r
i
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za ZDA........................... 3.00
Za pol leta ........................ 1.25
LSONKIS
•M »S *P!*l*PV 90Z
Toronto, Ont.
Entered as second olass matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Vol. 2. No. 14.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO SOBOTA, 30 JANUARJA, 194Š7
Cena 5c.
Narodna borba v Sloveniji
Slovenija ima nad sto Lidic — toda deset tisoč partizanov. Vstaja proti osišču plamti v Sloveniji. Partizanske čete in sabotaža se širijo proti sovražniku, ki skuša utrditi svoje pozicije za "vse večne čase".
London — V goratem oze mlju od Trsta in Soče do Madžarske, ter od Celovca do hrvaške meje, na ozemlju, ki je domvina preko milijo na Slovencev, se nahajajo sile osišča zdaj v silnem boju, da bi si za večne čase zavarovale ne le svojo obmej no oblast in sistem vladanja, temveč zaščile tudi svoje narode. Dozdaj miroljubno, visoko izobraženo in verno prebivalstvo teh krajev se je vsled tega zagnalo v srdito i n zagrizeno politiko upo ra pod geslom: "Slovenija ima stotine Lidic — toda deset tisoč partizanov.
Pred vojno,, kije podrla Jugoslavijo, so se nahajale velike slovenske manjšine na laškem in nemškem ozemlju, deloma v krajih med Sočo, Trstom in Postojno, de loma pa v Avstriji. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, so si prilastili večji del severnih ozemelj te neodvisne države, vključno važnega železniškega središča Maribora in tako zaprli v meje rajha 850.000 Slovencev. Italijani so dobili za nagra do jugozapadni del s presto-lico Ljubljano in slovenskim prebivalstvom od približno 300.000 ljudi, ko je pripadlo Madžarski 85.000 prek murskih Slovencev.
Novi nacistični Gauleiter zasedenega ozemlja je orisal namen m cilj berlinske politike z naslednjo izjavo: "Od Fuehrerja Hitlerja sem dobil povelje". "Napravite mi to zemljo zopet nemško. To bom tudi storil".
Par tednov pozneje
"Na jugo štajerske bomo naselili novo kmetčko prebivalstvo in sicer nemško. To bo obrambni zid Nemčije v tem delu Evrope. Rajh bo prevzel otroke od njihovega
drugega leta naprej in skr bel za to„ da bo njihova vzgoja zares in popolnoma nemška. Odpravili bomo tudi vsa stara verska naziranja in uvedli tukaj našo novo ve ro, vero nemške krvi in nemškega plemena".
In Steindel si je zavihal rokave, razpustil na tem katoliškem ozemlju meniške-redove frančiškanov, jezuitov, kapucinov in benediktincev ter odprl koncetracijs-ka taborišča v Mariboru, Be gunjah, Celju in na laškem. Razgnal je mogočne zadružne zveze in zaplenil njihova premoženja. Slovenski je zik je prepovedal v javnosti in celo v spovednici.
Preteklega leta v avgustu so z dekretom iz Celovca razglasili, da je treba germa nizirati vsa imena in uradno zapovedati spremeniti, na primer: Bogoljub v Theop-hil, Bogomil v Gottlieb, Bojan v Hermangoras, Slavka v Aloisia, Zlatica v Aurelia. Vsem ki bi se temu povelju upirali, to je skoro celokup nemu prebivalstvu — groze
PREGLED SOVJETSKO-NEMŠKE FRONTE
NAD STO NACISTIČNIH DIVIZIJ RAZBITO V TEKU DVOMESEČNE OFENZIVE RDEČE ARMADE. PRIČAKUJE SE PORAZNI "DUNKIRK" ZA NACISTIČNE SI LE V ODSTOPANJU IZ KAVKAZA. NAD 200 TISOČ VJETNIKOV IN OGROMNE KOLIČINE OROŽJA JEPRIŠLO V ROKE RDEČE ARMADE
Leto 2 štev. 14.
Dvo mesečna ofenziva Rdeče Armade,, se naraljuje na celi bojni črti od Lado-ga jezera ob Leningradu vse skozi do Kavkaza. Junaška Rdeča Armada, ki je z svojo vstrajnostjo in sposobnostjo izzvala simpatije in pri-nanje svobodoljubečega sveta, nemilosrdno niči divizijo za divizijom nacističkih "nepremagljivcev", kateri se na mnogih krajih predajajo v hatalijonih, vedoč da je njihov poraz neizogiben.
z zaporom in deportacijo.
Tisoče so izgnali v Srbijo, to da ko so jih tam toplo in prijazno sprejeli in ko so se ne šteti izmed njih pridružili partizanom,, so to ustavili in zdaj izgnance pošiljajo le še na Poljsko ali pa v Rajh. Na stotine so jih pomorili in vsi moški med 15 in 30 letom so bili vpoklicani na prisilno delo. Mnogo stotin mladih deklet so tetovirali 'FMM" kar pomeni Freies Militaer — Maedchen, ter jih poslali v prostitucijo za nemško vojaštvo.
Prenos nemške kolonije
Starodavna nemška kolo nija kočevarjev, ki se je nahajala v Kočevju in govori-(Nadalje na 4 strani)
ZKS. POZDRAVLJA NARODNO SPUPŠČINO
Dr. Ivan Rib ar,
Predsednik Ustavne Narodne Skupščine,
Bihač — Jugoslavija.
V	imenu Zveze Kanads-skih Slovencev, ter somišljenikov narodnega osvobojenja,, pošiljamo plamenite in rodoljubne pozdrave Ustavni Skupščini in vodstvu Narodne Dobrovoljske in Partizanske Armade.
Vaša junaška borba proti naci- fašističnih okupatorjev, izzvala je priznanje in sočutje po celem svetu med tisoči in tisoči svobodoljube-čih sil. Ona daje nam ne le narodni ponos tukaj na to stran morja, temveč daje nam vzoren primer in popolno zaupanje v narodni sestav z eno idejo in eno mislijo, ki je globoko zasajena v našem narodu vsepovsod, nezlomljiva sloga in enotna borba za osvobojenje narodov Jugoslavije.
V	naših srcih čutimo vaše krvaveče rane. V senci spominov vrste se nam poznani griči in doline, ter nekoč cvetoče in miroljubne vasi,, čutimo neštete žrtve in zloči-nstva storjena naši rojstni
domovini. Toda ob teh po-mislih navdaja nas neizreci-va mržnja in gori nam srce proti naci - fašističnih bar-barjev, zavedajoč se neum-rjlivega dejstva, da so mnogoštevilne žrtve cvet narodnega osvobojenja. One nam dajajo nezlomljivo voljo in zavest, da ne bomo odnehali graditi si medsebojno zaupanje in slogo, kako bi bila naša podpora vaši in borbi Zedinjenih Narodov izdatnejša, za končno zmago nad sovražnikom.
Vedite bratje in sestre — vi očetje in matere — vsi vi junaški bojevniki za svobodo naše rojstne domovine, da niste sami. V duho osvobodilne borbe so z vami Zedinjeni Narodi, vse svobo-doljubeče sile sveta. V tem duho z vami smo tudi mi, obljubljajoč vam našo pomoč, vse dokler ne napoči dan re-šenja in prinese srečno in svobodno živlenje. Svoboda narodu — smrt fašizmu !
Naj živi Ustavna Narodna Skupščina! Naj živi Narodna in Partizanska Armada!
M. Bajuk, predsednik R. Maurin, tajnik
Dvo mesečna ofenziva Rdeče Armade poleg bliskovitega nastopanja in osvoboditve neštetih mest in vasi, prej v nacističnih rokah, računajoč da bodo zimski mesci se izšli z manjšim obsegom ofenzive, ima svoj pomen posebno med ljudstvom in vojaštvom kvizlinških zaveznikov Hitlerja. Tako se je pojavilo ogromno nezadovoljstvo med rumunskim narodom., madžarskim in se je vnel večji podtalni odpor ljudstva na Poljskem češkem in v Franciji. Prišlo je vsled tega do večijh aretacij, kakor tudi neposlušnosti glede večjih zahtev tako vojaštva, kakor tudi delavcev za hitlerjevo vojno ma-šino. Pričela je probijati sko zi mrežo gestapovcev, domačih in tujih kvizlingov, resnica o ogromnih izgubah vojaštva na vzhodnem frontu. V tesnih škripcih nacistična oblast, skuša na vse kremplje s raznimi izgovori olepšati položaj, a vendar priz-
navajoč delno težek poraz, ki ga zadaja Rdeča Armada Ni bilo le enkrat naznan jeno z strani nacistične propagande,, da je razbita Rdeča Armada. Da je le še nekaj ostankov tu in tam. Tako so ponavljali tudi kvizli-ngi v Rumuniji, Madžaski in v Franciji, ter povsod po okupirani Evropi. Toda nadomestiti vničene divizije, ogromno količino vojnega terijala, ss nikakor neuje-ma z prejšnjo propagando.
Najlepši pregled dvo mesečnega uspeha nam daje dnevni razglas, ki ga je izdal vrhovni poveljnik Rdeče Armade in vodja narodov Sovjetske Unije — Stalin, dne 26 januarja.
"Kot rezoltat dvo mesečne ofenzive, Rdeča Armada je razbila položaje nemških fašističnih oddelkov na obsežni bojni črti. Razbila je pri tem 102 sovražnih divizij,, vjela nad 200.000 vojaštva, nad 13.000 razne velikosti topov iri ogromne količine vojaškega materijala vsih vrsftod prevoznih sredstev do nabojev za puške, tope in bojna letala.
Naša armada je izbojevala značajno zmago. In njena ofenziva se nadaljuje.
"Jast čestitam Rdeče Ar-mejcem, častnikom in političnim delavcem, jugozapa-da, Dona, severnega Kavkaza, Vorožneža,, Kalinina, Volkova in Leningradskega fronta v njihovi značajni
zmagi v borbi proti naci— fašističnih invazorjev, ter njihovih priveskov, Rumu-nov, Italijanov in Madžarov, pri Stalingradu, Donu na se-vernom Kavkazu, Vorožnežu Veliki Luki in Ladoga jezeru.
Priznavajoč mojo zahva-Inost komandi in hrabri vojski, katera je porazila hitlerjevo armado pri Stalingradu in na nešteto drugih krajih bojne črte.
Naprej do poraza in popolnega izgona nemških invazorjev preko meje naše očetnjave, se glasi Stalinov proglas".
Točasno se zatrjuje, da so le še sem in kje ostanki od 22 nacističnih divizij pri Stalingradu. Oddelki Rdeče Armade so sožili obroč na tako majhen obseg, da ni več nobenega dvoma o popolnem vničenju teh ostankov. Tudi na drugih krajih obkoljene nacističnne sile, bodo doživele isto srečo.
Zavezniška konferenca v Africi
Naglaša se strateški sporazum zavezniških sil v naslednjih akcijah proti osišču. Obžaluje se da Stalin ni bil prisoten ampak obveščen o poteku posvetovanj. Pričakuje se enotnih akcij in invazije zavezniških sil v Evropo.
Tako je Rdeča Armada v dvomesečni ofenzivi zadala udarec nacistični sili, ne samo na bojni črti, temveč tudi v zaledju v splošnem v okupirani Evropi. Z tem pa naravnost pridobila simpatije in ogromno priznanje v svetu. Toda borba proti fašizmu ni delo le Rdeče Rrma-de, temveč vsih Zedinjenih Narodov — za večjo in bolj uspešno akcijo na vsih krajih bojnih črt, za popolno vničenje hitlerjeve in osišč-ne vojne mašine.
Casablanco Afrika —Vest, kije pred nekaj dnevi povzročila večje zanimanje zatrjuje, da sta imela posvetovalni sestanek glede strateškega sporazuma zavezniških sil, Churchill in Roose-velt v Casablanco na afriškem kontinentu. Zatrjuje se da so potekali pregovori o načrtu zavezniške sile v borbi proti osišču, tako na afriški kakor tudi na evropski kontinent in da je v tem oziru se dosegel enoten sporazum. Toda obžaluje se, da ni prisostoval posvetovanju Stalin, a vendar obveščen o poteku posvetovanja in sporazumu. K temu se do daja, da je lahko razumeti Stalinov položaj zdaj,, ko Rdeča Armada goni nacistične sile na celi bojni črti. Jasno j e, da je v takem, slučaju' važnost položaja in predvsem v načrtu dejanske akcije, daleč v ospredju, kakor pa načrt k akciji, ki še le mora nastopiti.
ravno nasprotno, da bodo poročila o tej zadeve šele nasledila.
Z eno besedo važnost ome njenega sestanka se na naša v raznih vprašanjih enotnih akcij zavezniških sil v kratki bodočnosti. Poleg tega pa povdarja se še posebej neomenjeno pomoč tako So vjetski Uniji kakor tudi Kitajski. Toda najbolj uspeš na pomoč s ozirom na svetovni položaj in tudi nujnost borbe proti osišča, bi bila v splošni ofenzivi na vsih krajih bojnih črt. Posebej pa invazija na evropski konti nent.
Razvoj akcije na podlagi sporazuma bo kaj kmalo pojasnil točasno senzacijsko vest o konferenci na afriškem kontinentu, kot potrdi-o vrednosti.
Važni dokumenti iz slovenskega podtalnega časopisja
Jugoslavenski Informacijski Center, priobčuje z dne 21 januarja naslednje poročilo, katero po svoji vsebini izraža važen dokument Narodnega Osvobodilnega Po-kreta v Sloveniji in katerega se hoče pripisati Draži Mi-hajleviču.
Poročilo se glasi: "V Sloveniji nekje izhaja podtalni časopis 'Svoboda ali smrt'.
Po zanesljih poročil, ki jih imamo je ta časopis glasilo "Draže Mihajloviča" v Sloveniji. V številki 14 tega časopisa z dne 21 julija 1942, je na prvi strani objavljen sledeči članek.
"še nekrat kaj hočemo"? (poniatis iz prve številke našega lista)
Da ne bo nerazumevanja in zlobnega podtikanji, ponavljamo še enkrat misli našega dela:
1)	Po svojih močeh hočemo pomagati pravici do zmage v sedajni vojni.
2)	Hočemo svoboden slovenski narod v veliki združeni Sloveniji, v svojih zgodovinskih mejah, kjer ne bo več tujcev, kjer bo naš narod imel dovolj prostora za svoj razmah, kjer bodo našli dom vsi Slovenci, ki so dosedaj morali iskati živlenjskih mo-
žnosti v tujini.
' 3) Hočemo združitev Slovencev z vsemi Srbi, Hrvati in Bolgari v veliko Jugoslavijo na federativni podlagi.
4)	Hočemo trdnotvez z brati Rusi, Poljaki, Čehi in Slovaki,, kajti v Slovanski vzajemnosti vidimo temeljni činitelj naše bodočnosti.
5)	V prenovljeni državi naj si narod svobodno izbere red, po katerem hoče živeti.
6)	Hočemo temeljito reorganizacijo narodne vojne sile, ki bo večni čuvar naše svobode.
Na poti k tako postavljenemu cilju se pa držimo načina borbe, ki bo narodu ohranil živlenje in mu zagotovil možnost, da tudi sam po-žanje uspeha, ki jih je za-sejal s tolikimi žrtvami.
Zelo važen in značajen dokument. Vsak iskreni rodoljub brez izjeme kjer se nahajal, ter vsak tisti, ki mu je pri srcu osvobojenje naroda več, kot pa osebni položaj, bo pozdravil omenjeni dokument. Kajti on izraža one želje in stremlenja našega naroda že leta in leta, če tudi se njegovi protesti in žalitev v marsikaterih ozirih, ni poslušalo in tudi
vpoštevalo. On izraža narodno voljo, narodno svobodo in narodne pravice.
Toda poleg vsega čitate-Iji se bodo spominjali proglasa Slovenskih partizanov, ki je bil priobčen v Edinosti z dne 31 decembra. Njihov proglas vsebinsko popolnoma odgovarja zdaj om en jenu programu, ter pri tem nikjer nedopušča niti najmanjšega sledu o Draži Mihaj-loviču, kateremu se naenkrat pripisuje tako program, kakor tudi podtalno časopisje, ki izhaja v Sloveniji.
In ko bi tudi že ta dokaz, ki sam za sebe temeljito govori in pojasnuje tamkajšnje razmere, ne dajal tako močnega dokumenta, so k. temu izjave tako jugoslovanskega informacijskega centra, kakor tudi drugih virov vesti bile prej, da Dra ža v Sloveniji ni imel nobene zaslombe. Zdaj pa kar naenkrat obelodanjen je celo program o katerem nismo slišali v niti enem poročilo tako vlade, kakor tudi Draže Mihajlovičevih četni-kov.
Povsem nasprotno so bila zatrjevanja. Namreč šlo se je tako daleč, obtožujoč Mo-(Nadalje na 4 strani)
Podrobnejša poročila o posvetovanju glede sporazuma strateške enotne akcije zavezniških sil, je naravnost tajnost. Toda sluti se, da se na naša v vojnih akcijah v Afriki, medtem pa tudi invazija evropskega konti nenta. Vse to bo pokazala bodočnost o pravomočju po-svetovanja.in sporazuma zatrjuje vest.
Iz raznih vesti s ozirom na posvetovalni sestanek Churchilla in Roosevelta, so razni komtntarji. Tako Wendell Wiellkie pravi, da je iznene-den glede odsotnosti vodje Sovjetske Unije in Kitajske, ter vsled tega skoraj dvomi, da se je doseglo enoten poveljniški odbor zavezniških sil, ker se o tem nič ne omenja. Drugi ' viri pa zatrjujo
Nad milijon dolarjev zbranega fonda
Toronto — Odbor kampanje za pomoč Sovjetski Nniji naznanja, da je dosedaj zbranega nad eden in pol milijona dolarjev črez Kanado. Prispevale so vse narodne skupine, razne politične in verske ustanove, ter progresivne in narodne organizacije. Kampanja se nadaljuje z namenom, da se zbere še nadaljnih 500.000 dolarjev kar manjka do dva milijona.
Kirkland Lake — Med drugim poročilom za pomoč Sovjetski Uniji,, odbor kampanje posebej omenja tamkajšnje Slovence, Hrvate in Srbe, ki so zbrali skupno vsoto $752.72, kjer so Slovenci vključno vsoto zbrali na svoji zabavi $56,72c.
Pozdrav Ustavni Skupščini v Jugoslaviji .
Dr. Ivan Ribar,	«r
Predsednik Ustavne Narodne Skupščine, Bihač, Jugoslavija.
Globoko ganjeni s borbom partizanskih sil v naši domovini proti sovražniku svobodne in zedinjene Jugoslavije, ter občih stvari Zedinjenih Narodov, skupina Jugoslovanov in ameriško jugoslovanskega porekla v Združenih državah, Vam pošilja pozdrave. Ravno tako globoko in sočutno ganjeni koalicijom vsih demokratičnih in protifašističnih strank, ki jo izraža sestav Ustavne Skupščine pod Vašim vodstvom.
Mi smatramo, da vaš tako vojni kakor tudi politični pokret, ter delovanje, predstavlja zdravo in napredno stremljenje srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. V vašem pokretu vidimo narodno edinstvo in nadejo bodočnosti, vstvarjeno v Jugoslaviji izmed dveh svetovnih vojn. Mi Vam obljubljamo pomoč, čutimo bolečine ob pomisli na žrtve, ki se zahtevajo za zmago. Ali naše prepričanje je, da bodo rodile ne le zmago, ki mora priti, temveč tudi boljši svet za ogromne množice naroda v Jugoslaviji, kakor drugod v svetu. Vi niste sami. Na Vaši strani je narod Amerike, Rusije, Vel. Britanije, Kitajske in drugi Zedinjeni Narodi.
Podpisi:
Louis Adamič, New York,
Zlatko Balokovič, New York,
Frano Petrinovič, New York,
Vašo Trivanovič, New York,
Mark Vinsky, Pittsburg, Pa.,
Mirko Markovič, Pittsburg, Pa.,
Vinko Vuk, Pittsburg, Pa.,.
Rev. Yovan Krajnovič, Johnstown, Pa.,
Janko Rogelj, Cleveland, Ohio,
Žarko Bunčič, Akron, Ohio.
" E D I N O S T "
Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Bodimo čuječi in razsodni -čuvajmo enotnost
Zmagovita ofenziva Rdeče Armade, navdušuje svet, dajajoč mu največjo oporo in delež k osvobojenju in postaja najmočnejši kažipot k popolni zmagi nad osiščem.
Z redko izjeme mine dan, da ni dnevno časopisje založeno glasom ogromnega uspeha na vzhodni fronti. Vrstijo se zaglavlja na prvih straneh o razbitem položaju nacistične sile, pri Stalingradu, na drugih krajih obsežne bojne črte, ter povrh tega junaško vztrajoči Leningrad iz 18 mesecev obleganja, pognal je nacistične zveri iz Svojega predmestja.
Rezoltat dvomesečne ofenzive — je zmagoviti rezol-tat ne samo na bojni črti v Sovjetski Uniji, temveč vsepovsod v svetu. Posebno se ta iz dneva v dan odraža iz okupiranih krajev Evrope, kjer odporna in osvobodilna borba zavzema vse večji obseg, dela nepodnošen položaj okupatorjem z sabotažo v proizvodnji, transportu, ter predvsem z naraščanjem moči osvobodilnih oddelkov v raznih državah. Vse to je obenem odraz vpliva dvomesečne ofenzive Rdeče Armade,, katera je prerešetala največjo in do zob oboroženo nacistično silo z vsimi zalogami Evrope v orožju in tudi moštvu.
Poleg tega delno podpirana s zavezniško ofenzivo na afriškem kontinentu, ter zaporedoma bombardiranju zavezniškega letalstva vojnih objektov v Nemčiji, prinaša v ospredje pregled položaja v svetu, kateri se je očividno obrnil v korist splošni borbi proti osišču. Govori se o zmagi — govori se o marsičem, kar je za vpoštevati in tudi govori se porazno za korist občih stvari.
Predvsem resnost nastaja sicer v onih pogovorih in tudi vesti, ali pa posvetovanjih, kjer se postavlja zmago kot popolnoma zagotovljeno. Dobimo elemente, ki na ta način skušajo odvrniti ono resnično nalogo ki stoji pred zedinjenimi silami proti osišču, >da ravno zdaj je prvo in poglavitno vprašanje, mobilizirati vsa sredstva in vse k temu potrebne sile, za splošno ofenzivo na vsih krajih.
Če tudi je v dvomesečni ofenzivi Rdeča Armada zdrobila nad sto nacističnih divizij, če tudi je narejen delno pripomoček v Afriški ofenzivi, če tudi narašča vse večji odpor v okupiranih državah v Evropi, to nikakor ne zagotavlja zmago vse dokler ni popolnoma poražen fašizem.
Brez vsakega dvoma nacistična sila je še pri moči. Ona boskušala zbrati vnovič še ogromno odporno silo. Ona bo vstvarjala še neizreciva zločinstva in represalije v okupirani Evropi. Fašizem ne pozna merodostojnosti,, njega neovirajo zločinstva, neovira ga nasilstvo in neovi-ra ga nobena človečnost. Kajti to je sistem grabežljivost, sistem hujskanja, sistem rasne mržnje, sistem z eno besedo samovoljnih imerijalističnih telovajev.
Vsled tega bodimo čuječi in razsodni na raznovrstne vesti. Naj nas ne zmoti niti eno lahkomišljeno poročilo o zmagi, ki da je na pragu. Tembolj nasprotno naj nas navdaja neizmerna volja in vztrajnost k enotnosti k mobilizaciji vsih sredstev in vsih sil — zdaj, ter na vsih krajih za poraz osišča. Borba bo še trda in bo zahtevala še velike žrtve, predno se vniči nacistično zverino. Zato v kolikor bomo bolj pripravni, bolj zedinjeni in si dajali medsebojno zaupanje, toliko bodo naši udarci težji in bolj čin-koviti v borbi tako proti fašizmu, kakor tudi proti reakciji, ki skuša ovirati odločno nalogo borbe vprid osvobojenja.
STALIN NAS VODI K ZMAGI
NJEGOV ZGODEVINSKI GOVOR, JE PODUčNI VODNIK K VPRAŠANJIM IN NALOGAM PRED NARODI SOVJETSKE UNIJE V VOJNI.
— M. Kalinin, predsednik Z. S. S. R.
Delavci zahtevajo le pošten zaslužek
•
Na drugem mestu priobčen je delno pregled stavke jeklarskih delavcev, ki jasno sam za sebe odgovarja na vprašanje stavke, ki je nastala v jeklarski industriji. Oni so zahtevali le pošten zaslužek, toda delodajalci in tudi delavski department, se ni oziral na njihove zahteve in pritožbe zadnjih 13 mesecev.
Takoj ob pričetku stavke, reakcija in reakcionarni elementi, ki edino govore o rodoljublju in patriotizmu za domovino tedaj, kadar delavci ii delovno ljudstvo zahteva izboljšanje delovnega in živlenjskega položaja, dvignili so že znano svojo propagando. Pri priči obtoženi so unij-ski voditelji "strancem" stavka nezakonita itd. To je znan pojav onih reakcionarnih sil, ki hočejo prikazati "patriotizem" v 10 centi zvišane plače delavcu, ne vidijo ga pa v milijonih profita jeklarskega trusta in drugih proizvodnih podjetjih.
To je enostranski "patriotizem", zaprav varljiv in nevaren vsled tega, ker narašča kot način borbe proti izboljšanju položaja delavcev, ki so pogonska sila celokupne proizvodnje. To pomeni,, da se hoče na račun patriotizma izkoriščati delavce do skrajnosti, dokler ostajajo ogromii profiti podjetniških trustov nedotaknjeni. Resničen patriotizem in rodoljublje, ne more dopustiti nekaj takega, ampak zahteva poravnanje pravičnosti v socijalnih ozirih, ter razvrstitev bremena, ki se na naša za zmago sovražnika.
Ako so delavci za svoje delo, katero je istočasno največja podlaga proizvodnje dobro plačani, oni imajo voljo pri delu, tudi razumejo važnost njihovega dela, ter važnost zmage. Ko pa delavci vidijo da jim se nikjer ne proži zaslomba in daje ona pravičnost glede njihovih razmer, istočasno ko se govori o demokratičnih tekovinah in obrambi istih, tedaj je to ne samo neverno za zmago, ampak prisili tudi delavce, da zahtevajo svoje pravice potom edinega sredstva, ko so vse predpogoje izčrpali — stavkom.
Jeklarski delavci so se povrnili predpogojno na delo. Z tem so dokazali svojo vnetost do domovine in do zmage.
V govoru o vojni, Stalin nam je jasno razložil nalogo borbe proti nemškega fašizma. Njegov govor imenujemo zgodovinski ne samo v smislu podrdila, ampak ker je on postal svojina in vdanost našega naroda in armade. To je govor, ki sestavlja zgodovino.
Vsak tisti ki se bori proti nemških okupatorjev in hoče v tej borbi se toliko bolj dejstvujoče zalagati,, tedaj naj ponovno prouči Stalinov govor. Edino, tedaj bo zmožen pravilno razsojevati in razumevati ogromno težino odgovornosti, ki jo zgodovina postavlja pred sodobnost generacij.
Stalinov govor dne 3 julija 1941., vsebuje vodilni pravec in pojasnilo s ozirom na temeljita vprašanja o vojni proti nemškega fašizma. To je zaprav odgovor na vprašanje ki je vzrastlo od milijonov naroda rekoč: "Ka je potrebno da se odstrani viseča nevarnost nad Sovjetsko državo, ter kakšne mere so potrebne za zmago nad sovražnikom". Stalinov odgovor je bil jasno zasekan v načrtu akcije.
Krutost sovražnika
On je na prvem mesto ukazal potrebo razumevanja, da ske Unije za mobilizacijo je sovražnik krut in drzen. On je pozval narod Sovjet-sil in reorganizacijo dela v vojnem času; odstraniti vsako zamisel da je času dovolj na razpolago naglašajoč narodu pri tem jasno stališče naspram povzročelalcem omamljivosti, bojazni„ pani-čarstva in dezerterjev. Vse to bo morda nastojalo v vojni, vendar pa moramo biti pripravni na vse v taki borbi z čuječnostjo in varščino rodoljubne vojne za svobodo.
S ozirom na razumevanje Stalina širokim množicam ljudstva in sam pomen dobe ki je tedaj nastala, nam zadostuje za njihovo resničnost ako se spomnemo le na 11 dni po zahrbtno vpri-zorjeni vojni proti narodov Sovjetske Unije. Stalinovo predvidevanje v kratki dobi nastalo je resnično potrdilo, da je: "Zelo resna nevarnost proti naši domovini; da je sovražnik pripravljen brez obziru na kakoršno koli merodostojnost vničiti ves kulturni napredek in zasužnjiti do neizrecive stopnje naš narod". To nas je naravnost zastavilo z vso resnot-jo da zavzamemo vsak svoj odločen položaj v tej vojni.
Pomen njegovih besed segal je v ono globočino že ob pričetku vojne, ko še niso dosegla številna zločinstva sovražnika na površje in ko so deloma bili prikriti cilji za vničenje vsega kulturnega napredka in proti kakšnega sovražnika se bo vodila vojna. On je jasno odkril vso zahrbnost in namen sovražnika. Njegove besede so dale način, kako se boriti proti sovražnika; kako je potrebno organizirati bojno črto; kako organizirati partizanske oddelke; kako delati sabotažo na prevoz in v tovarnah v okupiranih krajih in končno kako naroditi nepodnošen položaj za sovražnika in njegove podvrže-nce.
Danes — ko so očutno na površju neizreciva zdočins-tva bestialnega sovražnika proti civilnega prebivalstva vrste partizanskih oddelkov
so povečane z tisoči in tisoči borcev, pripravnih na živlenje in smrt za vničenje krutega sovražnika.
Odstopajoča borba
Stalinov govor za ono dobo poleg vsih drugih nalog nastale vojne,, vseboval je fudamentalno jasen pregled vojne in politične situacije.
On je ukazal na odstopanje Rdeče Armade ob pričetku,kot začasna prednost s ozirom na iznenadni napad Nemčije, ter z tem tudi naravnost kršitev pakta z Sovjetsko Unijo, podpisanega v letu 1939.
Toda ves čas svojega odstopanja Rdeča Armada, je razbijala udarne sile nemških divizij, kot dokaz — da se hitlerjevo armado more in da bo vničena,, če tudi se ie to smatralo 2e na voljo fašistični propagandi kot "nepremagljivo". Današnja doba potrjuje dejstvo sama za sebe, kot resnično.
Zedinjeni Narodi
V	delu svojega govora s ozirom na mednarodno situacijo ki je nastala od vstopa narodov Sovjetske Unije v vojni proti hitlerjeve Nemčije, je ta bogata zaloga natančnega pregleda in fuda-mentalne pojasnitve v pomen vojne.-
Ta pojasnitev se je zlasti na našala, kaj je pravzaprav vodilo Sovjetsko Unijo k potpisu ne — napadalnega pakta z Nemčijo. On je jasno ocenil nemško agresijo in tudi idejo velike osvobodilne vojne, kjer bodo narodi Sovj. Unije zalagajoči se v borbi z narodi Evrope in Amerike, za njihovo neodvisnost, demokratično svobodo, proti suženjstva in nevarnosti zasužnjitve z strani hitlerjeve fašistične armade. Njegova ideja je upliva-la kot politični faktor, ki se izraža v militarnih operacijah, počivajoč na fudamen-talnim principu Marxsizma-Leninizma, ki bo zaključen v sestavnih knjigah za nauk Marvsove taktike v svetovni poliki.
Zmaga pri Moskvi
Dne 6 novembra 1941 ob 24 ogletnice oktoberske revolucije, Stalin je povdaril v svojem govoru, nevarnost za našo domovino, če tudi daleč od vničenja, narašča. Nemška komanda se je pripravila za udarec na Moskvo. In ne samo da zavzame Moskvo,, ampak je že tako daleč sigurno v svojo zmago, da je Hitler že naznanil dan za konferenco svojih zaveznikov v Moskvi.
V	onem trenotku močan Stalinov govor, napolnil je zaupanje v silo Sovjetske Unije v pozivu za poraz hi-tlerjevih hord. To je bil zaprav vpliv podvojene moči in energije narodov Sovjet-ke Unije, pomnožena moč Rdeče Armade za ofenzivo.
Fašistična armada doživela je težke udarce pri Moskvi, ravno tako je Hitler moral se zadovoljiti da se razgovarja s svojimi zavezniki na Dunaju, mesto v Moskvi.
Blitzkrieg razbit
Istočasno on je v svojem bovoru briliantno razložil temeljiti vzrog poraza "bli-ckriga" proti Sovjetski Uniji. Prvič: Fašistom se je za malo zdelo računati na svoje dotedajne varljive us-
pehe, računajoč da jim bodo vnovič uspevali s "strašilom" revolucije, da pod tem strahom Evropskih in Ameriških držav vnovič dosežejo koalicijo proti Sovjetski Uniji, še več, Nemški hašizem je računal na "nestabilnost" sovjetskega sistema,, misleč da z udarcem nemške armade se bo vnel konflikt izmed delavskega razreda in kmetov v Sovjetski Uniji, ter da bo to najboljša priložnost za prodiranje nemške armade, sicer kakor so računali zasesti vse do Urala.
Toda vnovič so se nemški fašisti vračunali. Njihovi računi trpijo od Rdeče Armade, kot rezoltat močnejše enotnosti in požrtvovalnosti delavcev in kmetov, nezlomljivega prijateljstva in medsebojnegga zaupanja narodov Sovjetske Unije.
Stalin je resnično zaključil svoje mišljenje z besedami : "Resninca da je Sovjetski sistem vdržal tudi to izkušnjo in z tem še bolj podkrepil enotnost zalfedja, je dokaz, da je Sovjetski sistem danes močen sistem.
Moč Rdeče Armade
Končno razodeva se kot navadno,, da se Nemški okupatorji oslanjajo na informacije evoje tajne agencije in obenem na želje računajoč slabost Rdeče Armade. Tudi ta račun jim je unesel, da so se uračunali. Odstopajoča Rdeča Armada, seje junaški borila za vsak pedenj zemlje, ter z tem zadajala smrtonosne udarce sovražniku. še večja je karakteris-tičnost pri tem ta, da je odstopajoča Rdeča Armada, ne samo zadajala težke in porazne udarce "blitzkriegu" nemških fašistov, ampak je ona istočasno pomnoževala svojo silo in organiziranost,, kot jasen dokaz svoje moči.
Moralna stran Rdeče Armade se oslanja na razumevanju dolžnosti naspram svoji domovini, naraščajoč iz dneva v dan silnejša v militarnih operacijah, ko je morala Nemške armade naslanjajoča na brezupni začasno uspešnih akcijah.
Krivica, kot predpogoj vojne proti fašizmu, priza-
Vesti iz zasužnjene stare domovine
Sedaj ostaja vprašanje na delavskem departmentu in delodajalci, da izpolnijo zahteve delavcev, ki so le poštene zahteve.
SMRTNE OBSODE PROTI SLOVENCEV
Rim — Iz Ljubljanskega Jutra. Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu je bila včeraj (24 oktobra) razprava proti skupini 13 Slovencev, med njimi nekaterih italijanskih državljanov v vojaški službi. Obtoženi so bili vojaškega vohunstva v vojnem času na ozemlju bivše Jugoslavije, na bivši meji v "Ville de Ne-voso" v "Goriziji", Triestu, Udini in drugod in sicer od leta 1938 do vštetega leta 1941. Med njimi je bilo pet obsojenih na smrt in sicer: Jože Roje, Anton Zefrin,, Franc Vičič in Vincence Hr-vatin. Izmed ostalih so bili obsojeni: Glovani Primo na dosmrtno ječo, Ivo Stegar na 24 let, Josip Znidarčič in Anton Grgec na 16 let ječe. Trije obtoženci so bili zaradi nezadostnih dokazov oproščeni. Obsodba petih na smrt obsojenih, je bila izvršena danes ob zori nekje v okolici Rima.
PARTIZANI V JUGOSLAVIJI
London — Londonski radio poroča o krčevitih toda brezuspešnih naporih Pave-liča, da bi osvobodil polkovnika Francetiča. Tega častnika so partizani ulovili v Srednji Bosni, ko se jim je posrečilo s streli iz navadnih pušk strmoglaviti njegovo letalo. (Za one, ki so bili v španskih borbah, ni nič iz-venrednega strmoglaviti letalo iz navadnih pušk, kajti to je bila najboljša obramba za času protifašistične vojne v Španiji. In oni,, ki se nahajajo točasno v vrstah partizanov vjugoslaviji, poznavajoč borbo iz Španije, so prav gotovo vporabili obrambo po vzorcu v Španiji. Op. Ured.)
deta številnim narodom v okupiranih krajih, zahteva požrtvovalnost v naraščajoči mržnji vsih svobodoljube-čih sil ljudstva, za končno vničenje fašizma.
NOVA ZMAGA PARTIZANOV V BOSNI
London — (JIC) British Nnited Press posnema poročilo radia iz Moskve, ki poroča, da so jugoslovanski partizani pobili 2000 nemških in italijanskih vojakov v teku ljutih bojev za mesto Cvjetič, ter tudi istočačsno vjeli število nemških vjetni-kov, med njimi nekega polkovnika in več višjih oficirjev.
POSLANICA IZ SLOVENIJE
Iz Slovenije je prišla naslednje vsebine poslanica: "Naši predstavniki v Londonu bi morali gledati na to, da angleški radio oznani grozodejstva okupatorjev v nemščini, francoščini in angleščini. Govore nam o zločinih povsod po svetu, raz-ven onih,, ki se gode pri nas. Ni nam do tega da bi jih sami slišali. Dovolj trpimo že tako. Hočemo pa, da tudi Nemci zvedo o njih kajti njihovo časopisje jim jih prikriva.
"Povejte to Angležem in sporočite jim dejstva. Pokažite jim po kakšnim metodah Nemci germanizirajo našo deželo, skrbite zato, da nebodo novi Runcimani prišli in začeli podrobno raziskovati narodnostno vprašanje v naši deželi, kajti takrat bo že popolnoma germa-nizirana".
Probblemi, ki se bodo rodili v množicah vzhodno— evropskih kmetčkih slojev, bodo najbrže ena najbolj tra gičnih, obenem pa ena najbolj zamotanih ugank v povojnem svetu; ne le da je okupacija pod osiščem na novo razvnela mnoga stara sovraštva,, tudi nove težkočče bodo nastale pri vrnitvi izgnanih domačinov v domovino in pri izgonu pritepe-nih nemških priseljencev; pre—vzgoja nacificiranih otrok, preporod uničene industrializacije in vladami manjših dežel, ureditev novih federacij — vse to bo treba doseči ako hočemo odstraniti mošnost novih spopadov v teh kalnih vodah".
Svoboda naroda je najmočnejše orožje
Kuibišev — Poleg rednih delavcev v tovarni tankov, se natančno seznanijo z temi tudi vojaški tankovski oddelki, da tako doženejo sami svojo sposobnost in pospešijo bojevno činkovitost orožja.
Tako nam daje pregled poročilo iz tovarne Kirov, katera izdeluje KV — tanke od 50 tonov teže,, nekje za Uralom in ki je bila prepeljana iz Leningrada pred enim letom.
V Sovj Uniji se smatra e-nako delati v tovarni tankov kakor tudi nastopati žnjimi v boju. Glede tega, kakor hitro je nov izum za tanke prišel na površje in je izdelan in predno se ga odpošlje na bojno črto, ne zadostuje enostavna kontrola, tembolj tja na bojno črto so poslani rokov%ditelji teh izdelkov, da v akciji dotičnih tankov doženo, vso činkovitost in pa kaj še lahkko stori za izboljšanje. Tako seznanjeni z orožnem na bojni črti delavci iz dotične tovarne, so zmožni izboljšati bojevno orožje do* stopnje,, ki daje prednost tankovskim oddelkom. Istočasno tankovski oddelki, ki se seznanjajo poleg rednega vežbanja in teoretične vrednosti v akcijah, oni se spoznajo z sestavom oro-
žja v tovarni, kjer se kos po kos izdeluje in sestavlja. Zato se smatra izdelovanje tan kov v tovarni na isti način, kakor nastopanje žnjimi v boribi.
Novi tanki od 50 ton z svojim imenom KV, nosijo pomen imena Maršala Kle-menti Vorošilov. In značilno je, da nova tovarna prej znana Putilov, potem ko je bila premeščena iz Leningrada na Ural,, je v kratkem času obnovila svoj obrat in danes izmed 12.000 vposlenih delavcev, se vršijo medsebojne tekme za večjo produkcijo tankov, bojlšo kvaliteto z večjo činkovitostjo. Zgodovina nam dokazuje pomembnost delavcev v Putilov tovarni kjer je se pričel unijs-ki pokret in kateremu je načeloval sedajni predsednik Sovjetske Unije, M. Kalinin. V svoji vlogi so delavci zaradi unijskega gibanja bili prizadeti z drastičnimi zakoni carske oblasti, toda niso odnehali. Oni so podzemno nadaljevali odločno borbo proti carski oblasti za svobodo. In danes svobodni narodi Sovjetske Unije, izde lujo orožje v tovarnah, poljedelstvu in v vsih proizvodnih panogah v borbi proti fašistični zveri, vedoč da branijo svojo svobodno do-
movino,, ki jim je dala ne svobodo v besedi, ampak svobodo v živlenju in vsimi zalogami bogastva Sovjetske Unije, za nadaljevanje razvoja znanosti in proizvodnih sredstev, ki naj spopol-njuje svobodno in srečno živlenje vsih narodov Sovjetske Unije.
To je tisto tajno orožje moči Sovjetske Unije, ki iz dneva v dan prihaja k spoznanju tudi ostalega sveta.
TUDI V POLJSKI NARAŠČA ODPOR
London — Stanislav Miko lajcyk„ deputat predsedniš-tva poljske vlade in izgnanstvu, pove o vse bolj in bolj odprti borbi poljskih partizanov proti nemških okupatorjev. Partizani da so zažgali nad 14 vasi, kjer so bili nastanjeni nacistični vojaš-kioddelki. Takoj na to so ge-stapovci aretirali na tisoče poljakov.
Do večjih aretacij je prišlo v okraju Warsaw in Lu-bin. Zatrjuje se, da so nacisti iz teh okrajev popolnoma pregnali občinstvo posebno iz strahu sedaj ko se Rdeča Armada nahaja komaj nekih 60 do 70 milj od meje Latvije.
DOBRO DELO POSTAVLJA ČLOVEKA V OSPREDJE
Timmins — Z vsakim dnevom več ljudi se izseli iz Ti-mminsa. Eni gredo k vojakom drugi v vojne tovarne in treji pa v rudarska področja nikla, kjer je začasno sicer nujna zedeva glede izkušenih delavcev,, da na ta način pospešijo proizvodnjo in bojevite vrste V borbi do končne zmage nad sovražnikom.
Tako se je zadnje čase izselilo precejšnje število tu-kajšnnih delavcev v rudnike nikla. Med temi je tudi nekaj naših rojakov, namreč onih delavcev, ki so iz svoje narodne in mednarodne zavesti bili vedno pripravljeni storiti vse kar je vnjih moči za vprid napredka in pro-gresa, ter predvsem vprid borbi proti fašizmu. In v tem mi pride nabolj vpoštev vzgled družine Smrke, sicer starejših naseljencev v tukajšnji naselbini o kateri so spomini in tudi bodo ostali globoko zapisani med vsimi
rodoljubi, kot spomin dobre in požrtvovalne družine v stvareh napredka, progresa in sočutja.
Jože Smrke z svojo soprogo Marijo, sta oče in mati petih sinov. Pred leti se sta priselila v^to naselbino, kjer si sta zbradila hišo in tako nadaljevala svoj družinski napredek, ter istočasno ob vsaki priložnosti sta dajala vsako pomoč društvenemu napredku v splošnem. Vse to je ona vrednost človeka, ki ga vsled njegovega dobrega dela in vdanosti naspram narodnemu in delavskemu napredku postavlja v ospredje. Ljudje, ki se zavedajo vrednosti človeka, ga cene na podlagi njegovega dela, njegove požrtvovalnosti in vdanosti plemenitim stvarem.
Taka ocena gre družini Smrke, ne kot neko čislanje, temveč dejstvo, ki bo pričalo leta in leta v bodočnosti. Naj nas vsled tega seznani
Windsorska naselbina
Windsor — Windsorska naselbina se prišteva med one zgodnje priseljence od leta 1924, morda tudi že prej. Vendar pa od tega času nekako pričenja priselje-nost Slovencev. Res, da je priseljenost s pričetkom bila sicer v majhnem število, kar so pa poznejša leta pomno-ževala tukajšno naselbino, vse skozi do leta 1930, ali pa kakor se spominjamo do času gospodarske krize. Od tega času število Slovencev se je precej izmanjšalo in sko raj bolj rečeno,, da jih je os-atlo le nekaj desetič tukaj. Drugi so pa se razšli na vse kraje v deželi, največ v severne kraje okrog zlatnih rudnikov, nekaj tudi na farme.
Društveno življenje ki smo ga gojili do tega času, sicer največ v podpornih društvih, pevskem društvu itd., bilo je z tem seveda občutno prizadeto. Kajti gospodarska kriza izjedajoč .ži-vlenjski položaj v splošnem, kar je še dandanes posledica v marsičem,, ni dajala neko prednost Windsorju, marveč je toliko bolj občutno vplivala vsled zastoja industrijskega obrata.
Prišla je na dan brezposelnost, ter z njo tudi izločitev razumevanju gospodarskega položaja na različne načine. Eni so gledali -vzrok bresposelnosti, kot pomanjkanju tržičča in odjemalcev, pač tako, kakor so znani to-rijevci v svoji propagandi pumpati javno mnenje. Drugi, postajali so "neutralci",, in tretji pa radikalci. Približno nakaj takega bi bil po mojem mnenju vsebinski iz-črpek s ozirom našega društvenega, kulturnega in političnega pojmovanja.
Ponovno oži vi j en je
S izbruhom vojne, so se izpremenile tako razmere kakor tudi okolščine. Na prvem mestu stopnjema odpiral se je industrijski obrat v tovarnah, iz dneva v dan nastajala je večja zaposlitev, kar je seveda z vabilo mar-katerega od rojakov vnovič v Windsor. Ti so prišli največ iz severnega Ontario in iz drugih rudarskih področij, kjer so bili zaposleni zadnjih deset let. V teh letih tako oni,, kakor tudi v drugih naselbinah, preživeli smo marsikaj. Največ pa kakor je razvidno v garanju za barone rudnikov, zadobili bolezen "silicose", ki dela občutno nadlego pri enem več in drugem pa zo-
pa tudi občutne posle dice v drugih naselbinah v raznem drugem načinu iz gospodarske krize. Torej z eno besedo vpoštevajoč vse iz zadnjih let do izbruha vojne, se točasno oživljajo tako izčrpani živci in živlenje v pslošnem, če tudi je vojna kakor v društvenih ozirih.
Kakor je omenjeno, priselilo se je zadnja dva leta večje število Slovencev,, kakor tudi drugih narodnosti. Zapustili so rudnike z namenom da se kolikor toliko okrepča eden ali pa drugi, vs-tanovi v bolj primernem podnebju za naš narod v južnih krajih dežele.
Za kratko dobo naš napredek
Omenil sem, da so se razmere in okolščine s izbruhom vojne dokaj izpremenile povsod, tako tudi tukaj v Windsorju. S večjo priselitvijo rojakov iz raznih krajev, pričelo se je oživljanje tudi v društvennem napredku.
V minulem leto vstanovili smo odsek podpornega društva Vzajemne Podporne Zveze "Bled" s glavnim stanom v Kirkland Lake, z 15 članov. Dne 2 januarja v tem letu, vstanovljeno je Slovensko Pevsko Društvo "Pla-ninka" in dne 3 januarja pa odsek Zveze Kanadskih Slovencev z 23 članov.
To je naš napredek in ako računamo za kratko dobo kakor sem omenil,, lahko rečem, da je to izvrsten uspeh! Ni moj namen ob tem času podajati se v razlaganje načel in smernic omenjenih društev in organizacije. E-den ali pa drugi rojak, ki ima željo spoznati se bolj podrobno z enim, drugim in rtetjem, na razpolago so pravila in tudi odbori bodo drage volje ustergli želji. V-se kar bi jast priporočil je to, da vsi oni rojaki, ki še niso člani niti ene gornje sku pine, da pristopijo po želji in prepričanju tam,, kjer vidijo da se govori in dela tudi za njihovo korist. To naj store iz narodnih in mednarodnih ozirrov današnje dobe, da jim ne bo očitala bodočnost, kjer so bili v najnujnejšem času odločevanja narodnega in človeškega obstoj,a, ter kaj so storili vprid teh plemenitih nalog.
Par besed nevtralcem
Kar se tiče že omenjenih nevtralcev, ki jih je res nekaj med nami, je nekaj čud-
vsaj deloma o njih iz imenitnih besed, ki jih je izrekel na poslovitveni večerji, Martin Bajuk. Med drugim je omenil:
"Prišli smo skupaj, da se poslovimo od našega prijatelja, rodoljuba in poštenega delavca, Jože Smrke in njegove družine. To ni navadna poslovitev. Mislim, da taka poslovitev sega bolj globoko v pomen današnjega dne. Ona sega med ono vrsto bojevnikov za pravice ljudstva, ki ne poznajo sebičnosti, ki ne poznajo samo svojega udobja, temveč so pripravni zapustiti svojo hišo, svoje udobje in se podati napot borbe za obče stvari. To je vrednost, ki jo vidimo v družini Smrke. Mi jo cenimo, če tudi nam je začasno težko pri srcu, pogrešanjem vedno pripravne moči na polju društvenega nap-predka. Toda, mi hočemo na domestiti njihove vrste tukaj znovimi močni v popolnem zanpanju, da kjer koli se bo nahajala družina Smrke, bo vedno na strani dobrih in plemenitih stvari.
Do tega nam zatrjuje dejstvo v naslednjem. Takoj vpričetku vojne, prostovoljno se je priglasil Janez Smrke, brat Jožeta, k vojakom. Potem, ko je bil splošen poziv za rezervno armado, priglasil se prostovoljno Jože. Njegov sin Milan, je točasno pri vojakih in je drugi na vrsti, da v kratkem obleče vojaško obleko. Radi vedno večje potrebe izkušenih delavcev, nasledil je poziv od vldanega delavskega depar-tmenta za delavce iz zlatih rudnikov v rudnike nikla. Zglasilo se je precej in med
DELAVCI SE POVRNILI NA DELO
Sault Ste Mrie —.Jeklarski delavci, povrnili so se na delo pod pogolem da v 30 dneh, pride do sporazuma in izpolnjenju obljub z strani vlade, glede njihovih zahtev. Z tem so delavci jeklarskega področja v Saul Ste Marie, vnovič dokazali svoje razumevanje na važnost proizvodnje in vojnih potrebščin. Toda ali bo vlada v resnici sprevidla to resničnost z vpoštevanjem njihovih opravičenih zahtev — se pričakuje odgovor, ne z strani delavcev, temveč z strani vlade in delodajalcev.
POZDRAV ODSEKA ZVEZE KAN. SLOVENCEV IZ WINDS0RJA
NAD 50.000 ARETIRANIH V FRANCIJI
London — Poročilo, ki je dospelo v španilo iz Francije zatrjuje, da so nemške oblasti aretirale nad 50.000 oseb od času, ko je Nemčija okupirala prej znano "ne-okupirano" Francijo. Večina teh oseb je v ječah in konce-tracijskih taboriščih, obtoženih na zarotniški upor in prevrat.
Večje aretacije so nasledile v okrajih Lyons, veliko industrijsko področje,, Mar-seilles in Toulon, na obrežju sredozemnega morja.
lbini, ter člana odseka Zveze Kanadskih Slovencev, priredil je tukajšnji dosek Zveze poslovilno večerjo, katere se je vdeležilo lepo število znancev, prijateljev in sorodnikov, ženske so — kajpak prinesle s seboj potice , drugega peciva in tudi jestvin, tako da ni ničesar manjkalo. Bilo je dovolj za jesti in za piti. Godci so spri-četka se ozirali na note, toda pozneje tudi brez not odmevala je poskočna polka in priljubljen valček. Zabavali se smo dolgo v noč in pred odhodom v željah izrazili globoko spoštovanje do prvimi unijski člani, vedoč družine Sihrke. Ob tej pri-
važnost proizvodnje nikla v borbi proti sovražniku. Tudi Jože ni dolgo pomišljal, temveč takoj se odzval poklicu. To je le kratek pregled, ki daja polno vrednost omenjene družine, ter njihovih sorodnikov, namreč bratov in sester."
Tako cenjeni v naši nase-
pet manj. Poleg tega so nega. Mislim zato, ker ka-
dar govorite z človekom, ki je nasprotnega mnenja,, veste s kom imate opravka. Toda pogovor z nevtralcem — je res križ božji, če govoriš žnjim z leve, ni dobro z desne tudi ne, a sredine ni. Po mojem mnenju jast bi pris-podobil takega človeka, ali duševnega siromaka, sebič-neža, ali pa enostavnega tr-dovratneža v vsih ozirih.
Če pogledamo na vse štiri strani sveta v tekoči dobi, razvidno je ne samo naraščajoča protifašistična zavest raznih slojev sredi zedinjenih narodov, za osvobojenje in napredek, ampak tudi Indijanci na severni točki naše zemlje, se zavedajo tekočega položaja in nalog. To zatrjuje njihova zbirka v denarni pomoči Sovjetski Uniji. Nemislim da naravnost so edino naloge pred nami za pomoč Sovjetski Uniji, toda začasno so prvotne in za osvobojenje pomembne. So razne naloge v katerih sodelujo razne narodnosti in razne skupine. Sodelujo v pravcu za izboljšanje delovnih in socij.alnih razmer v splošnem, ter istočasno vpra-cu borbe za vničenje sovražnika. Vse to mora zganiti sleherno dušo k sodelovanju danes, ko se odlučujo največja vprašanja v svetu z,a obstoj naroda in človeštva.
Jast, ko stari kolonist v tej naselbini, sem član treh ome njenih društev. Manj ali pa več pečam se z političnimi in društvenimi vprašanji od leta 1918. Imel sem opravka z raznimi političnimi lju-
ložnosti želimo ji srečo v novi naselbini na delu in v vsem drugem. In če pride ločitev čas, na razne pote šene nas. Tu pa pobratim roko mojo, Ti podaj mi desnico svojo, Da srce svsto kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj!
Član Z. K. S.
,Windsor — Cenjeni bratje in sestre,, Slovenci in Slovenke vsepovsod. Od novo vstanovljeni odsek Zevze Kan. Slovencev, izkoriščamo priložnost da vam tem potom izročimo rodoljubne pozdrave, članom in članicam, ter glavnemu odboru Zveze in predvsem prvemu listu kanadskih Slovencev — Edinost.
To so bile naše prvotne želje takoj ob vstanovitvi odseka narodne in protifašistične organizacije, da jih spregovorimo v naši rodoljubni besedi zavedajoč se najnujnejših nalog, ki so pred nami tako v Windsorju, kakor tudi drugod, da se podamo skupno na delo in si v duho osvobodilne borbe gojimo medsebojno zaupanje in zvestobo.
Nikdar prej se ni izražala tako očitna potreba pred nami Slovenci,, brez izjeme kje se nahajamo in kakšno delo opravljamo, da govorimo v imenu našega naroda, da smo vedno in ob vsaki priložnosti pripravni založiti vse kar je v naši moči, da čim pdej nastopi dan rešenja — dan osvobojenja. To so žen-je našiga naroda, kateri v neizrecivem naporu njih, se zedinjen kot nikdar prej bori na živlenje in smrt. To so želje drugih narodov — to je obenem najvišja vrednost človeštva in njegovega napredka v splošnem.
Morda bo kdo rekel: Kje ste bili dozdaj Windsorčan-je ? Resnica, da smo v tem oziru zaostajali od drugih naselbin. Mi dajemo priznanje pionirjem pričetka k v-stanovitvi Zveze, kakor tudi prvega lista kanadskih Slovencev — Edinost. Toda naj bo istočasno povedano, da smo tudi tukaj sicer vsak na svoj način pomagali dobre in plemenite stvari, uvideva-joč potrebo, da se zganemo tudi mi in pristopimo k organizirani podlagi napredka kanadskih Slovencev. Naj-, boljši dokaz k temu je ta,
da se je takoj ob vstanovitvi vpisalo 23 članov in upati je, da bo naše delo napredovalo tako v organizaciji, kakor tudi za list Edinost. Ker kakor v enem tako tudi v drugem gledamo najboljše sredstvo in najboljšo lastnost k naši izobrazbi, ter istočasno podlaga k uspehu za obče stvari v borbi za viiče-nje sovražnika, narodov in človeštva — fašizem.
Ob sklepu dragi rojaki in rojakinje — apeliramo na vas,, da se vsi skupaj oklenemo organizacije Zveze Kanadskih Slovencev. Naj postane v tem naše središče zborovanj in posvetovanj, kako in na kateri način bomo najbolj zmožni, tako do-prinašati naš delež k občim stvarem za vničenje sovražnika, ter vred z tem pripraviti podlago za pomoč našemu narodu, ko bo to mogoče.
Poleg tega oklenimo se okrog našega lista Edinost.
To je naš list — protifašističen delavski list. Dajmo mu potporo v vsih ozirih, kako bo lažje nadaljeval vodilno pot v naši sredini do končne zmage nad krviločnem sovražnikom — fašizmom. Pri-dobivajmo mu novih naročnikov, priredimo tudi zabavo v namen denarne podpore za jnegovo redno izhajanje. Ako bomo delovali z vnetostjo v tem pravcu v organizaciji in tudi za list Edinost, to bo z,a našo lastno korist in korist v splošnih nalogah vsih svobodoljubečih sil sveta* Kujmo si bratsko zvestobo — rodoljubno enotnost in v narodni sočutnos-ti sodelovanje z vsimi bratskimi narodi,, da bo čim prej napočil dan osvobbojenja. Hvala rojaku J. Smole, ki nam je šel na roko radi prostora za zborovanje.
Smrt fašistični zverini!
Svoboda narodu!
Nick Grabrijan Blagojnik Odseka.
Uspeh zabave v Kirkland Lake
VAŽNO ZA WINDS0R IN OKOLICO
Tukaj se je vršila zabava dne 17 januarja vprid pomoči Sovjetski Uniji, tekoče kampanje za milijon dolarjev. Vdeležba zabave bila je še precej dobra, toda vendar ne tako polnoštevilno,, kakor bi lahko bila. Namreč bilo je tudi naših ljudi, ki se niso odzvali tej prireditvi.
Iskrena zahvala vsim rojakom in rojakinjam, ki so se vdeležili zabave in predvsem rojakom iz Chaput Hughes. Oni so z svojo vdelež-bo v resnici pokazali ne le solidarnost junaški slovanski zaveznici v borbi proti fašizmu, temveč tudi narodno zavest, zavedajoč se dejstva, da se Rdeča Armada bori istočasno z,a svobodo našeg naroda.
Prispevki iz zabave izročeni so blagajniku mestnega odbora, Mr. W. Curry, bančni ravnatelj Canadian Bank of Commerce v tukajš-
štva v splošnem. Toda ni moj namen iskati vzroka ali pa obtožbe. Jast prepuščam to stvar v razsodbo raznih društev in organizacij.
Druga vse - slovanska seja se vrši v nedeljo dne 7 februarja pri podpisanem 87. Wood St, z namenom,, da devet slovanskih organizacij izdela splošen načrt delovanja za vprid zedinjen-ja vsih Slovanov v bodočnosti.
Seznam slovenskih darovalcev za pomoč Sovjetski Uniji, je sledeč: Po pet dolarjev, Jos Bolkovac, Nick Ku-zma, Rude Fajdiga, Edvard Arko in Frank Tanko. Po tri dol., Joe Brkopec,, Chaput Hughes. Po dva dol., Ludvig Eržek, Joe Sepec, Joe Francelj, Frank Pavček, Matija Otoničar, Joe Mak-sič, John Rožič in Geo. Medoš. Po eden dolar, Frank Burnik, Tone Novak, Marijan Marohnič, Louis Lesar,
Na poziv organizacij: Hrvatske Kmetčke Stranke in Zveze Kanadskih Hrvatov, da vsi sl:upaj priredimo koncertno manifestacijo za pomoč junašcemu narodu in njegovi armidi — Sovjetske Unije, odsvale se so skoraj vse naše Srbske, Hrvatske in Slovenske organizacije in društva kakor sledi:
Odsek H. B. Z., odsek S. N. Š. .„ odsek V. P. Z. "Bled" Jugoslovensk Narodni Dom
dmi, pristaši raznih strank itd. Toda verjemite mi, da me ni nikdar toliko vznemirjalo niti eno dejstvo — kakor današnj nevtralci. Nisem ne užaljm, tudi ne razburjen vsled tega. Zavedam se — da so e obžalovanja vredni.
Ob sklepa apeliram na vse rojake in rojakinje v Windsorski naselbini, da pristopijo v eio, drugo ali pa tretje društva namreč organizacijo. Vsfe kar imamo za dobiti je tc, da se na skupni in bratski podlagi podu-čujemo, da sodelujemo vred z drugimi nandi za najlepše ideale našega in drugih trpečih narodov v svetu —za osvobojenje; la pravičen in demokratičen svet,. To so vrednosti za Tsakega posameznika. Skuiajmo jih razumeti kot Ijidje, pred katerimi so velik« naloge da se spopolni želja narodov in človeštva.
J. Miketič
odsek Zveza K. Srbov, Zveza K. Hivatov, Zveza K. Slovencev, H. K. Stranka, J. K. Udruženje. Delegati omenjenih organizacij in društev, imeli so nekajkrat raspravo glede enotne manifestacije in je sklenjeno, da se priredi veličanstven koncert dne 7 februarja od 2 uri popoldne v Jugoslovenskem Narodnem Domu. Poleg bogatega koncertnega programa, bo govoril predstavnik odbora za pomoč Sovjetski Uniji, kakor tudi mestni župan, Reume.
Bratje in sestre! Zberimo se vsi skupaj, Srbi,, Hrvati in Slovenci, ter skupno iz narodne in mednarodne zavesti, manifestirajmo našo rodoljubno pripravnost in solidarnost vred z narodi Sovjetske Unije in njegovo junaško Rdečo Armado v borbi za popolno vničenje fašizma.
Nepozabite v nedeljo dne 7 februarja — vsi na koncert!
Za odbor:
Predsednik Stjepan Pušič,
Tajnik, Simon Travica.
nem mestu, na javnem sho- Geo. Stark, John Ambrožič,
du v Poljski dvorani dne 24 januarja v vsoti $56.72, kjer se je zbralo skupno vsoto $752.72 za pomoč Sovjetski Uniji.
Imena darovalcev bodo priobčena v raznih časopisih, ter tudi ogalšena črez mestno radio postajo.
Javnega zborovanja se je vdeležilo devet tukajšnih društev in organizacij. Nerazumljivo pa je, da se je našlo edino eno društvo, ki se no vdeležilo tega velepo-membnega zborovanja in dalo svojo pomoč onemu narodu, čigar težke rane in milijoni ljudskih žrtev, ire-šujo usodo narodov in člove-
SOVJETSKE ČETE OKUPIRALE PETSAMO
London — Iz švedske prispelo poročilo pravi, da so sovjetske čete okupirale Pet-sano, severno pristanišče in rudarsko področje nikla v Finski.
Važno za Toronto
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, tem potom vabi na redno sejo tako člane, kakor tudi ne člane. Seja se vrši v nedeljo dne 7 februarja v bolgarsko -macedonski dvorani ob 2 uri popoldne.
Ker bo poleg dnevnega reda redne seje, važno predavanje o "Jugoslaviji in ta-mkašnjih razmerah v tekoči borbi", vabimo vse rojake in rojakinje, da se vdeleže tako seje, kakor tudi predavanja. Predaval bo urednik Edinosti.
Torej ne pozabite v nedeljo dne 7 februarja k obilni vdeležbi.
Odbor
Joe Peškur,, John Kužnik, Po 50 centov Tony Lenič in F. Kaplan 26 centov. Skupna vsota znaša $56.72., za katere točnost so pregledali, Geo. Medoš, Matija Otoničar in Jože Peškur.
Opomba : Dolžnost me veže, da povem prezir enega člana Zveze "Bled", kateri se je izrazil ne seji isti dan z protestom, da mi kanadski Slovenci prirejamo zabavo za sebe in da naj tudi sami dajamo za fond Sovjetski Uniji.
Resnici za ljubo, mi nismo pripredili zabavo za sebe,, tudi ne zaosebno čast. Toda kadar pogledamo črez našo domovino in vidimo vse narodnosti zbirati za pomoč junaškega naroda, ki si je pridobil priznanje v svetu, kako naj Slovenci ostanemo po strani, ker spadamo k Slovanski narodnosti ? Naj omenim še to, da sem v imenu nas Slovencev storil vse kar je bilo v moji moči, ter z pomočjo darovalcev v plemenite in humanitarne svrhe, da se je dosegel uspeh.
Torej bratje in sestre. Ne-oziraje se na nič drugega,, kakor naprej z sodelovan jem za slogo in enotnost raznih narodnih skupin. Kajti naša sloga in naše sodelovanje bo najmočnejši bič proti sovražniku. Delujmo skupno in v slogi — za vničenje sovražnika narodov in človeštva — fašizem.
Geo. Medoš
ZGODOVINSKA OBLETNICA LENINOVE SMRTI
Dne 21 januarja preteklo je 19 let odkar je umrl veliki vodja in učenjak novega sveta, nove človečke družbe in nove znanosti — Vladimir Ilič Lenin, vtemeljitelj Zveze Sovjetskih Socijalističkih Republik.
Potek zadnjih 19 ali pa bolj rečeno zadnjih 25 let prinesel je na površje marsikaj. Na eni strani sile naza-dnjaštva, korupcija pripravljajoč vojno,kakršno ne pomni svet, ter na drugi strani sile svobode in človeškega napredka. Proti starega družabnega reda, rojen je nov svet, nova znanost, katera točasno navdušuje svet in kateri gredo največje zasluge glede rešitve iz točasnega položaja. To je nauk, nera-zdvojiv od živlenja in živle-njskih sredstev nauk od znanosti v delo.
To je nauk, ki je postal očividna svojina, namreč meso in kri na eni šestini sveta — Sovjetski Uniji. To je nauk, ki je prvikrat v zgodovini človeške družbbe izločil marsikatere v znanosti zatrjevana nasprotja, izločil temeljito blagostanje sveta od revščine in zapostavljanja ogromnih ljudskih množic.To je nauk, ki je prvikrat v zgodovini dal vso priložnost navadnemu človeku, da svoboden razvija živlenjski napredek do neomejene možnosti. To je nauk, ki je človeka dvignil iz temnega pojmovanja sveta v pojmovanje jasno, vztrajno in odločno. To je nauk Karla Mark-sa, Engelesa, Lenina in Stalina.
Spominjamo se razvojne dobe sem od 1917 leta. Spominjamo se rojstva Sovjetske Unije. Spominjamo se mnogoštevilnih izjav vlade Sovjetske Unije s ozirom na
gospodarski red. Spominjamo se ogromnih potežkoč k ustvaritvi ogromnega napredka, mnogoštevilnih žrtev. Spominjamo se mnogoštevilnih obtožb zunajnega sveta. Vohunov, petokoloncev, dopisnikov v časopisih, brošurah in vsih drvenih prerokov ki so pridigali o polomu, porazu, revoluciji, sovjetski sistem se gradi na pesku, ne moči, nesposobnosti generalov, nesposobnosti Rdeče Armade in končno brezvrednim sistemom itd.
Kako neki se počutijo dr-veni preroki ob tem času, ni težko uganiti, kajti lastna senca jim je v nadlego. Toda dejstvo je na površju tako očitno, da ga svet priznava. Priznava se moč Sovjetske Unije, kot dejstvo revolucije — kot dejstvo nove znanosti in novega načina človeške družbe.
Slikovito o tem je spisal brošuro Canterburški Dekan Hewlett Johnson. Zatem na-novejša brošura od Dyson Carter, katero točasno pona-tiskuje "Toronto Star" v od-lomikih. Vsak tisti čitatelj, delavec, ki ima željo se temeljito spoznati z novo znanostjo sovjetskega družabne ga reda, bo našel v najbolj enostavni razlagi dveh omenjenih brošurah.
Toda številni delavci brez kakoršnih koli višjih šol pred leti so napovedovali orjaško silo narodov Sovjetske Unije, ki je nastala na podlagi resnice, čovekoljublja in svobode. Svoboda narodov — je tista odporna sila, je tista nova znanost o kateri se danes toliko več govori in tudi piše. In te zasluge gredo velikemu učitelju in geniju Vladimiru Iliču Leninu — kateri je položil temelj nauku iz znanosti v delu.
NARODNA BORBA V SLOVENIJI
Borili smo se z pestmi i ii z bajoneti
(Nadalje iz 1. strani) la nekakšen srednjeveški nemški dialekt, je bila pre nešena, ko so njihovi kraji prišli pod Italijo v odseke v bližini važnih železniških prog. Ti ljudje so priklenjeni na svoje domove in si iz strahu pred partizanskim maščevanjem, ne upajo nikamor v zaledje.
Italijani so v začetku, ko so prevzeli ozemlje,, ki jim je pripadalo, pouskušali pri dobiti si naklonjenost prebivalstva z dobrohotnostjo in si tudi niso upali preganjati vere, toda kmalo so začeli s trdo roko zatirati uporno prebivalstvo in se nahajajo zdaj vsak dan v novih bojih s saboteji in partizani.
Madžari so prepovedali slovenski jezik v Prekmurju, vrgli v zapor vse intelektualce in zaplenili posesti, ki so z izvedbo agrarne refor me pripadala ljudstvo.
Naravna posledica tega postopanja je bila seveda, da se je spremenila mala domovina tega naroda, ki šteje med najbolj civilizirane v Evropi, v žarišče osvobodilne borbe. Postopama so se porajale in razvijale partizanske skupine v Julijskih Alap, Karavankah in na Pohorju. Podtalno gibanje je intenzivno organizirano, povzroča sabotažo in pripravlja partizanske napade. Uporniške čete vseh političnih teženj so se organizirale od raznih pripadnikov pa do komunistov najskrajnejše levice, a vse imajo vk-ljub svojim notrajnim sporom skupen cilj, osvoboditi zemljo in so izliv naparov in dela vs§h stran.
Tako naprimer omenja radio postaja "Svobbodno Jugoslavija" o kateri mislijo da se nahaja nekje na Ruskem, obenem delovanje v Sloveniji bele garde, generala Draža Mihajloviča in partizanske skupine Tomšič,
ki nosi ti ime v čast nekemu Slovencu, katerega so ustre-lilikot talca zaradi uspešne sabotaže železnic Ljubljana-Kočevje in proge ki vodi v Karlovac.
Od osišča kontrolirano časopisje obtožuje mnoge katoliške socijaliste,, da se udeležujejo podtalnega rovare-nja. Partizani trde, da so njihove skupine v Sloveniji v rednem stiku z bosanskimi partizani in vlado, ki se «je konstituirala v Bihaču.
"Gornje je članek, ki ga je napisal za Njujorški Times, C. L. Sulzberger, ter ga je zatem priobčil tudi "Globe in Mail" v Torontu z dne 25 tg. rti. Čitatelj bo dobil jasen pregled razmer in borbe v starem kraju in predvsem pa, kjer se kakor navadno gredoč le omenje Mihajloviča. Toda radio postaja "Svobodna Jugoslavija", nikjer neomenja njega v borbi proti osiščnim silam in kakor je razvidno iz gornjega članka,, tudi iz izjav vodstva Narodne Osvobodilne Fronte v Sloveniji, zaključek je jasen, da so osvobodilno borbo v starem kraju vodili partizanski oddelki, ki so nastali iz raznih rašk-ropljenih skupin ljudstva v planinah in gorah.
(Konec)
STRAH PRED KATUŠ KO
Naj povem le par besed o orožju Katuška. Razvoj vojne zatrjuje, da razno orožje počevši Od navadne puške vse do topa itd., je dobro le ako sega pravilno vporabi. V borbi pri Stalingradu, je ruska ročna granata zadobi-la splošno priznanje. Ta je dosti boljša,, kakor so Nemške. Slikovito popolarnost pa je zadobila proti Nemcev Katuška (še danes tajni sovjetski top), katere oni naziva j o "Stalinova mašina". Kjer koli njena granata zadene, vniči popolnoma vsako živo bitje naokrog.
Toda tudi taka slikovitost in vrednost tega orožja, bi bilo brez svoje vrednosti, ako bi ne bilo v rokah onih ljudi, ki so pripravni tudi živlenje založiti za svobodo. Dokaz tmu je najboljši iz tega, ko so naši vojaki iz svo je zvestobe za domovino rekli : "Na drugo stran Volge, ni več sveta". Jasno je„ da je iz njihove duše govorila narodna svoboda in so čutili izgubbiti Stalingrad — izgubiti svet. To samo za sebe dokaj dokazuje o vdanosti vojakov v borbi proti sovražniku.
Vsaka stavba trdnjava
Naše izkušnje v borbi za Stalingrad, nam že točasno dajajo konkretne zaključke.
In predvsem vsako mesto, vsaka stavba, lahko postane trdnjava edino tedaj, ko se preračuna in pripravi obramba. To j ako se vojaki ne boje obkoljenju in se ne rodi pri njih bojazen da ostanejo na svojem mestu.
Borba v mestu — je borba v ozki razdalji do sovražnika in kjer se vporabi j a bolj lahko orožje, bajoneti puške in lažje strojnice. Pri tem naravnost in zelo od važnega pomena je samoinci-jativa vsakega vojaka posebej. V takem slučaju vojaka ne sme nadvladati strah, da zavzame položaj recimo na sosednji strani ali pa kjer koli se uzkaže prilošnost. Zaprav v kolikor so bližje pozicije do sovražnika, toliko so manjše žrtve.
Ako so pozicije v razda-
NI MOGEL VERJETI BLISKOVITI OFENZIVI
Slovenska deputacij,a v Washingtonu
Chicago — Deputacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta je četrtek dne 14 januarja popoldne obiskala državnega tajnika Cor-della Hulla, v zadevi Slovencev v stari domovini. Depii-tacijo je vodil Louis Adamič, častni predsednik SANS Drugi člani deputacije so bili Marie Prisland, Vincent Cainkar, Kazimir Zakrajšek Josip Zalar in Janko N. Rogelj. Etbin Kristan, predsednik SANS, ki je tudi imel biti v deputaciji,, je moral ostati doma zaradi bolezni.
Moskva — Neki častnik topniškega oddelka nacistične armade, ki se je nahajal na stalingradskem frontu in to v industrijskem delu mesta, spisoval je dnevnik doživljajev na bojni črti. Med drugim iz njegovega dnevnika, ki je dospel v roke Rdeči Armadi, se omenja naslednje:
"Nikakor si nisem mogei verjeti doživeti nekaj tako strašnega in tako bliskovitega v ofenzivi Rdeče Armade. Naglo smo se pomikali iz naših pozicij in dokler smo dospeli na druge misleč da smo začasno zavarovani, so že bili tanki,, kozaki in drugi motorizirani oddelki v našem zaledju. Topništvo je ustvarjalo neverjetnost. Komaj po 10 mož je ostalo od čete, na mnogih krajih Pa tudi toliko ne. Do tega so pomagali največ ostro strelci, katerim ni bilo mogoče uiti.
Zadnja njegova beleška se glasi iz 24 novembra ob 2 uri zjutraj. In pravi: Priu-ravni smo za beg. Ali je še most črez reko Don v dobrem stanju. Kar neki odih se nas je lotil ob pomisli na Don. Toda, Ruska konjiča je že v napadu z leve strani. Kako dolgo bo to trajalo. Ne dolgo več — nasprotno nastopa 80 tankov — se zaključuje dnevnik.
lji 20 do 40 metrov,, topništvo in aeroplani dostikrat vržejo bombe in granate na svoje oddelke.
Dostikrat se je zgodilo, da kakor hitro je prišla nemška avijacija nad pozicije, so Nemci izdajali signal: "Ne streljajte sami svoje oddelke". Tudi iz naše strani smo storili na isti način. Vse to je nekam izgledalo, da tudi hudič ni mogel razbrati, kam streljati in kje spustiti bombe.
Na enem kraju: Po dnevu ni mogoče tako menevri-rati mestu. aZto je bolj pripravna noč. Mi smo ponoči prepelavali vojaštvo in orožje, tudi poleg tega da so nacisti vedno metali rakete v zrak. To nam je omogočila naša avijacija, katera v takem slučaju igra važno vlogo ne samo manevra, tembolj zvabiti pozornost sovražnika na odprtem polju. Toda to niti oddaleč ni primer manevru v skoraj obkoljenem mstu.
Nemci,, so najbolj spoznali to v borbi pri Stalingradu ko so nastopali z tanki in kar jih stane ogromno ceno.
Dohodek ostrostrelcev
Zelo značilno je izučiti čim več ostrostrelcev. Ti prinašajo ogromni dohodek, dočim je izdatek na njih zelo poceni. Le nekoliko nabo-
Nemci na Balkanu
Bolgarski delavci in študenti napadajo policijske oddelke
Iz istih virov zatrjujo poročila, da je na bolgarskem prišlo do hudih uporov v katerih .je na tisoče delavcev, študentov in drugih Rusom naklonjenih elemen-tov'v Sofiji in nekaterih drugih večjih mestih napadlo policjske postaje.
Brzojavke iz Carigrada poročajo, da so telefonske in telegrafske zveze med Bolgarsko in njenimi sosedi bile pretrgane. Iz Ankare potrjujejo, da so bile zveze med Sofijo in Ankaro pretrgane in sicer že sedem dni. Isto poročilo zatrjuje, da so pribežale v Turčijo nekatere skupine bolgarskih vojakov, ki se boje, da bi jih poslali na rusko fronto. V Sofiji pa, da je bilo aretirano na stotine osumljencev.
Associated Press javlja iz Carigrada, da sc dijaki sofijske vojne šole pobegnili v planine in se pridružili partizanskim oddelkom.
Iz Carigrada poročajo brzojavno, da se je demonstra cij na Bolgarskem udeležilo lO.OOOdelavcev državne in privatne industrije. Delavcev so se pridružili dijaki in drugi Ruson. naklonjeni elementi. Nemiri niso bili le v Sofiji, temveč tudi v drugih večjih bolgarskih mestih. O priliki napadov na policijske postaje in javne zgradbe je prišo do spopadov, kjer so bile težke izgube na obeh strani.
želežniška proga med Sofijom in Plovdivom 80 milj jugozhodio od Sofije, je bila sabotirala in promet ustavljen.
Glasom nekaterih poročil je bilo na bolgirskem aretiranih že 25.00C oseb, a de-mostracije prati udeležbi Bolgarske v vojni proti Nemčiji , ogromnih množic se vrše še vedno.
Grški krogi poročajo da tamošnji partizani motijo prometne linija vdolž jugoslovanske in bdgarske meje. Toda nemiri so izbruhnili tudi v Rumuniji, kjer je moralo vojaštvo zastražiti vse železniške in druge preme-tne proge.
jev! Toda ti prinašajo dohodek v mrtvih truplih sovražnika.
Ravno tako so važne vezi z pomočjo radia. Kajti dostikrat so žice telefona pretrgane od bomb, granat pa tudi ognja. Take vezi zahtevajo dobro izkopano zas-lombo. Bil je slučaj, ko so naše vezi na ta način bile popolnoma vničene na štirih krajih, brez vidnega vzroka. Znano pa je, da je radio zelo delikatni sestav in tudi občutliv. In v takih zaslom-bah dostikrat od strašnega razstrelnega pritiska pod zemljo, kozarci brez kakor-šnega koli drugega udarca se razbijajo. Zato zahteva vez potom radio dobra zas-lomba in tudi rokovanje z-tem izkušeno.
Nemška propaganda je včasih šla predaleč. Enkrat so štiri Nemci prišli nasprotno naših pozicij z automo-bilom. Vprašali jih smo, da kam gredo. Odgovorili so„ da Zima je naš prijatelj. Rusi iščejo hrano. Namreč njihov radio je naznanil, kakor tudi časopisi — padec Stalingrada.
Zdaj je zima v ospredju, so odločili borbo v zimskih mescih brez izjeme kako so se pripravili Nemci, za zimo smo mi pripravni boljše.
Z pomočjo Lieut. Coi. Anatoli , Tarantsev, kateri me je spremljal na bojno črto od Moskve, srečal se sem z častnikom, ki se je boril pri Stalingradu vred z Chuikovem. On mi je razložil poveljniški stan in njegovo navzočnost v tej borbi.
Iz kmetske družine
Stan poveljnika obrambe Stalingrada, general Vasil Chuikova,, bil je z pohištvom ena miza in tri stolci. Na stenah in na mizi so bili navadno zemljevidi. Tako ob pričetku, kakor tudi zdaj, lahka se sliši zamolklogro-menje ob katerem odpada zemlja iz stropa in sten. Zaprav zemlja se stresa v glo-bočine ob treskanju granat in bomb.
Chuikov, je zelo podoben Chkalovu, prvem letalcu črez severni tečaj iz Moskve v Ameriko. On je človek ne-izčrpljive sile. Globoke zareze n,a izgledu oštrega obraza. Kadar govori počasi hodi sem in kje v tej majhni podzemni zaslombi, kjer se zaprav deli usoda Stalingrada.
Rojen je leta 1900 in je eden od osmih otrok kmetske družine. Njegov oče dela na kolektivni farmi v okraju Tula, 500 milj stran od Stalingrada. V svoji šolski dobi je odšel v Petrograd za delom,, (današnji Leningrad).
Leta 1918 se je boril v revoluciji, kjer je bil štirikrat ranjen v borbi pri Stalingradu. Sedaj je 42 let star in tudi obenm poveljnik obrambe junaškega mesta Stalingrad.
NAŠE DOMAČE RAZMERE
Stavka jeklarskih delcev v Sault Ste Marie, Tren-ton in Novi Skotiji, se nadaljuje. Za stavko so se izrekli jeklarski delavci tudi v Hamiltonu ako ne pride do sporazuma izmed delavcev in delodajalcev.
Zadnji teden se so s ozirom na to vršili pregovori zmed unijskega in vladinega predstavništva. Toda do sporazuma ni prišlo. Namreč vlada se sklicuje, češ da je stavka proti zakonita, pripravna pa da je na poravnanje delno glede nizke mezdne lestvice.
Unijsko predstavništvo jeklarskih delavcev, vztraja pri zahtevah delavcev. Namreč zahteva se 55 centov na uro minimalna mezda lestvica z dodatkom bonosa glede draginje živlenjskih potrebščin, kakor tudi priznanje unije.
Stavka jeklarskih delavcev — ni enostavna stavka, kakor se to pojasnjuje potom raznega časopisja in tudi radio vesti. Njena resničnost sega nazaj 13 mesecev. Namreč pred 13 meseci jeklarska unija predložila je delavskemu departmentu splošen načrt glede sporazuma in pregovorov, za izboljšanje delovnega položaja delavcev jeklarske industrije. Tudi znano je, da so 'delavci v jeklarski industriji plačani 42 centov in pol na uro za isto delo, ko so v Združenih državah 84 centov. Torej povprečno plača jeklarskih delavcev v omenjenih jeklarskih področjih je od 42 do 55 centov na uro, to j enaspram sorazmerno sposobnosti delavca. Vse kar se je zahtevalo v načrtu zahtev je to, da se vpošteva minimalna mezdna lestica 55 centov in dodatno bonos na živlenjsko draginjo, ter priznanju unije.
Toda zadnjih 13 mesecev
NOVAKOV BESEDNIK
NAŠI PILOTI ZA POMOČ SOVJETSKI UNIJI
V eni kanadski vojaški šoli letalcev, je zbrano med istimi $1.100.00 za pomoč Sovjetski Uniji. Na steni v dotični šoli nabili so lepak, ki se glasi: "Ti in Sovjets-skaUnija"! Ako bi bila Rusija poražena, kaj bi bilo z teboj, tvojo družino in tvojim delom. Dobro premisli! Ali bi ne dal enodnevni zaslužek za nakupitev medeci-nskih potrebščin in tople obleke za pomoč Sovjetski U-niji, kjer je tako nujno potrebno".....................................
Takoj nato so letalci počevši od častnikov, do rednih vojakov in tudi žensk v dotični šoli darovali vsak po enodnevni zaslužek, kar znaša omenjeno vsoto.
Neštetokrat se je eden ali pa drugi rojak sem inkje obrnil radi informacije za dober Slovensko- Angleški "besednjak",, zavedajoč se neizmerne potrebe s ozirom pravilnih izgovaranj in tudi k lažjemu spoznavanju angleškega jezika, kar je skoraj prvotna naloga v tej deželi, priseljencu.
Toda, če tudi so pretekla leta in leta, ter z splošnem izražala nujna potreba Slovensko- Angleškega besednjaka in sicer v oni praktičnosti, kakor dobimo "besednjak" pri drugih narodnosti, pri nas Slovencih smo pogrešali.
Torej - zdaj vsi oni rojaki, ki so željno pričakovali da si naroče dober Slovensko - Angleški "besednjak",, si lahko ustrežejo želji z tem ako požljejo naročilo na spodaj omenjeni naslov.
Novakov "besednjak" vsebuje okrog 800 strani z 40. 000 besed in razlag, že iz tega se dovolj razume njegova vrednost in to sedaj v svoji kampanji predno bo izdan, je tudi cena znižana. Naznanja se v tem prednost, da si zdaj lahko naroči eden ali p,a drugi Novakav "besednjak" za $3.61c, ameriške valute, kar bi znašalo za Kanado, nekako okrog štiri dolarje. Poleg tega se naproša, ker je potrebna večja vsota za stroške glede tiska, da posameznik založi lahka 70 dolarjev v ta namen. V slučaju da se ne zbere dovolj potrebna vsota,, za izdajo bo denar povrnjen vsakemu posamezniku.
Kakor za naročila tako tudi glede podrobnejših informacij, se lahko obrnete na: Mrs. Agnes Novak, 2506 N. Clark St.,» Chicago 111., USA.
je preteklo od tega času, brez da se je za to zmenil de lavski department, še manj pa delodajalci,, ki so z takim odlašanjem naravnost dobili zaslombo, bolj kakor pa delavci. Unijski odbor, ki je na zahtevo delavcev nekaj krat se poslužil vsih predhodnih sredstev, potom pisem, delegacije itd., v svrho posredovanja, pregovorov in dosego sporazuma, je ostal brezuspešen. Na vsak poskus glede poravnanju občutnih razmer jeklarskih delavcev,, sledili so sicer "patri-otični" opomini, češ vojna je in z tem tudi stavka izven zakona. Delavski department in vlada, hitela sta takoj ob pričetku vojne k zakonodaji zmrznenju mezdne lestvice, ki je že tedaj bila rak rana v marsikaterih ozirih v industriji. Toliko bolj ako poleg tega računamo na vojni davek in naraščajoči draginji živlenjskih potrebščin.
Torej glavni vzrok stavke leži ne pri delavcih in da delavci niso "patriotični", ter pripravni založiti vse sile za zmago nad osiščem, tembolj pri delodajalci in odgovornimi faktorji, ki nočejo priznati in vpoštevati ono važnost, ki jo delavci v jeklarski industriji predstavljajo.
Delavci so dokazali v 13 mesecev potrpežljivega čakanja na pregovore in sporazum. Dokazali so z tem, da njihova rodoljubna zavest sega globoko v čutih nalog vojne industrije in da se jim ne gre le za stavko, tembolj za vpraašanje poštenosti v pravem pomenu rodo-ljublja, glede živlenjskega obstoja. Poslužili so se zadnjega sredstva stavke, potem ko je bilo vse drugo predhodno izčrpano k sporazumu na miren in poštevan način.
Toka ako je beseda v ro-doljublju, tedaj ako vpošte-vamo rodoljublje edino ko je potrebno delavcem zvišati plačo, brez izjeme koliko milijonov dohodka je jeklarski trust imel v zadnjih 13 mesecev,, to ni rodoljublje — to je na račun rodoljublja izkoriščavanje delavcev v splošnem. Resnično rodoljublje nedopušča kaj takega in delavci se zavedajo svojih poštenih nalog in zahtev.
Važni dokumenti
(Nadalje iz 1. strani) skvo, češ da Moskva ima opravka pri Narodni Osvobodilni Armadi. Tako je trdil jugoslovanski informacijski centar na podlagi članka — Hansom W. Baldwin-a z dne21 novembra 1942. Dobesedno se glasi ta trditev:
"Moskva in komunistično časopisje v raznih deželah sveta, so nedavno začeli napadati generala Mihajloviča in ga skušali očrniti. Raven tega so nekatere teh skupin deJansko stopile v boj s četniki pbd poveljstvom Mihaj- ^ loviča". Vsak čitatelj ki količkaj zasleduje razne vesti iz starega kraja, se. bo pri priči vprašal: Odkar in ali je mogoče — ena taka sprememba ? Kar šal: Odkor in ali je mogoče - ona taka sprememba ? Kar črez noč je nastal program Mihajloviča - še posebej v Sloveniji? Toda 21 julija sem, čudno je to,, da ko so tako posamezniki, razni časopisi med temi "Jugoslovanski Glasnik", ki se tiska v San Francisko, postavljati nešteto vprašanj na vlado v Londonu — ni bilo odgovora o kakoršnem koli programu v starem kraju,, razen da je Draža Mihajlovič, general in vojni ministar.
Iz tega jasno sledi, da o-menjeni program — je program Narodne Osvobodilne Armade v Sloveniji, ki se ga hoče pripisati Mihajlovič-u.