NOVO MESTO, 10. IZ 1980 LETO X. ŠT. 15 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon -Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LADOD NOVO MESTO referendumi o temeljih planov 81/85 15. decembra Temeljne organizacije združenega dela v naši delovni organizaciji so razpisale referendum za sprejem temeljev planov TOZD v obdobju 1981 - 85 za dan 15. december 1980. Razprava o teh doku-' mentih je v temeljnih organizacijah poteka vse od julija meseca naprej. V tem času vzporedno nastajal tudi samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO Labod za obdobje 1981-85. Sočasnost poteka razprav o obeh dokumentih pomeni, da smo morali v tem času vse dokumente medsebojno uskladiti do take mere, da bo po izvršenem referendumu možno podpisati tudi samoupravni: sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja DO Labod 81 - 85. Razvoj naše delovne organizacije je v tem dokumentu zastavljen na naslednjih izhodiščih: Število zaposlenih naj bi se v celotnem pet-letnem obdobju povečalo za 4,09 odstotkov. Investicijska vlagaanja so v pretežni meri namenjena naložbam v izboljšanje materialne osnove dela, to je v modernizacijo strojne opreme. Edina, naložba v objekte je predvidena v TOZD Temenica, vendar je pogojena z razpoložljivimi sredstvi in politiko investiranja. Celotni prihodek naj bi ob upoštevanju stalnih cen pora-stel v tem obdobju za 13 odj stotkov, dohodek za 18,1 odstotka, čisti dohodek za 22 odstotkov, sredstva za osebne dohodke tudi za 22 odstotkov, sredstva, namenjena za osnovni sklad, pa za 33,1 odstotka. Družbeni proizvod v naši delovni organizaciji naj bi rastel po stopnji 3,5 odstotka letno, produktivnost v programu lahke konfekcije po stopnji 2,3 %, v težki konfekciji pa po stopnji 2 %. Sredstva, namenjena za družbeni standard delavcev so v vseh planskih dokuemntih predvidena po stopnji iz letošnjega leta - 1980. Tako se nam ob neznosnih cenah za kvadratni meter novih površin v stanovanjski gradnji napri-mer, ne obeta nič dobrega. Za naložbe družbenega standarda na Lošinju, v Savudriji in na Sromljah v tem pet-letnem obdobju nismo namenili novih sredstev, razen tistih, potreb-' nih za vzdrževanje že obstoječih objektov. S planskimi dokumenti smo se tudi dogovorili o nadaljni dograditvi samoupravljanja in! organizacijskega sistema v naslednjih smereh: - vsebinska krepitev TOZD in njihovo samoupravno povezovanje — organizacijska krepitev TOZD in sicer tako. da bo organizacija dela in poslovanja ustrezala vsem reprodukcijskim zahtevam. - Zagotoviti bomo morali, da se bodo delavci v TOZD. na podlagi dohodka, ki ga ustvarijo, pospešeno vključevali v sistem družbene reprodukcije. Pri nastajanju omenjenih dokumentov smo si bili v naši delovni organizaciji dokaj na jasnem s cilji našega razvoja v naslednjem planskem obdobju. Precej težav pa so nam povzročali neusklajeni dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh, od občinskih do republiških. Usklajeni predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za družbene dejavnosti za obdobje 81 — 85 so bili objavljeni šele 20. novembra v Gospodtrskem vestniku številka 45. Za predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiških samoupravnih interesnih skup- nosti materialne proizvodnje za obdobje 81 - 85 pa še do danes ne moremo trditi, da so usklajene s hotenji in z zmožnostmi združenega dela. Tako bodo morale SIS materialne proizvodnje še v prvem tromesečju prihodnjega leta sprejeti anekse k samoupravnim sporazumom, s katerimi bodo natančneje opredelili osnove in merila za združevanje sredstev. Sedanji predlog prispevnih stopenj lahko zatorej smatramo le kot globalne obveze, ki jih bo potrebno s kasnejšimi aneksi dopolniti. Iz doslej razpoložljivih podatkov nam izračuni kažejo, da bodo obremenitve v letu 1981 večje za cca 6 do 8 odstotkov (izračun je približen). Po predlogih samoupravnih sporazumov občinskih gospodarskih in družbenih SIS imamo podobne težave tudi v posameznih občinah. Do drre 4. decembra, ko smo pripravljali ta prispevek, smo razpolagali s podatki le za občino Novo mesto. Ptuj in Ljubljana - Bežigrad. j***« ___ $"• v.,,- | ■ V občini Krško poteka na pobudo Skupnosti zdravstvenega varstva akcija za socialno pomoč. Tudi 10 OOS TOZD LIBIŠIA je pristopil k akciji in že pripravljajo predloge (glej stran 6). sklepi družbeno -političnega aktiva, ki obvezujejo V petek, 21. novembra 1980 se je v TOZD Libna Krško sestal družbeno politični aktiv DO LABOD. Ker je bila osredna tema posvečena izvajanju stabilizacijskih nalog in smernicam plana 1981 in srednjeročnega plana 1981-1985, so bili na konferenci prisotni tudi vodilni strokovni delavci iz planske, kadrovske in upravne službe. Družbeno politični aktiv je z zadovoljstvom sprejel poročilo o izvajanju nalog sprejetih na zadnji konferenci 18. 6. 1980, ker je ugotovil, da so bile družbeno politične organizacije in organi samoupravljanja vtem obdobju zelo aktivni. Kritično so obravnavali in ocenjevali gospodarjenje v I. poli. 1980 in ob periodičnem obračunu 30. 9. 1980 ter se uspešno vključevali v reševanje stabilizacijskih nalog in v prilagajanja nastalih razmer. V razpravi o tem je tekla beseda tudi o trajni nalogi za povečano storilnost in kvaliteto izdelkov in kvaliteto dela strokovnih služb. Pripravljene predloge za uskladitev norm med programi PŠ in VO in znotraj njih je treba uveljaviti že s planom za leto 1981. Istočasno je potrebno odpraviti neskladja pri vrednotenju dela pregledovalcev srajc in poenotiti pristop pri izvajanju obračuna dosežene individualne in kolektivne storilnosti. Tudi ustrezno visoke akontacije OD v nekaterih lastnih prodajalnah je treba preveriti in jih vskuaditi. Ocenili so, da ima TOZD Delta Ptuj dobro razvit mehanizem vrednotenja dela v praksi, ki naj posluži kot izhodišče vsklaje-van, >. L*, i je že na zadnji konferenci ugotovil, da je 5 %-tna odvisnost osebnih dohodkov za kvaliteto dela izdelkov premala stimulacija in podpira predlog 20% ki naj velja za vse zaposlene v proizvodnji in v režijskih službah. Med nalogi, katerim morajo družbeno politične in samoupravne sile posvetiti še posebno skrb so: niče, in Zale, ki zaradi tega ni bil uresničen. V vseh TOZD razen v DELTI ni ponudb novih proizvajalk, ki bi nadomestile fluktuacijo. Eden od vzrokov za to je tudi dvoizmensko delo, zlasti mater, ki predstavljajo veliko večino zaposlenih. Ker v delovno intenzivni dejavnosti zaradi nizkih naložb v objekte in stroje dvoizmensko delo ne prinaša posebnih ekonomskih prednosti, naj bi tu di TOZD v programu PŠ postopno prišle na enoizmensko delo. Vsepovsod, kjer prometne razmere to dovoljujejo naj to prispeva k razbremenitvi prometnih konic ob 6,00. in 14,00. uri in je treba ustrezno temu prilagoditi tudi delovni čas. Tako naj se že ob pripravah na ta prehod posvetujejo z organi in organizacijami na svojem območju. Delavcem je treba zajamčiti solidarnostni pristop in pravočasno oceno na pogoje dela — 30 točk. Na posvetu so se tudi dogovorili, da bo treba v bodoče še okrepiti koordinacijo med družbeno-političnimi organizacijami in ob delitvi področja delovanja češče orgmizirati problemske konference. samoupravna preobrazba informiranja Na srečanju informatorjev v Krškem je po plenarnem delni potekalo tudi delo v teh skupinah. Ena od teh je razpravljala o samoupravni preobrazbi in-, formiranja. Vodil jo je tov. Alojz Gojčič, izvršni sekretar CK ZKS. Beseda je tekla o organizaciji informiranje v združenem delu, o položaju novinarja oz. organizatorja obveščanja, o odgovornosti iz področja obveščanja ... Številna glasila v •••••••••••••••••••••s združenem delu se že lahko pohvalijo z nekaj vidnimi rezultati, vse več ljudi se vključuje v procese obveščanja, vse več „si upajo“ napisati. Hkrati! pa je še vedno preveč polakiranih prispevkov, ki govore le o tistem najlepšem, že povsem izdelanem in hvale vrednem, vse ostale težave, ki bi gotovo bolj sodile v glasilo, pa ostajajo nenapisane. Zakaj je tako? Se vedno nimajo uredniški odbori prave veljave, oz. so često le na papirju. Akcijski program, ki smo ga sprejeli na krškem srečanju polaga vso odgovornost za obveščanje v združenem delu osnovnim organizacijam sindikata oz. konferencam sindikata. Akcijski program tudi določa, da se voli odbore za obveščanje, izvršni organ tega telesa pa so uredniški odbori. Tudi dileme okoli samega naziva „glavni“ ali „ odgovorni" urednik so odveč. Glasilo v združenem delu, ki nima redakcije, ima pa - ob odboru za obveščanje, v katerega so voljeni predstavniki DPO, samoupravnih organov in TOZD in uredniškem odboru še delavca, ki dela na področju obveščanja, je ta lahko le odgovorni urednik... Politiko glasila vodi seveda le odbor za obveščanje, ne more pa je kreirati posamezniki. Še veliko je bilo rečenega na srečanju v Krškem. Slišali smo veliko spodbudnih besed za naše delo, predvsem pa smo bili veseli misli tov. Franceta Popita in Vinka Hafnerja. Govorila sta o nujnosti ne le informiranja ampak tudi o nujnosti mobilizacije širših sredin za so-1 delovanje v procesu obveščanja. Opozorila sta na to, da moramo razvijati informacijski sistem, ki ga bodo delavci obvladali, za utrjevanje samoupravljala pa skrbeti za objektivno in dosledno obveščanje. L. J. - delovanje organov delavske kontrole - izobraževanje in usposabljanje delegacij in delegatov - informiranje. Ko so ocenjevali razmere na domačem in tujem trgu je bilo enotno mnenje, da dosežem poslovni uspeh potrjuje, da je nabavno-prodajna opravila uspešno svojo nalogo, da pa se iz dneva v dan slabša oskrba s surovinami, ki so povrhu še zelo slabe kvalitete, kar povzroča težave v proizvodnji. Ta pojav je tudi pri uvoženih tkaninah za predelavo. Družbeno politični aktiv se je tudi strinjal, da morajo biti prizadevanja za povečan izvoz stalno prisotna, vendar ne na račun življenjske ravni delavcev. Zaradi tega je treba ob razmejitvi in upoštevanju dejanskih stroškov težiti k dohodkovni izenačitvi prodaje na domačem trgu in izvozu, odnosno preko pravic do uporabe ustvarjenih deviznih sredstev doseči ta cilj. Prizadevanja Laboda, da bi ob izvajanju odloka o absolutnih maržah trgovini prišli do poglabljanja dohodkovnih odnosov na osnovi vloženega dela in sredstev niso uspela, ker so k temu pristopih le nekateri kon-fekcionaiji, ki pa so se že vrnili na stara izhodišča. Zato je tudi naše podjetje prisiljeno upoštevati dosedanjo prakso in bo v letu 1981, ko bodo ustanovljene republiške skupnosti za cene, v čigar pristojnosti bo tudi tekstil, pospešilo svojo aktivnost na tem področju. Družbeno politični aktiv je ocenil predloge smernic planov TOZD in DSSS za leto 1981 in predlog plana za srednjeročno obdobje 1981-1985 pozitivno, čeprav nekatere obveznosti do družbe še niso v potankosti znane. Ker le-te v globalu ne morejo biti višje od planiranih, družbeno politični aktiv predlaga, da jih z referendumom opredelimo kot gornjo mejo, do katere se daje pooblastilo delavskim svetom za vsklajevanje. Ob tem je težiti, da se v bodoče strukturna neskladja odpravljajo v korist krepitve materialne osnove TOZD. Zadržati dosedanjo produktivnost in konkurenčnost in jo glede izvoza še povečati bo možno le, če bomo izvršili potrebno modernizacijo in zamenjavo starih strojev. Analiza kaže, da smo zaradi omejevanja uvoza opreme v zadnjem srednjeročnem obdobju trošili le dobra dva procenta od deviznega priliva za uvoz opreme, kar je daleč izpod realnih potreb, še zlasti, če upoštevamo program modernizacije priključenih TOZD TIP-TOP, Teme- Delavci delovne organizacije , LABOD“ smo veseli, da vsaj delno zvemo, kaj se v delovni organizaciji sploh dogaja. Toda vse to je še zdaleč premalo. Živimo v času, ko želimo in moramo vedeti vse več, a to nam pogostokrat nekateri, ki so preveč zaprti vase, preprečijo. Pri tem se ne zavedajo, da je posredovanje podatkov in prispevkov za bilten ali glasilo njihova dolžnost, ne pa samo dolžnost uredništva Kje tičijo vzroki? Pomanjkanje časa? Ne, to še zdaleč ni opravičilo. Vsak zaposlen je obremenjen s svojim delom in nalogami, med' WWWWWWWWWWWWWW dolžnostmi pa je tudi obveščanje. Pogostokrat se piše o pozitivnih rezultatih dela, o vsem kar smo naredili. A za tem dobre in slabe strani tičijo vprašanja, kaj nismo naredili, oziroma kje smo ga .polomili"? O teh vprašanjih pa nismo informirani. Ne samo hvala, tudi kritika je tista, ki poročilo o koriščenju počitniških zmogljivosti V naši delovni organizaciji smo imeli na voljo za letovanje v letu 1980 počitniške objekte na Lošinju, aom v Savudriji in prikolice. Vsi objekti in prikolice so bili racionalno izkoriščeni tako v sezoni kot pred sezono in po sezoni. Res je, da so se letovanja pred sezonskem in posezonskem času posluževali predvsem delavci Commerca in DSSS, nekaj pa tudi režijski delavci iz ostalih proizvodnih TOZD. V bodoče se bodo morali v TOZD dogovoriti tako, da bodo tudi delavci lahko čimveč koristili počitniške objekte izven njihovih dekad, seveda v kolikor bo to mogoče. Dom v Savudriji je bil v letošnjem letu preurejen v tri kompletna stanovanja in sicer dva stanovanja s štirimi ležišči in eno stanovanje s petimi ležišči. Preureditevje bila nujno potrebna zaradi boljše funkcionalnosti objekka. To nam dokazuje že sama zasedba v letošnjem letu, kajti dom je bil zaseden vseskozi od pričetka sezone tja do sredine meseca oktobra. Prikolice smo imeli kampira-ne v campu Kanegra v bližini Savudrije. Zaradi slabe preskrbe z živili v trgovini campa, lokacija ni bila najboljša in je bilo nekaj nezadovoljstva s strani naših letovalcev. Kljub temu pa je bilo letovanje v prikolicah prjetnejše od prejšnjih let, ker so bile vse tri prikolice opremljene še z baldahini, kar je za letovalce velika pridobitev. Na Lošinju smo imeli v letošnjem letu povečane kapacitete za šest garsonjer in sicer od 26. 7. dalje. Tako imamo sedaj na Lošinju 11 individualnih hišic, en četvorček in šest garsonjer. Hišice in četvorček imajo po štiri ležišča, dva pomožna ležišča in otroško posteljico. Garsonjere pa so z tremi ležišči in otroško posteljo. Letovanje na Lošinju se je pričelo v mesecu juniju in je trajalo do konca septembra. Nekaj letovalcev pa je letovalo tudi že v maju, nekaj pa tudi še v mesecu oktobru. Pred kolektivnimi dopusti in po dopustih so letovali v naših objektih tudi naši u pokojenci in poslovni partneiji. V času prvomajskih praznikov smo imeli skoraj vse objekte na Lošinju zasedene, vendar to z razliko od prejšnjih let ni navedeno v pregledu letovalcev. V letošnjem letu so bile pred hišice postavljene pergole, katere dajo objektom in naselju še poseben videz. Le nekaj objektov ni imelo do sezone napravljenih pergol, le te pa so bile postavljene v posezonskem času. Sezono na Lošinju v letu 1980 je bila ena od zelo uspešnih. Temu je veliko doprineslo lepo vreme in izboljšanje pogojev za letovanje. Odpravljene so bile pomanjkljivosti v naselju, na novo pa je bil urejen dodatni del obale, asfaltirane so bile poti in nabavljeni so bili novi športni rikviziti. Poleg tega je bila izboljšana oskrba z mlekom in kruhom, kar v preteklih letih tega ni bilo. V recepcijski službi niso imeli posebnih težav z našimi letovalci, razen primer, ko je bilo odpovedano gostoljubje psu našega letovalca. Vse to ni toliko, da bi bilo potrebno obravnavanje kot problem, razen dejstva da mnogi letovalci prikrivajo število letovalcev. Že v naslednji sezoni bo po sklepu izvršnega odbora počitniške PREGLED LETOVALCEV PO TOZD V LETU 1980 T0Z0 Delavci Družinski Člani SKUPAJ noč 1tev LOCNA Loiinj Savud r1 j a Pr 1 ko 1 lee 16 6 3 k 5 6 6 610 120 39. SKUPAJ 25 57 820 DELTA LoiInj 20 59 790 Savud r1 ja k 8 120 Prikolice 3... . 6 JO SKUPAJ 27 75 1 000 ZALA Loi inj 1 k 31* 673 Savud r1 ja 1 3 kk Prikolice 1 3 kk SKUPAJ 16 kO 561 Tl P-T0P LoiInj 9 22 357 Savudr 1 j a k 6 122 Pr Ikol lee 1 1 22 SKUPAJ 1 k 29 501 COMMERCE LoiI nj 2k 76 1159 Savud r1 j a 3 5 80 Prikolice 3 6 . 39 SKUPAJ 30 85 1329 DSSS Loi1nj 22 62 859 Savud r 1 ja 6 15 1 92 PrIkol lee 2 k 66 SKUPAJ 30 81 1117 TEMENICA LoiI nj 6 19 275 Savud r1 ja 3 5 2 1 Pri kol lee 1 . 3 kk SKUPAJ 10 27 360 L 1 BNA Loi1 nj Ik 68 682 Savudr1 j a 3 1 0 128 PR 1 ko 1 lee 3 e 121 SKUPAJ 20 66 931 DRUGI LETOVALCI 63 678 S K U P A J : 172 503 7077 skupnosti tudi temu problemu posvečena večja skrb in nadzor. Sami pa se moramo zavedati, da to ni lepo, ni humano, ni ekonomično, posebno pa še ni kulturno. Med letošnjimi letovalci počitniškega naselja na Lošinju, ki jih je bilo skupaj 10.406, je bilo tudi 468 članov DO Labod in njihovih družinskih članov. Še vedno imamo več potreb po počitniških kapacitetah, zato je prav,- da tovrstno dejavnost še naprej pospešeno razvijamo. Tudi v RC Sromlje je bilo v letošnjem letu bolj živahno kot do sedaj. Veliko več je bilo domačih in tujih obiskovalcev. Predvsem vodi k uspešnim rezultatom dela. Mnogo sestankov sicer poteka v tej smeri v posameznih TOZD, toda delavci v drugih TOZD o razreševanju težav, o problemih naših sodelavcev, nič ne zvemo. Cernu vse to? Saj nismo tajna agencija, smo delavci, ki želimo vedeti in izvedeti vedno več, vedno nekaj novega, saj to je v bistvu bistri naš um in primore k odkritju, k razglabljanju, k izboljševanju dela in odnosov. Moja želja in morda želja vseh nas je: - v uredništvu glasila , Labod“ naj pošiljajo čim več člankov vodilni in vodstveni delavci, saj to je tudi njihova dolžnost. - pri informiranju sodelujemo vsi, še zlasti sedaj, ko je v teku akcija „1000 delavcev -sodelavcev11. Tudi delavci iz proizvodnje, lahko preko glasila postavijo vprašanja, pišejo o težavah, ki se pogostokrat širijo med sodelavci v proizvodnji... — večji odmev morajo glasilu dati DPO, ki se preveč zapirajo vase. Le-te naj bi več poročale o svojem delu, o uspehih in neuspehih. Predvsem se naj piše o programih in delu OOZK, OOZSMS, samoupravnih organov, saj so le ti nosilci naše samoupravne skupnosti. — ob pisanju člankov bodimo samokritični, naša pozitivna in negativna spoznanja se naj odražajo tudi na papirju, ne samo v b esedah. Zavedajmo se, da če delavec - samoupravljale ne bo imel v slehernem trenutkk popolnoma jasne predstave o tem, o čemer odloča, ne bomo imeli resničnega samoupravljanja"! MARIJA ŠTAMFELJ MMMHMtMmmmMMMNMMmmHaaHNM smo veseli domačih gostov, saj njim so pravzaprav namenjeni objekti in urejena okolica. Organizirani so bili seminarji, predavanja in druga kulturna in športna srečanja. Ob dnevu borca je bil izveden tudi že tradicionalni kviz znanja. Takoj po zaključku šolskega leta je bil organiziran tabor Sromlje 80, ki je proti pričakovanju zelo lepo uspel in dobil pohvalo v ožjem in širšem krogu. Še nadalje moramo krepiti rekreativno dejavnost in druga srečanja v našem rekreacijskem centru. TOZD morajo zainteresirati svoje delavce, da se v RC sestajajo in prirejajo kulturna in druga raznovrstna srečanja. Vodja Splošne službe JOŽE MUHIC ZAOSTRITI OSEBNO ODGOVORNOST Na zadnjem sestanku članov ZK TOZD Libna je bila poudarjena vloga osebne odgovornosti posameznika kot tudi kolektivna odgovornost, ki se jo morajo posebno člani ZK zavedati. Sleherni delavec kolektiva mora čutiti pomembnost in težo svojih odločitev, svojega dela in vedenja, komunisti pa morajo s svojim samokritičnim odnosom kazati pot do prebujanje te zavesti. armada smo vsi -po Titovi poti naprej Ponosni smo, da je naša država rodila in vzgojila takega človeka, tovariša, prijatelja in vrhovnega komandanta oboroženih sil, kakršen je bil Tito. On je v srcu zasužnjene Evrope 4. julija 1941 prvi zakuril ogenj svobode vsem narodom in narodnostim Jugoslavije ter vsem, ki ljubijo mir in zlato svobodo. Pod Titovim vodstvom je bila 21. decembčm 1941 v bosanskem mestu Rudo ustanovljena 1. proletarska brigada. Tistega dne je štela 1200 borcev in je bila prva velika močna partizanska enota, sposobna za velike akcije in premike. Dotedanji partizanski odredi so s tem začeli preraščati v začetke moderne vojske. Naslednjega dne 22. decembra, je prva proletarska brigada izvedla že svojo akcijo, zato ta dan praznujemo kot največji vojaški praznik - dan JLA. V času vstaje in ustanavljanja enot narodno osvobodilne vojske (NOV) so bile razmere v naši deželi zelo težke. Iz golorokih partizanskih odredov, brez tovarn orožja in munidje oziroma streliva, brez skladišč in raznih vojnih rezerv živil, brez pomoči, je zrasla armada s približno četrt milijona bord, NNNP 80/81 Koordinacijski odbor 00 sindikata TOZD LOČNA, COMMERCE in DSSS se je sestala skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizadj, kjer so prisotni pregledali akcijski program za vajo NNNP 80/81. Program zajema dejavnosti v zadnjem tromesečju letošnjega leta in v prvem ter drugem tromesečju prihodnjega leta. Težo dela nosijo osnovne organizadje sindikata, ki akcijo vodijo v najširšem smislu podru-žabljanja SLO, CZ in DSz. Ob dobro zastavljenem programu dela, točno opredeljenih rokih in zadolžitvah, bo delo lahko potekalo brez zastojev in zatikanj. Ob otvoritvi razstave fotografij tovariša TITA so nam v kulturnem programu zapele tudi delavke TOZD LIBNA. vendar ne v mirnem obdobju, ampak v obdobju najstrašnejšega in najbolj krvavega boja v zgodovini jugoslovanskih narodov. To je dosežek, na katerega smo jugoslovanski narodi lahko ponosni in na katerega bodo ponosni tudi prihodnji rodovi. Zmaga nad fašizmom je naše narode in narodnosti drago stala. Zanjo smo žrtvovali 1.700,000 življenj. Na bojiščih je padlo več kot 300.000 borcev, ranjenih je bilo 400.000 na 100.000 ljudi pa je izgubilo življenje v taboriščih in zaporih doma in na tujem (internaciji). V NOV in POJ se je borilo več kot 100.000 žensk, od tega jih je 25.000 padlo, 40.000 pa jih je bilo ranjenih. V času vojne je izgubilo življenje skupaj več kot 600.000 žensk iz vrst naših narodov. Gornji podatki nam povedo, kaj je vojna. ,.NIKOLI VEC VOJNE1’! Vojna je mednarodni zločin, dovoljena pa je individualna ali kolektivna samoobramba pred tem zločinom. Zatd imajo narodi naše dežele pred seboj en sam cilj, ki pa je; ohraniti mir in se posvetiti graditvi svoje dežele, da bi v njej srečno živeli. Kadar gre za naše obrambne ukrepe, so vsi naši narodi usmerjeni edino v to smer — ohraniti pridobitve naše revolucije, vedno pripravljeno varovati svoje. V tem dlju je naš maršal Tito večkrat opozoril, na znano svoje geslo; »ŽIVIMO IN DELAJMO, KOT DA BO VEDNO MIR, IN PRIPRAVLJAJMO SE, KOT DA BO JUTRI VOJNA”! Kaj to pomeni? To pomeni, da moramo biti pripravljeni, da slehernega odvrnemo od agresije, da pripravljeni dočakamo vojno, če pride do nje. Zato ima naš sistem splošne ljudske obrambe tudi dvojno vlog; odvračanje od agresije in vodenje splošne ljudske obrambne vojne, če bi nam bila usiljena. Zaposleni delavci delovne organizacije Labod se tega zavedajo in več let učinkovito izvajajo obrambne in zaščitne ukrepe. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite dosegajo dobre rezultate. V to so se prepričale inšpekcije: federacije, republike in občine. Odraz doseženih uspehov iz navedenega je v TOZD DELTA Ptuj, priznanja komande ljubljanske armadne oblasti ob dnevu JLA v delovni organizaciji „LABOD” Novo mesto pa občinska priznanja za prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah za splošno ljudsko obrambo ob dnevu JLA. Najboljše uspehe iz akcijskega programa „NNNP-80” so dosegli naslednji TOZD—i delovne organizacije ,.LABOD”: - TOZD TEMENICA Trebnje - TOZD ZALA Idrija - TOZD TIP-TOP Ljubljana Doseženi uspehi so odraz prizadevanja vseh nosilcev SLO in DPO posameznih TOZD. Na vsako delovno zmago človek zre s ponosom, zato je zadovoljstvo prizadevnih DPO v TOZD toliko večje, ker je naloga izpeljana. Delovna organizacija »LABOD” in njeni TOZD s ponosom pričakujejo zgodovinsko 39-letno rojstva JLA vendar brez vrhovnega komandanta Maršala Tita. Danes, ko TITO fizično ni več med nami, se še bolj kaže velikanski pomen njegove pobude za skladen in stabilen razvoj družbene skupnosti. S Titom smo dovolj dozoreli in utrdili zavest, da lahko obstanemo kot trdna in monolita dežela samo kot enakopravna socialistična skupnost vseh naših narodov in narodnosti, kot družba samoupravljal-cev v kateri sta delovni človek in njegov interes, merilo socialističnega in družbenega napredka. Ostajajo naše obveznosti in odgovornosti, da nadaljujemo veliko delo, ki smo ga ustvarjali s Titom. Referent obrambe ILIČ MILAN spominska likovna razstava Letošnji 29. november smo v novomeškem delu Laboda obeležili z razstavo fotografij o Titu, ki nam jo je posodila študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. Razstava je tematsko razdeljena na tri dele in sicer TITO - državljan sveta, Titov lik v tisku med NOB in Tito na Dolenjskem. Poleg tega gradiva so razstavljena tudi vsa knjižna dela o tovarišu Titu, kar jih je izšlo v slovenščini. Zanimiv prikaz slikovnega gradiva je obiskovalcem prinesel nekaj novih spoznanj, saj je razstavljena tudi risba tov. Tita iz časa, ko še ni bil znan kot voditelj NOB, pa je že šlo sporočilo o njegovem liku kot junaku od ust do ust, od partizana do partizana. V tistem času je nastala tudi omenjena risba, to je portret TITA, ki ga je neznani avtor narisal delno po fotografiji, delno pa po pripovedovanju in opisovanju. Še številne zanimive fotografije in dela o Titu pričajo, da bo večno živel v našem spominu. Ob otvoritvi razstave je bil tudi kratek, toda zelo prijeten kulturni program. Pnsluhnili smo recitalu, ki so ga pripravile mladinke, zapel pa je tudi ženski pevski zbor iz LIBNE. Tega obiska smo bili nadvse veseli, saj že dolgo vemo, da so dekleta iz Libne nastopile že na raznih prireditvah izven delovne organizacije, tokrat pa so nas razveselila tudi v Novem mestu. Tudi tov. Petan, generalni direktor, je v svojem nagovoru pohvalil sodelovanje in izmenjavo znotraj družine Laboda, ki bi morala biti na kulturnem področju še večja. Prisotnim pa je spregovorila tudi tov. Petrova, ki nas je pozdravila v imenu študijske knjižnice. Izrazila je zadovoljstvo ob že večkratnem sodelovanju in ob našem prizadevanju za dvig kulturne ravni oziroma prizadevanjim za približevanje kulturnih dobrin širšim množicam. Razstavo je tematsko pripravil tov. Komelj iz knjižnice Mirana Jarca. Njegova razlaga gradiva je pomenila tudi dragocen napotek in informacijo, ki nam je ob sami razstavi pomagala dojeti lik tov. Tita, kot so ga med NOB doživljali borci, njegovo prisotnost v svetu, človeško toplino ... to je lastnosti, zaradi katerih bo trajno živel z nami in z vsem svobodoljubnim svetom. V* ftiu . €W9twmKila )yyfei i jhajM Mladinci TOZD DELTA so ponovno dopolnili svojo folklorno skupino in tako dekleta in nekaj fantov že pridno vadijo za nastope. konferenca v delti Mladinci v TOZD Delta so na volilni konferenci, ki je bila 28.' novembra 11. izvolili novo vodstvo mladinske organizacije. Za predsednika mladine je bil izvoljen tov. Hriberšek Stanko, sicer razporejen na dela vzdrževalca strojev, drugače pa aktiven v vrstah mladine in v članstvu zveze komunistov. Za namestnika predsednika je imenovana tov. Muršec Marjana — šivilja. Tajnik osnovne organizacije ZSM je imenovani tov. Bračič Maijan, ki je blagajnik v TOZD. Za blagajnika je bil imenovan tov. Edi Strelec, on pa je tudi mentor mladih. Osnovna organizacija mladine se aktivno povezuje in sodeluje z ostalimi družbeno-poli-tičnimi organizacijami v TOZD,i s samoupravnimi organi, z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti, v industrijskem gasilskem društvu in v strelskem društvu v TOZD. V članstvo zveze komunistov so vključeni štirje mladinci, v izvršni odbor OOS pet mladincev, v samoupravnih organih sodeluje osem mladih, v delegacijah SIS pa trinajst mladincev. V letu 1980 so mladi organizirali oziroma sodelovali v naslednjih akcijah: V počastitev dneva žena so organizirali proslavo. Sodelovali so v kvizu znanja na temo ,kako poznamo DO Labod" in v tekmovanju v šivanju med izmenama Pripravili so krajši kulturni program. Aprila so se udeležili sprejema zvezne štafete in „ Pohoda po poteh Slovenija-goriške čete v Mostje." V počastitev praznika dela so organizirali kresovanje. Dopolnili in usposobili so folklorno skupino za nastope. Ob dnevu borca 4. julija so sodelovali na kvizu znanja v Sromljah. Organizirali in izvedli so delovno akcij o-čiščenje okolja in dosaditev žive meje okoli tovarne. Mladinci so se udeležili delovne akcije — spravila poljskih pridelkov. , Kljub naštetim aktovnostim so sklenili, da mora biti njihovo delo še temeljitejše. Program dela za naslednje leto so dali v razpravo. MIMICA MAGDIČ TUDI REPUBLIŠKI KVIZ USPEŠEN ZA NAŠE MLADINKE Mladinke novomeškega dela Laboda so se skupaj z vojaki, s katerimi naša DO tudi sicer precej sodeluje, udeležile republiškega kviza na temo Tito —revolucija—mir. Že na prejšnjih tekmovanjih so naša dekleta dokazala, da dobro poznajo zgodovino NOB in pot tovariša Tita, republiški kviz, ki ga je organizirala JLA, pa je bil še en dokaz več za to. Mešana ekipa mladink in vojakov si deli drugo mesto, kar je velik uspeh, zato jim čestitamo! PROIZVODNJA ZAPOLNJENA S pomočjo Skupnosti za zaposlovanje občine Bežigrad je proizvodnja v TOZD TIP-TOP ponovno polno zasedena. Zaradi konstantnega osipa delavcev so nastajale težave pri poteku proizvodnje, ki pa so z vključitvijo novih delavcev, premagane. pohod po poteh avnoja V dneh od 7. do 9. novembra 1980 smo se mladi iz sedmih zletnih območij (Novega mesta, Karlovca, Prijedora, Bihača, Gospiča, Banja Luke in Siska) udeležili tradicionalnega pohoda „Po poteh udeležencev II. zasedanja AVNOJ”. Iz Novega mesta je avtobus odpeljal 21 udeležencev, med katerimi sta bila pripadnika JLA garnizije »Milan Majcen in dva borca, ki sta nam pripovedovala o spominih na dogodke iz NOB, tov. Ivan Somrak pa tudi o svojem dolgoletnem delu pri tovarišu Titu. Na pohodu smo obiskali številne kraje in se poklonili spominu na žrtve NOB ob spomenikih, na katere smo položili tudi vence. (Kozara, Drvar, Jajce, Bihač, Banja luka, Bosanski Petrovac itd.) V Banja luki, kjer smo prenočili prvi večer, so nam pripravili sprejem s kulturnim programom in družabnim večerom. Drugi večer pa smo udeleženci pohoda v Bihaču pripravili kulturno-zabavni program, v katerem so se predstavila vsa zletna mesta. Vrnili smo se v nedeljo zvečer, utrujeni od naporne poti. Toda bogatejši in plemenitejši smo, spoznali smo nove kraje, nove ljudi in sklenili nova prijateljstva s tovariši pohoda in zopet trdno sklenili, da nikoli ne bomo dopustili, da bi nam kdo vzel domovino, za svobodo katera so se žrtvovali in borili naši občetje. NEŽKA GODLER DSSS odgovornost v tozd libna Vsi delavci smo osebno in vzajemno odgovorni za izpolnjevanje delovnih obveznosti. Delavec za svoje delo in naloge ter izvrševanje samoupravljal-sldh funkcij ni odgovoren samo sebi, ampak tudi drugim delavcev v svoji enoti in vsem delavcem v svoji OZD ter družbeni skupnosti. In prav zaradi tega so kršitve odgovornosti, ki se dele na pravne (kazenske, materialno-odškodninska, disciplinska odgovornost in odgovornost za gospodarske prestopke in prekrške) in nepravne (kot posledica ravnanja, javna kritika dela, zahteva po odstranitvi, ukrepi DPO). V TOZD „LIBNA“ smo zabeležili v zadnjih dveh letih kar 29 obdolžencev, zoper katere smo izvedli disciplinske postopke in katerim je disciplinska komisija TOZD izrekla za kršitve določene ukrepe. Pri vodenju teh postopkov nam je strokovno pomagal in svetoval tov. Dimitar Perič --vodja pravne službe Novo mesto, ter pripomogel k razrešitvi vseh tekočih problemov. Torej ima splošna služba TOZD — tajništvo, tov. Perič Dimitar in disciplinska komisija TOZD katere predsednica je tov. Felicijan Marija veliko dela, ki bi mu lahko na tiho rekli nepotrebno delo. Marsikateri obdolženi se na samem zaslišanju ali na glavni obravnavi skesa za svoje dejanje ostali pa seveda ostanejo ob svoj-m trdnem prepričanju, ki ga dostikrat pokaže drugačen rezultat Nepotrebne so kritike delavcev disciplinski komisiji, da dajejo prestroge ukrepe ali obratno, saj le ta komisija skuša delavcem pomagati, tako da upošteva olajševalne okoliščine seveda pa se pri tem upoštevajo tudi vse zakonitosti vodenja disciplinskih postopkov. Kršitve delovnih obveznosti naj bi se torej v TOZD zmanjšale, pri tem pa se bodo morali! delavci, tako nadrejeni kot podrejeni, zavedati svojih dolžnosti, obveznosti in odgovornosti. Pomagajmo drug drugemu, naj vlada med vsemi red, disciplina, predvsem pa medsebojno razumevanje med delavci, saj bo le to pripomoglo k boljšemu, učinkovitejšemu delu, in seveda tudi k zmanjšanju disciplinskih postopkov. MARIJA ŠTAMFEU i la t [mr ’ • ** črni j jfe/ ji 1/11 Kljub zimi je v likalnici vroče. Posnetek je iz TOZD TEMENICA. sklanjatev - človek Človek je človeku človek -ne pes; a vse preveč. Tako, da davek terja, da se ne meni več nit za prijatelja, ampak stremuško dirja čez vse, kar se nastavlja. Vendar ne vidi cilja, ker v temi puhloglavi zaman poskuša prižgati luč spoznanja. Ne nauči ga Kristus, ne družba z'danja. Potem pa v zamedi, revež, nore klati, da se ne ve kje glava se drži in kje podplati Restrikcije in PDČ zadržki so uzakonjeni, a v pesem ne gredo, ker se ne rimajo na mlin, ne na vodo. JOŽEBRAČIKA CANKARJEVI HLAPCI Obe sodobni priredbi Can-karjevnih HLAPCEV sta zbudili v slovenski gledališki javnosti precej prahu. Eno od teh — HLAPCE v režiji Dušana Jovanoviča — si bomo sredi decembra lahko ogjedali tudi v Novem mestu. Gledališka predstava bo v Športni dvorani, kjer pričakujejo številen obisk. PREDAVANJE V programu dela 00 ZK DSSS smo si člani zapisali tudi izobraževalne sestanke. Na prvem smo se pogovorih o kolektivnem vodenju, v začetku decembra pa nam je tov. Suhy iz Občinske konference ZK predaval o vlogi in nalogi članov ZK v SLO in DSz. Predavanje je bilo organizirano za člane osnovnih organizacij ZK TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS. TUDI V ČASU MALICE SE ODRAZA NASA KULTURA V času malice delavcev DSSS in TOZD Commerce v obratu družbene prehrane v Novem mestu naj bi delavci v miru použili svojo malico, vendar to ni vedno mogoče. Žalostno toda resnično je dejstvo, da si nekateri delavci prilaščajo sedeže (včasih na precej nesramen način) in celo cela omizja kot za svojo osebno lastnino. Kot kaže, bi bilo potrebno marsikomu razložiti, da v našem obratu ni rezervacij za mize, da se v primeru, ko ni nobenega prostega mesta, mirno počaka na prostor, ne pa da se dobesedno podi človeka-sodelavca, kije, od mize. Nihče izmed nas nima te pravice in naj bo v bodoče čas malice resnično za vse čas malice in oddiha, ne pa nekulturnega obnašanja nekaterih delavcev naše delovne organizacije. GOJlC SONJA MARESIC TATJANA OB DNEVU REPUBLIKE V TOZD LIBNA V kratkem kulturnem sporedu, s katerim smo delavci TOZD Libna počastili rojstni dan naše domovine, je nastopil naš pevski zbor, učenci iz osnovne šole „dr. Mihajlo Roštohar”, spregovoril pa nam je tudi direktor TOZD, tov. Edo Komočar. Po končani proslavi smo si delavci Libne ogledali razstavo del slikarjev — amaterjev, ki so nastala v sklopu prireditve Ex tempore. Razveselili smo se razstave likovnih del, za og)ed katerih je v našem prostem času vedno premalo časa in tudi zanimanja. MARIJA ŠTAMFELJ POTREBE PO SOCIALNI POMOČI Na pobudo Skupnosti zdravstvenega varstva občine Krško je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD LIBNA sprejel sklep, da tudi njihova sredina pristopi k akciji za socialno pomoč. V teku je zbiranje predlogov vseh tistih zaposlenih, ki bi bili iz različnih vzrokov potrebni socialne pomoči. Izbor kandidatov poteka po posebnih kriterijih, ki zajemajo več točk, med njimi tudi samohranilke, težje stanovanjske pogoje, daljše odsotnosti iz dela zaradi bolezni, prizadetost otrok ah članov družine, težje finančno stanje itd. Skupnost zdravstvene^ varstva občine Krško bo skupaj s socialno službo naše delovne organizacije in predstavniki sindikata TOZD sodelovala v razreševanju problemov. sukanci Sukanec dobimo s sukanjem dveh ali več niti. Sukanec je sestavna komponenta pri izdelavi perila, obleke, obutve, potovalnih torb, šotorov, pregrinjal za avtomobile ... Glavne lastnosti sukancev: — od sukancev sta odvisna trdnost in izgled šiva. Šiv mora biti trden v vzdolžni in prečni smeri. Na trdnost šiva vpliva vrsta sukanca, vrsta šiva, vbodna dolžina, napetost sukanca in podobno; — odpornost skuanca na različen položaj igle pri šivanju; — po celi dolžini šiva moraš imeti sukanec enakomerno število zavojev; — elastičnost sukanca mora biti tako visoka, da so šivi pri pletenih materialih primerno elastični; — dobra odpornost na visoke temperature; — dobra obstojnost barv; — odporni proti klimatskim1 spremembam, pralnim in čistilnim sredstvom, umazaniji; — imeti morajo čimmanjši % krčenja. BOMBAŽNI SUKANEC Za izdelavo sukancev se uporablja najfinejši dolgovlaknati bombaž, katerega moramo med predelavo tudi česati, da se izčešejo kratka vlakna, s čimer dosežemo boljšo enakomernost in trdnost. Ima ugodno površinsko strukturo in se lepo uleže v šiv, ni občutljiv na trenje kot sintetični sukanec, ima večji % krčenja kot sintentični sukanec, zato ga ne uporabljamo pri predelavi sintetičnih izdelkov. MERCERIZIRANI BOMBAŽNI SUKANEC izgubi pri postopkih plemenitenja nekaj zavojev, zato je manj odporen proti drgnjenju, ima manjši % krčenja kot navadni bombažni sukanec, večjo trdnost in svilen izgled, zato ga lahko uporabimo za predelavo sintetičnih materialov, če nimamo sintetičnega ali mešanega sukanca. SUKANEC, KI IMA JEDRO SINTETIČNIH NITI OVITO Z BOMBAŽNO NITJO Izdelan je po specialnem postopku. Jedro je iz PES multifil-amenta, omot pa je iz bombažnega vlakna. Sukanec je potrebno fiksirati in stabilizirati, zahteva tudi posebne postopke barvanja zaradi uskladitve barv, jedra in omota. Finost teh sukancev, ki so največ v rabi, se gibljejo od 10 tekx x3. Na tržišču se pojavlja pod oznako RUBIN, izdelek DO Dalmatinka Sirij. Sukanec sestavlja 26—50 % bombažnega dela. Za Center mode jedro sukanca se rabijo filamenti visoke finosti, zaradi dobrega sprijemanja z bombažem, kvalitetnejših in večjega števila zavojev sukanca. Veliko število zavojev je potrebnih, zato, da se bombažna vlakna bolj vežejo, da se prepreči njihovo pomikanje po jedru. Sukanec je priporočljiv za strojno šivanje čvrstih elastičnih šivov, za oblačila iz tkanin in pletenin iz sintetičnih vlaken, za izdelek iz mešanice sintetike z volno ini mešanice sintetike z bombažem. SINTETIČNI SUKANCI Med sintetičnimi sukanci so za oblačilno industrijo najprimernejši — polie Sterni PES sukanci, ker imajo najugodnejše raz-meije med trdnostjo in raztcz-nostjo, so izredne obstojnosti, imajo majhno krčenje, manjšo debelino glede na ostale sukance, ravno tako tudi višje tališče. Uporabljamo ga pri predelavi tkanin ali pletenin, ki so ali iz sintetskih ali naravnih vlaken. - Za specialne namene se izdeluje sukanec iz monofilnega] poliestra. Ti sukanci morajo imeti veliko pretežno trdnost/ elastičnost, odpornost proti trenju in trohnenju. — Multifilni filamenti niti' lahko s postopkom teksturi-1 ranja vsilimo razteznost in dobimo teksturirani sukanec.’ Teksturirane niti imajo približno 30% dodatne raztreznosti, poleg 10% lastne razteznosti. Sukanec uporabljamo pri predelavi tkanin in pletenin iz te-ksturiranih prej. Med poliamidnimi sukanci za oblačilno industrijo najprimernejši monofilni transparentni sukanci. Proizvajamo ga v treh osnovnih barvah: brezbarvnega, v barvni dima in temnejšega. Oblačilna industrija odklanja ta sukanec pri uporabi sestavnih šivov, pri izdelavi spodnjega perila in pri oblačilih, ki pridejo v dotik s kožo telesa, ker imajo ti sukanci lastnosti kovinskih niti. Primeren je kot lovilčev sukanec v večni tnih šivih, ker ima veliko trdnost in lahko na ta način zmanjšamo število sukanca. Kot zgornji sukanec ga ne smemo uporabljati, ker se le ta v vodilih za zgornji sukanec preveč raztegne m po šivanju nabira šive. Vrste in kvalitete sukancev se bodo razvijale v bodoče skladno z odkrivanjem novih vrst vlaken, s povečanjem hitrosti razvoja šivalnih strojev, elektronike in drugih znanosti. Novo mesto, 27. 11. 1980 dipl. ing. GORENC Mira POSEBNA PRIZNANJA OB POTEKU AKCIJE Na tretjem srečanju delavcev, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem deluje bila posebna pozornost posvečena akciji „1000 delavcev - sodelavcev”. Odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagmdo je za sodelovanje in obogatitev akcije podelil posebna priznanja -značko „1001” sodelavcem: Francetu Popitu, Mitji Ribičiču, Vinku Hafneiju, Alojzu Goj Čiču (vsi so se udeležili srečanja v Krškem), Miranu Potrču, Francu Šetincu, Ivanu Godcu in uredništvu Delavske enotnosti. Priznanje za dosedanje rezultate v akciji „1000 delavcev -sodelavcev” pa je odbor izrekel naslednjim komisijam občinskih svetov ZSS za obveščanje: Novo mesto, Ljubljana — Moste Polje, Ljubljana Šiška, Nova Gorica, Lenart in Velenje. PRIJETEN DAN Z UPOKOJENCI V soboto 25. oktobra 1980 so se zbrali upokojenci TOZD LOČNA, L1BNA, COMMERCE in DSSS. Ob osmi uri zujtraj so se pripeljali v Krško, kjer sva se jim pridružila direktor TOZD LIBNA tov. Komočar Edo in predstavnik OOS oziroma OO ZSMS Baznik Marica. Srečanje z našimi nekdanjimi sodelavci smo popestrili še z izletom na brestaniški grad, kjer smo si ogledali muzej in vinsko klet v Kostanjevici. Nato smo se odpeljali na RC Sromlje. Po kosilu je sproščeno tekel pogovor, prijetno razpoloženje in pesem sta pričala, da so veseli takih srečanj. Z zanimanjem so prisluhnili besedam direktorja TOZD LIBNA, in generalnega direktorja Zdravka Petana o poslovanju in napredku Laboda. Kot najmlajša med njimi sem se prijetno počutila in odnesla vtise, ki pravijo, da jim ni žal za vse napore, ki so jih vlagali v svoje delo v Labodu leta in leta. V imenu OOS in OO ZSMS TOZD LIBNA želim vsem upokojencem veliko uspehov v nadaljnem življenju predvsem pa zdravja in zadovoljstva. BAZNIK ANICA TOZD LIBNA sodelovanje z zdravstveno službo Vsled velikega števila izostankov v TOZD LIBNA (v največji meri porodniška, bolniška nad 30 dni in bolniška do 30 dni), smo imeli delavci TOZD LIBNA v sestavi: Marija Štam-felj - splošna služba, Alojz Hruševan - odgovoren za varstvo pri delu v TOZD in tov. Jolanda Štraus — socialna delavka DO Labod 26. novembra 1980 razgovor z zdravstvenimi delavci Zdravstvenega doma Krško. Teža razgovora je bila zlasti bolniška do 30 dni in nad 30 dni, predvsem tistih delavcev, ki gredo od zdravnika do zdravnika. To so delavci z različnimi boleznimi in tisti delavci, ki imajo največje število ur bolniške - tudi preko tisoč. Sprejeli smo sklep, da bomo v bodoče delavci TOZD Libna hodili stalno le k enemu zdrav-nikk, saj bo le ta lahko podrobneje analiziral naše zdravstveno stanje. Izjeme so seveda specialni pregledi. Ali gre resnično za b dežen (zlasti pri mlajših delavkah), ali v določenih primerih tudi za ,/dravo bolezen11, se pogostokrat vprašamo? Ali se s tem skuša le izogniti delu in živeti na račun družbe? To naj ostane še odprto vprašanje, ki pa mu bomo v nadaljnjih razgovorih z zdravstvenimi delavci (sestali se bomo vsakih štirinajst dni), skušali najti odgovor. Pri tem pa ne smemo pozabiti nasprotnih primerov, ki so Ob topli kmečki peči na SROMLJAH. resnično potrebni zdravniške pomoči, pa zaradi prevelike požrtvovalnosti ne zapustijo svojega dela in delovnega mesta, in imajo vedno pred očmi dejstvo, da z delom ustrajamo in gradimo našo prihodnost, naš boljšijutri. MARIJA ŠTAMFELJ Skupščina športnega dru štva je za svojega predsednika izvolila tov. Marjana Vodopivca, namestnik je Bojan Jerančič. Vsaka sekcija ima po tri člane v izvršilnem organu, predsedniki pa so: kegljanje — Nežka Godler, plavanje — Vladimir Škrinjar, planinarjenje - Alojz Kum, smučanje — Bojan Jerančič in ostale dejavnosti - Nace Praznik. Na vabilo za sestanek planincev pa je Branko Babič narisal tudi tega nadobudneža. pred konferenco Ob konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 17. decembra v Ljubljani, si tudi tekstilci obetamo rezultate. Beseda bo tekla o predlogu družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter o predlogu stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Znano je, da slovenska tekstilna industrija zaostaja v osebnih dohodkih za ostalimi vejami industrije, kar seveda pogojuje številna kadrovska vprašanja, ta pa s seboj povlečejo mnoge probleme. Poprečen osebni dohodek v tekstilni industriji je precej nižji od osebnega dohodka v gospodarstvu. V mesecu septembru je bil v gospodarstvu SRS poprečni dohodek 6168 din. Od tega so imeli tkalci 12 odstotkov nižji OD, pletilci 19 odstotkov manjše osebne prejemke in konfekcionarji kar 20 odstotkov nižje osebne dohodke. Tudi iz vidika zaostajanja osebnih dohodkov pričakkjemo tekstilci prerazporeditev dajatev oz. približevanje poprečju osebnih dohodkov v gospodarstvu. srečanje samoupravljalcev V dneh od 13. do 15. novembra 1980 je bilo na Plitvičkih jezerih 8. srečanje samoupravljalcev, katerega je letos organiziral Klub samoupravljalcev iz Gospiča. Tema srečanja je bila: Ekonomska stabilizacija kot najvažnejša gospodarska in politična naloga. Kot delegat iz Laboda sem tudi jaz sodelovala na tem srečanju. Moram reči, da je srečanje kljub vremenskim razmeram, saj je zapadlo v tem času 30 cm snega, klub samoupravljalcev Gospič odlično organiziral. Na 1. seji so bili v uvodnem govoru prikazani glavni vzroki današnjega stanja, s poudarkom, da moramo še nadalje razvijati ..Bratstvo in enotnost” naših narodov in nadaljno izgradnjo socialističnega samoupravljanja. Na obisku v delovnih organizacijah na področju Like pa smo si delegati ogledali njihovo delo, ter s predstavniki podjetij izmenjali probleme in izkušnje. Organizator je poskrbel tudi za kulturnostran srečanja. Predstavile so se amaterska skupina z igro Hamlet iz vasi Mrduše Donje in tamburaška skupina. V uri zgodovine pa smo zvedeli o poteku borbe ter grozotah v NOV v Liki. Tudi člani kolekkiva Nacionalnega parka Plitvice—hotel Jezero so se potrudili, da smo se dobro počutili, saj je to kolektiv, ki bi bil lahko marsikateremu gostinskemu podjetju za vzgled. Poslovili smo se drug od drugega z željo, da vsak po svojih močeh pomaga pri reševanju težav v svojih delovnih organizacijah, kakor tudi v občinah in republikah. Prihodnje leto bo srečanje v Novem mestu. MAJDA DULAR DSSS IISiVENTURE SO PRED VRATI Ob koncu leta nas čaka pomembno delo v inventurnih komisijah. Uskladiti moramo premoženje, pogledati kaj imamo. kako smo gospodarili. Delo inventurnih komisij naj ne bi bila le gola zakonska formalnost, pač pa naj bi sleherni član komisije pristopil k svojemu delu z vso odgovornostjo. Vodilni delavci morajo dati poudarek organizaciji dela, to pa mora biti opravljeno odgovorno in natančno.