Letnik "VI. V GJ-orici, dn6 10. maja, 1898 Številka 14. =J- ,PriiPOEsk5. uist" izhaja vsaki i., iO.,in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. PRIMORSKI LIST d £k "V ' uuv.M-jjv »tu in srečno dognal. Kot pjaMlifin experimentator ie bil odličen ” srečen. — Rekel sem, da je bil prof Jordan pobožen. jeliodil k prvi maši k sv. Ignaciju ali pa na Ko- /Tori Arvnn vrlin 1 -n ir • in zmera) srečen. • vsak daii je hodil stanjevtcoin, vsakdan opfiudial -Officium par v um B. Mariae A ■ i. Kot mladomasmk sem ga srečal nekega dne po zimi, ko se je vračal s »Kapele". Že od daleč me je začel pozdravljati z besedami psalma 147.: »Qui dat nivem sicut lanam ; nebulam sicut cmerem spargit". Snežilo je namreč. — Rojen je bil FiL Jordan v Malencah na Dolenskem; služboval na Reki, v Tri-dentu in od 1. 1825—55 v Gorici; umrl je 15. nov. 1857. (Dalje prih.) Žid socijalen demokrat. A žid je tudi zvit. Dobro mu je znano, da liberalizem in narodnjaštvo, katera je do sedaj gojil in podpiral na vso moč, nimata obstanka, mariveč, da na njiju mesto stopa mejuarodni socijalizem. Zaradi tega seje tega poslednjega poprijel z vso silo in z vso vnemo svoje podle duše. Ker socijalizem sovraži krščanstvo in posebno kat. cerkev, še bolj nego liberalizem — in ker žid vidi, da je socijalizem — sedaj patentovani dedič umirajočega liberalizma, zato mu je isti žid uajudanejši zaveznik. To smo dokazali v zadnjem „Del. prijatelju41 ! O tem nas še posebej prepričujejo najnovejši dogodki v Trstu ! Ži-dovsko-kapitalistični „Piccololi ima včasih popolnoma socijalno - demokratično krinko ! S pomočjo socijalne demokracije, ki je po svojem bistvu največa sovražnica krščanstva skušajo namreč Židje zadnji čas polastiti se tudi verskega polja. Tudi glede vere hočejo vkazovati, kakor so že gospodarji na narodnostnem in gospodarskem polju. Ne zadovoljujejo se več s smešenjem naših sv. verskih resnic, kakor so se ž njimi igrali v dobi liberalizma, ampak celo nasilno vtikajo svoje zakrivljene nasove v krščanska katoliška svetišča! Oni uče katoliške škofe, kaj se sme in kako se ne sme pridigati v kat. cerkvah. Če pa jiui apostolski škofje ne gredo ih roke, tedaj pa ntijmejo socijalno-demokmtično druhal in njej na čelu hodijo nitrit kur,, pridige in ciiečaščevat kat. hVt-nsfrr! Žid dobro računi. Narodnost si je že dovolj izkoristil za svoj žep.... z go-spodarskim liberalizmom je dejanski \ lovil /es kiščaU'ki svet v svojo kapitalistično mrežo. V njegovih židovskih krempljih krv.tvfe kršč. delavski stanovi' Le še ena postojanka je, katt-ro ima premagati, uničiti namreč sv. kat. krščansko vero, zatreti krščansko misel. Nasproti kar. svetiščam se že ustanavljajo v krščanskih mestih sinagoge. Šola je po nekodi že požidovljena, brez križa in Kristusa! Gledišča so z večine svetišča židovskega modernega naziranja... Borze jiui nadomeščajo Saln-monov tempelj... in merodajno časopisje za kristijane in kat. kristijane je zopet le židovsko. Z eno besedo ves krščanski svet je vedoma ali nehotoma v vznožju zlatega teleta. V kolikor pa še ni, si ga skuša židovstvo nasilno vsužnjiti! Prav dobro namreč ve, da bode mogel popolnoma gospodarili le na razvalinah kato-ličanstva! Toda Židje naj pazijo, kajti ost. katero obračajo zdaj proti katoličanom, se utegne obrniti proti njim in potem nastopijo časi, katerih si najmanj žele židi! Mi pa rečemo : Protižidovstvo je do cela opravičeno !! Slovenci. Ne podpirajte židov v Gorici! Dopisi, Od nekod. Nekaj zanimivega in vmes smešnega se je prigodilo v naši vasi. — Poštena kmečka hiša je bila že dalje časa jako prijatelj z nekim kranjskim kupcem. Ta je privažal seno semkaj na Goriško in se časih ustavil v do-tični hiši. Kedar so tukaj sami rabili „piče“ za živino, je vselej prodal vse svoje blago tam in vsi so bili zadovoljni. Ali kaj se je zgodilo letos ? Pripeljal je seno naš znanec onstran Hublja in seno je kupil naš poštenjak-gospodar in veljak v naši vasi. Seno je tudi plačal v gotovini. Ko pa so seno spravili, se je zdelo delavcem malo čudno, kako da toliko centov sena ne napolni prostora. No, ta dvom ni imel tistega dne nobenih posledic. Delavci so imeli dosti opravila s senom; gospodar je veroval v poštenje starega znanca in vsem je zaprla usta skrbna gospodinja. Ta je po stari navadi pripravila južno in ocvrla „prešuta“, »šalama" zraven pa namignila gospodarju da naj gre po vino. No, in vino je teklo iz majolki' samo ! Vsi so bili Židane volje. Znanec - poštei)j.akoyič se je na,, to poslovil. Vsi so si iz srca želeli, da bi se še videli! Ali kaj se zgodi ? Ko ni bilo več piešuta in vina in iie več starega znanca, se je oglasil nekdo, češ, da se mu zdi tako malo sena! Gospodar je posegel vmtn m vzel mitniški list, katerega je bil prej ložil na stran, ne da bi bil pogledal natančneje, krij in kako ! Gleda in tulita in slednjič zmaje / glavo, češ, da je \ise rekam zamazano. In res, črke pisane s ti«to' so bile nerazločne — po čez pa je bilo število stotov zapisano z „lapšem“ ! Naš gospodar, v ne bodi len, je šel takoj drugi dan v Šturje-Ajdovščino, da bi pregledal koliko je bilo zapisano v beležni knjigi tamošnjega mitničarskega urada. Tako je res prišel stvari do dna in spoznal, da je bil ogoljufan ! Kaj in kako se stvar konča, ne vem! Kakor sem čul, že ima kranjsko-kraški pošte-njakovič pravdo na glavi. Bog ve, kolikorkrat se je že tako 'sleparilo in goljufalo naše ljudi. Dandanes je že tako, da moramo biti vsikdar previdni! Gotovo je tedaj, da tisti poštenjakovih ne bode več okušal „prešuta“ in ne več pil vina v hiši našega ogoljufanca! Moštva manjka in previdnosti. Kdor pa k je sam pošten, ta naj bode tudi previden, ker svet je slepar! — Povem Vam še, da pri nas težko čakamo onega dne, ko so bo jela graditi vipavska železnica. Ali bode kaj ? Kaj se ni govorilo, da se bode začela gradnja dne 1. maja. G, da bi le-ta maj le ne bil laški maj! — Veste, in prav tako ugibljejo nekateri, ki so se že naveličali večnega obetanja in čakanja! Ubogi Sloveuci! Morebiti bode zgrajen še laški tramvaj prej, nego naša železnica. Zdaj so se začeli še-le z nova pričkati, da-li naj bi šla železnica od Ajdovščine naprej do Logatca, ali pa do Razdrtega ozir. Divače! In mej tem, ko se bode razmišljalo o tem, se najbrže spet zavleče gradnja proge od Gorice do Ajdovščine čez poletje in jesen ter čez zimo ! — Radovedni smo ! Vederemo ! Politični pregled. Notranje dežele. Slavnosti maja (demokratov glavnega praznika) je bila letos zelo mirna. Splošno je opazovati, da pojenjuje navdušenje za rudeči praznik. Ker je bila letos nedelja je bila udeležba še precej obilna, naudušenje pa zelo mrtvo. Delegaciji ste se zbrali v ponedeljek v Budimpešti. Med zasedanjem delegacij zboroval bode tudi naš državni zbor, da konča jezikovno razpravo. ColninO na žito mogoče vlada začasno odpravi radi draginje. Da‘ se tem potom zniža cena žito dvomimo. Na Francoskem so odpravili carino, a takoj drugi dan je cena žita za 2—3 franke — poskočila. Dobiček bodo spravili tudi tu — Židje. V državnem zboru je prava babilonska zmešnjava. O jezikovnih predlogih govore zastopniki različnih strank. Nič manj nego 75 govornikov je oglaše-nih. Vse stranke so prepričane, da je jezikovna razprava brez uspeha. Nemci tirjajo pred vsem odpravo jezikovnih na-redeb. Njim se je pridružil tudi baron Dipaulr in menda tudi večina nemške kat. ljudske stranke. Tako premaguje vedno bolj nemška prenapeta narodnost. — Posl. dr. Gregorec je v svojem govoru nekako priznal prednost nemščine, Vendar je bilo to le njegovo osebno mnenje. Narodnostni boj ob toliki razliki mnenj še ne bode tako hitro končan. Mnoga vlada bode še strmoglavila ob tej zapreki. Vnanje države. Vojska med Španijo in Ameriko. Smešen je začetek te vojne. Tri ameriške ladije so streljale na trdnjavo Morilo, padel pa je smrtno zadet le eden — tovorni osel. Krvav dan pa je bil dne 1. maja. Ameriško brodovje je napadlo špa-njsko v luki Manila. Vnel se je hud boj, trajajoč pet ur. Španjci so bili poraženi. Amerikanci vzeli so jim dve ladiji, dve užgali z bombami a jedno pa raztrelili. Španjci imajo nad 400 mrtvih. A tudi Amerikanci so doživeli hude izgube. Manile pa se Amerikanci vendar še niso polastili. Netijo pa upor po španjskih naselbinah, da bi tim preje dosegli popolni poraz Španije. Boje pa se, da ne bi španjsko brodovje napadlo amerikansko obrežje. Obe sovražni sili se najhitreje spopadeti v kubanskem vodovji. Tu se bode bila odločilna bitka. Na Španjskem je vsled prvih zgub zavladala velika nezadovoljnost med pre-i bivalstvom. Nemiri se množe po raznih mestih, posebno hudo je v Madridu. Vojaštvo mora stražiti hiše ministrov in drugih višjih uradnikov, ki nočijo potegniti z razgrajači. Uboga Španija je v dvojni nevarnosti. Italijani hočejo kruha. Že pred pričetkom ameriške vojske je vladala v Italiji splošna draginja, ki se je sedaj pa še povečala, tako da ubogo ljudstvo nima kruha. S 1. majem se pa pojavljajo v raznih mestih Italije nemire. Ljudstvo' se zbira v velikih četah ter napada s kamenjem razne državne in občinske hw de, prodajalnice, skladišča in razne zavode. , V kraju Minervino-Murge je razdražena množica ropala po prodajalnicah in skladiščih, ubila nekaj bogatašev, vo- jaško posadko pa potisnila v neko hišo, katero je potem zažgala. V Paviji so vojake obsipali s kamenjem. Tudi v Sesto-Fiorentino so kamenali vojske. Tako tudi po mnogih krajih. V. Milanu je zbuhnila revolucija. Mnogo'je mrtvih. Vlada je s vojaško šilo posegla, a pobijanje se še nadaljuje. Po vsej Italiji vse in vse zato ker je želodec prazen. Naši italijani pa so presiti za to škilijo čez mejo. j Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. Krščanski socialisti v Ljubljani so 1. maj obhajali na Šmarni gori. Popoludne pa so imeli shod in veselico v Šentvidu. — Utonil je v cestnem jarku na ljubljanskem barju 70 letni posestnik Jože Krogec. • — V Postojni je umrla babica isti hip, ko je z otrokom stopila v cerkev. — V Banjaloki se je obesil poštar Martin Butina, ker je pošto zgubil. — V Kamniku so sklenili v spomin cesarjeve petdesetletnice napraviti mestno hranilnico. — Judje se silijo v Ljubljano. Zavedni Ljubljančani se bodo pač ustavili tej zalegi. — V Lescah je tat v cerkvi ukradel mon-strancO in ciborij. Sv. hostije je pustil v tabernakeljnu. Na Štajerskem. — Pri Sv. Krištofu pri Laškem je zgorela posestniku Kovaču hiša. Zažgal je otrok igraje se z užigalicami. — Pri Sv. Juriju ob Taboru ustanove živinsko in mlekarsko zadrugo. — V Šentlenartu v Slov. Goricah je zgorela neka viničarija. Viničarjeve otroke so rešili že jako nevarno opekle. — v minoritski cerkvi v Celju je skozi 9 dni prepovedoval glasoviti govornik p. Abel. — Mariborske Slovenke so osnovale poseben tečaj, kjer proučujejo slovensko zgodovino in slovstvo. Živele ! — Utonil je v Dravi pri Ptuju nek pijonir, ko se je peljal s čoluom. Prijela ga je božjast. Na Koroškem. Ciril in Metodove družbe shod v Kotmarivasi je bil jako lep. Po noči so nemčurji s kamenjem napadali hišo. — Za napravo električne železnice na Sv. Višarje so kupili vodno silo blizu Vrat.— V,'Celovcu se je ustrelil pisar Keiman iz Pontablja. Gorica. Slovesno vmeščenje prezvišenega knezonadškofa dr. Jakoba Missia bode v nedeljo mej osmino Vnebohoda dne 22. t. m. Tako smo slišali iz preč. ordinarijata. Nj. prevzvišenosti dr. Jakoba Missia, našega novega kneza in nadškofa dan prihoda ni še sicer določen, vendar pa je za to zanimanj^ splošno : Kako se vsprejme novi knez in nadškof! Na to odgovarjamo iz zanesljivih virov : Njihova prezvišenost dospejo v Gorico, v H dneh. Na goriškem kolodvoru jih pozdravijo: stolni kapitelj, deželni glavar z deželnimi odborniki, mestni župan v imenu mesta itd. itd. Naša srčna želja pa je, da bi v slovesnem vsprejemu Njih. prevzvišenosti bila navzoča korporativno tudi slovemka društva • posebno pa želimo, da bi v imenu Goriških in okoličanskih Slovencev pozdravili Njihovo prevzvišenost predsedni-štvo društva „Sloga" v družbi z okoličan skimi občinskimi župani in starašin-stvi. Slovenci pokažimo o tej priliki, da smo res v Gorici ter da znamo spoštovati svojega višega duhovnega pastirja ! 25 letnico župnikovanja obhajal bode v nedeljo preč v g. Martin Milost, župnik na Placuti. Župljani hočejo ta dan slovesno počastiti svojega pastirja. Tudi „Pr. L.“ mu kliče: Na mnogaja leta ! Župnijski izpit so napravili v Gorici od 3-5 t. m. veleč. gg. Jožef Cigoj, kapelan v Tolminu, Valentin Kragelj, vikanj v Trenti, Hilarij Vuk kuracijski provizor na Lokvah. G. Danilo Fajgelj znani slovenski skladatelj in vpokojeni učitelj nastanil se je v Gorici. Priporočamo sl. skladatelja veleč, cerkvenim oskrbništvom in pevskim društvom v Gorici in okolici!! Izredno odlikovanje. Kakor poroča „Wiener Zeitung" z dne 27. pr. m. je Nj. Veličanstvo prešvitli cesar z Naj-višjim odlokom & dne-6. aprila dovolil tukajšnjemu lekarnarju Gabr. Piccoli-ju, da sme vsprejeti in nositi od Njega svetosti papeža Leona XIII. podeljeni mu naslov papeževega dvornega založnika. Pomota v „zgodovini pravil” Hil. Tiskarne je všla stavcu, kjer je, pisano, da je odbor 10. novembra 1896. načrt dr. A. Faidutti-ja odbil, ko ga je v resnici odobril. " Dostavljeno bodi še, da zastopnik preč. ordinarijata in knezonadškofijskega deškega semenišča je bil vedno le preč. g. kanonik Štef. Bensa do znamenitega občnega zbora dne 18. aprila t. 1. P. n. naročnikom bogoslovnega lista „Voditelja“. Veleč. gg. duhovnikom ki so naročili „Voditelja", ali se še mislijo naročiti, naznanjamo, da je prvi natis popolnoma pošel. — Tiska se sedaj druga izdaja prve štev. in torej prosimo potrpljenja in novih naročil. Upravništvo „ Voditelja11. Zavarovanje goveje živine. Misel o tem prepotrebnem društve je izišla iz sredine „Prim. Lista1*. Dasi se je misel tem zavarovanji vzbudila že pred pol leta — napredujejo in širijo se ta društva le premalo. Posamezna društva v okolici goriški životarijo — le — nekatera kažejo še nekaj živenjske moči v sebi — ker nimajo nesreč. V občni blagor in v blagor ustanovljenih društev pozivljajno odbor, kateri se je osnoval za ustanovo in zvezo dručtev za zavarovanje goveje živine, da povspeši svoje delovanje — ter da združi v skupno zvezo vsa že obstoječa društva. — Ako omenjeni odbor v najkrajšem času ne stanovi „Zveze“ — združimo mi s pomočjo okoličanskih prijateljev vsa društva v medsebojno solidarno zvezo v slučaju nesreče pri goveji živini. Torej!! ! Trgovsko - obrtna zadruga je imela meseca aprila S5.584 kron in 13 vin. Svota podpisanih deležev dne 1. maja je bila 461.400 kron. Število deležev znašalo je 1538. Pač lep napredek. Poštni pečati. Slovenci smo uboge pare. Tekom časa privadili smo se tako vsakovrstnim krivicam, da jih skoro že ne občutimo več. Močan mora biti tobak da nas vsaj za hip vzdrami, da se postavimo v bran. Mnoge, kriviee smo leta in leta mirno prenašali. Začela pa se je gibati tudi slovenska raja. Vedno glasneje zahtevamo jednakopravnost. Toda golo zahtevanje nam še ne pomaga. Nujna potreba je, da vsaki zavedni narodnjak pri vseh uradih nastopa kot Slovenec, da se ne uda ne sili ne prigovarjanju, tla povsodi tirja slovenski jezik. Ako pa že vsestransko vršimo svojo narodno dolžnost, ne smemo pozabiti poštnih pečatov. Na poštnih pečatih se navadno ua prvem mestu šopirijo krajevna imena, pisana z laškim pravopisnom in le na drugem mestu je sem in tje šele pravo ime. Žalostno je gledati, posEue pečate slovenskih krajev. Nepoznalec razmer sodil bi, da prihajajo iz Kalabrije ali Sicilije. In vendar vse to naše občinstvo mirno prenaša. Še huje pa je, da so vsa ta popačena imena, ki so na prvem mestu na poštnih'pečatih, sprejeta kakor uradna imena v poštno prometno knjigo. In to mnogokrat strankam provzroča sitnosti. Tako se nam poroča iz gor, da je nekdo hotel na pošti oddati priporočeno pismo za Biljano. Toda poštar pisma ni hotel priporočiti, češ da pošta „Biljaaa" ni v uradni knjigi Ko pa je stranka zapisala spačenko' „Bigliana“ je poštar takoj našel pošto in pismo sprejel. Da se tudi v poštnem prometu uveljavijo naša domača imena, da se ohraui slovenski značaj naših imen obračamo se, do slavnih županstev, naj store potrebne korake, da se poštni pečati popravijo, ter na prvo mesto postavijo p'avilno pisana slovenska imena. V zgled naj bode vido čepovansko županstvo, ki je po dolgem boju doseglo odpravo spakedranke „Chiappovano'' in vpeljavo, praviluega imena „Cepovan“. Jubilejno razstavo, ki predočuje napredek obrti na Dunaju in Nižjeav-strijskem v zadnjih 50. letih, so v soboto ob navzočnosti presv. cesarja slovesno otvorili. V cenilno komisijo za osebno doliodarino okraja Gorica-mesto je vlada pozvala samo jednega Slovenca kot uda in jednega namestnika. Več si vlada ni upala. Slovenec plačuj, pa molči. Goriška okrajna .sodnija poslovenjena, to je sedaj bojni klic iredenta* škili kričačev. In vse to, ker se je deloma začela odpravljati krivica, katero je trpelo v ogromni večini slovensko prebivalstvo. Nastavili so se uradniki zmožni jezika in napravili dvojezični napisi. Zato toliko hrupa. V boj dokler ne dosežemo popolnoma svojih dolgo teptanih pravic. „Sentinella“ v uvodnem članku jako pametno obžaluje narodnostni boj, kateri ovira vsak razvoj in želi, da se pereče prašanje prej ko prej reši zakonitim potom. Mi tudi to želimo. Vemo pa, da razuniH „Sentinella“ to tako, da razglase uradi im jezikom italijanski jezik. Ako ste re i'prašanje pravično, bo gotovo upila o zatiranju, kakor kriči.^.edaj o zatiranj« italijanščine, katera je bila od nekdaj uradni jezik na goriški okr. sodniji. Za jezuiti-frančiškani. Z vso židovsko nesramnostjo in nevednostjo zagnal se je »Corriere" v notici iz Loč-nika „Trati politicanti“ na čč. oo. frančiškane, 6eš, da tretji red ima politični namen in da liočejo ž njim sloveniti italijanski Ločnik. Tretji red (?) ima neko znamenje — pravi dalje — katero obesijo na prsa, kateremu re6ejo »potrpežljivost11 in to ima, — 6ujte zlo6in — z velikimi 6rkami slovenski napis. »Zdi se neverjetno", pripomni »Corriere11. Da ne-vrjetno je, da je zmožen človek, takih budalosti, kakor jih je zlobni človek na-gromadil. Sovi aštvo človeka oslepi! Beseda goriške čitalnice se je pienesla in bode z nespremenjenim redom v soboto 14. maja ob 8 uri zvečer. Red: 1. „Pjevajmo“, uglasbil Ant. Foerster; poje moški zbor. — 2. „Vzlet“, uglasbil Nikolaj Claus; dvospev za sopran in alt s spremljevanjem na klavirju, goslih in harmoniju. — 3. Fanta-zija za gosli in klavir, uglasbil C. Berlot. — 4. ^Odvetnika pa kmet“, spevoigrica za tri moške glasove in klavir, uglasbil Fr. Schubert. — 5. „Mornar, veslaj !“, uglasbil Fab. Zvonar; poje ženski zbor s spremljevanjem na klavirju. — 6. »Slovenske narodne pesni", harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. — 7. Duo za klavir in harmonij iz opere »Prodana nevesta !“ B. Smetane, priredil Jos. L6w. — 8. „Danici“, uglasbil dr. Gust Ipavec; poje šesteroglaseu mešan zbor in bariton-solo. — 9. „Ženski jok“. Igra v enem dejanji, poslovenil Val. Mandelc. Vstopnina za društvenike in ue-društvenike 20 kr.* Sedež v I. vrsti 40 kr., v II. vrsti 30 kr., v III. iti IV. vrsti 20 kr . na stolih 10 kr,. Vstopnice, listki za sedeže in besede k »Odvetnikoma iu kmetu11 (te po 3 kr.) bodor na prodaj med tednom pri čuvaju v Čitalnici, na večer „besede“ pa pri blagajnici. — Čisti dohodek je namenjen v pokritje stroškov za društvene glasboviue. — K obilni udeležbi vabi prav uljudno Odbor. Voda za Gorico. 3. maja je komisija poskusila ali je v zvezi Mrzlek pod sv. Goro z požiralnimi brezni v Grgarju., Pobarvali so 160 kub. metrov vode in jo spustili v brezen. Goriški ognjegasci pa so čakali pri Mrzleku, pri Lijaku iu še drugih studencih kedaj priteče pobarvana voda. Do sedaj je ni še. „Na-farbaur1 so le Goričani — in bodo kljub vsem dragim komisijam brez vode. Kaj jim ugaja. „Sentinella“ navede iz govora »slavnega* Irota v drž. zboru : „Noben nemški poslanec bi ne smel dati se voliti v jezikovni odsek. Nam nemškim nacijonalcem je malo do Avstrije, ker je ta država od danes do jutri. Enotnost nemška oklicana v Ver-selju ni dognana. Gojimo pa mulo, da ni daleč dan, ko bodo združeni vsi Nemci v eni državi.“ To so grobokopi Avstrije. Kako vzdihne k tem besedam marsikateri neodrešenec! Mizarska zadruga za Goriško s sedežem v Gorici se je osnovala minolo nedeljo. Želimo le da bi jo preveval duh edinosti, potem je gmoten in strokoven uspeh zadruge zagotovljen. Mizarji, v slogi je moč ! V Mirnu snujejo tamk. čevljarji in strojaiji čevljasko-strojarsko zadrugo. V Renčali je bila v nedeljo prvega maja razstava izdelkov tamošnje zidar-sko-obrtne šole. — Počastil je razstavo tudi nadzornik obrtnih šol g. vitez Hesky kateri se je opetovano proti več osebam prav po voljno izrazil o izvrstnem uspehu te šole. Iu res, vsi obiskovalci gg. čital-ničarji iz Gorice in drugi gospodje iz bližnje okolice, so si kar strme ogledovali proizvode zidarskih mladeni6ev, kateri se z velikim veseljem, skoraj bi rekel z navdušenjem, pripravljajo za svoj prihodnji poklic. Obdarovanih je bilo štirinajst učencev. — Vseh učencev v dveh tečajih je bilo čez 50, večinoma iz Renč, nekateri tudi iz bližjih vasi. — Podučevalo je troje učiteljskih moči. G. ces. svetnik in okr. šol. nadzornik Fr. Vodopivec je spodbujal učence k vstraj-nosti in marljivosti ter je šolo po g. vit. Hesky-u prav toplo priporočal vis. vladi v blaeronaklonjenost. Tudi hranilnica in posojilnica je dovoljena in potrjena. V kratkem prične delovati. — Preteklo nedeljo so tamkajšnji rodoljubi osnovali tudi zavarovanje za govejo živino ter dotična pravila odposlali vis. vladi v potrjenje. Posvečuj nedeljo. Ob 10 uri zvečer v nedeljo peljal je nek Ročinjski voznik sem v Gorico. Pod »Rodežem11 vnelo se mu je seno od svetilni če, katero mora imeti vsak voz. Bilo je še nekaj pred polnočjo. Hote rešiti saj maslo in drugo, kai je imel vrh .sena, skoči na voz, ali' kaj, ko ga plamen prehiti švigaje okoli iu okoli njega Revež je komaj rešil svoje življenje. Na rokah je pa ves ožgan, da bo težko okreval. Kdo bo skrbel za nedorasla otročiča ? Dragi slovenski vozniki: Naj vas zmodrijo vsaj nesreče, ako že nočete poslušati besede Gospodove : »Posvečuj nedeljo." Iz Kaliire nam piše romar: Avstrijski jeruzalemski romarji so po 5 dnevni vožnji po morju v najlepšem vremenu 18. pr. m. srečno dospeli v Aleksandrijo. V nedeljo je bila na ladiji slovesna služba božja, katere so se udeležili skoraj vsi mornarji s kapitanom v polni paradi. Tudi pridiga in litanije so bile popoludne. Iz Aleksandrije dospeli smo 19. dne zvečer v Kaliiro. C. kr. avstr, konzul, r. kat. nadškof, apost. delegat M. Macario s koptiškimi duhovniki in lazaristi so romarje slovesno sprejeli na kolodvoru. Gojenci lazaristov s črnimi obrazi v belih oblekah so igrali avstrijsko himno. Dva dni ostanejo romarji v Kaliiri, da si ogledajo znamenitosti. Toplomer je kazal zjutraj 18° C., opoldne 28° C. — Osem dragomanov je vodilo romarje v oddelkih po mestu. Dne 22. opoldne se odpeljejo romarje v Jeruzalem, skozi Izmajlo in Port Sajd. Za Alojzijevišče. (Izkaz VIII. 1898). Preč. gg. Ludvik Kumar 10 gld., Mkl. Kocjančič 14 gld., Vincencij Toma-gnin 5 gld. Upravnišrvo „Soče“. •j* Veleč. g. L-. Pertout, c. kr. gimn. prof. )e v oporoki zapustil Alojzijevišču 100 gld. Rojaki, prosimo Vas, ne zabite slovenskega Alojzijevišča! Trst-Istra. Povišanje. Veleč. g. Anton Jaklič, c. in kr. vojni kurat v Trstu, je povišan v I. razred. Čestitamo. Shod društva »Edinost11 v Bar-kovljah se je častno izvršil. Ljudstvo je zanimanjem sledilo razpravam, ter se tudi samo udeleževalo razprav. Tržaški Slovenci se vedno balj probujajo :in to nas navdaja z nado boljše bodočnosti. Delavsko podporno društvo v Trstu je imelo v preteklem letu 4511 gld. 67 kr. prebitka. Pač lep napredek. Slovenski delavci so lahko ponosni na tako društvo. Pevsko društvo „Kolo“ v Trstu je minulo nedeljo priredilo lep koncert z igro. Petje je bilo izborno tudi igra se je dobro predstavljala. Čast mlademu društvu! Doli s škofom! Tako je kričal o priliki tržaških demonstracij neki Lah. Obsojen je bil na 10 dni zapora. Okoličani pa so prejeli na mesece, ko so ob zadnjih volitvah v svoji razburjenosti dali malo preveč duška. Piranci v Benetkah. Da se izognejo svojemu škofu pojdejo Pijanci s svojimi birmanci ne v Pore6, marveč naravnost v Benetke Tako poroča ,,Pic-colo“. Mi le želimo, da ostanejo kar tam. Tako bode vstreženo vsem. Le potolaži naj se goriški dopisnik v „Piccolo“. Slovenci ne bodo poslovenili Devina, ker je isti že od nekdaj slovenski. Pač pa ga bodo branili pred poitalijančenjem. Za Trst ni avktoritete. V seji mestnega zbora dne 5. t. m. je bilo n?, dnevnem redu tudi poročilo komisije, ki se je pečala z izvolitvijo odbornika Nabergoja. Načelnik komisije pa je izjavil, da o tem še ne more poročati, ker si komisija ni mogla (?) pravočasno nabaviti potrebnega gradiva. Odbornik dr. Spa-doni je izjavil, da s to izjavo ni zadovoljen, ter je izražal svojo nejevoljo nad tem, da se mestni zbor toliko peča z Nabergojem, ki je strasten nasprotnik Trsta, iu da se napram vladi tako do-brovoljno postopa, akoravno je dokazano, da odredba namestništva, razsodba ministerstva in odlok upravnega sodišča uiso dru/.ega, nego čin samovolje. Vladni zastopnik je energično ugovarjal Spa-donijevim besedam. S tem je vse jasno povedano. Oblasti sklepajte in razsojujte, kakor hočete, mi v Trstu vas ne poznamo. Take reči se dodajajo pod avstrijskim žezlom. V Vodnjak je padel v Ti stu zidar Spetič. Delal je na neki hiši, na katere dvorišči je bil vodnjak, pokrit z slabimi deskami. Spetiču se je ulomil podstav in je padel ravno na vodnjak, deske so se ulomile in ubogi delavec je utonil v vodnjaku. V Gorici je na prodaj več hiš Več pove uredništvo lista. Španija pa Amerika! Španija je skoz in skoz katoliška država, njeni prebivalci verni otroci matere cerkve. Kraljica Kristina je iz naše cesarske hiše,1 katera slavi kot vsikdar zvesta sv\ sto*' lici. Kraljica Kristina .je bila la. malo časa v sre6nem zakonu. Njen soprog Alfonz je umrl vviiajlepših letih. Otrok ni bilo nobenih. Se le po smrti očetovi se je rodil sedanji dvanajsetletni kralj Alfonz. Kristina njegova mati vlada le začasno, dokler ne doraste. Razume se, da skuša mati kraljica sinu edincu ohraniti kraljevi prestol v vsej bliščobi in mogočnosti. Spanci, pa so tisti narod, kateri so zlomili moč Saracenov, Španci so prvi se vspešno borili proti Napoleonu, oni so do današnjih dni zvesti ostali sv. veri Kristusovi. Američani so protestanti po večini. Le malo Ij7 je katoličanov in to največ Ircev in drugih priseljencev. Amerika je jako bogata. Vrhu tega je tudi praktična. Vsega prebivalstva šteje do 72 milijonov. V Ameriki ne poznajo vojaštva v našem pomenu. Vojske imajo le zato, da ohranijo notrajni mir. Imajo le 28.000 stalne vojske in 13.000, mornarice. Ladij vseh skupaj 114. Za tako državo je to silno malo. Sedaj nabirajo v naglici dobrovoljce, da jih pošlejo proti Španiji. Framasoni celega sveta se zaganjajo v Španijo. Vsi židovski listi vesoljnega sveta stoje na strani Amerike. Naše simpatije seveda pripadajo Španiji. Španija je majhna, ima le 17. milijonov prebivalcev v Evropi, drugod pa se 10. milijonov, skupaj torej 27. miljonov. Njena vojaška moč pa je v primeri z Ameriko velika. Imajo namreč 18.000 mornarnice, 13.000 stalne vojške in 148 vojnih ladij. Vrhu tega pa tudi dobre, oficirje, vojake izvežbane. Denarja pa Španija nima. Ljudstvo je ubožano, država zadolžena. Zato jim pojde trda proti bogati Ameriki. Bog daj Španiji moč in zmago. Ako zmaga Amerika, bi bil to moralni poraz za celo staro Evropo. Za Španijo bi prišle druge države na vrsto, in Evropa mati, bi morala hlapčevati Ameriki hčeri. Poslano. *) G. J. Černe iz Gor. Vrtojbe objavi! je v ..Soči“ dopis o tamk. obč. razmerah. V istem dopisu omenja se tudi mene, češ, da sem po sklepu misijona v Vrtojbi stavil zbranim starašinom pogoj za slogo in mir v obeh Vrtojbah, da se odpovedo vsi volilci pri obč. volitvah osebnega prepričanja glede zmožnosti obč. starašin ter da volijo vsi brez pogojno v obč. zastopstvo može, katere bo predlagal tamk. g. vikarij. »Slovenski narod* porabil je ta dopis v svoje namene, ter hotel pokazati svojini čitateljem z drastičnim dokazom klerikalee, kateri hočejo zatreti vsako osebno prepričanje, vsako prostost. Nerad sicer a prisiljen povedati moram o tem dogodku resnico : Po spravni pridigi o misijonu v Vrtojbi bil sem v družbi z nekaterimi obč. starišini iz D. Vrtojbe. Govor je bil tudi o spravi med obema Vrtojbama. Vsi možje so pripoznali, da je medsebojni prepir obema občinama v škodo in v nečast. Ker sem našel tu odprta in voljna srca priporočil sem možem naj skrbe za mir in spravo, katera je mogoča na podlagi enakopravnosti in pravičnosti, ako pokaže vsaka občina dobro voljo, pozabi preteklost, odneha vsaka malo od svojih zahtev. Zbrani možje so obljubili, da so pripravljeni na tej podlagi za spravo. O tem dovoru so zvedeli drugi dan i čč. gg. misijonarji in kdo je bil bolj vesel nego oni in domači g. vikarij, kateri želi vedno, da prenehajo žalostne razmere v duhovniji! Nadejati se je bilo, da bodo i v Gornji Vrtojbi za spravo pod omenjenimi pogoji. Toda obč. starašine iz G. Vrtojbe imeli so svoje pomisleke in to je že omajalo našo nado v spravi. V nedeljo po. sklepu misijona prišlo je nad 20 mož v vikarijsko hišo, da se zahvalijo čč. gg. misijonarjem. Misijonarji in vsi navzoči duhovniki priporočali so zbranim starašinom, da skrbijo spravo in mir ni^d občinama. Govorilo se je, da bi bila sprava lahka in mogoča, pod pogoji: 1) da pozabijo vsi preteklost, 2) da voli vsaka občina enako število obč. starašin, 3) da je župan enkrat iz G. Vrtojbe, drugikrat iz D. Vrtojbe. Ker se niso mogli še v teh točkah zediniti stavil je podpisani sledeči predlog, kateri naj bi bil splošna .■podlaga sprane, in kateri naj veže pričujoče le osebno. 1) Dosedanje prepire in nasprotstva pozabimo. 2) Nagovarjali bomo svoje dobro-misleče sosede, da bodo vsi skrbeli za mir, spravo, čast in blagor obeh občin; 3) V nadaljno izvršitev sprave 'na *) Za to „Poslano" ne sprejme uredništro rpobene ddgovornoati, razveri ko’ikor j# nalaga tiakovni zakon. tej podlagi izvoli se odsek treh mož iz občin s predsednikom g. vikarijem. Temu predlogu kateri je dopuščal vsakemu Vrtojbencu popolno osebno prepričanje ter bi ne bil kratil nobenemu volilne pravice, pritrdili so s svojim podpisom ediuo navzoči možje iz Dolnje Vrtojbe. To je toraj tista »klerikalna nape-tost“, o kateri trobi „Slov. Narod“ ! Ali ni to pravi „bavbav“? V Biljah dne 30. Aprila 1898. Ivan Rojec kurat. „Hovder, hovder, hovder ali šaljiva slovnica. (Dalje; sp. A. M.) »Kdor prosi, nosi“ ! Lep pregovor; škoda, da se mnogokrat ne izpolni. Večkrat se sicer primeri, da kdor prosi, tudi res doseže, česar prosi (da torej ,,nosi'0, vendar pa ni, da bi moralo tako biti. Uspeh prošenja je sploh negotov, odvisen od dobre volje tistega, kterega prosimo. Pa tudi njegova dobra volja mnogokrat ne zadostuje, če namreč nima, kar bi rad dal, ali pa mu druge okoliščine ne pripuščajo, da bi dal. Pri prošnji je torej navadno vse doomno, negotovo, pogojno. Glagol „prositiu moramo torej rabiti tako. da se ta negotovost primerno izrazi; izrazi se pa — ne z do-ločnikom, bodi si v sedanjiku ali prihodnjiku, bodisi dovršnega ali nedovršnega glagola, — ampak s pohlevnim velevni- I nikom, s pogojnikom („bi“) ali z želevni-kom („naj“), n. pr. tako-le : »Prosim te, I daj mi knjigo41; »prosil sem ga, da naj mi posodi (ali: da naj bi mi posodil) 10 goldinarjev11 ; prosil sem ga, da (naj) bi mi pokazal uro“, ali: »da naj mi pokaže uro“. — Napačni so stavki: »Prosil sem ga, da gre, ali ,pojde z mano“ (namesti: da naj gre, ali da naj bi šel z mano); »prosil sem ga, da mi posodi 10 gold.“ ; (namesti: da naj mi posodi); »prosil sem ga, da pride jutre k meni" (namesti: da naj pride ; ali: .... da bi prišel . . . ali, da naj bi prišel . . ); „ prosil sem očeta, da skrbi za sinu učea-ca“ (namesti: da naj bi skrbel, ali: da naj skrbi . . .). Žalibog da se je jezikovni čut v tem oziru pri mnogih že davno popolnoma izgubil. Pred seboj imam »litanije vsili svetnikov11, uradno izdane v Ljubljani 1. 1833. V njih berem : „da nam zaneseš, te prosimo, sliši nas“ ! in spet: »da kršanskim kraljam .... mir .... daruješ, te prosimo . . . .“ Prošnja je torej izražena prvikrat z dovršnikom v prihodnjiku,v drugikrat z nedovršnikom v sedanjiku. Že ta nedoslednost je čudna, še bolj pa nelogičnost v konstrukciji. Vemo li, da nam Bog res zanese, če ga prosimo ? Ko bi to za gotovo vedeli, no bi bilo treba prositi. Kako naj se tedaj reče ? Tako : „Zanesi nam, prosimo te . . .“, ali pa: »da bi nam zanesel, prosimo te . . .“ ; bolje pa je rabiti tukaj ponižni, pohlevni, mili velevnik, „za-nesi“, kakor v vsakdanjem življenji, ke-dar n. pr. otrok materi reče: mati, dajte! ali pa : „prosim, mama, dajte11! — Samo kedar po okoliščinah sodimo, prav za prav — že naprej za gotovo vemo, da bo prošnja uslišana, izrazimo jo lahko z določnim prihodnjikom, n. pr. »grem prosit prijatelja X-a, da mi posodi par goldinarjev11. Prosivec pozna prijatelja, njegov značaj, njegovo zvestobo, radodarnost in — premožnost; — žato gre k njemu s popolnim zaupanjem, kakor, da bi šel v svojo lastno skrinjico domd. — Toliko o konstrukciji glagola »prosim11, s kterim se v novejšem času prav ostudne burke uganjajo. (Dalje prihodnjič). Štev. 301 1—3 op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta^t. j. mesecev januvarja, februvarja in marča 1897. začne v ponedeljek, dne 13. junija 1898. in se bo nadaljevala naslednje Četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnice in ž qjo združene hranilnice. V Gorici, dne 5. maja 1898. 11 Ml v Šempetru pri Gorici vpisana zadruga z neomejeno zavezo- -Kmetišk denaren zavod - Uradnica v kapelaniji. Obrestuje hranilne vloge po 4'/, %. Zalogo piva je moje pivovarne v Laškem trgu oddal sem gosp. Jožefu. Štolfa y Sežani. Priporočam se slav. občinstvu, da nas počaste z obilim naročilom, ker jamčim za točno in dobro postrežbo. Podpirajte narodna podjetja! Simon Kukec, pivovar. Sučar v Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teli sveč jamčim z 1000 kron. V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe. 'Sv VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA RRDA m Špedicijska poslovnica Gašpar Hvali, v Gorici v ulici Morelli 12 se prav toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele r*r-- mmm prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih kisi vin rizlinga, modre frankinje in druge. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20. ZALOGA PIVA iz prve kranjske ekspovtne pivovarne T. FROHLICH-A — na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča svojo izborno pivo v sodčekih in steklenicah, ktere so plombavane, ter že v pivovarni z najbolje uležanim pivom napolnjene. Obetajoč p. n. častitim odjemalcem iz mesta in dežele v vsakem obziru solidno in točno postrežbo priporoča se za blagohotna naročila udani Joško Rovan zaloga vrhniškega piva GORICA — Rabatišče št. 18. •lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllltll Ed. JPavlin, v Gorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca* usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Anton Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi [svojo trgovino raznih potrebščiu n. pr.: Kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfh, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po V* kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna. AtAtiAiiiitiiiiiiiiii&iitiitiiiiiittaiiiiitittitAiitttiiiiiiiiiiitiiiiiiiatMttfttttiiiiiit (Varstvena znamka) želodčne kapljice. Zdravilna moč teh kapljic je neprc-kosljiva. -- Teka-pj Icevredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan Sv, Anton Padov. pO jOd 110 zllCICO popije. Okrepe pokvarjeni želodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in životicna lastnost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedno le v lekarni Cristofoletti v Gorici. S*ZXZX=XZXZXZXZS H ANTON ŽBOGAR H X v Podtrunu: Šempeterska cesta X M TOBAKARNA "TO y priporoča se p. n. slovenskemu j ji občinstvu v Podturnu in v oko- X lici za obilno kupovanje raznih 1 I H I jestvin. Vse po skromni ceni. zxzxzxzxzxzxza Zaloga dežnikov in solčnikov. C. kr. priv. krojni aparati Naznanjam preč. duhovščini in vele-slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije. Obljubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen s 3 delavci. — Prodajam tudi profuma. — Toplo se priporočam udani jA.nton JE^ucelj, brivski mojster. {( „Janus vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101.800 oseb s 130,760.000 gld. ka-pitalavin 825.000 rente. Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povr nilo 1,994.000. gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.). b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel dolo čeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. Wipplingerstrasse 30 (Janushof). Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno p rod aia Inico i e s t t i n. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf). ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin trgovce, v Seminiški ulici at, 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadrnga“. pekovski mojster na Kornu v Gorici zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno iu natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Otvorjenje trgovine. Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Roku na ulici proti Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-čuje se p. n. občinstvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem Vincenc Podgornik trgovec, Št. Peterske ulice št. 30 •i* ■ :§*S£ krojaSki mojster in trgovec v Gorici na Travnikn h. št 22, niže loterije. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mest c vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3*20 m.) od gld. 2.50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek ; odjemalcem blaga je prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod. Fani Drašček g— Stolne ulice št. 2 — prodaja šivalne stroje vsake in najnovejše vrste tudi na obroke in po jako nizki ceni. Naročila sprejema poznani narodni prodajalec jestvin ! istotam ! AMBROŽ FURLAN -*■ opozarja p. n. častito slovensko občinstvo v Podturnu in v bližni okolici, da je storil podružnico trgovino z raznimi jestdina mi v ulici Parcar št. 10 proti sv. Roku. Glavna jo Tržaška ulica 4. Slovenci! Zdai imate priliko. Hodite h svojcu ! Prosimo dokazov de, janjske narodne zavesti ! Postrežba točna in po isti ceni kakor drugodi! P. s. Koruzo, (sirk), otrobe in cement, na debelo!! Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. J. Pipan & C. v Trstu Via. Valdirivo št. 18 “TO ima veliko zalogo in prodaja le n.a debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseli vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.