469 2020 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 27-774:347.183(497.452Tržič)"16" Prejeto: 4. 8. 2020 Tone Krampač mag., arhivski svetovalec, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: tone.krampac@rkc.si Tržiške matične knjige – najstarejše na Gorenjskem IZVLEČEK Tržiški domačin Viktor Kragl (1883–1951) je v svojem monumentalnem delu o zgodovini rojstnega kraja poseb­ no poglavje posvetil tržiškim matičnim knjigam. V njem je navajal, da najstarejši zapisi segajo v leto 1635, kar pa se je izkazalo kot netočen podatek. Najstarejše ohranjene matične knjige tržiške župnije, ki jih danes hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, namreč segajo v leto 1602–1603. Pričujoči prispevek obravnava in analizira prve vpise ter opo­ zarja na zanimive unikatne posebnosti, ki jih skrivajo najstarejše tržiške matice. KLJUČNE BESEDE župnija Tržič, 17. stoletje, najstarejše matične knjige, Gorenjska ABSTRACT TRŽIČ PARISH REGISTERS – THE OLDEST ONES IN UPPER CARNIOLA In his monumental work on the history of his birth town Tržič, Viktor Kragl (1883–1951) devoted a special chapter to Tržič parish registers. Therein he stated that the oldest records dated to 1635, which turned out to be inac­ curate. The oldest preserved parish registers of the Parish of Tržič, now kept in the Archdiocesan Archives of Ljubljana, date to 1602–1603. The present paper discusses and analyses the first entries as well as highlights interesting and unique particularities hidden in Tržič’s oldest parish registers. KEY WORDS Parish of Tržič, seventeenth century, oldest parish registers, Upper Carniola 470 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 Uvod Duhovnik Viktor Kragl (1883–1951), po rodu Tržičan, je v zavest domačinov dokončno prodrl z Zgodovinskimi drobci župnije Tržič. V njih je predsta- vil življenje župnije in mesta, dotaknil pa se je tudi obrti in gospodarstva ter domačih iveri iz zakladnice naroda. Med drugim se je na kratko sprehodil skozi tržiške matične knjige, za katere je zapisal, da dajejo najboljši vpogled v življenje in utrip župnije. Zdi se, da poznejši krajevni in drugi zgodovinarji niso več pisali o dotičnih matičnih knjigah, temveč so se v več - ji meri sklicevali le na Kraglove zapise in ugotovitve. V tem prispevku jih bomo nekoliko nadgradili in jih na podlagi novoodkritega gradiva deloma revidirali. Matične knjige Matična knjiga je listinska knjiga, v kateri so pravno veljavno zapisani podatki o krstu (rojstvu), poroki in smrti.1 Po vsebovanih podatkih jih razde- limo na krstne (rojstne), poročne in mrliške matične knjige, vse pa brez dvoma sodijo med izjemno drago- ceno arhivsko gradivo. Njihov pomen presega zgolj cerkvene potrebe, saj so najzgovornejši dokaz samo- bitnosti naroda.2 Obvezno vodenje krstnih in poročnih matičnih knjig je uvedel Tridentinski cerkveni zbor (1545– 1563), podrobnosti vodenja matičnih knjig pa je pre- pustil pokrajinskim in škofijskim sinodam. Rimski obrednik je šele leta 1614 predpisal obvezno vodenje mrliških matičnih knjig,3 čeprav so jih marsikje vo- dili že pred tem letom – v župniji Piran tako že od leta 1505, v župniji Prvačina pa od leta 1578.4 Rim- ski obrednik je določil tudi natančen vzorec, po ka- terem naj se pišejo vse tri vrste matičnih knjig. Kljub navodilom pa je bilo njihovo vodenje v posameznih škofijah oziroma celo po posameznih župnijah precej različno. Vpisi v matične knjige so bili prvotno opisni (narativni sistem), kar je dovoljevalo različne oblike zapisa. Nekateri vpisi so zelo bogati s podatki, dru- gi izjemno skopi oziroma danes v nekaterih prime- rih dejansko neuporabni za raziskovanje. Cesarski patent z dne 6. oktobra 1770 je določil, da morajo žup niki od tedaj naprej matične knjige voditi v obliki predpisanega formularja oziroma rubrik, ki so, z do- ločenimi spremembami, ostale v veljavi vse do danes (tabelarni sistem).5 Matične knjige so bile prvotno pisane v latinskem jeziku. Od Marije Terezije (1780–1790) oziroma Jo- žefa II. (1780–1790) dalje so jih morali pisati v dr- 1 Umek, Matična knjiga, str. 23. 2 Dolinar, Pravilnik o vodenju, str. 17. 3 Umek, Cerkvene matične knjige, str. XVII–XVIII. 4 Vodnik po matičnih knjigah, 2, str. 409, 471. 5 Dolinar, Pravilnik o vodenju, str. 17. žavnem jeziku, to je v nemščini, slovenski jezik pa se v njih pojavi v drugi polovici 19. stoletja.6 Viktor Kragl je imel prav, ko je matične knjige opisal kot dragoceno zrcalo v življenje župnije, saj postrežejo z informacijami o družinah, poklicih in strukturi prebivalstva ter s »črno kroniko«, če pomi- slimo na različne nesreče, uboje in druge dogodke, ki so povzročili tragično smrt osebe ali več ljudi (na primer požar).7 Težava pri raziskovanju tovrstnega gradiva je ohranjenost matičnih knjig. Kragl o trži- ških matičnih knjigah pravi, da se krstna knjiga trži- ške župnije začenja z adventom leta 1635, poročna z novembrom 1693 in mrliška s 1. januarjem 1698.8 To na svoj način potrjuje tudi letopis ljubljanske škofije iz leta 1935, kjer v posebnih tabelah najdemo zapi- san začetek krstnih knjig leta 1635, poročnih 1693 in mrliških 1698.9 Čas druge svetovne vojne je močno vplival na sta- nje ohranjenosti matičnih knjig. Na žalost so mnoge postale žrtve vojne, saj so bile uničene v različnih po- žarih oziroma vojaških spopadih (na primer Škoc- jan pri Turjaku10 ali Žužemberk).11 Dodatno težavo je Katoliška cerkev doživela, ko so matične knjige leta 1946 »podržavili«. Zakon o državnih matičnih knjigah z dne 1. aprila 1946 je na območju tedanje Federativne ljudske republike Jugoslavije uvedel vo- denje matičnih knjig pri matičnih uradih, zato cer- kvene matične knjige od tega dne nimajo več prav- ne veljave. Z ustanovitvijo matičnih uradov pa se je pojavil problem tekočega poslovanja, saj uradi niso imeli matičnih knjig. Ministrstvo za notranje zadeve je zato z obvestilom z dne 19. junija 1946 župnijskim uradom odvzelo cerkvene matične knjige, in sicer vse tiste od leta 1850 dalje. Po zakonu o državnih matič- nih knjigah so morali krajevni ljudski odbori podat- ke iz matic, ki so jih vodili župnijski uradi, prepisati in prevesti v obrazce, določene z zakonom.12 V pra- ksi so prepisali zelo malo cerkvenih matičnih knjig. Problem je bila neusposobljenost civilnih matičarjev za branje rokopisne gotice in nerazumevanje nem- škega jezika. Tako ostajajo originalne cerkvene ma- tične knjige na matičnih uradih v vsakdanji uporabi še danes. Po končani uporabi (po preteku 100 let od prvega vpisa) so matični uradi začeli matične knjige izročati Arhivu Republike Slovenije. Po nekajkrat- 6 Prav tam, str. 17. 7 V mrliški knjigi je tako 1. aprila 1811 takratni župnik Va- lentin Prešeren, sorodnik pesnika Franceta Prešerna, zapisal notico o strahovitem požaru, ki je upepelil pol mesta in terjal veliko smrtnih žrtev (prim. NŠAL, ŽA Tržič, Mrliška knjiga 1804–1812, str. 29–34). 8 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 378. 9 Letopis Ljubljanske škofije za leto 1935, str. 275. 10 Na primer naslovna fotografija 2. številke revije Drevesa iz leta 2002 prikazuje uničeno krstno knjigo župnije Škocjan pri Turjaku. 11 Krstna knjiga je bila dvakrat prestreljena ob nemškem zračnem bombardiranju Žužemberka (prim. Krampač, Vod­ nik po matičnih knjigah, str. 166). 12 Umek, Cerkvene matične knjige, str. XXXVII–XXXVIII. 471 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 nem posredovanju Slovenske škofovske konference v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil sklenjen dogovor o vračilu matičnih knjig, ki so bile dotlej v Arhivu Republike Slovenije, na matičnih uradih in v arhivu Ministrstva za notranje zadeve RS. Na podlagi tega dogovora je Ministrstvo za notranje zadeve RS 23. decembra 1993 določilo, da morajo upravne enote škofijskim arhivom odslej vračati iz- virne matične knjige Katoliške cerkve, v katerih je zadnji vpis starejši od 100 let. Tako so matične knjige Katoliške cerkve še vedno na treh lokacijah. Velika večina starejših matičnih knjig je v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani in Mariboru, zadnji čas vse več v Škofijskem arhivu Koper, del na župnijah, mlajše pa so praviloma na upravnih enotah.13 O stanju po vojni pričuje popis župnijskih arhi- vov, ki so ga za matične knjige opravili leta 1972 in za ostalo gradivo župnijskih arhivov leta 1975. Trži- ški župnijski arhiv je po tem popisu premogel ma- tične knjige za naslednja obdobja (z vrzelmi): krstne knjige 1602–1603, 1610–1612, 1636–1953, poročne knjige 1602–1603, 1607, 1693–1961 in mrliške knji- ge 1602–1603, 1698–1941.14 Ob istem popisu leta 1972 je bilo še ugotovljeno, da ob cerkvenih matičnih knjigah obstajajo tudi civilne matične knjige za čas francoske okupacije oziroma čas Ilirskih provinc.15 Sedež merije (civilne občine, kjer so vodili tudi ma- tične knjige) je bil v Loki pri Tržiču. Ohranjene so tri civilne matične knjige za leto 1813, in sicer rojstna, poročna in mrliška knjiga.16 Ohranjene knjige so v Arhivu Republike Slovenije. Poleg tega je bilo tedaj ohranjeno še naslednje gradivo: tri knjige Kronike 1909–1941, Status animarum tako za mesto kot Sv. Ano in Sv. Katarino, dohodki in izdatki 1837–1908, ustanovne maše, bratovščine in družbe, oznanila, oklici, urbarji …17 Iz tega razberemo, da se je števi- lo matičnih knjig v popisu iz leta 1972 povečalo za najstarejše drobce iz prve polovice oziroma z začet- ka 17. stoletja, ki jih Kragl očitno ni poznal. Danes Nadškofijski arhiv Ljubljana hrani 19 krstnih knjig iz časa med letoma 1602 in 1897, devet poročnih knjig iz obdobja 1602–1907 in enajst mrliških knjig za časovni razpon 1602–1893.18 V arhivu je prav tako urejenih sedem arhivskih škatel statusov animarum, 21 škatel različnih knjig in 4,9 tekočega metra spi- sovnega gradiva.19 13 Krampač, Vodnik po matičnih knjigah, str. 3. 14 Vodnik po matičnih knjigah, 2, str. 753–754. 15 Vodnik po matičnih knjigah, 4, str. 902. 16 Napoleon in njegova uprava, str. 762. 17 Vodnik po župnijskih arhivih, 2, str. 590–591. 18 Krampač, Vodnik po matičnih knjigah, str. 150. 19 NŠAL, Popis ŽA Tržič (predalčnik v sprejemni pisarni). Družinske knjige ali statusi animarum Status animarum (SA) je knjiga, ki vsebuje ma- tične podatke o družini, njenih članih in sorodstve- nih vezeh ter podatke o t. i. velikonočnem znanju – poznavanju katoliškega verskega nauka, ki so ga duhovniki ugotavljali ob izpraševanju pred veliko nočjo. V skoraj 400-letni uporabi se namesto imena SA v zadnjem času uporabljata imeni družinska knji- ga in knjiga župljanov. Za župnika je to pomemben in zelo uporaben pastoralni pripomoček, ki omogoča hiter in dokaj izčrpen vpogled v župnijo in zlasti v družino.20 SA je predpisal že Rimski obrednik leta 1614. Rimski obrednik je bil v začetku le priporo- čen in ne predpisan oziroma zapovedan, sčasoma pa se je vedno več škofijskih obrednikov zgledovalo po njem in mu tako postajalo podobnih. Ena izmed po- sledic neobveznosti prvega Rimskega obrednika je raznolikost pri uvedbi in pisanju SA.21 Na Sloven- skem so SA v večjem številu začeli pisati sredi 18. stoletja, nekako po letu 1750. Seveda so že ob samem začetku vanje vključevali starejše podatke, ki so jih imeli na voljo. Začetek vodenja torej sodi v čas, ko so državne oblasti uvedle enotno poimenovanje naselij in so, predvsem iz vojaških razlogov, oštevilčile vse hiše (1770). V tem času so uporabljali deskriptivno obliko SA, to je brez formularjev. SA so vodili po župnijah ali podružnicah ter v njihovem okviru po vaseh.22 Na območju današnje ljubljanske nadškofi- je se je pisanje SA razširilo šele po letu 1830. To je verjetno rezultat jožefinskih reform, ki so z uveljav- ljanjem verske svobode spodbudile nekatere odmike od rednega opravljanja verskih dolžnosti, tako da so morali župniki natančneje spremljati versko življenje svojih župljanov. Še večji razmah pisanja SA se začne po letu 1848, kar je povezano z zemljiško odvezo in povečano mobilnostjo kmečkega stanu.23 Najstarejši statusi župnije Tržič, ki jih je začel vo- diti takratni tržiški župnik Tomaž Jeseničar, segajo v leto 1821.24 Posebej je nastavil tri snopiče brez plat- nic: enega za sam trg Tržič ter Sv. Ano in verjetno Sv. Katarino. Do nedavnega je Nadškofijski arhiv Ljubljana hranil le eno škatlo posameznih neureje- nih snopičev oziroma knjig.25 Leta 2016 pa je seda- nji tržiški župnik Tomaž Prelovšek arhivu odstopil v hrambo vse gradivo, ki je bilo v Tržiču, in s tem tudi vse knjige SA. Zbirka je bila kronološko urejena, danes pa arhiv hrani 25 knjig SA za čas od leta 1821 do leta 1980.26 20 Prim. Valenčič, A. Splošna pravila, str. 58. 21 Prim. Filipič, Zapisniki duš, str. 303. 22 Prim. Kolar, Status animarum, str. 5. 23 Prim. Filipič, Zapisniki duš, str. 304. 24 NŠAL 572, zapuščina Franc Pokorn, župnija Tržič, šk. 382. 25 Krampač, Popis Statusov animarumov, maj 2009, str. 66. 26 Krampač, Popis Statusov animarumov, januar 2020, str. 114– 115. 472 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 Iz najstarejše tržiške matice (1602–1603) Viktor Kragl, kot že rečeno, navaja, da je najsta- rejša tržiška matična knjiga krstna knjiga iz leta 1635. Njegov zapis velja deloma korigirati, saj obstajajo še starejši zapisi. Ti segajo v čas 1602–1603. Resda gre le za, kot se zdi, fragmentarno ohranjeno gradivo, pa vendar so to prvi zapisi ohranjenih krstnih, poročnih in mrliških vpisov. Najstarejši zapis tržiške matice je iz poročne knjige in se glasi: »8 die copulati sunt con­ iugali uinculo sacro Georgius Nuzh de Stainpichel & Jera Smeh filia et antea tribius dominicis diebius procla­ mati« oziroma v prevodu: »8. februarja 1602 sta bila poročena v svetem zakonu Jurij Noč iz Kamne Gori- ce in Jera Smeh ter oklicana na prejšnje tri nedelje.«27 Začetki vodenja matičnih knjig v župniji Tržič torej segajo v februar 1602 in se končajo s koncem leta 1603. Zapisi pričajo, da je zapisovalec, takoj ko je zaključil z vpisi krstov za leto 1603, na naslednji strani začel z vpisovanjem porok leta 1602. Enako se ponovi ob koncu zapisa porok leta 1603, saj zapi- sovalec na naslednji strani začne vpisovati smrti za leto 1602. Upravičeno sklepamo, da kak list manjka, predvsem med junijem in avgustom 1602, saj si je težko predstavljati, da v tem obdobju ne bi bilo nobe- nega krsta. Nekaj dvomov sproža tudi manko poroč- nih podatkov med 26. januarjem in 7. aprilom 1603. Izračun pove, da je bila tega leta velika noč 30. marca, kar pomeni, da se po takratnih predpisih v času po- sta ni bilo mogoče poročiti.28 Če torej upoštevamo 40-dnevni post, je bilo v dotičnem času leta 1603 res malo možnosti za sklepanje zakonske zveze. Prvi vpisi oziroma ohranjeni fragmenti so zapi- sani na papirju, ki je na določenih mestih precej po- škodovan. Vezave praktično ni oziroma so ohranjeni le drobci vezivne niti, ki je nekoč sestavljala vezavo. O platnicah ni sledi, morda jih sploh nikoli ni bilo. Ohranjeni fragmenti so danes shranjeni v posebnem ovoju, da se ne poškodujejo oziroma izgubijo. Zapisi v vseh treh matičnih knjigah so bili v tem obdobju pisani v narativni oziroma povedni obliki. Podrob- nejša analiza vsake od njih postreže z nekaterimi za- nimivostmi, ki jih v matičnih knjigah drugih župnij ni mogoče najti. Najstarejše ohranjene krstne matične knjige na Slovenskem so iz župnije Piran od leta 1458 dalje in iz župnije Izola z začetkom leta 1506.29 V Nadškofiji Ljubljana sta najstarejši krstni knjigi iz župnije Men- geš iz leta 1583 in iz stolne župnije Ljubljana – sv. Nikolaj iz leta 1588. Tretja najstarejša je iz župnije Tržič iz leta 1602, hkrati pa se lahko župnija Tržič postavi z najstarejšo matično knjigo med župnijami 27 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9. 28 Krampač, Cerkvene matične knjige, str. 129. 29 Toplišek, Rodoslovje, str. 63. na Gorenjskem. Sledi ji krstna knjiga iz župnije Vele- sovo, katere podatki se začnejo z letom 1603. Zapisi oziroma podatki, ki jih je vpisoval župnik, so unikum oziroma zares nekaj posebnega med kr- stnimi knjigami. Iz njih razberemo, kdo je bil krščen, kdo je oče in dva botra, ki zaključujeta vpis. Prese- netljivo manjka podatek o materi. V nobenem od 90 ohranjenih vpisov iz obdobja 1602–1603 namreč ni zapisanega podatka o materi novokrščenca.30 Če pri- merjamo drugi dve knjigi iz župnij Mengeš in Ljub- ljana – sv. Nikolaj, ugotovimo, da so v Mengšu od samega začetka vodenja matičnih knjig vpisovali tudi ime matere.31 Nekoliko drugače je pri stolni župni- ji v Ljubljani, kjer so do 19. julija 1597 vpisovali le ime in priimek očeta brez podatkov o materi, po tem datumu pa tudi ime matere.32 Že v naslednjem sklo- pu oziroma ohranjenih drobcih tržiške krstne knjige je pri krstu 12. januarja 1610, ko je bil krščen Blaž Medličar, zapisano tudi ime matere, in sicer je bila to Marina.33 Kot je bilo v tem obdobju običajno pri vseh žup- nijah, tudi v tržiških zapisih nikjer ni naveden žup- nik oziroma krstitelj otroka. Le v enem primeru je navedeno, da je Parocho, torej župnik (brez imena in priimka), otroka krstil in mazilil s svetim oljem. Iz- virni zapis se glasi: »Hic primus e a me Parocho a sacro crismate lautus« oziroma slovensko: »Prvi je bil po meni, župniku, maziljen, v sveto olje dan.«34 Razlog za takšen obred je verjetno v otrokovi telesni slabosti. Po pol leta življenja je namreč takrat maziljeni otrok Matevž Vadnal 5. marca 1603 umrl.35 Pri večini vpisov v prvi krstni knjigi je krščevalec uporabil običajno formulacijo: »krščen je bil« (bapti­ satus est), včasih pa je posegal po drugačnih, zelo za- nimivih formulacijah. Pri enem od vpisov je denimo zapisal, da je bil otrok »v krstni kopeli prerojen« (28 huius sancto lauacro regeneratus est).36 Ob krstu An- dreja, sina Marka Ahačiča, je krščevalec 20. novem- bra 1602 zapisal posebno formulacijo, da je bil otrok »očiščen s svetim krstom oziroma posvečeno vodo« (sacro fonte purgatus).37 Da bi razbil monotonost vpi- sov, je uporabil tudi obliko, da je otrok Lenart Hara- ša »po svetem krstu postal Božji sin« (cooptatus est in 30 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1–8. 31 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, Krstna knjiga 1583– 1595. 32 NŠAL, ŽA Ljubljana – sv. Nikolaj, Matične knjige, Krstna knjiga 1583–1595, str. 152. 33 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, dne 12. januar 1610. 34 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2. 35 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 13. 36 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2. 37 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 3. 473 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 filium dei, per sacrum baptisma).38 Podobno je zapi- sal tudi v primeru krsta Marine Pivčan, ko je ta »po svetem krstu postala Božja hči (otrok)« (per sanctum Baptisma, in filiam dei cooptata est).39 Pestrost vpisov dopolnjuje še zapis, da je bila Elizabeta Herman »s krstno vodo (studencem) očiščena (okopana, umita)« (Baptismatis fonte abluta).40 Prvi vpis v ohranjenih fragmentih krstne knjige je datiran s 13. marcem 1602, a je po vezavi in poškod- bah mogoče sklepati, da je obstajal vsaj še en list, ki pa je izgubljen. Župnik je v tem prvem ohranjenem zapisu posegel po drugačnem načinu strukture zapi- sa, običajno namreč zapiše: »sin oziroma hči očeta«, tukaj pa uporabi besedo filiola – hčerkica. Krst Jere, hčerkice Blaža Suhlica, je prvi zapis v tržiški krstni knjigi.41 Pred prvim moškim krščencem sta bili še dve krščenki, in sicer Jera Škrbina in Marjeta Poči- valnik. Tudi prvi vpis fanta je nekoliko nenavaden, saj je vpisovalec pozabil zapisati njegovo ime. Na veliko noč 1602, torej 7. aprila, je bil krščen sin Jurija Malija. Kjer bi moralo biti zapisano otrokovo ime, je prazen prostor.42 V obdobju prvih ohranjenih tržiških krstnih frag- mentov, torej od marca 1602 do decembra 1603, je natanko 90 vpisov. Natančneje, leta 1602 je bilo 31 krstov, leta 1603 pa skoraj dvakrat več, 59. Najverjet- neje je bilo leta 1602 še več vpisov, saj, kot omenjeno, manjka vsaj en list zapisov za obdobje pred marcem 1602. Izpostaviti velja še eno zanimivost, in sicer je bilo v tem obdobju krščenih 45 dečkov in prav toliko deklic. Pri dveh fantih ni zapisanega imena; navedeno 38 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2. 39 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 7. 40 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 7. 41 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1. 42 NŠAL, prav tam. je bilo le, da sta bila sinova Jurija Malija in Gašperja Benedika. Največ krstov je bilo decembra 1603, in si- cer kar 11. Prav tako jih je bilo veliko, tj. 7, decembra 1602 ter februarja, avgusta in septembra 1603. Vidi- mo torej, da se je v letih 1602–1603 največ otrok rodi- lo v zimskih oziroma jesenskih mesecih leta. Največkrat je datum krsta zapisan v obliki, kot jo poznamo še danes, torej s številko za dan v mesecu in z besedo za posamezen mesec. Mesec je, kot običajno v drugih župnijah, zapisan med posameznimi vpisi oziroma na vrhu posameznega lista knjige. Obstajajo pa tudi izjeme, ko je vpis nekoliko drugačen. Datum krsta je v teh primerih v narativni obliki. Kar petkrat je vpisovalec v tem obdobju navedel, da je bil krst »na isti dan« (item huius), torej sta bila v enem dnevu dva krsta. Naslednja zapisa datuma v besedni obliki sta »zadnjega« (ultimo huius) maja 1602, ko je bil krščen Janez Košutnik, in prav tako zadnjega maja 1603, ko je bil krščen Janez Kocjančič.43 Za večjo pestrost po- skrbijo vpisi, ko je treba ugotoviti, za kateri dan je takrat pravzaprav šlo. Na cerkvene praznike so bili vpisani trije vpisi, in sicer na veliko noč (Die sacro Paschae) 1602 je bil krščen sin Jurija Malija, ki ni bil imenovan, na cvetno nedeljo (Domenica Palmarum) 1603 je krst prejel Jurij Lužovec in na velikonočni četrtek (In caena Domini) 1603 Jurij Gogrič.44 V enem primeru je župnik zapisal, da je bil krst To- maža Benedika na dan sv. Katarine 1602. S pomočjo priročnikov lahko ugotovimo točne datume vpisov: velika noč leta 1602 je bila 7. aprila, cvetna nedelja leta 1603 23. marca, velikonočni četrtek 27. marca 1603,45 medtem ko sv. Katarina goduje 25. novem- bra.46 43 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2, 5. 44 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1, 5. 45 Izračun datuma velike noči: http://www2.arnes.si/~gljsent- vid10/iz_velike_noci_.html (24. 6. 2020). 46 Keber, Leksikon imen, str. 280. Najstarejši prvi zapis krsta v Tržiču 1602 (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1). 474 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 Iz prvih fragmentov lahko razberemo tudi nekaj o imenih, ki so jih starši takrat izbirali za svoje otro- ke. Šlo je za tipično slovenska imena. Največ moških krščencev je tedaj nosilo imena Andrej, Janez in Jurij. Vsako od naštetih imen se pojavi petkrat. Prav tako se pri deklicah petkrat pojavijo imena Elizabeta, Jera, Uršula in Marina. Večina imen je zapisana v latinski obliki, ob na primer latinskem imenu Margaretha pa je dodan zapis Marietha.47 Posebnost sta imeni Alen- ka in Marina, ki sta zapisani slovensko. Latinskega zapisa imena Helena, ki ga v tem obdobju večkrat srečamo v drugih župnijah, ni, zato pa najdemo pet- krat Alenko in enkrat Aleno. Prav tako med vpisi ni nobene krščenke z imenom Marija (Maria), ampak prav tako petkrat tipično slovensko oziroma go- renjsko Marina. Slovenski je tudi vpis imena Anica (Aniza) za hčerko Mihaela Semena, ki je bila krščena 30. aprila 1602.48 Najnenavadnejše ime, ki so ga starši izbrali za dečka, je Abel. Vpis v krstni matici pove, da je bil 14. maja 1603 krščen Abel, sin Lenarta Har- naša.49 Ime Abel se sicer skupaj s Kajnom pojavlja v Stari zavezi Svetega pisma. Še bolj nenavadno je žensko ime Afra, ki je bila hčerka oskrbnika Para- deiserjeve pristave na Vsrarzhenizhi.50 Tržiške mati- ce so tudi po samem mestu zapisa imena krščenca v narativni formulaciji zapisa nekaj posebnega. Ime krščenca v narativni obliki vpisa običajno najdemo zapisano na začetku ali takoj za datumom krsta,51 v tem obdobju pa ga je vpisovalec v Tržiču navajal takoj za imenom in priimkom očeta. Pred imenom krščenca je praviloma beseda dictus, dicta (imenovan, imenovana) ali vocata, vocatus (imenovan, imenova- na). V dveh izjemnih primerih, ko je vpisovalec ime krščenca pozabil zapisati na običajno mesto, ga je do- pisal ob koncu celotnega zapisa krsta.52 Podatki o starših krščenca v tržiških krstnih mati- cah med letoma 1602 in 1603 so omejeni le na ime in priimek očeta. Ime matere se pojavi šele čez nekaj let, in sicer 1610, verjetno z novim župnikom in novim načinom zapisovanja. Najpogostejši imeni očetov v letih 1602–1603, ki sta zapisani osemkrat, sta Jurij in Jernej. Sledijo jima Andrej, Tomaž, Matija, Lenart in Blaž. Med priimki izstopata Peharc, ki ga zasledimo petkrat, in Slapar, ki je zabeležen štirikrat. Drugi pri- imki so še: Ahačič, Benedik, Gognič, Grenik, Koc- jančič, Meglič, Muha, Polc, Počivalnik, Teuerschuh, 47 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 6, 2. 48 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1. 49 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 5. 50 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 6. 51 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, Krstna knjiga 1596– 1607. 52 20. decembra je bil rojen Štefan, sin Antona Počepka, otro- kovo ime pa je zapisano na koncu vpisa (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9). Uršič idr. Če nabor priimkov primerjamo s tistimi, ki jih navaja Viktor Kragl, lahko opazimo, da se je veči- na navedenih priimkov ohranila tudi v poznejših ma- tičnih knjigah.53 Z drugimi besedami, dotični rodovi so v tržiški župniji ostali še v naslednjih stoletjih. Vpisovalec je ob navedbi petih krstov očitno po- zabil zapisati očetovo ime, saj najdemo zapisan le njegov priimek. Prav tako je pri treh vpisih namesto imena zapisal le črko N. Zanimiv je vpis krsta otro- ka Jožefa z dne 21. decembra 1603, kjer je namesto imena in priimka očeta zapisovalec navedel le »zet pri Klemencu«.54 V obdobju najstarejših krstnih matičnih knjig tudi v drugih župnijah niso navajali očetovega pokli- ca. Zato sta v tržiški krstni matični knjigi 1602–1603 zanimiva vpisa, kjer je vpisovalec navedel samo ime in poklic očeta. 23. novembra 1602 je bila krščena Katarina, hčerka mlinarja Janeza, 18. novembra 1602 pa Elizabeta, hči kovača Janeza.55 Nekaj več podatkov o očetu izvemo iz vpisa krsta Ane 14. februarja 1603, ko je namesto očetovega priimka zapisano, da je bil »Matevž pisar pri gospodih Paradeiserjih«.56 Med že omenjenimi priimki se v tržiških maticah pojavljata tudi dva, kjer je v resnici šlo za navedbo poklica, in sicer Textoris (tkalec) in Pellionis (krznar).57 Ob dej- stvu, da so imeli nekateri starši veliko otrok in je bila doba rojevanja precej dolga, posebej če je bila mati ob rojstvu prvega otroka zelo mlada, se istočasno po- javljajo tudi družine z enakim imenom in priimkom očeta. Da bi vpisovalec podatke natančno zapisal, je pri vpisu za razlikovanje oseb uporabil besedi mlajši (Junioris) oziroma starejši (Senioris). 18. septembra 1602 je bil tako krščen Matevž, sin Lenarta Harasha starejšega, 14. maja 1603 pa Abel, sin Lenarta Har­ nasha mlajšega.58 Čeprav sta priimka zapisana različ- no, gre dejansko za priimek Harnaš. Zanimiv je tudi vpis z najmanj podatki v krstnih maticah v tem ob- dobju: 10. marca 1603 je bila krščena Jera Komatar. Vpis ne vsebuje podatkov o očetu in dveh botrih.59 Podatki o botrih so vpisani pri vseh drugih vpi- sih krstov, ki jih najdemo v prvi tržiški krstni ma- tični knjigi. Toda tudi ti so ponekod izjemno skopi oziroma pomanjkljivi, zlasti ko gre za imena. Tako naštejemo kar 17 primerov, ko botrovo ime manjka. Velikokrat je vpisovalec zanj pustil prazen prostor, nekajkrat pa je zapisal le črko N. Pri botrih so prvič 53 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 382–383. 54 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9. 55 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 3. 56 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 4. 57 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 6–7. 58 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2, 5. 59 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 5. 475 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 zapisane tudi ženske, saj sta bila pri večini vpisov bo- tra obeh spolov – moški in ženska, lahko sta bila tudi dva moška botra, nikakor pa ne samo dve ženski.60 To je vsekakor posledica primata moškega nad žensko v Cerkvi. V primerjavi z drugimi župnijami je prese- netljivo veliko število primerov, ko sta bila oba botra moškega spola (17). Že najstarejši vpis krsta postre- že s podatkom, da sta bila pri krstu Jere Suhlic bo- tra Urban Garin in Tomaž Primožič.61 Najbogatejši vpisi botrov so tisti, kjer je ob imenu botre zapisano še ime njenega moža. Prvega najdemo pri krstu Ane Böhm 21. oktobra 1602, druga botra je bila takrat Marjeta, žena (uxor) Jurija Teuerschuha.62 Kot vedno pa se tudi v teh zapisih najdejo izjeme, pri katerih je zapisovalec vpisal le ženo ter ime in priimek moža (sedem primerov) ali pa je navedel le ženo in možev priimek. V nekaj primerih je vpisano tudi sorodstve- no razmerje, kot na primer hči (filia) Tomaža Žitnika ali mlada žena (nurus) Pavšel.63 Tako kot pri očetih krščencev tudi pri moških botrih srečamo zapis ju­ nior (mlajši) oziroma senex (starejši). Na primer pri krstu Jere Garin 16. februarja 1603 je bil boter stari (senex) Luskovec.64 Med botri je še več tipično slo- venskih imen, kot so: Jurij, zapisan kot Juri, Jernej, zapisan kot Jerni, Špela kot Spella, Marjeta kot Mari­ etha, Katarina kot Katra … Pri nekaterih pa potrebu- jemo več znanja, da jih sploh lahko poslovenimo ozi- roma ugotovimo njihovo polno ime: Enzi = Lovrenc, Tili = Tilen, Chrishe = Krištof, Macharius = Mohar. Ob vpisih botrov se poveča tudi nabor priimkov, ki jih med očeti krščencev doslej ne srečamo: Primo- žič, Komatar, Cincala … Posebnost je priimek Črno- gozdnik, zapisan pri krstu Elizabete, hčerke kovača Janeza, 18. novembra 1602. Botra je navedena kot Zhernogosdnizha brez imena.65 Priimek je domnevno nastal iz zaselka Črni Gozd, ki še danes obstaja ob cesti proti mednarodnemu mejnemu prehodu Lju- belj.66 V obdobju od 1602 do 1603 so v vlogi botrov ob krstnem kamnu v župnijski cerkvi največkrat stali: Jernej Porenta, Jernej Vadnal, Tomaž Peharc ter kot botrici Alenka Semnovka in mlada žena Pavšel. V daljšem obdobju oziroma v najstarejših ohranjenih fragmentih krstne knjige je bil »najimenitnejši« boter Baltazar Stroš (Strosh),67 župnik iz Križ pri Tržiču. 60 Na primer Zakonik cerkvenega prava v Kan. 873 danes od- reja: »Boter ali botra naj bo samo eden, lahko pa sta eden in ena« (Zakonik cerkvenega prava, str. 373). 61 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1. 62 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 3. 63 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 4. 64 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 4. 65 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 3. 66 Atlas Slovenije, str. 57. 67 Baltazar Štros (Stross) se je rodil v Besnici leta 1581. Ordi- niran je bil 31. marca 1607. V letih 1610–1614 je služboval v Bil je boter Juriju, sinu Primoža Špeltarja, krščenemu 17. aprila 1612.68 Zapis kraja bivališča pri starših krščenca je v letih 1602–1603 izjemna redkost. Iz ohranjenih zapisov lahko sklepamo, da je bila večina staršev iz Tržiča, le pri redkih je zapisano, da so prihajali od drugod. Tak- šni primeri so trije, vsi iz sosednjih krajev oziroma vasi, torej še vedno iz tržiške župnije. Na primer iz Sv. Ane je bil doma Janez Košutnik, krščen zadnjega maja 1602.69 Alenka Mali, krščena 9. februarja 1603, prav tako ni bila doma iz Tržiča, temveč iz Loma.70 Iz zaselka Plaz pri Podljubelju je prihajal zet pri Kle- mencu, ki je 21. decembra 1603 dal krstiti sina Jo- žefa.71 Zelo natančen je zapis krsta Marjete Blažič (Wlashizh) z dne 18. maja 1602, pri katerem zapiso- valec prvič in edinkrat (!) natančno zapiše bivališče staršev v trgu Tržič. Družina je stanovala »ob mostu« (/…/ pontem).72 Nekaj posebnega v tem obdobju je še zapis botrovega bivališča. Ob nepopolnem vpisu vpisovalec pri krstu sina Gašperja Benedika 2. maja 1603 ni vpisal imena krščenca in botre; navedel je le, da je bila slednja iz Plaza.73 Viktor Kragl je za objavo pripravil pregledno sta- tistično tabelo iz vpisov v matične knjige za čas od leta 1704 do 1935 ter v njej za vsako leto predstavil število rojstev, porok in smrti. Iz tabele razberemo, da je bilo v posameznih obdobjih število rojstev, po- rok in smrti zelo visoko. Število rojstev je vrhunec doseglo leta 1904, ko je bilo rojenih kar 179 otrok, od tega 92 dečkov in 87 deklic, 14 otrok pa je bilo vpisanih kot nezakonskih. Na žalost ohranjeni frag- menti krstnih matičnih knjig iz prve polovice 17. stoletja ne morejo biti primerljivi s podatki, ko je bilo vpisovanje zelo natančno in urejeno. A za primerjavo lahko kljub temu navedemo, da je bilo v nepopolno ohranjenih zapisih za leto 1602 mogoče najti 31 kr- stov, leta 1603 pa skoraj dvakrat toliko, in sicer 59. Za naslednja leta nimamo ohranjenih knjig, zato pa lahko navedemo še podatke za leto 1610, ko je bilo krstov 42, leta 1611 jih naštejemo 61 in leta 1612 nekaj manj, 57. Lahko bi torej rekli, da je bilo v prvih desetletjih 17. stoletja v Tržiču v povprečju od 50 do 60 krstov na leto. Šele okrog leta 1700 se, če podatke primerjamo s Kraglovimi, letno povprečje dvigne za Križah pri Tržiču. V letih 1615–1618 je bil tržiški župnik-vi- kar. Iz Tržiča je odšel v Sp. Tuhinj (gl. NŠAL 572, zapuščina Franca Pokorna, župnija Križe, šk. 377; Kragl, Zgodovinski drobci, str. 190). 68 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 17. 69 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2. 70 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 4. 71 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9. 72 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 2. 73 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 5. 476 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 deset krstov, torej na 70. Bistveno višje je po preteku 200 let, in sicer je bilo okrog leta 1900 povprečno 170 krstov letno.74 Iz navedenih podatkov lahko zaključi- mo, da je s priseljevanjem oziroma industrializacijo mesta Tržič naraščalo tudi število prebivalcev in s tem število krstov, ki se je v obdobju 400 let povečalo za dvakrat. Najstarejši zapisi tržiških porok (1602–1603) Po analizi podatkov krstnih matičnih knjig se po- svetimo še ohranjenim poročnim matičnim knjigam. Takoj lahko izpostavimo, da tudi tržiške poročne matične knjige uvrščamo med najstarejše na sloven- skem ozemlju. Če se omejimo zgolj na ozemlje da- našnje Nadškofije Ljubljana, so zanesljivo najstarejše (!); za tri leta so starejše celo od ljubljanskih iz stol- ne župnije sv. Nikolaja (1605). Na Gorenjskem jim delajo družbo malce mlajše poročne matične knjige župnij Mošnje (1609) in Naklo (1611). V primerjavi s prej naštetimi župnijami so tako kakor krstne tudi poročne matične knjige nekaj posebnega. V poročnih knjigah v Ljubljani in Mošnjah so v standardnih for- mulacijah zavedene priče (testes), ki jih v ohranjenih tržiških zapisih ne najdemo.75 Tržiške poročne ma- tične knjige pa so posebne še po nečem – vsebujejo namreč tudi podatek o oklicih. Prav ti zapisi so naj- starejše pričevanje o oklicih na celotnem slovenskem prostoru, zaradi česar podrobnejši vpogled v poročne matične vpise postreže z vrsto zanimivosti. Najstarejši zapis poroke v Tržiču je že omenje- na poroka med Jurijem Nočem in Jero Smeh. Takoj 74 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 378–382. 75 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9–11. za navedenim datumom (8. februar) je formulacija »zakonsko zvezo sta sklenila« (copulati sunt con­ iugali uinculo sacro). Zanimivo je, da je vpisovalec nevestino ime zapisal v slovenščini, hkrati pa je za priimkom dopisal še besedo filia (hči). Obstaja torej upravičena domneva, da je imel namen zapisati tudi očetovo ime, a je namero opustil. Vpis zaključuje s podatkom o oklicih, in sicer da sta bila »pred tem na tri nedelje oklicana« (et antea tribus dominicis diebus proclamati).76 Za obravnavano kratko obdobje 1602–1603 je ohranjenih le 20 vpisov porok. Sedem parov se je poročilo leta 1602 in skoraj dvakrat več (13) leta 1603. Med fragmenti najdemo tudi list za leto 1607, iz katerega je razvidno, da sta dva para svojo ljube- zen potrdila pred oltarjem v Tržiču.77 Za tako kratko časovno obdobje enega leta (1602–1603) podrobna analiza podatkov sicer ne bo najbolj zanesljiva, ven- dar lahko ob predpostavki, da gre za najstarejše ohra- njene drobce, ti kljub temu ponudijo ilustrativni prvi vtis o tem obdobju. Primerjava datumov porok, pričakovano, ne spo- roča nič pretresljivega, saj so poroke enakomerno po- razdeljene čez vse leto – razen v dveh obdobjih, in sicer med 8. februarjem in 28. aprilom 1602 ter 26. ja- nuarjem in 7. aprilom 1603, ko porok ni bilo. Razlog je preprost: v postnem času se ni bilo mogoče poroči- ti, saj je ta čas namenjen spokorni pripravi na veliko noč78 in prostora za veseljačenje (tudi danes) v tem času ni. Zato pa se je v preostalem obdobju dogajalo, da sta pred oltar tu in tam sočasno stopila dva para. 76 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9. 77 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 15. 78 Kuret, Praznično leto Slovencev, 1, str. 83. Prvi zapis poroke iz leta 1602 (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612). 477 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 Takšen primer je prvič zabeležen že 8. februarja 1602, ko so se poročili Jurij Noč iz Kamne Gorice in Jera Smeh ter Ožbolt Knez in Rotija Borovnica.79 Čez dobro leto, 4. maja 1603, se je dan dveh porok pono- vil, in sicer sta se takrat poročila Sebastjan Bohinc iz Nove vasi in Marjeta Potočnik, pred oltar pa sta sto- pila tudi Adam Grobhuber in Neža Kunič.80 Ob teh vpisih je zanimiv še vpis poroke Mihaela Kocjančiča in Katarine, vdove Matije Uršiča, pri katerem vpiso- valec presenetljivo ni navedel točnega datuma poroke, temveč je zapisal le, da sta se poročila maja 1602. Vsi dnevi porok so bili zapisani z arabsko številko, le pri poroki Primoža Dornika in Alenke Krt je datum na- veden z besedo: »šestega« (sexto) oktobra 1603.81 Nekaj prav posebnega so formulacije, s kateri- mi je župnik opisal slovesno dejanje svetega zako- na. Očitno ni želel biti preveč dolgočasen, zato je z različnimi formulacijami razbijal monotonijo vpisov, česar v poročnih knjigah primerljivih župnij ne naj- demo. V ljubljanskih in mošenjskih sta tamkajšnja duhovnika uporabljala le utečene formulacije, kot na primer copulati sunt (poročena sta bila). Tržiški žup- nik pa je posegal po precej bolj dinamičnem izrazju, kot denimo: – poročena sta bila s sveto vezjo (copulati sunt con­ iugali uinculo sacro), – sprejel jo je za ženo (accepit uxorem), – v zakon sta stopila (inijerunt matrimonium), – po obredu Katoliške cerkve sta sklenila zakon (contraxerunt secundem Catholicae ecclesiae ritum matrimonium), – zakon sta sklenila (contraexrunt matrimonium, in matrimonium iuncti sunt), – stopila v sveti zakon (in sacrum matrimonium in­ yerunt), – s sveto vezjo zakona sta bila povezana (sacro vin­ culo matrimonium iuncti sunt), – po predpisanih obredih in cerkvenem običaju sta sveti zakon sklenila (rite et ecclasiastico more in sacrum matrimonium copulati sunt). Tudi pri teh vpisih je mogoče povedati nekaj več o imenih. Med ženini prevladuje ime Jurij, ki je zapisa- no trikrat, sledita Jakob in Janez, zabeležena dvakrat. Nekoliko drugače je pri nevestah, kjer se trikrat po- javijo imena Jera, Marjeta in Neža. Priimki ženinov in nevest so tako različni, da ni mogoče najti dveh enakih, kar je v tako kratkem obdobju pričakovano. Dve imeni pri ženinih pa vendarle izstopata, in sicer Zaharija in Toni.82 Zaharija je svetopisemsko ime, 79 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9. 80 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 81 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. 82 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. vendar v teh krajih zelo redko. Toni je slovenska raz- ličica imena Antonius, navedbo imena pa prav tako redko najdemo v matičnih knjigah tega časa. Med priimki je pozornost vzbudil Židovin (Shidouin), kar bi morda lahko slovenili kot Židov. Glede na to, da je bilo ženinu ime Zaharija, lahko domnevamo, da je bil nekoč morda celo on, še bolj verjetno pa njegovi predniki, judovske vere.83 Neveste so imele običajna imena, le da sta latinski imeni Gertrud in Margaretha velikokrat zapisani v slovenski različici, in sicer kot Jera in Marjeta. Primerjava podatkov z drugimi župnijami poka- že, da v Tržiču pri nobenem ženinu ni naveden oče, kaj šele mati. Nasprotno pa pri poroki Jakoba Kržina in Eve Kukec, ki je bila sklenjena 20. januarja 1605 v Ljubljani, izvemo, da sta bila ženinov oče Peter in mama Uršula, nevestina starša pa Primož in Marjeta Logar.84 Pri šestih tržiških nevestah je zapisano oče- tovo ime, pri treh pa, da so bile ob poroki že vdove. Iz zapisanih podatkov lahko sklepamo, da so bili vsi ženini in neveste samski, razen kjer je izrecno nave- deno drugače. Poleg tega pri zapisu ženina ni nikjer zabeležena beseda vdovec (viduus). Med posebnosti zapisov lahko štejemo poroko Matija Javornika in vdove Klare Khrazenpacher 12. avgusta 1603, kjer je župnik pozabil zapisati ime pokojnega moža neveste Klare.85 Površnost oziroma pozabljivost župnika sre- čamo še pri vpisu poroke med Andrejem Anžičem in Jero Kocjančič 1. junija 1603, kjer je navedel le, da je bila hči Kocjančiča, brez imena očeta.86 V obdobju narativnih zapisov v matičnih knjigah zelo redko najdemo podatek o poklicu. V primeru poroke Tonija Počepka in Alene Benedik 26. januar- ja 1603 pa je vendarle zapisano, da je bila Alena ta- krat dekla.87 Še večjo zmedo pri iskanju prednikov povzroči zapis poroke z dne 7. aprila 1603, kjer je namesto priimka ženina zapisano, da je bil ženin Pri- mož hlapec pri Paradeiserjih (seruus Paradaiseri), ne- vesta je bila Marjeta Gatika, ni pa zapisa o njegovem pravem priimku.88 Podoben je zapis pri poroki 19. januarja 1603, ko se je že omenjeni Zaharija Židovin poročil z dojiljo Evo, ki je služila pri Paradeiserjih (nutrix Paradeiseri).89 Navedba bivališča ženina oziroma neveste je v tem in tudi v poznejših obdobjih v poročnih matič- nih knjigah nekaj samoumevnega. Lep zgled je po- 83 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 84 NŠAL, ŽA Ljubljana – sv. Nikolaj, Matične knjige, Poročna knjiga 1605–1632, str. 2. 85 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. 86 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 87 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 88 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 89 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 478 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 ročna knjiga župnije Mošnje, kjer je ob vsakem vpisu naveden kraj bivanja ženina in neveste. Na primer ob poroki Jurija Ažmana leta 1609 izvemo, da je bil doma iz Mošenj, nevesta Jera Žlebir pa iz Dobrave.90 Tržiški zapisi porok so tudi v tem pogledu izjema, saj je bivališče navedeno samo pri tistih ženinih in nevestah, ki niso prihajali iz Tržiča, pri vseh ostalih pa tega podatka ni. Iz tega sledi, da so bili mlado- poročenci brez zapisanega bivališča gotovo župljani župnije Tržič. Iz pregleda poročne knjige ugotovimo, da je precej ženinov po tržiške neveste prišlo od dru- god. To ne preseneča, saj so se do nedavnega poro- ke praviloma sklepale v župniji neveste.91 Ženini so takrat v Tržič prihajali predvsem iz Kamne Gorice, Sela, Nove vasi in sosednjega Seničnega. A če je pri ženinih to dokaj pričakovano, izjemno redko zasledi- mo, da je od drugod prišla nevesta. Tak primer je po- roka Klare Khrazenpacher, edine neveste, ki ni bila iz tržiške župnije, pač pa je prihajala iz za tisti čas zelo oddaljenih Slovenskih Konjic.92 Dejstvo, da je bila ob poroki vdova, posredno potrjuje, da so se vdove poz- neje lahko poročile tudi drugod in ne v kraju svojega bivališča oziroma rojstva. Seveda pa je zelo verjetno, da je Klara že pred poroko živela v Tržiču. Poročne priče običajno zapišemo po navedbi po- datkov o ženinu in nevesti. Tržiški zapisi porok so zopet nekaj posebnega, saj podatka o pričah (testes) sploh ne vsebujejo. Namesto prič je vpisovalec zapi- sal oklice, kar je med najstarejšimi ohranjenimi zapi- si porok gotovo unikum. Podroben pregled razkrije, da župnik pri zapisu oklicev ni uporabljal utečene formulacije, ampak jih je predvidoma zapisoval po navdihu oziroma trenutnem razpoloženju in so, tako kakor začetna formulacija o samem dejanju poroke, zelo izvirni. Formulacije so sledeče: – in pred tem na tri nedelje oklicana (et antea tribius dominicis diebus proclamati), – in sta bila po obredu Rimske Cerkve trikrat okli- cana (sunt secundum ritum Ecclesiae Romanae ter proclamati), – in sta bila trikrat v različnem času oklicana (sunt diversis tribus vicibus proclamati), – in sta bila trikrat naznanjena (oklicana) (et tribus temporibus denunciati sunt), – prej trikrat oklicana (tribus vicibus ante proclama­ ti), – po predhodnih treh oklicih sta sveti zakon skleni- la (copulati sunt in sanctum matrimonium praemis­ sis tribus denunciationibus). Pestrost različnih oklicev zmotita le dva zapisa. Pri poroki Petra Gogniča in Jere Meglič 3. juni- ja 1602 je zapisovalec le kratko navedel, da sta bila 90 NŠAL, ŽA Mošnje, Matične knjige, Krstna in poročna knji- ga 1609–1646, str. 221. 91 Krampač, Cerkvene matične knjige, str. 130. 92 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. Fragment porok iz leta 1607 (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 15). 479 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 oklicana (proclamati sunt), brez podrobne obrazloži- tve kolikokrat in kdaj.93 Na dan 8. februarja 1602, ko sta bili v Tržiču dve poroki, je pri vpisu druge poroke skrajšano zapisal, da sta bila oklicana na podoben na- čin (simili modo proclamati) kot pri prvi vpisani po- roki.94 Kot zanimivost velja omeniti, da so bili v Tržiču z letom 1607 poročni zapisi nekoliko nadgrajeni; do- tedanjim podatkom se namreč pridružijo še podat- ki o starših mladoporočencev. Na primer ob poroki Gašperja Toporiša in Barbare Primožič 26. novem- bra 1607 izvemo, da je bil ženinov oče Lenart, nje- gova mati pa Marjeta; nevestina starša sta bila Jakob in Marina.95 Podatek o materi mladoporočencev je bil takrat novost, a žal le kratkotrajna, saj naslednje ohranjene poročne knjige iz Tržiča tega podatka ne vsebujejo.96 Primerjava s Kraglovo raziskavo je zelo omejena, ker v obravnavanem obdobju manjka precej podat- kov, ki so bili v času njegove raziskave samoumev- ni. Kragl poroča, da je bilo število porok najvišje leta 1903 (leto pred množičnimi rojstvi), ko se je poročilo kar 49 parov.97 Natanko 300 let prej je bilo porok le 17, kar nakazuje, kako se je prebivalstvo v Tržiču v tem vmesnem času povečalo. Najstarejši zapisi smrti v Tržiču (1602–1603) Poleg vedrih in veselih vpisov je treba analizirati še tiste, ki v sebi skrivajo bolj žalostne tone – mr- liško matično knjigo. Tudi fragmenti tržiških mrli- ških zapisov za leti 1602 in 1603 sodijo med starejše ohranjene zapise na Slovenskem. Po popisu matičnih 93 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 10. 94 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 9. 95 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 15. 96 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Poročna knjiga 1693– 1733, str. 44. 97 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 381. knjig iz leta 1972 naj bi bile starejše le mrliške knjige v Piranu (1502) in Prvačini (1575).98 V zbirki matič- nih knjig, ki jih hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, so tržiški zapisi za več kot 25 let starejši od mrliške knjige v Velesovem (1629) in več kot 30 let starejši od ljubljanskih mrliških zapisov (1635). Na Gorenj- skem in v celotni današnji ljubljanski nadškofiji so potemtakem tržiške mrliške matice najstarejši mrli- ški zapisi, starejši celo od Rimskega obrednika, ki je za Katoliško cerkev šele leta 1614 predpisal obvezno vodenje mrliških matičnih knjig.99 Ta neobveznost oziroma spontanost tržiških zapisov o umrlih pa hkrati pomeni, da vsebujejo nekoliko manj podatkov – predvsem za rodoslovce in druge raziskovalce na- mreč manjka podatek o starosti umrlih. Res pa je, da je ta navedba, vsaj kar zadeva točnost, tudi v precej mlajših zapisih pogosto precej vprašljiva. Tržiški zapisi smrti nimajo naslova, ki je zanje značilen nekaj let pozneje – »mrliške knjige« (Liber Mortuorum) –,100 temveč so zapisi vodeni kot »se- znam umrlih od leta 1602« (Mortuologium ab anno 1602). Vodenje mrliških knjig takrat namreč še ni bilo obvezno in župnik jih je samoiniciativno zapisal kot seznam umrlih. Seznama ni mogel poimenova- ti nekrologij (Necrologium), saj ni zapisoval le smrti slavnih Tržičanov, ampak vseh umrlih. Nekrologiji so bili v tistem in predvsem v predhodnih časih dokaj razširjeni, pogosto pa so vsebovali samo imena emi- nentnejših osebnosti. Najstarejši tržiški mrliški zapis je vpis smrti Fe- licijana Kernika, ki je umrl 9. februarja 1602.101 Več podatkov (vzrok smrti, starost ...) pa iz tega vpisa ni mogoče razbrati. Med raziskovalci veljajo mrliške knjige za najbolj skope s podatki. Tržiški mrliški drobci pa so v tem pogledu še za odtenek bolj skopi, saj v eni povedi 98 Krampač, Cerkvene matične knjige, str. 161. 99 Umek, Cerkvene matične knjige, str. XVII–XVIII. 100 NŠAL, ŽA Mošnje, Matične knjige, Mrliška knjiga 1642– 1733, str. 1. 101 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. Najstarejši zapis smrti (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11). 480 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 povedo le, kdo in kdaj je umrl. Zelo pomenljivo je tudi dejstvo, da se je v obdobju od februarja 1602 do julija 1603 ohranilo samo okroglih 60 vpisov. Po raz- trganinah ohranjenih fragmentov lahko sklepamo, da manjka vsaj eden ali celo dva lista, na katerih bi našli še podatke o umrlih od julija do decembra 1603.102 Zato leta 1603 ni bilo le 21 vpisov, ampak več, verjet- no okrog 40, kar lahko sklepamo na podlagi podat- kov minulega leta, ki so v celoti ohranjeni in iz kate- rih razberemo, da je leta 1602 v tržiški župniji umrlo 39 oseb. Med umrlimi je bilo v obravnavanem času (od februarja 1602 do julija 1603) 35 moških in 25 žensk. Delež umrlih otrok je pri tem zelo visok, saj predstavlja dobro polovico vseh mrličev, natančneje, 35. Razdelitev med spoloma pri otrocih pa pove, da je umrlo 20 dečkov in 15 deklic. Tržiški župnik je pri vpisih datumov smrti upo- rabil isti način kakor pri vpisovanju krstov in porok. Na vrhu oziroma na sredi vpisnega lista je pred vpisi navedel ime meseca in pred vsakim vpisom z arabsko številko zabeležil dan v mesecu. Le v enem prime- ru je datum zapisal z besedo, in sicer kot zadnji dan (ultimo mensis huius) februarja 1602.103 V sedmih pri- merih je namesto datuma zapisal, da je isti dan (item huius) umrl še nekdo. Po tem vzorcu zapisa datuma izvemo, da so 11. marca 1602 umrli trije ljudje: Ani- ca Gognič, Janez Primožič in sin Krištofa Sapla.104 Obravnavano obdobje je zelo kratko, nekaj več kot leto in pol, zato je težko določiti, v katerem letnem času je bila umrljivost največja. Lahko pa ugotovimo, da junija in decembra 1602 »dekla Smrt« ni obiskala Tržiča. Največ, osem, mrličev je bilo septembra 1602, sledita pa april in maj 1602 s po šestimi smrtnimi primeri. Ohranjeni mrliški drobci kljub skoposti s podat- ki postrežejo z nekaterimi precej tragičnimi trenutki za posamezne družine, v katerih je smrt terjala tudi več življenj. Tako je iz zapisov iz marca 1602 mogoče razbrati, da sta v roku petih dni umrla Matevž Gog- nič in njegova žena Anica.105 Prav tako sta v razmiku šestih dni preminila dva otroka Jurija Črnogozdnika: hči Magdalena 17. maja 1602, sin Jurij pa 23. maja 1602.106 Prava tragedija v očeh današnjega časa pa se je zgodila v razširjeni družini Počivalnik. Nav- ček je kar trikrat zapel in naznanil smrt treh otrok domnevnih bratov Jurija in Gregorja Počivalnika. V razmiku osmih mesecev so namreč umrle tri deklice: 102 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 14. 103 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. 104 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. 105 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. 106 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 12. Radegunda,107 Helenka108 in Marjeta.109 Pri slednji lahko natančno potrdimo starost, saj je zapisana tudi med krstnimi vpisi. Rojena je bila 29. marca 1602,110 ta svet pa je zapustila stara le 14 mesecev, in sicer 29. maja 1603.111 Drugi deklici sta bili najverjetneje nekoliko starejši, saj ju v ohranjenih krstnih knjigah ni. Smrtnost otrok v tistem času je bila spričo slabih higienskih in prehranskih razmer visoka, kar potrju- jejo tudi ti vpisi. Razmere so bile precej podobne tudi v naslednjih stoletjih. Nekaj podobnega kot pri krstih se ponovi pri smrtih, ko župnik ne navede vseh podatkov o mr- ličih. Pri podrobnem pregledu vpisov ugotovimo, da kar pri štirih umrlih otrocih in dveh odraslih sploh ni navedenih imen. Pri otrocih je duhovnik navedel le sorodstveno razmerje z očetom: sin (filius) oziroma hči (filia). Za rodoslovce je to nerazvozljiva uganka, saj vpis ne vsebuje podatka o starosti, tako da vsako ugibanje, kdo je umrli, odpade. Župnik je pri smrti Lucije Pollak, ki je umrla 19. julija 1603, navedel, da je bila žena (uxor) Luka Pollaka.112 Da bi ob vpisih poudaril, da je umrl majhen otrok, je uporabil tudi pomanjševalnico in zapisal, da je 3. oktobra 1602 umrla Helena, hčerkica (filiola) Jakoba Traunarja.113 Pomanjkljiv je tudi zapis smrti odrasle osebe s priim- kom Radon, ki je umrla zadnji dan februarja 1602. Imena ni, domnevamo pa, da gre za moškega, saj priimek ni sklanjan in je zapisan v osnovni obliki.114 Navidezno uganko predstavlja tudi navedeni datum: zadnji dan februarja. Vemo, da leto 1602115 ni bilo prestopno, kar pomeni, da je bil zadnji dan v mesecu 28. februar. Nepopoln zapis brez priimka je mogoče najti tudi pri navedbi smrti oglarja oziroma kovača Janeza, ki je umrl 3. februarja 1603. Tako kot pri kr- stu njegove hčerke Elizabete 18. novembra 1602 tudi pri vpisu njegove smrti ne izvemo priimka.116 Zapisi smrti v mrliški matični knjigi so običajno zelo enolični in preprosti, zapisani v kratki enostavčni povedi. Skoraj polovica vseh tržiških vpisov, natanč- neje, 23, je zapisana le s preprostim glagolom umrl je (mortus est, obiit). Ob smrti Helenke, hčerke Gre- gorja Počivalnika, ki je umrla 23. novembra 1602, je 107 Radegunda Počivalnik je umrla 24. septembra 1602 (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 12). 108 Helenka Počivalnik je umrla 23. novembra 1602 (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 13). 109 Marjeta Počivalnik je umrla 29. maja 1603 (NŠAL, ŽA Tr- žič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 14). 110 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 1. 111 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 14. 112 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 14. 113 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 12. 114 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 11. 115 Leto 1602: https://sl.wikipedia.org/wiki/1602 (23. 5. 2020). 116 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 3, 13. 481 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 župnikov zapis zelo lapidaren: »23. november hčer- ka Gregorja Počivalnik imenovana Helenka« (23. nouember filia Gregory Pozhiualnik dicta Helenka).117 Pravo nasprotje tega skromnega zapisa je bogastvo ostalih 27 vpisov, kjer je znova prišla do izraza vpiso- valčeva izvirnost. Zdi se, da je v teh zapisih zbral prav vse tedanje besedne zveze, s katerimi je bilo mogoče poimenovati človekov odhod s tega sveta. Ker pome- nijo svojevrstno bogastvo, je prav, da navedemo vse njegove izvirno uporabljene formulacije: – iz tega nereda oziroma tega sveta se je preselil (migrauit ex hoc mundo colluie), – življenje zamenjal s smrtjo (vitam cum morte mu­ tauit), – čigar duša živi v Gospodu (cuius anima in Domino uiuit), – iz tega nereda oziroma s tega sveta se je preselila h Kristusu (ex hoc mundo colluie migrauit ad Chri­ stum), – zaspal v Gospodu (obdormiuit in Domino), – iz tega življenja se je preselil (ex hac uita migrauit), – iz življenja se je umaknil (decessit e uita), – bil poklican v večni dom (vocatus ad aethereas se­ des), – iz zmede tega sveta je bil rešen (ex hoc mundo col­ luuiae ereptus), – je izdihnila dušo (efflauit animam), – to življenje je zapustila (hanc lucem deseruit), – mirno izdihnil (placide exhalauit), – iz telesnega zapora je bil osvobojen (est corporis ergastulo solutus), – mirno zaspal v Odrešeniku (placide in Salvatore obdormiuit), – dočakala je poslednji dan (obiuit diem ultimum, ultimum diem vitae clausit), – smrt ga je iztrgala iz materinega naročja (Mors rapuit ab ubere matris), – iz tega stoletja vzel slovo oziroma od tega življe- nja se je poslovil (huic saeculo ualedixit), – ločila se je od življenja in Bog naj ji bo milostljiv (decessit e vita, cui sit Deus propitius), – od živih (živečih) je bila iztrgana (e uiuis erepta), – telesnih spon osvobojena (vinculis corporis soluta est). Župnikova izvirnost oziroma pestrost besednih zvez v mrliških zapisih je odraz njegove razgledano- sti, a hkrati rezultat tega, da v tem času ni bilo jasnih navodil za zapisovanje. To se še posebej odraža v dej- stvu, da v zapisih ni zabeležena starost umrlih. Vse mrliške knjige, ki so ohranjene in so nastale v času po Rimskem obredniku, ki je natančno določil navodila glede vodenja mrliških knjig, vsebujejo okvirne po- datke o starosti.118 117 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 3, 13. 118 Najstarejše ljubljanske mrliške knjige za razliko od tržiških Svojevrstna izjema sta vpisa, pri katerih je župnik navedel tudi bivališči pokojnikov. V obeh primerih je smrt kosila v Lomu. Najprej, 15. septembra 1602, je umrl Tomaž, sin Andreja Malija iz Loma (de Lom). Nekaj dni pozneje, 23. septembra 1602, je v Lomu umrl še Matevž, sin Matije Peharca.119 Pri ostalih 58 zapisih ni navedenega bivališča pokojnika, kar pome- ni, da so bili najverjetneje doma iz Tržiča oziroma so umrli tam. Tako kot največje število rojstev in porok tudi mrliška knjiga pozna leta, ko je smrt zelo pogosto obiskovala družine v tržiški župniji, vzrok pa ni na- veden. Po Kraglovi tabeli (1704–1935) je bilo naj- več smrti leta 1714, ko so pokopali kar 171 oseb.120 Tako narativne kot prve tabelarične mrliške knjige iz sedemdesetih let 18. stoletja namreč žal ne vsebuje- jo podatka o vzroku smrti, najdemo ga šele v prvih tiskanih obrazcih leta 1784.121 Iz obravnavanih naj- starejših mrliških drobcev župnije Tržič (1602–1603) pa lahko izvemo, da je v enem letu umrlo v povprečju 40 ljudi. To je bistveno manj kot leta 1714, vendar pa se povprečje 40 smrti v naslednjih letih 18. stoletja, če gre verjeti Kraglovi tabeli, večkrat ponovi. Domneve o avtorju najstarejših tržiških matic Statistika, ki jo izpričujejo ohranjeni najstarejši matični zapisi župnije Tržič, je zelo nenavadna. V ob- dobju 1602–1603 se je ohranilo natanko 90 zapisov krstov, 20 porok in 60 smrti. Poraja se vprašanje, ali ni to načrtno delo poznejših hraniteljev teh zapisov oziroma župnikov. Vendar je skorajda nemogoče v takšni meri tako »idealistično« prirediti število zapi- sov. Precej bolj verjetno je, da gre za izjemno naklju- čje. Ohranjeni tržiški fragmenti so, kakor je bilo že omenjeno, na začetku in koncu poškodovani v tolik- šni meri, da lahko domnevamo, da je bilo krstov in smrti več, kot jih poznamo. Manjka namreč vsaj eden ali celo dva vpisna lista na začetku in prav tako na koncu ohranjenega snopiča. Ob pregledanih matičnih zapisih in izvirnosti se raziskovalcu zastavlja zelo pomembno, če ne skorajda poglavitno vprašanje, kateri župnik je dosledno za- pisoval podatke. Iz pisave, sloga in oblike je mogoče sklepati, da gre za eno osebo, ki je matična dejstva za- pisovala v snopič, saj ohranjeni zapisi spominjajo bolj na snopič kot na knjigo. Med ohranjenimi fragmenti ni niti na enem mestu zapisal svojega imena ali vsaj priimka. Ob njegovih izvirnih zapisih pri porokah in še veliko bolj pri smrtih dobimo predstavo, da gre za duhovnika z veliko začetnico. Ljubiteljski zgodovi- vsebujejo podatek o starosti pokojnika (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana – sv. Nikolaj, Matične knjige, Mrliška knjiga 1635– 1657). 119 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 12. 120 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 379. 121 Krampač, Cerkvene matične knjige, str. 178. 482 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 nar, duhovnik Franc Pokorn (1861–1940), je za ve- čino župnij ljubljanske nadškofije sestavil kratke bio- grafske podatke za župnike posameznih župnij. Po teh zapisih naj bi v letih 1595–1597 v Tržiču župni- koval Gašper Jančič.122 Po popisu arhiva v Vidmu, ki ga Pokorn ne navaja, pa naj bi prej imenovani prišel v Tržič šele leta 1604.123 Dvom ostaja, ali je bil Jančič v kratkem obdobju župnik v Tržiču dvakrat ali pa Po- korn navaja napačne podatke. Vsekakor teh zapiskov ni vodil Jožef Julij Böhm, ki ga kot naslednjega nava- ja Pokorn in naj bi v Tržič prišel leta 1607 ter ostal do leta 1615, ko je moral odstopiti in zapustiti župnijo, »ker ni živel zgledno in bil nepoboljšljiv, kljub opo- minom vizitatorja Jan. Salvaza«.124 Tudi primerjava zapisov dveh porok iz različnih obdobij potrjuje, da gre za dve različni osebi: prva je delovala v Tržiču leta 1607, druga, vsaj po vpisih eminentnejša, pa v letih 1602–1603.125 Vsekakor je bil župnik, ki je zapisal vpise v ohranjenih fragmentih tržiških matic, človek, ki ga nista okužila monotonost in dolgočasnost za- pisov sodobnikov, temveč jih je s sebi lastnim navdi- hom svojevrstno popestril z velikim naborom zares izvirnih zapisov, kakršnih doslej še nismo poznali. Tudi zato so predstavljeni vpisi v najstarejših tržiških matičnih knjigah še posebno dragoceni. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ACAU – Archivio della Curia Arcivescovile di Udi- ne Archivio storico, Chiese a parte Imperii NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL 572, zapuščina Franc Pokorn ŽA (župnijski arhiv) Ljubljana – Sv. Nikolaj; ŽA Mengeš; ŽA Mošnje; ŽA Tržič. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Atlas Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Dolinar, M. France: Pravilnik o vodenju matičnih knjig. Kratek zgodovinski pregled. Župnijska pisarna. Pastoralni priročnik (ur. Rafko Valenčič). Ljubljana: Slovenska pokrajinska škofovska kon- ferenca, 1988, str. 17–72. Filipič, Igor: Zapisniki duš v Škofijskem arhivu Ma- ribor. Arhivi 26, 2003, str. 303–310. Keber, Janez: Leksikon imen. Celje: Mohorjeva druž- ba, 2001. 122 NŠAL 572, zapuščina Franca Pokorna, župnija Tržič, šk. 382. 123 ACAU, Archivio storico, Chiese a parte Imperii, b. 707−10. 124 NŠAL 572, zapuščina Franca Pokorna, župnija Tržič, šk. 382. 125 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, Krstna knjiga 1602–1612, str. 15. Kolar, Bogdan: Status animarum kot arhivsko gradi- vo. Drevesa 3, 1996, str. 4–8. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župni urad, 1936. Krampač, Tone: Cerkvene matične knjige na Sloven­ skem kot zgodovinski vir. Ljubljana, 2012 (tipkopis magistrskega dela). Krampač, Tone: Popis Statusov animarumov Nad­ škofijskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, maj 2009 (interni popis). Krampač, Tone: Popis Statusov animarumov Nadško­ fijskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, januar 2020 (interni popis). Krampač, Tone: Vodnik po matičnih knjigah. Ljublja- na: Nadškofijski arhiv Ljubljana, 2017. Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev, 1. Ljubljana: Družina, 1998. Letopis Ljubljanske škofije za leto 1935. Ljubljana: Škofijski ordinariat, 1935. Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806–1814 (ur. Josip Kolanović in Janez Šumrada). Zagreb: Hrvatski državni arhiv, 2005. Toplišek, Janez: Rodoslovje. Trzin: samozaložba J. Toplišek, 2004. Umek, Ema: Cerkvene matične knjige. Vodnik po ma­ tičnih knjigah za območje SR Slovenije, 1 (ur. Ema Umek in Janez Kos). Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije, 1972, str. XVII–LXXIII. Umek, Ema: Matična knjiga. Enciklopedija Slovenije, 7. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 23. Valenčič, Rafko: A. Splošna pravila o vodenju matič- nih knjig. Župnijska pisarna. Pastoralni priročnik (ur. Rafko Valenčič). Ljubljana: Slovenska pokra- jinska škofovska konferenca, 1988, str. 18–73. Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, 2 (ur. Ema Umek in Janez Kos). Ljubljana: Skup- nost arhivov Slovenije, 1972. Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, 3 (ur. Ema Umek in Janez Kos). Ljubljana: Skup- nost arhivov Slovenije, 1974. Vodnik po župnijskih arhivih SR Slovenije, 2 (ur. Ema Umek in Janez Kos). Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije, 1975. Zakonik cerkvenega prava. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, 1983. SPLETNI VIRI Izračun datuma velike noči: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/iz_velike_ noci_.html Wikipedija: Leto 1602: https://sl.wikipedia.org/wiki/1602 483 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 Priloga: Izpis krstov, porok in smrti za župnijo Tržič 1602–1603126 Tabela 1: Izpis krstov 1602–1603 KRSTI 1602–1603 datum otrok oče botra 13. 3. 1602 Jera Blaž Suhliz Urban Garin Tomaž Primoshiz 15. 3. 1602 Jera Martin Skerbina Matija Holzer Neža Siberin 29. 3. 1602 Marjeta Jurij Pozhiualnik Krištof Harnash Neža Achaziska velika noč 1602 Jurij Mali Andrej Zinzhala Marko Pernush 12. 4. 1602 Jurij Andrej Grenik Mihael Kozianzih Lenart Karun 30. 4. 1602 Anica Mihael Semeen Mihael Kozianzih njegova žena Neža 1. 5. 1602 Jakob Jakob Tischler Jernej Wadinal Tomaž Pehariz 2. 5. 1602 Florjan Jurij Maliz Peter Megliz Jera Megliz 15. 5. 1602 Urban Štefan Sirisha Gašper Polz Jurij Pristaunik 18. 5. 1602 Marjeta Wlashizh Marko Achazih Marina Pleshkouka zadnjega maja 1602 Janez N. Koshutnik iz Sv. Ane Tomaž Primoshizh Zharman 28. 8. 1602 Matevž Jernej Wodinal Tomaž Pehariz Andrej Mali 14. 9. 1602 Uršula Matija Pehariz Jernej Wodinal Neža Robeska 17. 9. 1602 Matevž Jurij Vrishizh Valentin Slapnik Rubidka 18. 9. 1602 Matevž Lenart Harash starejši Mihael Semeen Krištof Säpl 29. 9. 1602 Andrej Peter Achatitsch Matevž Lushouiz Andrej Shemla 21. 10. 1602 Ana Krištof Beham Peter Achatisch Marjeta žena Jurija Teurscuha 22. 10. 1602 Andrej Matija Pecharitz Jurij Robesh Neža Clemenka istega dne 1602 Uršula Gašper Slapar Tomaž Pechariz Marjeta Paushlinka 26. 10. 1602 Elizabeta Toni Marco Martin Werklau Wastela 30. 10. 1602 Andrej Andrej Shemla Matevž Holzer Peter Achazitsh 3. 11. 1602 Elizabeta Jurij Dolschan Luka Kalishnek žena Pankracija Vrishiza 18. 11. 1602 Elizabeta kovač Janez Gašper Primoshizh Zhernogosdnizha 20. 11. 1602 Andrej Marko Achazitsh Matevž Polz Krištof Behm 126 K prispevku se je zdelo primerno pripraviti izpis vseh vpisov za obravnavane najstarejše tržiške matične knjige, saj bo s tem razisko- valcem, predvsem pa domačinom približano dragoceno gradivo iz prvih let 17. stoletja. V tabelah so vsa osebna imena poslovenjena, v izvirniku so ohranjeni oziroma zapisani le priimki. 484 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 21. 11. 1602 Katarina Janez Germ Matija Mucha Špela Dermalka 23. 11. 1602 Katarina mlinar Janez Nikolaj Kozhianzih Marina Preshenezha istega dne 1602 Janez Matija Mucha Jernej Porenhta Janez Germ na dan sv. Katarine Tomaž Andrej Benetik Gašper Gogrizh Janez Thomeli 21. 12. 1602 Janez Lenart Polz Janez Teurschuh Sofija žena Mihaela Piana 22. 12. 1602 Neža Tomaž Saplotnik Janez Piria Alenka Semnouka istega dne 1602 Neža Gregor Koren Jurij Piria Špela Kozhianziska 2. 2. 1603 Rotija Blaž Grenik Gregor Potozhnik N. Zharmanka 9. 2. 1603 Alenka Andrej Mali Andrej Slapar snaha Paushla 13. 2. 1603 Valentin Lenart Slapar Lenart Robesh hči Tomaža Shitnika 14. 2. 1603 Ana Matevž pisar pri gospodi Paradaiseri Aleksander Beham Alenka Semnouka 16. 2. 1603 Jera Urban Garin stari Lushouizh Sibila Pirka 18. 2. 1603 Jera Janez Teurschuh Luka Meglizh Marjeta Pernuska 21. 2. 1603 Matija Ožbolt Meglizh Marko Achatitsh Jurij Benetik 10. 3. 1603 Jera Qomatar 19. 3. 1603 Jurij Luka Pollak Krištof Behem Hermanin cvetna nedelja 1603 Jurij N. Lushouizh Blashizh Alenka Mlinarizha velikonočni četrtek 1603 Jurij Matevž Gogrizh Jernej Nastran Alenka Hromzheua 1. 4. 1603 Jurij Mihael Kermel Valentin Kozhianzih Katarina Wodinalka 5. 4. 1603 Alena Matevž Polz Marko Lukeshiz Alenka Koshirin 8. 4. 1603 Katarina Janez Perin Aleksander Behem Ursula Semlouka 15. 4. 1603 Alenka Tomaž Pechariz Jernej Wodinal Anica Tisleriza 27. 4. 1603 Marina Kocjan Dermala Tilen Petelin Wastela 2. 5. 1603 Gašper Benetik Janez Germ Clemenka iz Plaza 14. 5. 1603 Abel Lenart Harnash mlajši Janez Teurschuh Jernej Parentha 16. 5. 1603 Primož Tomaž Pauschl Tomaž Pehariz Primus Kunsperg 19. 5. 1602 Marjeta Gregor Poziualnik Andrej Plesko žena Tomaža Pasinorja zadnjega maja 1603 Janez Simon Kozianzizh Matevž Holzher Alenka Koshirin 6. 6. 1603 Ana Mihael Koziantitsch Krištof Harnas Alenka Semnouka 485 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 8. 6. 1603 Janez Jernej Strituch Blaž Marina Holzerin 22. 6. 1603 Peter Tilen Petelin Gašper Benetik Jera Pozhiualnik 25. 6. 1603 Marjeta Tomaž Sauershnek Križe Jauarnik Marina Pozhiualnizha 2. 7. 1603 Jakob Shega Gregor Skander Jurij Polz 6. 7. 1603 Jakob Jurij Pehariz stari Pushl žena Gašperja Rapasha 11. 7. 1603 Magdalena Jernej Nastran Luka Pollak Špela Paushlinka 26. 7. 1603 Jakob Andrej Slapar Valentin Slapnik žena Andreja Clemenz 28. 7. 1603 Afra oskrbnik Paradeiserjeve pristave na Vsrazhenizhi Gregor Liantitsch N. Kopazizha 4. 8. 1603 Marina krznar Jernej N. Textor Lushouiza istega dne 1603 Lovrenc Gašper Gogniz N. Potozhnik Jurij Benetik 7. 8. 1603 Alenka Jernej Mucha Matevž Roshman Uršula Sittarizha 9. 8. 1603 Lovrenc Primož Kernizhar Tomaž Shupizh Alenka Kopazharizha 17. 8. 1603 Alenka Jakob Traunar stari Uishiz žena Jurija Pehariza 19. 8. 1603 Jernej tkalec Lovrenc Marko Achatitsh Urban Garin 28. 8. 1603 Mihael Jernej Diuiak Gregor Zinzula žena N. Suhliza 1. 9. 1603 Eva Luka Meglizh Jernej Parentha Urša Harnaska 2. 9. 1603 Marina N. Piuzhan Matevž Roschmon Katarina žena Marka Ahatitscha 3. 9. 1603 Matevž Jernej Luskounik mladi Paushl žena Robesha 11. 9. 1603 Elizabeta Simon Heerman Luka Pollak Clara Jauernikin 12. 9. 1603 Elizabeta Blaž Siber Jurij Plesko Skerbinka 13. 9. 1603 Uršula Martin Werkouizh Krištof Behem Katra Achazhizhin 18. 9. 1603 Uršula Pankracij Vrishizh Mihael Pozhiualnik Marina Slapnizha 7. 10. 1603 Uršula Jakob Skok Diuiak Katarina Lukeshiska 14. 10. 1603 Martin Sebastjan Juuan Gašper Polz Klara Jauarnizha 6. 11. 1603 Marina Matija Crainiz Gregor Znizhala Rotija Woronizha 13. 11. 1603 Andrej Jernej Shmaidler Urban Kumina Marina Holzerin 1. 12. 1603 Barbara Blaž Mlaznik Janez Teuershuh Lucija Gaberna 2. 12. 1603 Nikolaj Andrej Grenik Jernej Porenta Neža Muhouka istega dne 1603 Barbara Tomaž Shus Primož Dornik Marjeta Znizhouka 486 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 3. 12. 1603 Marina Jurij Jalouoz Janez Slapar snaha Paushla 11. 12. 1603 Štefan Mohor Vvorounik Valentin Slapnik Marjeta Mayeriza 14. 12. 1603 Tomaž Jurij Teuershuh Križe Zhesnouar žena Marina Holzer 20. 12. 1603 Štefan Anton Pozhepik Jurij Skledar Špela Dermalka 21. 12. 1603 Jožef zet Clemeniz Jakob Zharman Kunigunda Garnika 25. 12. 1603 Štefan Klemen Pehariz Jernej Vvodinal Marina Slapnizha 26. 12. 1603 Gašper Andrej Plesko Andrej Pasinar Klara Jauernizha 30. 12. 1603 Neža Lovrenc Slapar Lenart Robesh snaha Paushl Tabela 2: Izpis porok iz tržiških poročnih matic 1602–1603 POROKE 1602–1603, 1607 datum Ženin kraj bivališča nevesta kraj bivališča 8. 2. 1602 Jurij Nuzh Kamna Gorica Jera Smeh istega dne 1602 Ožbolt Knes Rotija Worounizha 28. 4. 1602 Krištof Säpl Marjeta Jauarnizha maj 1602 Mihael Koziantiz Katarina vdova Matija Vrsi 2. 6. 1602 Jurij Koren Magdalena Dermalka 3. 6. 1602 Peter Gognizh Jera hči Petra Meglizha 24. 11. 1602 Jakob Arash Sela Neža Kunspergerin 19. 1. 1603 Zaharija Shidouin Eva dojilja pri Paradeiseri 26. 1. 1603 Toni Pozhepik Alena Benetik, poklic: dekla 26. 1. 1603 Gregor Skander Lucija Lagoica 7. 4. 1603 Primož hlapec pri Paradeiseri Marjeta Gatika 4. 5. 1603 Sebastjan Wochiniz Nova vas Marjeta Potozhnizha istega dne 1603 Adam Grobhuber Neža Kunizh 11. 5. 1603 Janez Kolzizh Katarina vdova Jurija Maliza 1. 6. 1603 Andrej Anshizh Jera hči Koziantitscha 11. 8. 1603 Jurij Semlak Urša hči Luka Kalishneka 12. 8. 1603 Matija Jauarnik Klara vdova N. Khrazenpacherja Slovenske Konjice 14. 9. 1603 Jakob Hlebzher Senično Uršula hči Urbana Khulzhiza šestega 10. 1603 Primož Dornik Alenka hči Valentina Kerta 13. 10. 1603 Lovrenc Suklizh Neža hči Luka Kalishneka 11. 11. 1607127 Frančišek Corte Eva hči Matija Jauernik in matere Jere 26. 11. 1607 Gašper sin Lenarta Toporisha in matere Marjete Barbara hči Jakoba Primoshiz in matere Marine 127 K poročnim zapisom sta dodana še oba izpisa iz fragmenta za leto 1607. 487 2020 TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 SMRTI 1602–1603 datum smrti pokojnik 9. 2. 1602 Felicijan Kernik zadnji dan februarja 1602 Radon 6. 3. 1602 Matevž Gognitsh 11. 3. 1602 Anica Gognizh istega dne 1602 Janez Primoshiz istega dne 1602 sin Krištofa Sapla 19. 3. 1602 Kristina hči pok. Janeza Primoshiza 11. 4. 1602 Blaž Koshier istega dne 1602 Rupert Kertz 15. 4. 1602 Jera hči Primoža Souizha 18. 4. 1602 Sebastjan Storman 20. 4. 1602 Jurij Skander 27. 4. 1602 Andrej sin Janeza Teuerschuha 4. 5. 1602 Jernej sin Simona Koziantitsha 6. 5. 1602 Andrej sin Jerneja Porenthe 13. 5. 1602 sin Matevža Polza istega dne 1602 Marjeta hči Luka Meglizha 17. 5. 1602 Magdalena hči Jurija Zhernogosdnika 23. 5. 1602 Jurij sin Jurija Zhernogosdnika 10. 7. 1602 Neža hči Jerneja Nastrana 17. 8. 1602 Matevž sin Jakoba Tishlerja 21. 8. 1602 Lovrenc sin Jakoba Tishlerja 24. 8. 1602 Neža hči Kermela 7. 9. 1602 Lenart Rubida 11. 9. 1602 Helena Wendeska 15. 9. 1602 Tomaž sin Andreja Malija iz Loma 17. 9. 1602 Andrej sin Egidija Petelina 18. 9. 1602 Andrej sin Marka Pernusha 23. 9. 1602 Matevž sin Matija Pehariza iz Loma 24. 9. 1602 Radegunda hči Jurija Poziualnika 26. 9. 1602 Lucija Lagoica 3. 10. 1602 Helena hčerkica Jakoba Traunarja 21. 10. 1602 sin Andreja Karnizharja 12. 11. 1602 Tomaž sin Gašperja Slaparja 20. 11. 1602 Lenart Nezhemar 21. 11. 1602 Jurij Pianno 23. 11. 1602 Helenka hči Gregorja Pozhiualnika istega dne 1602 Avguštin Plesko 25. 11. 1602 Magda Koshirin 15. 1. 1603 Marjeta Kolzhiska 3. 2. 1603 kovač Janez 26. 2. 1603 Urša Matteushouka 29. 2. 1603 Špela hči Matija Shusa 5. 3. 1603 Matevž sin Jerneja Wodinala istega dne 1603 Marina hči Marka Teurschuha 17. 3. 1603 Blaž Meglizh starejši 28. 3. 1603 Jurij otrok Petra Gognizha 20. 4. 1603 Marjetka Rekarizha 6. 5. 1603 Gregor Dornik 12. 5. 1603 Matija sin Nikolaja Kozianzisha 17. 5. 1603 Matevž sin Lenarta Harnasha 22. 5. 1603 Marina hči Jurija Sitarja 29. 5. 1603 Marjeta hčerkica Jurija Pozhiualnika 10. 6. 1603 Jera hči Jerneja Porenthe 27. 6. 1603 Doroteja hči Janeza Gaberza 2. 7. 1603 Janez sin Krištofa Harnisha starejšega 15. 7. 1603 Jera Jauarnizha 19. 7. 1603 Lucija žena Luka Pollaka 21. 7. 1603 Ursha Zhulouka istega dne 1603 sin Andreja Bobnizheka S U M M A R Y Tržič parish registers – the oldest ones in Upper Carniola Parish registers – divided into registers of bap- tisms (births), marriages, and deaths – are undoubt- edly one of the most valuable archival materials. Their significance surpasses the strictly church-relat- ed purposes because they serve as the most eloquent proof of national identity. For this reason, the histori- an Viktor Kragl, a native of Tržič, dedicated a special chapter to them in his monograph. Therein he wrote that the oldest entries in the Tržič parish registers dated to 1635. However, the Archdiocesan Archives of Ljubljana now keep parish registers that date fur- ther back to the past, namely in the year 1602. The paper therefore aims to present and analyse in detail the oldest preserved data from the parish registers of the Parish of Tržič, which provide plenty of in- teresting new knowledge about the families living in Tržič at the time as well as the creativity of the then parish priest – the records keeper. In the appendix, there is a copy of all the oldest entries and fragments of Tržič parish registers, which will hopefully bring these interesting documents closer to a wider circle of readers. 488 2020TONE KRAMPAČ: TRŽIŠKE MATIČNE KNJIGE – NAJSTAREJŠE NA GORENJSKEM, 469–488 Nekdanji Glavni trg, danes Trg svobode v Tržiču s cerkvijo sv. Andreja (zbirka Milana Škrabca) 6. avgusta 1933 so v zvonik cerkve sv. Jurija nad Tržičem postavili nov zvon in hkrati z odkritjem spominske plošče obeležili rojstvo Žige Lamberga in njegovo imenovanje za prvega ljubljanskega škofa (1463). Pred cerkvijo je bil napis: V božjo slavo – Lambergov spomin – dobrotnikom v zahvalo – na griču tem donim (Cerkveni glasnik za tržiško župnijo, 1933, št. 8) (zbirka Milana Škrabca).