119
Etnolog 27 (2017)
»GOVORE^I KRI@I«
Opredmeten spomin na najve~ji majevski upor
Marija Mojca Ter~elj
IZVLE^EK
Od prvih sre~anj z evropskimi osvajalci so Maji izra`ali nezaupanje do vsega tujega in 
druga~nega. Kontinuiteta kolonialnih uporov zoper {pansko oblast in vsiljevanje evropske 
kr{~anske kulture se nadaljuje skozi 19. in 20. stoletje, vse do danes. Izra`a se v socio-
religioznih gibanjih, kolonialnih vstajah, vojni kast 19. stoletja in tudi v dana{njem 
panmajisti~nem gibanju za kulturno osamosvojitev. Zgodovinske izku{nje, {e zlasti vojna 
kast in kolektivni spomin na osvobojeno ozemlje vzhodnega Jukatana med letoma 1847 in 
1901, prav tako kot prerokbe o ponovni vzpostavitvi majevske neodvisnosti, niso prisotne 
le v sodobnem majevskem imaginariju in narativi, opredmetene so tudi v konkretnih 
simbolih nove religije »govore~ih kri`ev«.
Klju~ne besede: socio-religiozna gibanja, vojna kast, »govore~i kri`i«, Maji
ABSTRACT
From their first encounters with the European conquerors the Maya showed their distrust 
of all things foreign and different. The colonial revolts against the Spanish rule and the 
intrusion of European Christian culture continued throughout the 18th and 19th centuries 
and into the present. They have taken the form of socio-religious movements, colonial 
revolts, the 19th century Caste War, and the present pan-Maya movement for cultural 
independence. Historical experiences, in particular the Caste War, and people’s collective 
memory of the liberated territory of the east Yucatan peninsula between 1847 and 1901, as 
well as the prophecies about the reinstatement of Maya independence, do not figure only 
in the contemporary Maya imaginarium and narrative, they are also materialised in the 
concrete symbols of the new religion – that of the “talking crosses”.
Keywords: socio-religious movements, Caste War, “talking crosses”, the Maya 
Canek je rekel: 
»Stvari ne pridejo in odidejo. Stvari spijo. Mi smo, ki vstopamo vanje. Zato 
spomin ne prikli~e preteklosti, je prej sposobnost, ki nam omogo~a, da stvari 
vidimo v njihovem bistvu, zunaj ~asa.« (Abreu Gómez 1995: 60−61)
120
Marija Mojca Ter~elj
Uvod
»Prizadevanja za osvoboditev se za~nejo oblikovati na ravni imaginarnega. 
Zato je utopija prvi nujni korak na poti k uporu.« (Bartolomé 1992: 137) Utopija 
je konstrukt prihodnosti, ki i{~e re{itev trenutne situacije zunaj svojega ~asa in 
prostora; je predstava mo`ne realnosti ali, kot pravi Krotz (2000: 9), »utopi~no je 
ena od dimenzij realnosti, je potreba po novem redu, ki je usmerjena v nere{ene 
aspekte dru`benega `ivljenja«. Utopi~ne ideje zrcalijo konkretno situacijo 
dru`benega nezadovoljstva in hkrati ponujajo podobo novega dru`benega reda. 
Kaj pa se zgodi, ~e se prizadevanja za osvoboditev in avtonomijo za~nejo oblikovati 
znotraj kozmolo{kega modela in napovedujejo prihodnost s pomo~jo artikulacije 
mitolo{kega jezika, ki se uporabi za re{evanje pere~ih dru`benih problemov? Kaj 
se zgodi, ~e preteklost za~ne spreminjati politi~no stvarnost? Ali je to le oblika 
retrospektivne utopije ali pa je morda {e kaj ve~?
Legende o karizmati~nem junaku Caneku in kontinuiteta prerokb o 
prihodu novega sonca pri~ajo, da je majevska percepcija ~asa bistveno druga~na 
od evropske. Ta druga~nost je omogo~ala, da so v predkolonialnem obdobju na 
podlagi koledarja razvili napovedovanje prihodnosti. Obenem pa nam potrjuje 
eno od osnovnih sporo~il Halbwachsove (2001) teorije o kolektivnem spominu, 
in sicer, da preteklost ni nekaj konzerviranega ali stati~nega, ampak je dinami~na 
dimenzija realnosti, oz. materija, ki se oblikuje vzporedno z zahtevami sedanjosti 
in s katero se da manipulirati. Pa vendar, »spomin ni oro`je duha, ki prikli~e 
preteklost, je prej sposobnost, ki nam omogo~a, da stvari vidimo v njihovem 
bistvu, zunaj ~asa. Spomin dopu{~a, da vstopimo v stanje zavesti, v katerem je vse 
prisotno« (Abreu Gómez 1995: 60−61), preteklost, sedanjost in prihodnost.
Pri~ujo~i ~lanek sku{a s pomo~jo analize socio-religioznega fenomena 
»govore~ih kri`ev« razlo`iti politi~no in kulturno rezistentnost Majev, katerih ideolo{ke 
osnove temeljijo na konceptu cikli~nega ~asa. Razumevanje tega koncepta omogo~a 
druga~no, morda bolj pravilno videnje majevske pretekle in sodobne zgodovine. 
Izhajamo iz hipoteze, da s pomo~jo koncepta linearnega ~asa ne moremo razlo`iti 
drugih kultur, tistih torej, ki so svojo ideologijo zgradile na druga~nih kozmolo{kih 
predstavah. Lahko jih le primerjamo. Tako je na primer »vra~anje v preteklost« za 
Evropejce oz. zahodnjake utopi~ni pobeg iz dane realnosti, za Maje pa »vra~anje v 
kozmi~ni cikel« pomeni ponovno prilo`nost bivanja, oz. zgodovinske realizacije. 
V prvem delu ~lanek predstavi kronologijo majevskih uporov, razlo`i 
zgodovinske in dru`beno-politi~ne vzroke zanje in naka`e bistvo njihove 
kontinuitete. V drugem delu podaja simboliko kri`a v predkolonialnih majevskih 
oz. mezoameri{kih kozmolo{kih predstavah in opi{e dana{nje sinkreti~no 
praznovanje kri`ev. V tretjem delu poda kontinuiteto prerokb o prihodu »novega 
sonca«. ^lanek se v svojem prvem in delno drugem delu opira prvenstveno na 
zgodovinske vire in antropolo{ko literaturo, v drugem in tretjem pa temelji zlasti 
na lastnih terenskih raziskavah. 
Problematika »govore~ih kri`ev« nam prvotno ni predstavljala posebnega 
raziskovalnega interesa. Bolje re~eno, v za~etku raziskovalno-terenskega dela 
121
»Govore~i kri`i«
na Jukatanu pri~ujo~e teme sploh nismo poznali. @e spomladi 2001 pa nam je 
za~ela predstavljati velik raziskovalni izziv. Vojna kast, »govore~i kri`i« in cikli~no 
vra~anje ljudskega junaka Caneka so tri vsebine, ki se v na{ih terenskih raziskavah 
vedno znova pojavljajo, ne glede na izhodi{~no temo raziskovalnega projekta. Zato 
jih vklju~ujemo v splo{na razmi{ljanja o kulturnih in interpretacijskih modelih.
Najve~ terenskih informacij smo pridobili v naslednjih projektih: »Etni~ne 
identitete in medkulturni odnosi na Jukatanu« (Identidades étnicas y relaciones 
interculturales en Yucatán), ki smo ga izvedli v okviru postdoktorskega {tudijsko-
raziskovalnega dela na Unidad de Ciencias Sociales, Universidad Autónoma de 
Yucatán v Méridi med novembrom 2000 in julijem 2001; »Cikli~ni ~as in sveti 
prostor v identiteti Majev« (El Tiempo Cíclico y el Espacio Sagrado en la Persistencia 
de la Identidad Maya), ki smo ga realizirali s pomo~jo mehi{ke {tipendije »Genaro 
Estrada« in Unidad de Ciencias Sociales, Universidad Autónoma de Yucatán med 
avgustom in decembrom 2010, ter »Na~rtovanje poljedelskih opravil in obredov 
pri Majih«, ki smo ga izvedli v okviru temeljnega projekta »Astronomske osnove 
arhitekture in urbanizma Majev« pod vodstvom Ivana [prajca z In{tituta za 
prostorske in antropolo{ke raziskave ZRC SAZU.
Terenske raziskave so zajele lokalne skupnosti vzhodnega in ju`nega dela 
mehi{ke Zvezne dr`ave Jukatan (Estado de Yucatán) in nekatera naselja Zvezne 
dr`ave Quintana Roo (Estado de Quintana Roo): Valladolid, Tizimin, Kanxok, 
Xoken, Espita, Chemax, Peto, Piste, Tihosuco, X-Cacal Guardia, Chancah 
Veracruz, Carillo Puerto, Tulum. Metoda terenskega dela je bilo opazovanje, 
usmerjeni strukturirani pogovori in opazovanje z udele`bo.
Kultura rezistence
Zgodovina odnosov med evropskimi kolonizatorji in doma~im prebivalstvom 
je polna kriznih obdobij. Osvajanje majevskega ozemlja je trajalo ve~ kot dvajset 
let in tudi po letu 1542, ko so [panci uradno zasedli Jukatan, so Maji izra`ali 
veliko nezaupanje do vsega tujega in druga~nega. Zaradi nasilne dominacije, 
ki so jo [panci izvajali s pomo~jo rigoroznega aparata politi~ne in ideolo{ke 
kontrole, so Maji razvili poseben sistem politi~ne in kulturne rezistence, ki se 
ka`e tako v prikritem ohranjanju predkolonialnih kulturno-religioznih izro~il 
kot v odkritih odporni{kih gibanjih in oboro`enih vstajah. Te so se v tristo letih 
kolonialnega obdobja kar vrstile. Naj{tevil~nej{e so bile v 16. stoletju. Vodili pa 
so jih ah kinob1 in chilamob2, lokalni majevski duhovniki, ki so obdr`ali delno 
znanje visoke kulture pred{panskega obdobja3. Najve~je odporni{ko gibanje pa je 
bila t. i. »guerra de castas«, vojna kast, ki se je za~ela leta 1847. Z njo so si Maji 
1 Maji so poznali ve~ vrst religioznih specialistov; ah kin (mno`inska oblika: ah kinob) je bil duhovnik 
− sve~enik, zadol`en zlasti za koledar.
2 Chilam (mno`inska oblika: chilamob) je bil duhovnik, specializiran za prerokovanje.
3 [panska kolonialna oblast je takoj v za~etku odstranila in usmrtila vi{je politi~ne in religiozne 
voditelje, ki so imeli v rokah znanje in oblast ter zato velik vpliv. Pustila pa je lokalne posvetne in religiozne 
funkcionarje, ki jih je izkori{~ala za posredno izvajanje oblasti.
122
Marija Mojca Ter~elj
priborili petdesetletno neodvisnost na osvobojenem ozemlju vzhodnega Jukatana. 
Vsa ta gibanja, od kolonialnih do dana{njih, imajo nekaj skupnega: temeljijo na 
ideologiji milenarizma in so torej socioreligioznega zna~aja.
Milenarizem je skupek verovanj, ki so osnovana na apokalipti~nem izro~ilu 
in oznanjajo, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tiso~letno kraljestvo na 
zemlji. Izraz pa se strokovno ne uporablja samo v povezavi z bibli~no tradicijo. 
Nana{a se na vsa verovanja podobnega zna~aja. Vklju~uje vero v junaka, 
kulturnega heroja, ki je bo`ji poslanec in karizmati~ni vodja, utele{eni bog ali 
sveta oseba, ki oznanja svobodo in obljubljeno kraljestvo v t. i. »izvoljenih« dru`bah 
(Bárabas 1989: 13−15). Socioreligiozna gibanja so kulturno-politi~ni fenomeni, 
zna~ilni za dru`be, v katerih sta religija in politika nelo~ljivo povezani (ibid.: 3). 
V predkolonialni mezoameri{ki teokratski dru`beni ureditvi sta bili tako reko~ 
nerazdru`ljivi. Zato ni ~udno, ~e so Maji v kolonialnem obdobju svoje politi~ne 
interese in pri~akovanja o dru`benih spremembah izra`ali s pomo~jo religioznega 
in mitolo{kega diskurza. 
Kolonialno obdobje
Prvo mesijansko vstajo je leta 1546 vodila majevska duhov{~ina iz religioznega 
sredi{~a Pistemax. Poglavitni vzrok za vstajo je bila gradnja {panskega mesta 
Valladolid na temeljih pomembnega predkolonialnega religioznega sredi{~a Saci. 
Maji namre~ te vulgarne {panske provokacije niso tolerirali. V vstajo se je vklju~ilo 
kar pet pomembnih teritorialno-politi~nih enot z dobr{nega dela osrednjega 
Jukatana: Chinkinchel, Sotuta, Tazes, Chekan y Uaymil-Chetumal. Sve~eniki iz 
Pistemaxa naj bi navdih dobili v bo`jih sporo~ilih. Vodja vstaje, chilam Abal, se je 
oklical za »Bo`jega Sina«. Njegovo sporo~ilo je bilo: »Bog mi je razodel, da morajo 
vsi [panci umreti in da za njimi ne ostane ni~!« (Bárabas 1989: 109)
Leto 1562 je bilo za Maje usodno. Zaradi skrivnega prakticiranja pred{panskih 
verskih obredov in hranjenja svetih spisov v kra{kih jamah Jukatana je cerkveni 
provincial Diego de Landa spro`il inkvizicijski proces zoper lokalne sve~enike 
{tiridesetih naselij province Maní in Sotuta. Ti so ̀ e dve leti pripravljali oboro`eno 
vstajo. V procesu, ki je trajal do leta 1564, so zaprli, mu~ili in usmrtili sve~enike, ki 
so, kot je zapisal vrhovni sodnik Jukatana Don Diego Quijada (po Bartolomé 1992: 
155), »... izvajali idolatri~ne obrede na svoj stari na~in, za`igali kri`e, jih metali s 
cerkvenih oltarjev, se iz njih nor~evali, /.../ {~uvali ljudi proti duhovnikom reko~, 
da njihovi nauki niso resni~ni in ne prina{ajo ni~ dobrega, in jim zagotavljali, 
da so edini pravi sve~eniki, ki bodo z obredi `rtvovanja re{ili svoje vernike, ah-
kinob ...«. Proces se je kon~al s po`igom majevskih svetih spisov na trgu v Maníju. 
Tako je ena sama odlo~itev kasnej{ega {kofa De Lande zbrisala pisne vire, ki 
bi nam dandanes lahko pomagali rekonstruirati pomemben prispevek majevske 
civilizacije k zgodovini svetovne dedi{~ine. 
@e leto po tem, 1565., smo pri~e novemu odporni{kemu gibanju na obmo~ju 
Valladolida in Tizimína. Vodila sta ga Pablo Be, chilam iz kraja Kini, in Baltasar 
123
»Govore~i kri`i«
Ceh, batab4 iz Tecoha. @elela sta obnoviti stare verske obrede, zlasti tiste, ki so 
vezani na gojenje koruze in de`. Da bi priklical obilne padavine in dober pridelek, 
se je Be poslu`eval tudi ekstati~nih metod (Bartolomé 1992: 159−160). Leta 1597 
se je chilam Andrés Chi iz Sotute razglasil za »drugega Mojzesa«, ki bo ljudstvo 
popeljal iz okovov kolonialnega su`enjstva. Navdihnjen po Svetem duhu je Maje 
spodbujal, naj se zate~ejo v gozdove in tam naprej ~astijo stara bo`anstva (ibid.: 
163). Med ube`niki, t. i. »cimarrones«5, je leta 1624 vzniknila oboro`ena vstaja, ki 
jo je vodil ah kin Ppol iz Sacaluma. V vasi je imela kolonialna vojska pomembno 
postojanko za opazovanje neodvisnega majevskega ozemlja Petén Itzá. 2. februarja 
1624 so uporniki napadli {panske vojake med nedeljsko ma{o in nad njimi izvedli 
obredne usmrtitve z izrezovanjem src (ibid.: 165–166).
Najve~ja kolonialna vstaja na Jukatanu je bila v Quisteilu. Njen voditelj Jacinto 
Canek je v kolektivnem spominu Majev `iv {e danes. Od vstaje v Quisteilu dalje 
Maji vsakega karizmati~nega voditelja poimenujejo Canek. Njegovo pravo ime je 
bilo Jacinto Uk. Ko se je 19. novembra 1761 oklical za »majevskega kralja« v cerkvi 
Marijinega vnebovzetja v Quisteilu, si je nadel ime Canek po zadnjem juna{kem 
majevskem poglavarju, ki je uspel ohraniti politi~no neodvisnost Itzájev v pokrajini 
Petén vse do leta 1697.6 Canek iz Quisteila je Majem predlagal oboro`eno vstajo 
kot edino re{itev za osvoboditev iz su`enjstva {panske tiranije, prisilnega dela in 
visokih davkov (Reifler Bricker 1981: 73−74). Konec novembra istega leta ga je 
oblast Jukatana zaprla in obsodila na smrt. 7. decembra je bil se`gan na grmadi, 
njegov pepel so raztresli.
Devetnajsto stoletje
Tudi 19. stoletje, ko se formirajo neodvisne latinsko-ameri{ke dr`ave, ni 
bilo naklonjeno doma~inskemu prebivalstvu. Konsolidacijo novih ekonomskih 
interesov in liberalnih idej je spremljal nov odnos do avtohtonega prebivalstva, 
ki je, v nasprotju s kolonialno segregacijsko socialno politiko, spodbujal zlitje 
prebivalstva v t. i. »kozmi~no raso« in homogeno dru`bo. Ta politika, ki je mehansko 
inkorporacijo v nacionalno tvorbo pojmovala kot edino mo`nost pre`ivetja za 
staroselce, je bila genocidna (Díaz Polanco 1999: 86–110). Nacionalne dr`ave 
so staroselce uradno sicer razglasile za dr`avljane s pravno formalno enakostjo 
pred zakonom, dejansko pa so nadaljevale s starimi kolonialnimi odnosi, {e zlasti 
na obmo~ju provinc. V Mehiki je imelo staroselsko prebivalstvo sicer pravico 
do odkupa zemlji{~ in drugih dr`avljanskih ugodnosti, a so se njihove pro{nje 
4 Batab je bil predstavnik politi~ne oblasti, nekak `upan, ki pa je v predkolonialnem obdobju izvajal 
tudi dolo~ene verske obrede.
5 Cimarron pomeni »neukro~en«. Tako so [panci imenovali vse tiste, ki so ube`ali kolonialnemu 
sistemu in se skrivali po gozdovih.
6 Kraljestvo Itzá v pokrajini Petén je bilo zadnje neodvisno ozemlje Majev, ki je padlo pod kolonialno 
oblast {ele leta 1697. [panska vojska ga je ves ~as oblegala, a ji ga ni uspelo osvojiti vse do datuma, ki je bil 
napovedan, prerokovan. Kan Ek' ali Ah Kaan Ek je bil naziv, ki se je podeljeval najvi{jemu poglavarju iz 
rodu Itzájev. Prvi~ je bil zapisan leta 1194, ko je po razpadu politi~ne zveze Mayapan rod Itzájev migriral iz 
mesta Chichen Itzá na Jukatanu na obmo~je jezera Petén Itzá v dana{nji Gvatemali.
124
Marija Mojca Ter~elj
Cerkev v Tihosucu je bila leta 1847 poru{ena. Delna restavracija objekta iz druge polovice 20. stoletja 
namenoma ohranja zgodovinski spomin na ta dogodek (foto: Milo{ Ekar, 2011).
»~ude`no izgubljale« v administrativnih procesih, dokler niso zakonsko zastarale. 
Na Jukatanu se je kolonialni kastni sistem7 obdr`al vse do 20. stoletja, ~eprav je 
bila abolicija uradno potrjena `e leta 1821. 
Jukatan je od glavnega mehi{kega mesta oddaljen dobrih 1000 kilometrov. 
Zaradi slabih komunikacijskih povezav je bil v 19. stoletju odrezan od prestolnice 
in njenega republikanskega dogajanja. Lokalna oligarhija je imela ve~ ekonomskih 
in kulturnih stikov z biv{o »mati~no domovino« [panijo kot z Mehiko (Reed 1964: 
15). To je s pridom izkori{~ala. Obogatela je s prodajo sisala in gumijevca, ki sta 
uspevala na zahodnem in severnem delu Jukatana8. V ta namen je kr~ila tropski 
pragozd in vzdr`evala kastni sistem, v katerem so bili Maji prisiljeni delati na 
novih planta`nih veleposestvih, ki se po svoji ureditvi niso bistveno lo~evala od 
fevdalne kolonialne encomiende. 
7 O kastnem sistemu so pisali {tevilni avtorji. ^lanek se opira na delo mehi{ko-argentinskega 
antropologa Miguela Alberta Bartoloméa (1992: 123–140), ki poda kompleksno analizo kastnega sistema 
na podlagi arhivskih virov in literature; kasneje je podobno analizo podal tudi ameri{ki antropolog Dumond 
(1997).
8 Jukatan je bil v zadnjih {tirih desetletjih kolonialnega obdobja ekonomsko zelo uspe{en zaradi 
svetovnih potreb po surovinah, potrebnih v nara{~ajo~em komunikacijskem sistemu. Gumo so prodajali na 
Kubo in od tam uva`ali sladkor.
125
»Govore~i kri`i«
Vojna kast (1847–1901)
V drugi polovici 19. stoletja so se Maji z vzhodnega dela Jukatana pribli`ali 
»utopi~nim« `eljam po avtonomiji. Temu so botrovale ekonomske spremembe in 
politi~na nesoglasja, ki so izzvala najve~jo oboro`eno majevsko vstajo, vojno kast. 
Njeno vodstvo je bilo politi~no aktivno: svoje izku{nje je nabralo zunaj majevske 
kulturne sredine, delovalo je organizirano in imelo izdelano voja{ko strategijo. Z 
vojno kast so si Maji priborili za~asno avtonomijo na vzhodnem delu polotoka. 
Ta je trajala petdeset let, od leta 1850 do 1901. Kot vse ostale oboro`ene vstaje 
in gibanja je tudi ta temeljila na ideologiji, ki oznanja karizmati~nega odre{enika 
in je socioreligioznega zna~aja. Tokrat pa je mesijansko gibanje preraslo v novo 
religijo, ki se je na Jukatanu obdr`ala vse do danes: ima svoja sveti{~a, sve~enike 
in obrede.
Po letu 1821, ko je Mehika razglasila neodvisnost, je Jukatan izgubil tr`i{~e 
s Kubo, ta je ostala pod {pansko kolonialno oblastjo. Jukatanski veleposestniki so 
morali svoje gospodarstvo preusmeriti. Na~rtovali so mno`i~no se~njo samoraslega 
tropskega gozda na vzhodnem delu polotoka, kjer so za~eli urejati velike planta`e 
sladkornega trsa. Ti na~rti pa so naleteli na izjemno negativen odziv lokalnega 
prebivalstva, ki se je vzdignilo v oboro`enem odporu. To prebivalstvo je v ~asu 
{panske dominacije u`ivalo namre~ ve~ svobode kot majevsko prebivalstvo 
zahodnega dela polotoka. Vojno kast so za~eli Maji, ki niso bili vklju~eni v biv{a 
kolonialna posestva in katerim je gozd {e predstavljal osnovo fizi~nega pre`ivetja 
in dru`benih odnosov ter duhovnega `ivljenja (Reifler Bricker 1981: 89).
Politi~ni motiv za vojno kast pa je bilo razo~aranje, ki so ga Maji utrpeli 
v politi~nih in voja{kih konfliktih med jukatanskimi centralisti in federalisti9 v 
obdobju 1835–1847. Federalisti~na politika je bila za interese lokalne oligarhije 
primernej{a, {e ve~, njena skrajna frakcija je na~rtovala uradno odcepitev od 
Mehike in formiranje neodvisne dr`ave. Pri tem je izkoristila majevsko zavzemanje 
za avtonomijo. Ko se je leta 1839 na~elnik ljudske de`elne milice Santiago Imán 
v Tizimínu uprl mehi{kim centralisti~nim silam, so bile njegove vrste polne 
majevskih prostovoljcev. Pridobil jih je z obljubo, da se bo, v kolikor njegova 
vstaja uspe, zavzel za zni`anje dr`avnih davkov in cerkvenih dajatev. Uspelo mu 
je izboriti le zni`anje cerkvenih dajatev. Kljub razo~aranju so se Maji {e naprej 
vklju~evali v enote federalisti~nih separatisti~nih voja{kih sil Jukatana. Tako se 
je uspe{ne bitke proti centralisti~nim silam v Campecheju leta 1840 udele`ilo 
kar {est tiso~ majevskih borcev. Za tem se je njihovo {tevilo v federalisti~nih 
vrstah dvignilo na 20.000. Politiki so jim v zameno za zmage obljubljali zemlji{~a 
in odpravo dr`avnih davkov. Jukatan je bil med letoma 1840 in 1846 politi~no 
neodvisen, obljub pa Majem ni nikoli izpolnil (Reifler Bricker 1981: 90).
9 Po osvoboditvi izpod kolonialne oblasti se je v novih neodvisnih dr`avah za~el notranji politi~ni 
boj med konzervativnimi centralisti, ki so nacionalno dr`avo `eleli voditi na podlagi politi~ne, ekonomske 
in kulturne homogenosti, in liberalnimi federalisti, ki so zastopali bolj ali manj lastne ekonomske interese 
oz. interese svojega dru`benega razreda in ne interese federacije kot celote.
126
Marija Mojca Ter~elj
Leta 1846, ko je Mehika izgubila tretjino ozemlja na severu,10 je mehi{ka 
vlada uvedla strogi centralizem v vseh svojih zveznih dr`avah. S tem je Jukatan 
izgubil politi~no samostojnost. Federalisti~ne obljube so bile za vedno pozabljene 
in to je bil konec majevske strpnosti in solidarnosti. Medtem ko je jukatanska 
oligarhija pripravljala politi~no odcepitev od Mehike, so se Maji pripravljali na 
osvoboditev izpod okupacije in izkori{~anja belcev. Od njih so pridobili dovolj 
strate{kega znanja in izku{enj v vojskovanju. 
Trije mo`je so zaznamovali za~etek vojne kast: Manuel Antonio Ay, Cecilio 
Chi in Jacinto Pat. Prvi je bil batab v kraju Chichimilá, drugi v Tepichu in 
tretji v Tihosucu. Jacinto Pat je federalistom obljubil, da bodo Maji iz Tihosuca 
glasovali zanje. Tudi Cecilio Chi je bil na strani federalistov, a je leta 1845, ko 
so ga aretirali centralisti, v tajnosti zamenjal politi~no barvo oz. odigral dvojno 
vlogo in se povezal z voja{kim izvedencem iz Valladolida, Bonifaciom Novelo. S 
tem je pokazal, da ga spori belcev osebno ne zanimajo. Leta 1846 je poveljeval 
majevskemu kontingentu, ki je napadel centraliste v Petu. Domneva se, da je prav 
v tej bitki za~el snovati na~rte za oboro`eno vstajo, saj se je po zmagi v Petu za~el 
na skrivaj sestajati z batabi naslednjih ob~in: Peto, Ichmul, Ticholop, Chichimilá, 
Xocen, Ekpetz, Tiscacalculup, Chemax in Tihosuco (Bartolomé in Bárabas 1979: 
25). Ko so januarja 1847 federalisti ponovno naro~ili majevskim enotam, naj 
napadejo centraliste, tokrat v Valladolidu, so majevski vojaki namesto teh za~eli 
pobijati federaliste. Poboj v Valladolidu je terjal 3000 `ivljenj. Maji so nato zasegli 
mestne blagajne in si s tem denarjem kupili novo oro`je v Belizeju. V naslednjih 
petih desetletjih so angle{ki trgovci pridno zalagali uporni{ke Maje.
@e julija 1847 je zvezna vojska izsledila in ustrelila Manuela Aya. Druga 
dva voditelja upora je intenzivno iskala. Cecilio Chi in Jacinto Pat sta medtem 
na~rtovala {iritev vstaje. Njune enote so napadle Tepich in tam pobile vse ladine.11 
Kmalu po tem so pri{le oboro`ene enote ladinov in dobesedno poklale vse tamkaj 
`ive~e Maje ter za`gale kmetijo Cecilia Chia. Na vzhodnem Jukatanu so Maji 
zasedli Tixcacalcupul, Tihosuco, okoli{ke vasi Valladolida in Ichmul. Tudi Maji iz 
osrednjega dela Jukatana: Sotuta, Yaxcabá in Tiholop so se po njihovem zgledu 
za~eli upirati. Cecilio Chi je `elel osvojiti mesto Valladolid, medtem ko so enote 
Jacinta Pata napredovale proti jugu. Leta 1848 je Pat sklenil mirovni sporazum 
(Tratado de Paz de Tzucacab) z guvernerjem Jukatana Barbachano, v katerem 
sta podpisala, da bosta vzporedna guvernerja, vsak svojemu ljudstvu.12 Chi tega 
sporazuma ni priznaval. Napadel je naselje Sitilpech in mesto Izamal. Njegove 
10 General in politik Santa Anna (z dolgim imenom Antonio de Padua María Severino López de Santa 
Anna y Pérez de Lebrón), biv{i guverner Jukatana, je bil leta 1835 kot federalist izvoljen za predsednika 
Zveznih mehi{kih dr`av. Takoj po izvolitvi pa je zavzel diktatorsko politiko centralizma. Leta 1846 je v bitki 
z ZDA v Teksasu sramotno izgubil eno tretjino tedanjega mehi{kega ozemlja: celoten Teksas, Novo Mehiko 
in zgornjo Kalifornijo. Po tem je neizprosno in agresivno zahteval priklju~itev vseh dotedanjih federalnih 
ozemelj v enotno in homogeno nacionalno dr`avo. Centralisti~na politika v Mehiki prevladuje {e dandanes.
11 Ladino je izraz za tiste mestice, ki so prevzeli {pansko kulturo in imeli ve~insko zemljo v nekem 
kraju. Maji na Jukatanu jim pravijo tudi dzul ali »tujec«.
12 Na neki na~in bi bila to vrnitev v ~as kolonialnih kast: »republike [pancev« in »republike 
Indijancev«, kar pa ni bil prvotni namen vstaje.
127
»Govore~i kri`i«
uporni{ke enote so konec aprila pri{le celo do glavnega mesta Meride (glej tudi 
Reed 1964; Dumond 1997). Namesto da bi ga napadle, kot so pri~akovali me{~ani, 
so se Maji vrnili domov, ker je bilo treba posejati koruzo {e pred prvim ve~jim 
de`evjem v maju. Poljedelstvo, osnova eksistence, in z njim povezano obredje je 
bilo v 19. stoletju za Maje pomembnej{e od voja{kih uspehov. 
Spominska plo{~a Ceciliu Chiu v Tepichu (foto: Marija Mojca Ter~elj, 2010)
V tistem ~asu se je veliko Majev z zahodnega Jukatana priklju~ilo uradni 
vladni vojski, ki se je borila proti upornikom. Ti so izgubili veliko zavzetih mest in 
vasi. Cecilia Chia je leta 1848 umoril lastni tajnik, Jacinta Pata pa septembra 1849 
njegovi nasprotniki. Uporni{ke enote so se umaknile v gozdove, tudi tam so jih 
zasledovali in mnoge usmrtili. Po smrti vseh treh voditeljev je odporni{ko gibanje 
zgubilo svoj prvotni zanos. Voditelji, ki so sledili Chiu in Patu: Venancio Pec, 
Florentino Chan, Bonifacio Novelo in José María Barrera, slednja dva mestica, 
so spremenili njegov zna~aj iz politi~no militantnega odpora v religiozno gibanje, 
pri~akujo~ da bo religiozni moment pomagal obnoviti uporni{ke sile in prispeval 
k ponovnem uspehu (Reifler Bricker 1981: 102). 
Leta 1850 je Barrera ustanovil novo religiozno in voja{ko sredi{~e ob 
podzemni kra{ki jami in jezeru, in ga je imenoval Chan Santa Cruz, kar pomeni 
»majhen sveti kri`«. Po ustnem izro~ilu naj bi Barrera tam na{el kri`, ki je bil 
vrezan v deblo mahagonijevca, ki je rasel iz jezerca. Ta kri` je postal osrednji 
simbol novega ~a{~enja, t. i. kulta »govore~ega kri`a«, ki se je zelo hitro {iril med 
128
Marija Mojca Ter~elj
uporni{kimi Maji. Njegovi pripadniki so se imenovali cruzob ali »ljudje kri`a«. Ob 
drevesu so nekaj mesecev po tem zgradili prvo zidano sveti{~e, ki so ga imenovali 
X-Balam Na ali »Jaguarjeva hi{a«. V njem so postavili »govore~i kri`« in ga oblekli 
v tradicionalno majevsko `ensko obla~ilo huipil (ibid.: 103). 
Kri` je prvi~ »spregovoril« maja 1850. Sporo~ila je posredoval po interpretu, 
ki so ga imenovali »Juán de la Cruz« (»Ivan od kri`a«). Ta je stal za drevesom, 
kasneje za zaveso v sveti{~u in z ventrikularnim na~inom govora ljudem podajal 
sporo~ila. Zgodovinarji domnevajo, da je bilo ime »Juán de la Cruz« le psevdonim 
poveljnika Barrere, ki je pisal »bo`ja sporo~ila«, mehi{ki in ameri{ki antropologi 
pa zatrjujejo, da Barrera kot mestic ni smel in ni znal interpretirati bo`jih sporo~il 
v stilu Chilam Balama, zato naj bi bili interpreti majevski funkcionarji novega 
kulta: Manuel Nahuat ter njemu slede~i Venancio Pac, Hilaria Nahuat in don 
Anastasio Puc. Ti {e danes predstavljajo ljudske junake cruzob (ibid.: 107).
Oktobra 1850 je kri` naro~il, naj Maji nadaljujejo z uporom zoper ladine, za 
za~etek naj napadejo naselje Kampokobche, kjer so mestici {e posebej izkori{~ali 
Maje. Napad ni uspel, a je kri` ponovno spregovoril in mnogim Majem vliv upanje in 
vero. Marca 1851 je zvezna vojska vdrla v naselje in ubila Manuela Nahuata, prvega 
interpreta. Kri` pa {e vedno ni nehal dajati sporo~il. [e ve~, nadomestil ga je novi 
kri`, ki je upornikom pisal pisma. Besedila teh pisem imajo podobno strukturo in 
jezik kot teksti kolonialnih majevskih knjig Chilam Balam. Do danes so se ohranili 
nekateri rokopisi pisem. Enega iz najzgodnej{ega obdobja, z naslovom »X-Cacal«, 
in enega iz poznega obdobja, z naslovom »Proclama en lengua Maya de Juan de la 
Cruz, adivino de X Balam Na, dirigida a sus conciudadanos« (Razglas v majevskem 
jeziku Ivana od kri`a, jasnovidca iz X Balam Na, naslovljen na sodr`avljane), hrani 
knji`nica Dr`avnega muzeja Jukatana v Meridi (Reifler Bricker 1981).
Leta 1853 so se interesi posameznih uporni{kih enot za~eli razhajati. 
Uporniki z ju`nega Jukatana so podpisali mirovni sporazum z vlado in se za~eli 
boriti zoper cruzob iz Chan Santa Cruza. Zato so slednji po`gali njihova naselja 
Sabán, Ichmul, Tihosuco in Yaxcabá. Leta 1854 so se Cocomi13 iz Yaxcabája ̀ eleli 
ma{~evati in so napadli Chan Santa Cruz, vendar so ga cruzob obranili. Leta 1860 
Chan Santa Cruz ni bil ve~ samo majhno uporni{ko naselje, postal je glavno mesto 
neodvisne majevske dr`ave. »Govore~i kri`« je vedno bolj pridobival na pomenu. 
Majevske upornike je spremljal celo na ve~je bojne pohode. S~asoma so se pojavili 
novi kri`i, od katerih omenimo dva: enega v Tulumu in drugega v Xocenu, ki 
skupaj s kri`em iz Chan Santa Cruza sestavljata pomembno simbolno strukturo 
majevskih prerokb o prihodu »novega sonca«, ustno izro~ilo cruzob, ki je `ivo {e 
danes (Cen Montuy 2009).
Maji so svojo neodvisno dr`avo na vzhodnem Jukatanu branili vse do 
leta 1901. Leto pred tem je general mehi{ke zvezne vojske Ignacio Bravo za~el 
odlo~ilno bitko proti cruzob. Pri tem je uporabil najmodernej{e oro`je in taktiko. 
13 Cocom, Xiu in Itzá so bili trije majevski oligarhi~ni rodovi, ki so v predkolonialnem ~asu vladali na 
posameznih obmo~jih Jukatana. Mo~ njihovega socialnega statusa je bila vidna tudi v kolonialnem obdobju 
in kasneje. [e danes u`ivajo ljudje s temi priimki dolo~en ugled.
129
»Govore~i kri`i«
Njegova vojska se je proti Chan Santa Cruzu pribli`evala s strani Peta v prvih 
dneh meseca maja 1901. Barikade so padale druga za drugo in enote cruzob so 
se razpr{ile. Dne 4. maja 1901 je Bravo vkorakal v Chan Santa Cruz. Mesto je, na 
veliko za~udenje, na{el popolnoma prazno, kljub temu, da so njegovi prebivalci 
{e 3. maja praznovali svoj najve~ji praznik kri`ev. Ob svitu so ljudje skupaj z 
»govore~im kri`em« prebegli v notranjost gozdov, kjer so ustanovili nova naselja, v 
katerih cruzob {e danes nadaljujejo ~a{~enje »govore~ih kri`ev«.
Praznovanje kri`ev danes
Simbolika kri`a
Rimskokatoli{ki praznik sv. kri`a ali tudi »kri`evo« (3. maj) je med mehi{kimi 
staroselci eno najpomembnej{ih sinkreti~nih praznovanj obrednega leta. Takrat 
se za~enja de`evno obdobje in s tem setev, ki je eksistencialnega pomena za 
mezoameri{ke poljedelce. Kri`evo je prekrilo predkolonialna praznovanja, ki so 
potekala tik pred setvijo.14 Pri Majih je bog Itzamná predstavljal nebe{ko roso, 
oblake. Imel je absolutno mo~ nad de`jem in hkrati gospodoval ljudskim bo`anstvom 
de`ja cha'akob ([prajc 1996: 31).15 Maji za~enjajo sejati koruzo ob prvi polni luni 
po ve~jem de`ju v mesecu maju.16 Pri njih je praznovanje kri`evega {e posebej 
pomembno, saj kri` predstavlja {tiriedino podobo univerzuma, za~etek `ivljenja, 
kozmi~no os, od koder du{e pridejo in se po smrti vrnejo, vse skupaj torej dale~ od 
kr{~anske vsebine istega znaka.
Kri` je bil pomemben religiozni simbol `e pred prihodom [pancev. Njegove 
upodobitve najdemo na kamnitih reliefih in stelah, izdelanih zlasti v poznem 
klasi~nem obdobju (600−900 po Kr.). [vicarski amerikanist Rafael Girard (po Cen 
Montuy 2009: 118) je v {estdesetih letih 20. stoletja razlo`il simboliko »listnatega 
kri`a« ali »kri`a – drevesa«, ki je upodobljen na kamnitem reliefu v istoimenskem 
templju predkolonialnega religioznega sredi{~a Palenque: kri` predstavlja ceibo, sveto 
drevo Majev, o~eta in mater vsega `ivljenja. Na reliefu je tudi koruza, ki je povezana 
s simbolom kri`a; ta Majem predstavlja osnovo fizi~ne in kulturne eksistence. Kri` 
je axis mundi, os, ki omogo~a komunikacijo med razli~nimi svetovi: zemljo, nebom 
in podzemljem (León Portilla 1986: 65−93; Villa Rojas 1978: 442−445).
14 Me{iki so ta ~as romali v Tlalocove templje. Tlaloc je bil bog rodovitnega de`ja; njegovo ime 
v jeziku nahua pomeni »zemljeni«, »tisti od zemlje«, rodovitni de`, ki oplodi zemljo. [e danes Nahua iz 
osrednje Mehike romajo v Chalmo, kjer so [panci postavili veliko cerkev ob Tlalocovemu sveti{~u. Romarji 
si okrasijo glave s cvetnimi ven~ki in vejicami svetega drevesa huahuauete, ki jih skupaj z votivnimi 
podobicami pu{~ajo na glavnem oltarju sveti{~a (TZ Ter~elj: Chalma 1990).
15 Obredi za de` ch'a cha'ak so pri Majih {e vedno prisotni. Izvajajo jih v ~asu de`evnega obdobja, 
~e ni dovolj padavin, da bi posejane polj{~ine, zlasti koruza, lahko obrodile, t. j. med junijem in avgustom 
(TZ Ter~elj 2014).
16 Avtorica ~lanka je informacijo pridobila v razli~nih terenskih raziskavah na Jukatanu, sistematsko 
pa se je teme lotila v konkretni terenski raziskavi z naslovom »Na~rtovanje poljedelskih opravil in obredov 
pri Majih«, ki je potekala na Jukatanu med aprilom in julijem 2014 in je bila del temeljnega raziskovalnega 
projekta ARRS (J6−4003) »Astronomske osnove arhitekture in urbanizma Majev«, ki ga je med letoma 
2011 in 2014 vodil Ivan [prajc (glej TZ Ter~elj: Valladolid, Peto, Espita, Tihosuco, Chichen Itza, Piste, 
Xoken 2014).
130
Marija Mojca Ter~elj
Zaradi zunanje podobnosti so Maji v kolonialnem obdobju kr{~anski kri` 
hitro integrirali v svoje kozmolo{ke koncepte. Predstave o sveti ceibi ali izvoru 
`ivljenja so zdru`ili s podobo Jezusa Kristusa in njegovega `rtvovanja. Kot pravi 
Bárabas (1974: 610), pa kri`i v kasnej{ih ~a{~enjih niso predstavljali zgolj simbola 
sinkreti~nih konceptov, postali so svete entitete same na sebi, polne lastne mo~i in 
u~inkovitosti. To je razvidno iz verovanja v njihovo ~ude`no mo~. ^udodelni kri`i 
se vedno prika`ejo nenadoma, navadno preprostim ljudem, ki so v stiski zaradi 
zdravstvenih, socialnih in podobnih te`av, zato jih ti razlagajo kot bo`ja sporo~ila.17 
Prika`ejo se na dolo~enih mestih, ki imajo predkolonialni simbolni pomen: na 
drevesnih deblih, ki rastejo iz kra{kega jezerca ali na t. i. svetih drevesih. Sprva 
jih ~astijo osebno oz. v dru`inskem krogu, ~e pa se izka`e, da so ~udodelni tudi 
za {ir{i krog ljudi, postanejo predmet kolektivnega ~a{~enja (Cen Montuy 2009).
Kolektivno ~a{~enje vklju~uje mobilnost. Ta se ka`e bodisi v izgradnji 
ve~jega sveti{~a, kamor romajo verniki iz razli~nih lokalnih skupnosti, ali pa v 
romanju samih kri`ev, ki potujejo od hi{e do hi{e vernih privr`encev ene lokalne 
skupnosti ali ve~ njih. Kri`i v tem primeru svojim vernikom prina{ajo zdravje in 
dobrobit, bogato letino in mir v skupnosti. Pomembno vlogo imajo tudi kri`i, ki jih 
uporabljajo sve~eniki-{amani h'menob pri zdravljenju ljudi, ̀ ivali in polja. Izdelajo 
jih iz lesa najsvetej{ih dreves in grmi~evja, npr. mahagonijevca, ki ga naberejo na 
veliki petek. Maji svoje kri`e pobarvajo s svetlo modro oz. modrozeleno barvo, kar 
dokazuje kontinuiteto predkolonialnih kozmolo{kih predstav, v katerih je ta barva 
predstavljala sredi{~e oz. popek kozmi~ne rozete (Lopez Austin 1984: 65).
Posebna skupina ~udodelnih kri`ev so »govore~i kri`i«, ki napovedujejo 
prihodnost in svoje privr`ence usmerjajo pri pomembnih odlo~itvah. Ta pojav 
ima korenine v predkolonialnem obdobju, ko je bil orakelj, v katerem so 
sve~eniki (chilamob) napovedovali prihodnost s pomo~jo »govore~ih idolov«, eden 
najpomembnej{ih religioznih elementov, ki je vplival na dru`bena, politi~na in 
diplomatska dogajanja (Villa Rojas 1978: 98). V vojni kast so »govore~i kri`i« 
odigrali pomembno politi~no vlogo in prispevali h kolektivni zavesti, zato lahko 
re~emo, da so postali simbol majevske identitete. Preprostim majevskim kmetom z 
vzhodnega Jukatana (macehuales) so obljubljali novo dru`beno ureditev, v kateri 
ne bo krivic, lakote, trpljenja in su`enjstva. Svojim militantnim vernikom cruzob 
pa so zagotavljali imuniteto. 
Praznik sv. kri`a
Praznovanje kri`ev se od regije do regije, od vasi do vasi Jukatana razlikuje. 
Organizacija praznovanja temelji na eni od treh religiozno-dru`benih struktur: 
17 Kot navaja Cen Montuy (2009: 120), je enega od sedmih kri`ev v Tixméhuacu na{el mo`, ki se 
je vra~al s polja. Povedal je `eni, da je videl kri`, prirasel na drevesno deblo, in skupaj sta od{la {e enkrat 
pogledat. @ena je pritrdila in strinjala sta se, da je to bo`je sporo~ilo, izrezala kri` in ga odnesla domov. Ta par 
namre~ ni mogel imeti otrok, bila pa sta zelo verna. Izro~ilo sicer ne pove, ali sta potem imela otroke ali ne.
131
»Govore~i kri`i«
na kolonialnih staroselskih bratov{~inah (»cofradías indias«)18, cehih (»gremios«), 
torej lokalnih obrtnih skupnostih, ali pa na hierarhi~nem sistemu voja{kih milic.19 
V primerjavi z ostalimi mehi{kimi obmo~ji se je sistem kolonialnih staroselskih 
bratov{~in na Jukatanu zelo slabo obnesel. Tako imenovane cehovske skupnosti 
ali »gremios«, ki danes prevladujejo po mesti{kih mestih in trgih Jukatana, so 
rezultat 19. stoletja (Quintal 1993); po vaseh vzhodnega Jukatana, torej med t. 
i. kme~kim majevskim prebivalstvom mazahuales, pa `e dve stoletji prevladuje 
religiozni sistem voja{kih milic, ki se je formiral v obdobju vojne kast. 
Sistem milic zdaj nima ve~ voja{ke funkcije, ima pa vlogo religioznih va{kih 
stra`, ki vse leto dan in no~ varujejo podobe svetih kri`ev, obenem pa va{~ane 
{~itijo pred no~nimi nemiri in nepridipravi. Menjava stra`e je ponekod dnevna, 
drugje tedenska.20 Odgovornost stra`arjev je tem ve~ja, ~im vi{ji voja{ki ~in 
imajo. Vendar stra`arji nimajo neposredne verske funkcije v obredju, ta pripada 
t. i. skrbnikom in sve~enikom. Glavni skrbnik, ki ga imenujejo tatik, izbere svoje 
obredne pomo~nike in mojstre. Pomo~niki skrbijo za menjavo obla~il na kri`u, 
za sve~e, kadila in oltarno okrasje, mojstri pa za obredno glasbo, jedi in pija~o. Za 
stro{ke obredov prispeva vsak ~lan skrbni{tva dolo~en denarni dele`, ki ga izro~i 
tatiku. Ta potem vse leto z njim upravlja. V obrednih molitvah imajo posebno vlogo 
sve~eniki – h'menob. Gre torej za precej kompleksen dru`beno-religiozni sistem 
zadol`itev (cargos), ki lokalno skupnost povezuje v t. i. »skrbni{tvo sv. kri`a«.21 
Menjava zadol`itev je letna in se odvija na dan po prazniku kri`ev, 4. maja. 
Praznovanje kri`ev se za~ne z obredji devetdnevnice, 24. aprila. Takrat se v hi{i 
glavnega skrbnika za~nejo ve~erne molitve, prav tako tudi po domovih ostalih skrbnikov 
in mojstrov. Odgovorni za glasbo, cvetno okrasje in obla~ila v tem ~asu poi{~ejo svoje 
pomo~nike. Poleg tega se vsako leto javi dolo~eno {tevilo vernikov, ki kri`em darujejo 
pe~eno svinjsko glavo v zahvalo za izpolnjene zaobljube. Ti darovalci niso nujno ~lani 
skrbni{tva. Njihove zaobljube so vezane na re{evanje zdravstvenih te`av in drugih te`je
18 Staroselske bratov{~ine ali »cofradías índias« so v kolonialnem obdobju nadomestile prvotne 
mezoameri{ke lokalne skupnosti: pri Me{ikih imenovane calpulli, pri Sokejih cowina, pri jukate{kih 
Majih cuchteel itd. Zdru`evale so dru`beno strukturo predkolonialne patriarhalne patrilinearne dru`inske 
sorodstveno-ekonomske in ritualne skupnosti ter strukturo evropskih cerkvenih bratov{~in. Sistem 
staroselskih bratov{~in je bil mo~no prisoten med Gorskimi Maji v Chiapasu in Gvatemali. Staroselske 
bratov{~ine med Cocili in Sokeji ter njihov sistem socialno-religioznih zadol`itev (cargos) primerja mehi{ka 
antropologinja Dolores Aramoni Calderón (1992, 1998a, 1998b). Glej tudi Ter~elj (2005).
19 Ta dru`beno-religiozni sistem se je oblikoval po zgledu vojnih milic cruzob in deluje na principu 
voja{ke hierarhije, v kateri ima vsak ~in (kapetan, na~elnik, vojak itd.) svojo dru`beno-religiozno zadol`itev.
20 V Kanxocu se menjava stra`e odvija vsakih 24 ur, v X-Cacal Guardii vsak konec tedna (TZ Ter~elj: 
Kanxoc − april 2001, X-Cacal Guardia – oktober 2010).
21 Sistem svetni{kega skrbni{tva nekateri funkcionalisti (npr. Foster 1961) imenujejo tudi »obredno 
sorodstvo« in ga primerjajo z botrinstvom.
132
Marija Mojca Ter~elj
Praznovanje kri`ev v hi{i enega od skrbnikov, Ichmul (foto: Marija Mojca Ter~elj, 2001)
re{ljivih problemov.22 Pra{i~a zakoljejo nekaj dni pred glavnim praznikom: drobovino, 
klobase in krvavice zau`ijejo skupaj s sorodniki, meso razdelijo sosedom. Glavo spe~ejo 
in jo postavijo na hi{ni oltar, ki ga okrasijo s cvetjem, pri`gejo sve~e in kadila ter molijo. 
V zgodnjem jutru 3. maja, ko se za~ne osrednji del praznovanja, glavo odnesejo tatiku. 
Ta jo namesti na glavni oltar, ki je okra{en s cvetjem, sve~ami, kadili, obrednimi kruhki, 
polj{~inami, zlasti koruznimi stor`i, sadjem in kuhano obredno hrano: tamales in 
relleno.23 Kasneje je v hi{nem preddverju ples »vaquería«.
V krajih, kjer ima ~a{~enje kri`a {ir{i dru`beni obseg, se na dan 3. maja 
zberejo romarji iz bli`njih in oddaljenih krajev. Eden tovrstnih romarskih krajev 
je Xocen24, kjer je sveti{~e »Sv. Kri`a od Kamna« (Santísima Cruz Tun), ki je 
22 Leta 2014 je bila avtorica ~lanka povabljena na darovanje pra{i~a v hi{o enega svojih 
najpomembnej{ih sogovornikov v Petu. Ker so gospodarju tisto zimo zboleli pra{i~i, se je zaobljubil, da 
bo sv. kri`u daroval pra{i~jo glavo, ~e se pujski pozdravijo. 27. in 28. aprila je obred opazovala z lastno 
udele`bo: prvi dan popoldne so pra{i~a zaklali, zve~er so `enske izdelovale krvavice. Iz drobovine je 
gospodinja skuhala juho. Drugi dan opoldne so skrbno pripravili hi{ni oltar, postavili nanj sve~e in kadila 
ter pe~eno pra{i~jo glavo. Povabili so sorodnike. Po molitvi so postregli z jedjo relleno, popoldne pa so 
ostalo meso, po zaobljubi razdelili sosedom (TZ Ter~elj: Peto 2014).
23 Tamales: kuhana in zmleta koruza z zeli{~i ali mesom, zavita v palmove liste. Druga obvezna 
obredna jed je relleno. To je me{ano meso v pikantni temni omaki.
24 Xocen je ena od geografsko in kulturno osrednjih majevskih skupnosti. Doma~ini se radi pohvalijo, 
da je »sredi{~e sveta«. To prepri~anje bi lahko povezali z zgodovinsko-mitolo{kim dejstvom, da je eden od 
osrednjih »govore~ih kri`ev« doma prav v tej lokalni skupnosti (Teran Contreras in Rasmussen 2005). Njeni 
prebivalci so na to zelo ponosni. Ker je njihovo sveti{~e eno od osrednjih kri`evih sveti{~ na Jukatanu, 
kamor romajo verniki drugih etni~nih skupin, poleg tega pa tudi razli~ne sodobne alternativne skupine, 
so se pred leti odlo~ili, da zunanjost starega lokalnega sveti{~a obnovijo v stilu predkolonialnih majevskih 
templjev – konkretno osrednjih templjev Uxmala (TZ Ter~elj: Xocen 2001, 2014).
133
»Govore~i kri`i«
»govore~i kri`«. Na njegovem oltarju stojijo trije kri`i, dva lesena, manj{a in 
name{~ena v nosilnicah, in iz ~rnega kamna izklesan pribli`no meter visok tretji, 
ki stoji med njima. Vsi trije so oble~eni v pra`nja `enska obla~ila. Na oltarju je na 
prazni~ni dan veliko obrednih darov: sve`e cvetje, kadila in sve~e. Nad oltarjem 
se vzpenja obok, na katerega so privezani obredni kruhki, sadje in papirnato 
cvetje. Polj{~ine in obredna hrana so na dan praznika na posebnem oltarju, ki 
stoji desno od glavnega. Pred oltarjem se vije dolga vrsta vernikov, ki ~akajo, da 
se bodo dotaknili kri`a in mu darovali sve~o. Pri tem prosijo za razli~ne usluge: 
zdravje, dobro letino, dobre odnose in podobno. Ko se poklonijo kri`em, gredo k 
stranskemu oltarju, kjer jih obredne kuharice pogostijo s hrano: vsak dobi tamal, 
klobaso, relleno in nekaj tortilj. Jedo stoje, v cerkvi.25
Skrbniki sv. kri`a imajo, tako kot skrbniki drugih svetni{kih podob, v 
majevskih lokalnih skupnostih posebno religiozno vlogo. Katoli{ki duhovniki 
prihajajo poredko, vernikom pridigajo o neprimernosti religioznega sinkretizma 
in so zato nepriljubljeni.26
Kontinuiteta prerokb
Ustno izro~ilo27 iz Xocena pravi: »Neko~ so bili v Xocenu trije kri`i, tri sestre 
ene dru`ine. Dva od njih sta od{la. Eden je zdaj v X-Cacal Guardii, imenujejo ga 
»Modri kri`« ali »Govore~i kri`« in je sestra temu tukaj. Za drugega ni potrjeno, kje 
je, mnogi govorijo, da je v kraju X-Balamná v Quintana Roo; spet drugi pa pravijo, 
da je v Tulumu.«28 V X-Cacal Guardii je izro~ilo podobno, razlikuje se le po kraju 
izvora. Sogovorniki zatrjujejo, da so bile tri »sestre« prvotno doma v njihovem 
kraju in da je ena od{la v Xocen, druga v X-Balamná.29 
Bistvo sporo~ila pa ni v krajevnem izvoru kri`ev, ampak v njihovi mobilnosti, 
sorodstveni relaciji in dru`benih spremembah, ki jih ta simbolika prina{a: 
»Prerokbe pravijo, da se bodo vsi trije kri`i neko~ spet vrnili v Xocen in takrat bo 
pri{lo novo kraljestvo Majev. Napovedi tudi pravijo, da bo kri` iz X-Cacal Guardie 
najprej od{el v Tulum in se nato vrnil v Xocen. Potem se bo vrnil tudi govore~i 
kri` iz X-Balamná. Takrat, tako pravijo, bo zagotovo pri{lo novo rojstvo, ko bodo 
Maji ponovno za~utili, da so to, kar so bili neko~.«30
25 TZ Ter~elj: Xocen 2001.
26 V pridigi svete ma{e dne 3. maja 2001 je v Xocenu katoli{ki duhovnik izrecno poudaril, da je sicer 
lepo, ~e doma~insko prebivalstvo ohranja svojo kulturno tradicijo, da pa RKC pri tem ne upo{teva in ne 
odobrava »poganskih obi~ajev«. Namignil je, da je u`ivanje hrane v cerkvenem sveti{~u neprimerno. Prav 
to pa se z majevskim religioznim in kozmolo{kim konceptom ne sklada. V verskih obredih Majev je hrana 
zelo pomembna, kar pri~a o kontinuiteti predkolonialnih obredov za setev in dobro letino (TZ Ter~elj: 
Xocen 2001).
27 Avtorica ~lanka ga je pridobila v razli~nih krajih Jukatana: Xocen, Kanxoc, Valladolid, Peto, 
Merida, Maní, X-Cacal Guardia – v letih 2001, 2010 in 2014 (glej TZ Ter~elj).
28 TZ Ter~elj: Xocen 2001.
29 TZ Ter~elj: X-Cacal Guardia, oktober 2010.
30 TZ Ter~elj: Xocen, 24. marec 2001.
134
Marija Mojca Ter~elj
Prerokbe o prihodu »novega sonca«, ki bo prineslo preporod majevske 
dru`be, so v za~etku 21. stoletja vsesplo{no prisotne v majevskih skupnostih, tako 
agrarnih kot urbanih, tako med poljedelci kot intelektualci, seveda pa {e zlasti 
med mazahuales – preprostimi kmeti in pa tistimi, ki ohranjajo tradicijo cruzob. 
Napovedi so polne apokalipti~nih sporo~il, zna~ilnih za milenaristi~na gibanja. 
Tako so nekateri sogovorniki pripovedovali, da bo {e pred prihodom »novega 
sonca« veliko tragi~nih dogodkov: nesre~, bolezni in nepravilnosti, ki jih bo 
utrpelo majevsko ljudstvo. »Sedem znamenj bo ...,« omenja sogovorniki iz Xocena: 
prvo od njih bo velika su{a, eno od klju~nih pa, da se bodo `enske za~ele obla~iti 
po mo{ko. Druga sogovornica pripomni: »Poglejte maestra, su{e so vedno ve~je, 
de`evje se za~enja {ele konec junija, vodo pa zdaj dova`ajo `e v plastenkah!« Spet 
tretja pa: »Danes se na{a dekleta obla~ijo v hla~e!«31
Sogovornik iz Manija razlo`i: »Vsak kraj ima svojo zgodbo, svoje lastne 
prerokbe, tudi Maní. Pri{la bo po{astna starka, ki bo v zameno za kapljico vode 
od mater zahtevala dojen~ka. To bo takrat, ko se bodo na Jukatanu posu{ili 
vsi vodnjaki in vodni viri, ostal bo le cenote v Maníju.«32 Podobna verzija iste 
prerokbe je `iva tudi v Xocenu: »Pri{el bo ~as, ko se bodo vsi vodnjaki posu{ili. 
Iz osrednjega va{kega cenoteja bo pri{la starka, ki bo v zameno za po`irek vode 
zahtevala dojen~ka. S tem dojen~kom bo nahranila svojega pasjega ljubljen~ka, ki 
~uva podzemne vode.«33
Pogoste napovedi so tudi, da bo s prihodom »novega sonca« moral sleherni 
belec zapustiti Jukatan. Pri tem sogovorniki zatrjujejo, da gre izklju~no za pregon 
mo{kega34, saj Maji spo{tujejo vsako `ensko: »Na{i stari o~etje pravijo, da je 
`enska, ki jo je oplodil bel mo{ki in je rojena v teh krajih, majevska princesa. Se 
razume, za majevsko ljudstvo je `enska zelo pomembna in spo{tovanja vredna. 
Tisti, ki so nam zadali {kodo, so beli mo{ki. Oni so, ki so prinesli novo kulturo. 
@enske lahko ostanejo, mo{ki morajo iti, kajti majevski kralj se bo zoperstavil 
belemu kralju!«35
Sporo~ilnost sv. kri`a krepi majevsko identiteto. Eden od privr`encev cruzob 
razlaga: »Tukaj nam pravijo, da se je civilizacija Majev `e dolgo tega kon~ala. Ni 
res, to nam oznanjajo samo zato, da bi mi kon~no sprejeli novo kulturo, ki nam jo 
vsiljujejo. Kultura Majev se ni kon~ala, Maji na Jukatanu {e `ivijo, konkretno nad 
vodnimi izviri cenote, ki od nekdaj pripadajo majevskemu ljudstvu.«36
Majevski intelektualec iz Meride pravi: »Zdi se, kot da so nekateri bogovi 
zaspali, zlasti tisti, ki so bili pokopani pod zidovi Izamala; jaz pa verjamem, da je 
31 TZ Ter~elj: Xocen, marec−maj 2001.
32 TZ Ter~elj: Maní, julij 2008. Cenote je podzemno kra{ko jezero.
33 TZ Ter~elj: Xocen, 24. marec 2001.
34 Sogovorniki beli ̀ enski, ki se zanima za majevsko zgodovino, takoj zagotovijo: »Ne skrbite, oditi bodo 
morali samo beli mo`je. Ti so posilili na{e `enske in nas zavojevali.« (TZ Ter~elj. Xocen, 24. marec 2001).
35 TZ Ter~elj: Xocen, 24. marec 2001.
36 TZ Ter~elj: Xocen, 24. marec 2001. Majevska naselja so zgrajena na povr{ju kra{kih podzemnih 
jam in jezerc – cenotes, kot edinih vodnih virov na Jukatanu. Podzemna voda ne zagotavlja le eksistence, je 
tudi temelj majevske kulturne in etni~ne identitete.
135
»Govore~i kri`i«
bil najve~ji 'pokop' na{ega ljudstva na~rtovan z uni~enjem celotnega kulturnega 
izro~ila, saj ~e bi bogovi iz Izamala res hoteli dokazati svojo mo~, bi ̀ e davno vstali 
izpod samostanskega kamna.«37
Preteklost, ki se vedno znova udejanja, se izra`a v ljudskem junaku Caneku. 
Njegova herojska dejanja, ki so vtisnjena v kolektivnem spominu, so med Maji {e 
vedno prisotna. Spomin na Caneka `ivi danes zlasti med majevskimi izobra`enci: 
u~itelji, pesniki, literati, novinarji, ki so vklju~eni v novo preporodno gibanje 
panmajizma38, poleg tega pa med majevskim kme~kim prebivalstvom, ki je 
zavezano izro~ilu kri`ev. »Pravijo, da se bo Canek ponovno rodil, vendar ne v 
smislu osebne reinkarnacije, ampak kot nova oseba, ki bo prevzela pomembno 
vlogo v obrambi lastnega ljudstva.«39
Zaklju~ek
Konec 20. stoletja oz. v za~etku novega milenija je na Jukatanu vzniknilo 
novo preporodno majevsko gibanje, ki ga na pode`elju vodijo napredni kmetje 
in h'menob, v mestih pa novonastali sloj majevskih intelektualcev. Njegovi 
protagonisti imajo, na ta ali oni na~in, dolgotrajno urbano izku{njo in srednjo 
ali visoko izobrazbo. V svojih kulturnih, politi~nih in ekonomskih zahtevah po 
avtonomiji so prevzeli sodoben politi~ni jezik, vendar pa ga zdru`ujejo z ideologijo 
milenarizma in mesijanstva, ki je na pode`elju {e vedno zelo prisotna. Sodobno 
etni~no gibanje namre~ temelji na prerokbah o rojstvu »novega sonca« in ponovnem 
prihodu karizmati~nega junaka Caneka, ki bo Maje popeljal v neodvisnost. 
Kot smo lahko videli, so majevska odporni{ka gibanja, od kolonialnih do 
dana{njih, socioreligioznega zna~aja. Socioreligiozna gibanja so kulturno-politi~ni 
fenomeni, zna~ilni za dru`be, v katerih sta religija in politika nelo~ljivo povezani. 
V predkolonialni mezoameri{ki teokratski dru`beni ureditvi sta bili tako reko~ 
nerazdru`ljivi. Milenarizem vklju~uje vero v junaka, nacionalnega ali etni~nega 
heroja, ki je bo`ji poslanec in karizmati~ni vodja, utele{eni bog ali sveta oseba, ki 
oznanja svobodo in obljubljeno kraljestvo (Bárabas 1989). Zato ni ~udno, ~e Maji 
svoje politi~ne interese in pri~akovanja o dru`benih spremembah izra`ajo tudi s 
pomo~jo religioznega in mitolo{kega diskurza. 
^a{~enje »govore~ih kri`ev«, njihova zeleno-modra barva, pri~akovanje 
novega karizmati~nega vodje, ki bo ljudstvo popeljal v pravi~nej{i dru`beni red 
»novega sonca«, ni le vrnitev v preteklost, ampak vstop v pri~akovanje sprememb, 
ki bodo pri{le z »novim soncem« oz. z »novim prebujenjem bogov«.
37 TZ Ter~elj: Mérida, 22. februar 2001; izro~ilo pravi, da so [panci v Izamalu zgradili cerkev in 
samostan na glavnem templju biv{ega verskega sredi{~a.
38 Panmajizem je gibanje majevskih intelektualcev: dvojezi~nih u~iteljev, pesnikov, kulturnikov in 
h'menob ali majevskih sve~enikov-{amanov, prisotno v vseh dana{njih majevskih pokrajinah, ne glede 
na nacionalnost: med Maji na Jukatanu, v Chiapasu in Tabascu, v Gvatemali, Belizeju in San Salvadorju. 
Poglavitne zahteve tega gibanja so zlasti kulturnega zna~aja, zadevajo pravice do uradnega jezika, pisave, 
kulture ipd.
39 TZ Ter~elj: Mérida, februar-marec 2001.
136
Marija Mojca Ter~elj
»Majevski bogovi spijo, pokopani globoko v zavesti ljudi, ki no~ejo, da bi se 
zbudili. Bogovi bi se lahko, zaradi svoje bo`anske narave, zbudili in pri{li 
izpod ru{evin samostana. Pokop je toliko ve~ji, ker ljudje ne darujejo ve~ 
gospodarjem gozdov Yan kaax, ne darujejo ve~ njihovim trinajstim, devetim 
vetrovom. Vendar pa, bogovi se bodo prebudili v ~asu majevskega prebujenja, 
in to je dejstvo. To bo v ~asu, ko bodo Maji spet postali to, kar so bili.«40
V majevskem pojmovanju ~asa »vra~anje v preteklost« nikakor ne pomeni 
retrogradne utopije. ^as, ki se bo »vrnil«, bo za Maje znova prinesel mo`nost za 
vzpostavitev lastnega dru`benega reda, a ne bo enak staremu; podobnost bo le v 
tem, da bodo Maji spet gospodarji svojega ozemlja. Gre za subverzivno vra~anje 
realnosti, za iskanje re{itev zunaj danih dru`beno-politi~nih situacij, ne pa tudi 
za iskanje re{itve zunaj ~asa. ^asovni intervali se v majevskem kozmolo{kem 
dojemanju cikli~no ponavljajo, a se ne vra~ajo v stari podobi; vra~ajo se mo`nosti 
enakih zgodovinskih situacij. Zato lahko skupaj z Miguelom Bartolomejem (1997: 
196) zaklju~imo, da za Maje »napovedovanje ~asovnih dogodkov ne predstavlja 
preproste vrnitve v mitolo{ko stanje in illo tempore, ampak zgolj vzpostavitev 
nekaterih dru`benih situacij, za katere so bili staroselci Amerike zgodovinsko 
prikraj{ani«.
V Tihosucu je Muzej vojne kast.41 V njem se lahko obiskovalec seznani z 
zgodovinskim dogajanjem najve~jega majevskega upora. Predmeti, najve~ pa 
panojske razlage, zemljevidi in fotografije pri~ajo o poteku tega upora. @eleli 
bi poudariti, da je muzej pomemben zlasti kot osrednja krajevna in regionalna 
ustanova, ki vzdr`uje in krepi lokalno majevsko zavest. Njen sedanji direktor 
Carlos Chan je v muzejsko dejavnost vklju~il razli~ne projekte in delavnice, ki 
povezujejo lokalno skupnost: na primer projekt »Ancianos mayas« (majevskih 
starcev − modrecev), v katerem dedki razlagajo vnukom oz. {olarjem, kak{no je 
bilo `ivljenje v Tihosucu neko~, kako so vojno kast do`ivljali predniki in kako se 
je sami »spominjajo«. V zameno za to znanje so {olarji leta 2011 izvedli projekt 
»Hormiga verde«, v katerem so zbrali odvr`ene kokakoline plastenke, jih pobarvali 
zeleno in vgradili v nove va{ke smetnjake.42
Spomin v majevski kulturi ni le preprosto zrenje v preteklost, je sposobnost, 
da dogodke dojamemo neobremenjeno, zunaj ~asa, torej tak{ne, kot so se res 
zgodili. V Muzeju vojne kast v Tihosucu je veliko eksponatov, pisnih virov in 
predmetov, ki pri~ajo o konkretnem ~asovnem obdobju, torej omogo~ajo ~asovno 
retrospekcijo. Po drugi strani pa dana{nji »govore~i kri`i« Jukatana resni~no 
vzdr`ujejo cikli~nost zgodovinskega dogajanja, torej »pravega spomina«.
Ko `e pi{emo o majevskih prerokbah ob koncu milenija, naj bo na{e 
sporo~ilo jasno: majevskih prerokb o »koncu sveta« ni bilo, vsekakor ne v zvezi 
z datumom 21. december 2012 in njegovi katastrofalni povodnji oz. svetovnem 
40 TZ Ter~elj: Merida, februar 2001. Ni ~udno, ~e se je v 90-ih letih organizirala preporodna skupina 
majevskih intelektualcev Mayaón in izbrala kraj Chichimilá za sede` svojega dru{tva.
41 Glej: https://mguerradecastas.es.tl/Tihosuco.htm.
42 TZ Ter~elj: Tihosuco, oktober in december 2011.
137
»Govore~i kri`i«
potopu. Datum se sicer ujema z okroglim datumom majevskega dolgega {tetja 
(konec 13. baktuna) in simbolom vode, ki pa ga dana{nji Maji ne poznajo in ne 
uporabljajo ve~. Lai~na spletna informacija, ki je spro`ila svetovno histerijo, je 
imela klasi~en zna~aj milenarizma in je izra`ala zgolj vsesplo{no dru`beno krizo 
Zahoda. Z resni~nimi problemi Majev in njihovimi napovedmi ni imela nobene 
povezave. 
LITERATURA IN VIRI
ABREU GÓMEZ, Ermilo
1995 Canek: historia y leyenda de un héroe maya. México: Editorial Dante. 
ARAMONI CALDERÓN, Dolores
1992 Los refugios de lo sagrado: religiosidad, conflicto y resistencia entre los zoques de Chiapas. México: 
Consejo Nacional para la Cultura y las Artes.
1998a La cowiná zoque, nuevos enfoques de análisis. V: D. Aramoni, T. A. Lee, M. Lisbona Coord (ur.), 
Cultura y etnicidad zoque: nuevos enfoques en la investigación social de Chiapas. San Cristóbal de 
las Casas: Universidad Autónoma de Chiapas. Str. 97−103.
1998b Las cofradías zoques: espacio de resistencia. Anuario IEI 7, str. 89−104.
BÁRABAS, Alicia
1976 Profetismo, milenarismo y mesianismo en las insurrecciones mayas de Yucatán. V: J. Comas (ur.), 
Actas del XLI Congreso Internacional de Americanistas: Mexico 2 a 7 de septiembre de 1974: Vol II. 
Ciudad de México: Instituto Nacional de Antropología e Historia. Str. 609–622.
1989 Utopías Indias: movimientos sociorreligiosos en México. México: Editorial Grijalbo.
BARTOLOMÉ, Miguel
1992 La dinámica social de los Mayas de Yucatán: pasado y presente de la situación colonial. México: 
Instituto Nacional Indigenista. 
1997 Gente de costumbre y gente de razón: las identidades étnicas en México. México: INI, Siglo XXI.
BARTOLOMÉ, Miguel; BÁRABAS, Alicia
1979  La resistencia maya: relaciones interétnicas en el oriente de la peninsula de Yucatán. México: 
Instituto Nacional de Antropología e Historia.
CEN MONTUY, María Jesús
2009 La fiesta de las siete cruces de Tixméhuac. Estudios de Cultura Maya 34, str. 115−143.
DÍAZ-POLANCO, Héctor
1999 Autonomía regional: la autodeterminación de los pueblos indios. México: Siglo XXI.
DUMOND, Don E.
1997 The machete and the cross: campesino rebellion in Yucatan. Lincoln: University of Nebraska Press. 
FOSTER, George M.
1961 Cofradía y compadrazgo en Espaňa e Hispanoamérica. Guatemala Indígena 1, str. 107−147.
HALBWACH, Maurice
2001 Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis. 
KROTZ, Esteban
2000 Diversidad sociocultural y alternativa civilizatoria: sobre algunas relaciones entre Antropología y 
Utopía. Boletín Antropológico 48, str. 5–17.
LEÓN PORTILLA, Miguel
1986 Tiempo y realidad en el pensamiento maya. México: Universidad Nacional Autónoma de México.
LÓPEZ AUSTIN, Alfredo
1984 Cuerpo humano e ideología: las concepciones de los antiguos nahuas. México: Universidad Nacional 
Autónoma de México.
REED, Nelson
1964 The caste war of Yucatan. Stanford: Stanford University Press.
138
Marija Mojca Ter~elj
REIFLER BRICKER, Victoria
1981 The Indian Christ, the Indian king: the historical substrate of Maya myth and ritual. Austin: University 
of Texas Press. 
[PRAJC, Ivan
1996 Venus, lluvia y maíz: simbolismo y astronomía en la cosmovisión mesoamericana. México: Instituto 
Nacional de Antropología e Historia.
QUINTAL, Ella Fanny
1993 Fiestas y gremios en el oriente de Yucatán. Mérida: Gobierno del Estado de Yucatán, Consejo 
Nacional para la Cultura y las Artes, Instituto Nacional de Antropología e Historia. 
TERÁN CONTRERAS, Silvia; RASMUSSEN, Christian
2005 Xocén: el Pueblo en el centro del mundo. Mérida: Universidad Autónoma de Yucatán.
TER^ELJ, Marija Mojca
2005 Ekonomske osnove o~uvanja etni~kog i kulturnog identiteta: bratstvo Zoke indijanaca u Tukstla 
Gutijerezu i Kopoji. Megatrend revija 2, str. 115−132.
VILLA ROJAS, Alonso
1978 Los elegidos de dios: etnografía de los mayas de Quintana Roo. México: Instituto Nacional Indigenista.
Terenski zapisi avtorice:
1990 Chalma
2001 Valladolid, Tizimin, Kanxok, Xoken, Chemax, Tihosuco, Peto, Piste, Mérida
2008 Valladolid, Espita, Maní
2010 Valladolid, Espita, Tihosuco, X-Cacal Guardia, Chancah Veracruz, Carillo Puerto, Tulum
2011 Espita, Tihosuco
2014 Valladolid, Peto, Espita, Tihosuco, Chichen Itza, Piste, Xoken 
BESEDA O AVTORICI
Marija Mojca Ter~elj, dr., je predavateljica 
na Oddelku za antropologijo in kulturne {tudije 
Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper, 
Univerze na Primorskem. Od leta 1990 je 
gostujo~a raziskovalka mehi{kih institucij: 
Instituto de Investigaciones Antropológicas 
de la UNAM, Instituto de Estudios Indígenas 
de la UNACH, in Unidad de Ciencias 
Sociales, UADY, Mérida. Od 1990 do 1997 
se je posve~ala staroselskim kulturam v 
Chiapasu, od leta 2000 pa raziskuje Maje 
na Jukatanu: medkulturni odnosi, socialne 
politike, etni~na gibanja, ~lovekove pravice 
– pravice za staroselce, poljedelske prakse 
in tradicionalno zdravilstvo. Leta 2010 je 
prejela presti`no {tipendijo mehi{ke vlade 
»Genaro Estrada« za raziskavo svetega 
prostora med Maji na Jukatanu (UADY). 
ABOUT THE AUTHOR 
Marija Mojca Ter~elj, PhD, is a lecturer at 
the Department of Anthropology and Cultural 
Studies, Faculty of Humanistic studies, Koper, 
University of Primorska. She has been a guest 
researcher of the following Mexican institutions 
since 1990: Instituto de Investigaciones 
Antropológicas de la UNAM, Instituto de Ciencias 
Indígenas de la UNACH, and Unidad de Estudios 
Sociales, UADY, Mérida. From 1990 to 1997 she 
carried out research into the indigenous cultures 
of Chiapas, and she has been researching the 
Maya in Yucatan since 2000: intercultural 
relations, social policies, ethnic movements, 
human rights/rights for the indigenous 
population, agricultural practices, and traditional 
healing. In 2010 the Mexican government 
awarded her the prestigious “Genaro Estrada” 
grant for conducting research into the sacred 
space among the Maya of Yucatan (UADY). 
139
»Govore~i kri`i«
SUMMARY
“Talking crosses”. The materialised memory of the biggest Mayan revolt
The history of the relations between the European colonists and the native population is rife 
with periods of crisis. From their first encounters with the conquerors the Maya showed their 
distrust of all things foreign and different. Because of the forced domination, exercised by the 
Spanish through rigorous mechanisms of political and ideological control, the Maya developed 
a special system of political and cultural resistance, which shows both in the secret preservation 
of pre-colonial cultural and religious traditions, as well as in public resistance movements and 
armed revolts. These revolts continued throughout the three hundred years of the colony's 
existence. The biggest resistance movement was the guerra de castas, the Caste War, which 
started in 1847. The war brought to the Maya fifty years of independence in the liberated 
territory of the east Yucatan peninsula. 
The resistance movements, from the colonial to the present ones, are of a socio-religious nature 
and are based on a millenarianist ideology and messsianism. These socio-religious movements 
are cultural and political phenomena that are typical of a society in which religion and politics 
are closely linked. In the pre-colonial, Mesoamerican theocratic social system they were as 
good as inseparable. Millenarianism includes the belief in a hero, a cultural hero that is god's 
representative and a charismatic leader, an embodied god or holy person, who announces 
freedom and the promised kingdom in “chosen” societies. It is not surprising then that the 
Maya express their political interests and expectations about social change with the help of a 
religious and mythological discourse. 
Historical experiences, in particular the Caste War, and people’s collective memory of the 
liberated territory of the east Yucatan peninsula between 1847 and 1901, as well as the pre-
colonial prophecies of the reinstatement of the Mayab kingdom, do not figure only in the Mayan 
imaginarium and narrative, they are materialised in the concrete symbols of the new Maya 
religion of the “talking crosses”. In 1850, soon after the death of three charismatic leaders and 
instigators of the Caste War, Maya rebels found the first “talking cross” in Chan Santa Cruz, 
their new military and religious centre, and it played an important political and strategic role in 
the continuation of the revolt. The cult of the “talking cross” soon spread across all of Yucatan. 
Today its function is merely of a religious nature, but the old prophecies, which announce a 
“new sun”, also announce the birth of a new hero, a new Canek, who will lead his people to 
renewed independence. This is to occur when the three most powerful “talking crosses” will 
meet again.