objektov. h) Ostala območja posebnih namembnosti 14. člen 1. V območju novega pokopališča v Rogoznici se dopuščajo: - novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti; - sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v park oziroma spominski park - pod pogoji posebnih občinskih predpisov in tega odloka. V območju starega pokopališča v Rogoznici se dopuščajo v prejšnjem odstavku navedeni posegi, razen novogradnje ter dozidave objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti. V območju starega mestnega pokopališča se dopuščajo le posegi po 2. alineji 1. odstavka te točke. 2. V območjih pomembnih vodotokov Drave, Studenčnice, Grajene in Rogoznice se dopuščajo: - vzdrževanje in obnovitveni posegi; - vodnogospodarske ureditve; - krajinsko in parkovno urejanje ter posegi za potrebe rekreacije - premostitve; - sanacijski posegi pod pogojem, da so pridobljena navodila in soglasje pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 3. V varovalnem progovnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80 m širokem pasu ob industrijskem tiru - računano od osi skrajnih tirov, se dopušča - graditi objekte in naprave, visoke do 3 m, cevovode, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemne kable ter druge instalacije in naprave na oddaljenosti več kot 8 m od osi skrajnega tira oz. 6 m od osi industrijskega tira brez posebnih pogojev; - graditi vodnjake, vodovode in rezervoarje za vodo ter objekte, visoke od 3 m do 15 m, na oddaljenosti več kot 12 m od osi skrajnega tira oz. 8 m od osi industr. tira brez posebnih pogojev; - graditi objekte in naprave večjih višin ter objekte iz lažje vnetljivih materialov oz. objekte, v katerih se hranijo vnetljive ali eksplozivne snovi, po pogojih posebnega republiškega predpisa; pod pogojem, da imajo zaščitene podzemne kovinske instalacije pred vplivom blodečih tokov. Na manjših razdaljah se dopuščajo objekti in naprave graditi le ob soglasju republiškega upravnega organa, pristojnega za promet. 4. V območju magistralnega plinovoda se dopušča: - posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda; - posege po konkretni osnovni planski opredelitvi pod sledečimi pogoji: k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v zaščitnem pasu plinovoda mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; - k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran osi plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; V tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov. 5. V območjih rudninskih nahajališč - gramoznicah, glinokopih in podobnem, se dopuščajo: - novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine, njeno predelavo in prodajo; - sanacijski posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma - pod pogojem, da je posa-•mezno rudninsko nahajališče plansko opredeljeno. Rudninska nahajališča, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi. 6. V območju deponije komunalnih odpadkov v Brstju se dopušča: - novogradnja, dozidava, vzdrževanje in obnova objektov in naprav za deponiranje, sortiranje, predelavo in prodajo odpadkov; - sanacijske posege. 7. V območju čistilne naprave mesta se dopuščajo: - novogradnje, dozidave, vzdrževanje ter obnove objektov in naprav čistilne naprave, kompos-tarne in sortiranje komunalnih odpadkov. Območja, za katera je z DP predvidena izdelava PIN 15. člen V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava PIN (označba b v grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ure- ditvenimi pogoji"), se dopuščajo: - novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih; - vzdrževanje objektov in naprav; - obnova objektov in naprav; - prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav; pripravljalna dela za izvedbo PIN. Posegi po 3. in 4. alinei se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe PIN. 3. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEK TONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU Parcelacija 16. člen Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru gradbenih parcel in polj se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Osnovni urbanistični pogoji 17. člen Postavitev posameznih stavb se dopušča, če se izvaja tako, da se: - ohranja dominantni učinek Gradu in starega mestnega jedra v podobi mesta in v poglavitnih pogledih s posameznih mestnih delov; - ustvarja za mesto in njegove posamezne dele povezujoče dominante; - povezuje in premošča razlike med vizuelno preveč različnimi deli mesta; - homogenizira posamezne dele mesta, ki so to v urbanističnem smislu zaradi starosti, stila ali programa stavb, zaradi funkcionalnih potreb, naravnih danosti, komunikacij ali zaradi oblike kompleksa zazidljivih zemljišč;- ob primarnih in sekundarnih mestnih cestah, določenih s tem odlokom, tvori veliko homogenost pozidav odsekov v posameznih delih mesta v urbanističnem smislu. Kot urbanistični elementi za homogenizacijo mesta oz. posameznih njegovih delov, se morajo uporabljati, ob že omenjenih dominantah tudi stavbe, ki premeščajo prevelike razlike, stavbe, ki zapolnjujejo vrzeli med pozidavo, formiranje gradbenih linij, poenotenje smeri slemen stavb, višinskih, volumenskih in tlorisnih gabaritov, naklonov streh, kritin, strukturalnih elementov fasad, oblikovanja dostopov do zgradb, uskladitev barv,ograj,povezovalni drevoredi,vegetacija, ki prekrije motoče objekte ali prevelike razlike med objekti itd., v odvisnosti od kvalitet in dominacije zatečenih značilnosti v posameznem delu mesta. Vrste objektov po funkcijah, to so stanovanjski, javni, proizvodni objekti itd., oziroma deli objektov z različno funkcijo, morajo praviloma s svojo zunanjo podobo in postavitvijo v okolje odražati, glede na dano okolje, različnost svojih funkcij.Pri oblikovanju teh zunanjih podob in pri postavitvah v okolje se mora praviloma upoštevati tradicionalno izročilo. Pri določevanju homogenizirajočih urbanističnih elementov za posamezno stavbo se mora upoštevati določila o stopnji homogenizacije, prikazana na grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji." Večja stopnja homogenizacije območja je določena, večja mora biti podobnost med postavitvami ter oblikovanji novogradenj in prevladujočih obstoječih stavb v območju. Pred večjimi oziroma višjimi javnimi objekti se praviloma urede, v odvisnosti od pomena, velikosti oziroma višine ter obiska teh objektov, nepozidane površine. V primerih, kjer je večje število javnih objektov v neposredni bližini, se morajo nepozidane površine pred temi objekti urediti v obliki trga. Trgi se praviloma oblikujejo tudi ob križiščih pomembnih cest in na naravno centralnih ali poudarjenih točkah. Ob utrjenih površinah trgov se morajo urediti parkovne površine. Odmiki 18. člen Objekte in pomožne objekte, ki so pritlični ali visokonadstropni in imajo strehe v skladu z določili 19. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.Če so, po krajevni tradiciji, objekti oz. pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopuščajo zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi tudi, če tako narekuje oblikovanost terena, ali če zahteva za manjšo razdaljo oziroma za gradnjo prav od parcelne meje (strnjena ulična gradnja ali vrstna gradnja), izhaja iz zahtev homogenizacije dela mesta, v katerem se lokacija nahja. Zadoščeno pa mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam. Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo dovoljenja. Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena, višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid. Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom. Oddaljenost novogradenj od cestnega sveta se dopušča minimalno: - za industrijske, rudarske in druge gospodarske objekte in naprave od magistralnih cest 100 m, regionalnih 60 m in lokalnih 30 m; - za stanovanjske, poslovne, pomožne objekte od magistralnih cest 60 m, regionalnih 20 in lokalnih 10 m. Novogradnje cest se dopuščajo graditi bližje objektom oziroma novogradnje objektov se dopuščajo garditi bližje cestam, če gre za že začete gradbene predele, in sicer na tako razdaljo, kot je pri obstoječih objektih. Izjeme glede oddaljenosti od ceste glede zgornjih določil so dopustne le ob soglasju upravljalca konkretne ceste. Gabariti objektov in strehe 19. člen Prevladujoče etažnosti objektov v posameznih delih mesta morajo biti po določilih grafičnih prilog "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji". Območji centralnih dejavnosti praviloma morata imeti več, najmanj pa eno stavbo takih gabaritov, da učinkujejo kot pomembne dominante mestne podobe. Posamezni deli mesta, v urbanističnem smislu, morajo imeti najmanj eno stavbo, ki učinkuje dominantno v temu delu mesta in kot poudarek v mestni podobi. Po več dominantnih stavb se mora zgraditi tudi ob primarnih cestah, vodečih v center mesta. Strehe stavb morajo biti v celoti ali v večjem delu simetrične dvokapnice s slemeni vzporednimi daljši stranici. Nad krajnimi stranicami se stavbe lahko zaključujejo s strešino prečno na streho večjega dela stavbe ali z večkapno strešino. Strehe nad vhodnimi, središčnimi ali drugimi poudarjenimi deli stavb ter strehe nad iz glavnih gmot izstopajočimi kubusi, se dopuščajo prekrivati s posebno oblikovanimi strehami. To velja tudi za vetrolove, tako imenovane "zimske vrtove", balkone, svetlobne pasove, svetlobnike in strešne okenske hišice. Zgoraj omenjeni večji deli strešnih ploskev morajo imeti naklon 35 - 45in kritina mora biti žgana opeka ali betonska v obliki in barvi žgane opeke. Dopušča pa se tudi uporaba stekla oz. ustrezne plastike na zasteklitvah. Na manjših strešnih elementih se dopušča uporaba tudi drugih kritin. Manjši deli streh se lahko izvedejo tudi kot terase. Izjemoma se sme na objektih, kjer zaradi velikih prostih razponov ni smotrno uporabiti streh z naklonom navedenim v prejšnjem odstavku, uporabiti tudi na celotni strehi manjši naklon in eternitna ali pločevinasta kritina. Novogradnje zahtevneje oblikovanih in pomembnejših objektov 20. člen Zahtevneje oblikovane stavbe smejo odstopati od zgoraj navedenih določil glede streh in kritin. Idejne rešitve teh in postavitev ter oblikovanje vseh pomembnejših stavb oz. objektov mora odobriti služba mestnega arhitekta ali urbanistična komisija. Prenova streh in fasad 21. člen Prenova streh se dopušča le po določilih iz zadnjih dveh predhodnih členov. Okrasja starih fasad iz profilacije (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti. Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija zunanjosti. Ob toplotnih sanacijah stavb se mora izvesti tudi oblikovna sanacija fasad, če so obstoječe arhitektonsko nekvalitetne oz. neusklajene z danim ambient''- Oblikovanje objektov v območjih namenjenih za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti, javnih servisov za goriva ter v območjih posebnih namembnosti po točki h 6. člena 22. člen V območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti, pri javnih servisih za goriva ter v območjih posebnih namembnosti po točki h 6. člena, se dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah (n.pr. opečne strehe niso nujne) pod sledečimi pogoji: - izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo mestu in pokrajini; - izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v mestni pokrajini; - oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta ali urbanistična komisija; - izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav. Urejanje prostega prostora 23. člen Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le, če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna inštitucija za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri urejanju stavbnih in kmetijskih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno, se praviloma dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo. Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oz. obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti, za javne servise za goriva ter v območjih posebnih namembnosti po h točki 6. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP-a, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljena. Izkopi v rudninskih nahajališčih se morajo sproti sanirati. Najmanjše dopustne razdalje ograj od cestnega sveta so od magistralnih cest 10 m in od regionalnih ter lokalnih cest 3 m. Bliže cest se dopušča postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu, in če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Oddaljenost ograj od iavnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj. Ograje v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana, morajo biti po celi višini intenzivno zazelenjene. Oblikovanje večjih objektov urbanistične opreme 24. člen Večje objekte urbanistične opreme: avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in stojnice in podobno, se dopušča postavljati pod pogoji, da so oblikovani estetsko in da je k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov pridobljeno soglasje službe mestnega arhitekta. Prodajne kioske in stojnice se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti). Za kioske in zidane avtobusne čakalnice si je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje in za ostale objekte odločbo, s katero se dovoli priglašena dela. Postavljanje reklam, napisov in spominskih ter drugih obeležij 25. člen Postavljanje obeležij se dopušča le z ustreznim dovoljenjem občinskega upravnega organa za urejanje prostora. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč. Vrsta dovoljenja je odvisna od velikosti obeležja in vpliva na podobo krajine mesta ali naselja. 4. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA Splošni pogoji in merila 26. člen Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji: - istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov; - omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo; - omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin, če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prosto zračne vode ter ceste; - praviloma se morajo komunalni vodi voditi podzemsko, todoločilo velja tudi za obnovo; - praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu; - za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki; - na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste; - večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske, in črpalne postaje, vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirati z zelenjem; - objekti ob nizkotlačnem plinovodu se morajo nanj priključiti. Posebni pogoji prometnega urejanja 27. člen Kot primarne mestne ceste, s po enim voznim pasom za vsako od smeri in obojestranskim pločnikom, z voziščem z robnima pasovoma širine približno 7 m in skupne širine približno 12 m, se urejajo glavne cestne vpadnice, zahodna obvoznica z mostom in vzhodna obvoznica ob zunanjem robu industrijske cone. Kot sekundarne mestne ceste, s po enim voznim pasom za vsako od smeri in eno ali dvostranskim pločnikom, z voziščem širine 5,5 m, skupne širine približno 9 m do 10,5 m, se urejajo ceste, ki povezujejo mestne dele in preostale pomembnejše cestne vpadnice. Te ceste smejo biti, če ni dovolj prostora, tudi enosmerne, širine vozišča 3,5 m. Preostale ceste so terciarne mestne ceste s po enim voznim pasom za vsako od smeri, z eno ali dvostranskim pločnikom ali brez pločnika, voziščem širine 5,5 m, skupne širine približno 6 m do 8 m. Lahko so tudi enosmerne, širine vozišča 3,5 m. Opredelitev cest je določena z grafičnimi listi "Situacija prometnega omrežja". Praviloma ne sme biti slepih ulic. Terciarne ceste se po možnosti ne priključujejo direktno na primarne ceste. Razdalje med polnimi križišči na sekundarnih cestah praviloma ne smejo biti manjše od 100 m. V primerih, da so priključki na krajši razdalji, so praviloma dopustni le za eno smer. Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir višjih od 0,5 m, v velikosti odvisni od dovoljene hitrosti. Na ulicah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z min. radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila. Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča. Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto. Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Število parkirnih mest mora biti po normativu podanem v tekstualnem delu PUP-a. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti. Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten. Posebni pogoji urejanja vodovoda 28. člen Vodovodno omrežje se praviloma ureja v povezanih zankah. Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju sanitarne inšpekcije. Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v celem mestu in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika. Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oz. zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča. Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m. Posebni pogoji urejanja kanalizacije 29. člen Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje priključiti. V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej. Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo. Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek lovilcev olj in maščob. Javna kanalizacija se mora zaključiti v mestni ali lokalni čistilni napravi. Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le večprekatnih vodone-propustnih greznic brez odtoka. Posebni pogoji električnega omrežja 30. člen V središčnih delih mesta, območje bodoče razširitve centra na levem bregu Drave, bodoči center na desnem bregu, območje bodočega humanističnega centra in območje mestnega parka, se morajo vsi novozgrajeni in obnovljeni elektroenergetski vodi kablirati. Kablirajo se tudi 20 kV daljnovodi na območjih Ptujskih Toplic, severozahodne vpadne ceste (nove Mariborske ceste) in na območju širitve soseske Rabelčja vas -zahod. Javna razsvetljava mora poudarjati dominante mesta in kvalitetne ambiente. Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitjo ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov za posamezne dele mesta mora odobriti služba mestnega arhitekta. Odlagališča odpadkov 31. člen Novogradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi PIN-a. 5. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR Posebno zahtevni posegi v prosor in po- membnejši posegi v prostor na občutljivih območjih 32. člen Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PUP-a, temveč se morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati s PIN. PIN se mora izdelati: - za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselitve; - za večjo preobrazbo prostora ali za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja; - če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne podlage; - če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora. Posebni sanitarni pogoji 33. člen Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati. Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča. Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo glede na oljetesnost sanirati takoj oziroma najkasneje v roku enega leta po preteku te starosti. Pri gradnji in prenovi vseh vrst objektov se praviloma uporabljajo naravni in zdravju neškodljivi materiali. Posebni protipožarni pogoji 34. člen Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte. Posebni geotehnični pogoji 35. člen Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji. Pogoji za obrambo in zaščito 36. člen Pogoji v zvezi z gradnjo zaklonišč na območju mesta Ptuja so določeni s posebnim občinskim odlokom. Pri gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objek- tov, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih objektov in naprav ter posegih v prostor, pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati pogoji občinskega upravnega organa, pristojnega za obrambo in zaščito. Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih elementov hidrocentral, mora občinski upravni organ za urejanje prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti. Pri terenskih obrambnih vajah se dopuščajo le tisti posegi, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje. Omejitve v zvezi z varnostjo zračne plovbe 37. člen Visoki objekti (visoke stavbe, dimniki, antenski stolpi, daljnovodi, ipd.) se gradijo, postavljajo in zaznamujejo na predpisan način. Deponija plodne zemlje 38. člen Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa. Omogočanje dostopnosti osebam na invalidskih vozičkih 39. člen Pri gradnji in prenovi stanovanjskih blokov ter javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje nivoje. Merila za določanje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin 40. člen Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin se določajo s posebnim občinskim predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo -vrtičkarstvo 41. člen Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1.območje), površinah, ki so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne krajine oz. namenjene parkovni ureditvi. Površine za vrtičkarstvo je možno urejati: - na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij; - na zemljiščih, ki so v zaraščanju; - začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oz. druge posege v prostor. Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 m2. Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem le-teh pa mora soglašati služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna pa je zasaditev žive meje do višine 0.6 m. Merila za določanje gradbenih parcel 42. člen Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo - funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave in podobno. Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se določa na osnovi: - velikosti in oblike objekta ali naprave; - namena, predvidenih dpstopov in dovozov do objekta ali naprave; - oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov; - velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil objekt ali naprava Gradbene parcele za običajne tipe objektov ne smejo meriti manj kot: - enodružinske stanovanjske hiše - 3 are (izjema vrstne hiše); - vinske kleti in počitniške hišice - 1,5 ara; - pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin dvojna tlorisna površina objektov. Rušitev objektov 43. člen Za rušitev vseh objektov, razen pomožnih, si je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. Služba mestnega arhitekta 44. člen Za strokovno pomoč upravnim organom pri presoji urbanistične oz. arhitektonske problematike ter za svetovanje investitorjem ustanovljena služba mestnega arhitekta podaja svoje mnenje, ob primerih navedenih v prejšnih členih, tudi v primerih drobne urbanistične oz. arhitektonske problematike na območju PUP-a, kot so primernost barve fasade, barve in oblike oken, kritine, drobne urbane opreme, zunanje ureditve itd., pri ugotavljanju skladnosti gradbeno tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi lokacijskimi pogoji ter v drugih primerih, kjer je potrebna strokovna presoja. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Sanirati se mora vire prekomernega hrupa, škodljivih zračnih emisij, škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, prevelikih smradnih emisij ter emisij v zemljo: določene vrste proizvodnje, večje kotlovnice, prometnejše ceste, disko klube, rekreacijske objekte, večje hleve, odlagališča odpadkov, kanalizacije brez čistilnih naprav, neustrezne greznice in gnojišča in podobno. Skrajni rok za ekološko sanacijo je leto 2000, če ni s posebnimi predpisi ali sanacijskimi programi že drugače določeno. 46. člen Do leta 2000 se morajo vizuelno sanirati: - proizvodni objekti in objekti za intenzivno živinsko proizvodnjo oz. območja takih objektov (z zelenjem, barvami ali prenovo); - opuščena rudninska nahajališča - kot vizuelno najbolj degradacijski elementi v območjih PUP-a. 47. člen S sprejemom PUP-a prenehajo veljati urbanistični načrt mesta Ptuja v celoti in vsi zazidalni načrti na območju PUP-a, ki so bili sprejeti po zakonu o urbanističnem planiranju. 48. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. 49. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 353-10/90-4 Datum: 21.2.1994 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r. 18. Na podlagi 4. člena Odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/75) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na seji, dne 22.19.1993 in 4. 3.1994 sprejel SKLEP o ustanovitvi, nalogah in sestavi Odbora za prenovo starega mestnega jedra Ptuja I. Ustanovi se Odbor za prenovo starega mestnega jedra Ptuja (v nadaljevanju: odbor). II. Odbor ima predsednika in 8 članov. Predsednika in člane odbora imenuje Izvršni svet SO Ptuj. V odbor morata biti obvezno ime novana predsednik urbanistične komisije pri Izvršnem svetu in mestni arhitekt. III. Naloge odbora so: - povezuje in usklajuje interese vseh, ki sodelujejo v prenovi, - sprejema letni načrt del pri prenovi, - določi naloge in obveznosti sodelujočih v prenovi in skrbi, da se prevzete obveznosti izvršujejo, - daje pobude za sprejem in spremembo pred- pisov, ki urejajo prenovo, - nudi lastnikom in imetnikom zgradb v starem mestnem jedru pomoč pri pridobitvi potrebe dokumentacije in zagotavljanju finančnih sredstev za prenovo, - opravlja druge naloge v zvezi s prenovo starega mestnega jedra. rv. Za proučitev posameznih vprašanj lahko odbor povabi k delu strokovne in druge institucije, državne organe in druge javne službe ter posameznike. V. Administrativno tehnična opravila za odbor opravlja Direkcija za gospodarsko infrastrukturo. VI. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-25/1 Datum: 10.3.1994 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Branko Brumen, s.r. 19. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET Izvršni svet je na 141. seji dne 4/3-1994 v skladu s 4. členom Odloka o izvršnem svetu in 5. členom Poslovnika o delu IS obravnaval predlog imenovanja odbora za prenovo starega mestnega jedra in sprejel naslednji SKLEP 1. V odbor za prenovo starega mestnega jedra Ptuja se imenujejo: - za predsednika dr. Roman Glaser - za člane: Janez Belšak Stanko Brodnjak Marjeta Ciglenečki Franc Ivanuša Gregor Kraševec Metka Korošec Branko Resnik Franc Visenjak. 2. Naloge odbora so določene s sklepom o us... novitvi odbora za prenovo starega mestnega jedra Ptuja. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-25/1 Datum: 10/3-1994 Predsednik Branko Brumen, s.r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. NaročnikiTednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg 1. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.