»Domcvina«, poslušna hčerka »Jutrova«, ki pridno slovkuje po svojih predalih to, kar ji narekuje »Jutro«, je kajpada za »Jutrom« sprožila članek o ztorabi cerkve proti narodnemu časopisju. Prinesla ni ne enega dokaza za kakšno »gonjo s prižnic in po spovednicah proti narodnemu časopisju«, — marvoč, da se poslužimo njenega izraza, ti-ati papir za zadevo, ki ni resnična. Ako trdi, da se »Domovinašem« odreka po spovednicah odveza, vprašamo pospode, ki pišejo »Domovino«, kdaj so bili pri spovedi in zakaj niso dobili odveze. Gospodje, govorite stvarno, ne tratite papirja s praznimi marnjami in z natolcevanjem. Ako se »Jutrovci«, ki odločajo pri »Domovini« smatrajo za naprednjake, bi morali dokazati, v čem je njihovo naprednjaštvo. Ako obstoja v samih puhlih, svobodomiselnih frazah ter v pisarjenju proti klerikalizmu, s kojo besedo liberalci zaznamujejo životvorno, v javnosti delujoče krščanstvo, potem je treba reči: Pojte se solit s takšnim naprednjaštvom! — Ako si »Jutrovci« prilaščajo pridevek »narodno časopisje«, bi jih opozorili na to, da je v naši jugoslovanski državi lahko biti naroden, ko narodnost ni več ogrožena. V prejšnji državi pa, ko je slovenstvo bojovalo življenjski boj za svoj obstanek, ni bilo ne »Jutra« ne »Domovine. Takrat so morali takozvani »kle,rikalni« listi voditi glavno borbo za 'pravice slovenstva. Ne diCite se torej, gospodje dnevniški in tedniški »Jutrovci« z narodnimi zaslugami, ki jih nimate. »Slovenski Gospodar« je storil pa slovensko narodnost sto- in tisočkrat več nego vi. Pripomnili bi še samo to, da hočejo dnevniški in tedniški »Jutrovci« razmere izrabiti za takozvano napredno — v resnici liberalno — čaropisje. Slovensko ljudstvo pa je toliko zrelo, da ve presoditi ljudi in njihovo vrednost. in zato se oklepa krščanskepa easopisja bolj kot poprej. Prav je tako! V vsako krščansko hišo krščanski časopis! Smrt vzgledne matere. V Mariboru je umrla gospa Marjeta Mlakar, vdova po sodnem nadoficijalu, stara 66 let. Blagopokojna je bila mati dobro znanega in obče priljubljenega profesorja Mlakarja. Bila j-e vzor krščanske žene In matere, ki je vzgojila svojo deco za Boga in državo. Ostani jej ohranjen častcn ter hvaležcn spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! Avtomobilna zveza Maribor—Št. Peter. Zvczo med Mariborom in Št. Petrom bo oskrbovala mariborska mestna občina s svojimi avtomobili dvakrat na dan z odhodom ob šestih ter enajstih z Glavncga trga. Odhod od Št. Petra ob fi.30 in 11.45. Voznina za §t. Peter stane 5 Din. Nesreča. Pri Sv. Križu nad Mariborom si je zlomil pri spravljanin hlodov levo nogo 17 letni posestniški sin Slavko Tepek. Krvav dogodek v Kamnici pri Kariboru. Dne 7. iarmarja zvečer se ie v Kamnici odigial krvav dogodek. Tam uslužbeni Herman Lekš se je sprl z 68 letnim viničarjem Franjom Ruprehtom. Med prepirorn ga je z nožem sunil v desno sence in v levo prsno stran, tako da se je starček hudo ranjen zgrudil na tla in si pri padcu poškodoval tudi prsni koš. Lekša so prijeli orožniki in ga prepeljali v sodne zapore v Mariboru. Ruprehta pa so morali prepeljati v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Z ročico po glavi. V Vrhlogi pri Slov. Bistrici sta pričakala dva delavca pred gostilno Bračič 20 letnega posestniškega sina Franca Soršak. Z ročico sta mu prizadjala tako težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Neznano utopljenko so potegnili iz Drave v Stojncih. Truplo je bilo močno razpadlo in še niso dognali, kdo je neznanka. Otvoril sem nov Sanatorij r Mariboru, Gosposka nlica 49 (tik glmnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno nrejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko solnce, ultra-rudeča žarnica, tonizator. — Izbira zdravnikov povoljna. Gene zmerne. — Primarij dr. Černič. 56 Vlomilci odnesli blagajno. V železniško postajo v Bučečovcih so udrli v noči na Silvestrovo vlomilci in odnesli železno blagajno. Na varnem so blagajno razbili in dobili v njej le 600 Din drobiža. Na srečo uzmoviči niso preiskali neke kuverte, v kateri je bila večja svota papirnatega denarja. Tai pripeljal nazaj ukradeno kolo. Pred župnišče v Murski Soboti je pripeljal nekdo zgodaj zjutraj kolo in ga pustil tamkaj. Ker se lastnik kolesa do večera ni vrnil, so se začeli drugi zanimati za becikelj. Pod sedežem so našli košček papirja, na katerem je bilo napisano, da se nahaja v torbici pismo. V pismu je neznanec prosil, naj bi se izročilo kolo soboški orožniški postaji, ker je bilo ukradeno nekomu meseca septembra v Črensovcih in sedaj vrnjeno. Zadevo imajo v rokah orožniki. Smrtna kosa. V mariborski porodnišnici je umrla blaga žena in dobra mati Frančiška Bauman, posestnica v Zrkovcih, stara komaj 30 let. Blagopokojna je bila vzgled prave žene, umne gospodinje in krščanske matere šesterim nepreskrbljenim otrokom. Pogreb se je vršil ob lepi udeležbi na Pobrežju v nedeljo dne 5. januarja. Žalujočemu možu, pomilovanja vrednira otročičem in sorodnikom naše sožalje, rajni pa večni mir ter pokoj. Iz notranjosti naše zemlje. Že najstarejši narodi so znali, da je v notranjosti naše zemlje neznosna vročina. Opazova- li so ognjenike in radi tega vidimo povsod, kako je prestavil človek posmrtno kazen v pekel, ki je nekje globoko pod zemljo. Prvi pa, ki je začel raziskovati znanstveno vročino zemlje, je bil jezuii Atan. Kircher (1664). Natančneje so se lotili določevanja naraščajoče vročine zemlje, ko so vrtali ter iskali: petrolej, sol, premog itd. Danes je dokazano, da naraste vročina za 3 stopinje C, ako se poglobiš v notranjost zemlje za 100 m. Najbolj globoka luknja v notranjost zemlje znaža 2500 metrov. V tej globočini je taka vročina, da vre voda. Ako bi se vročina dvignila pri vsakih 100 m za 3 stopinje C, potem bi znašala pri 40 tisoč m globočine 1200 stopinj in bi se že topil granit. Če bi privrtali (kar je nemogoče) do sredine naše zemlje 6,370,000 m globoko bi znašala vročina 4000 stopinj C. V teh globočinah bi seve, tcoretično vzeto, vse plavalo, ker bi se moralo raztopiti tudi najbolj trdo kamenje, kar se pa v resnici ne zgodi. Le v najbolj zgornjih zemeljskih in kamenitih p!asteh raste toplota pri vsakih 100 metrih za 3 stopinje. Bolj na globoko pa je pritisk zgorajnih plasti tako silen, da se kljub vročini kamenje ne topi, .ampak ostane v trdem stanju, akoravno jo že davno prekoračena ona točka, ko bi se moral raztopiti še vsak tako trdi kamen. Pravda radi vrvi samomorilca. V Parizu se vrši obravnava, koje predmet je vrv samomorilca. Kot tožiteljica jc nastopila bogata Američanka. Obtožcn je lastnik družbe za prevažanje pohištva. Mož tožiteljice je dobil konec vrvi od mehikanskega farmerja. Od trenutka, ko je prišla vrv v njegovo posest, mu je zasijala zvezda sreče. Družba za pridobivanje rudnin, katero je ustano-1 vil, do tedaj ni procvitala, a sa je takoj opomogla, ko je postal lastnik samomorilčevega motvoza. Njegova žena je koj za tem zadela glavni dobitek v španski loteriji. Pred kratkem pa je menjala soproga v Parizu stanovanje. Pri preselitvi je izginila srečonosna vrv. Policija se je zaman trudila, da bi izsledila dragocenost. Žene se je oprijel obup. Svetovali so jej, naj toži lastnika prevozne družbe, ker ta jamči za zanpane mu stvari in seve tudi za tako dragoceni konopec. Soproga zahteva v obtožnici 200 tisoč dolarjev odškodnine, a sodišče se še ni izreklo glede tega izredno spornega slučaja. Pogrezajoče se oljnato polje. V ?overoameriški državi Texas so krog Beaumonta neizmerne ravnine, iz katerih izsesavajo potom sesalk surovo olje. Pred kratkem se je začela cela plan udirati in je potegnila za seboj v globočino zelo veliko stolpov za vrtanje in črpanje olja. Kjer so bile pred kratkem 5rpalke, je danes 50 m globoko jezero, a se še tla vedno bolj pogrezajo. Vzrok tcmu po.javu tiči v tem, ker je bil prostor, v katerem je bilo olje, primeroma plitvo pod pod zemljo in so ga prehitro izpraznili. Neprostovoljno v zraku. Bogati Amerikanoc Viljnm C.ombe se je mudil te dni na lotali.šču v mc\stu Camden v sevcroameriški državi Ne\v-Jorsey. Ni se še nikdar vo^il v aoroplanu, tudi ni imel prav niknkp^a požrljonja po zračni vož- nji, vendar ga je zanimalo, kako oilfr fci od tal potniško 'etalo. Na zgoraj orn2njenem letališču se je pripravljal v zračne višine aeropian. Ker ni bilo pri rokah krepkejših moških rok, ja prosil pilot Combeja, naj privzdigne pri letalu nekoliko rep, da se bo lažje ločilo od tal. Pozvani se je uprl z vso močjo ob rep ter porival in ni prej zapazil, da je aeroplan v dviganju, dokler ni obvisel, držeč se za rep, med nebom in zemljo. Pilot niti slutil ni, kako in kaj je z nesrečnim pomagačem, ki se j,e držal z obupnimi močmi repa in se dvigal v zrak. Gledalci so kričali, dajali vsa mogoča znamenja pilotu za pristanek, a trajalo je dobrih 10 minut, predno je ta videl, za kaj da gre in se začel spuščati k pristanku. Nekoliko metrov nad zemIjo so zapustile Combeja zadnje moči, spustil je rep in padel nezavesten na tla. Poškodoval se je le neznatno, a si bo dobro zapomnil, kako nekaj presneto opasnega je: aeroplan porivati pri repu! Občutljiva mladina. 11 let staro Heleno Kwot v Chikagi Je mati ozmerjala, ker je glasno igrala na radio, medtem ko je ona govorila s sosedi. V svojem ponosu pa se je vsled tega mlada dama čutila tako užaljeno, da je poizkusila izvršiti samoumor in izpila neki strup. Prepeljana je bila v bolnico. Senatorjem piodajal pijačo. Pred državno porotno sodišče v Washingtonu je bil postavljen Cassidy, dobro znana oseba v zborniškem poslopju. Splošno so ga imenovali »mož z zelenim klobukom«. Obtožen je kršitve prohibicijske postave (ki prepoveduje razpečevanje alkoholnih pijač) in sicer je delal svoj »kšeft« na takem mestu, kjer bi najmanj pričakovali; žejnim senatorjem, ki so sedeli v zgornji zbornici, je namreč nosil in prodajal pijačo. Kakor se je izpričalo, je postopal na ta način, da je najprej popisal gospode, kateri potrebujejo okrepčila, in koliko ga potrebujejo; nato se je vrnil s potrebno množino stekleničic, ki jih je imel skrite v avtomobilu pred vrati zborničnega poslopja. V tej dobičkanosni trgovini se je nahajal več let, a še le sedaj se ga je posrečilo prijeti. — Ubogi, revni, žejni senatorji — zdaj! Sodna razprava v največji tišini. Dne 3. februarja se bo vršila v Chikagu — pred okrajnim sodiščem razprava, ki bo gotovo ena izmed najbolj mirnih in tihih, kar jih pozna zgodovina sodišč. Pri njej bodo nastopale namreč same gluhoneme osebe. Gluhonema bo tožiteljica, obtoženka kakor tudi vse priče. Neka gospa Mickenham toži za 25.000 dolarjev neko drugo žensko, ker ji je ta ukrala moža, ki je seveda tudi mutast. Pričelo se je na neki zabavi, ko je mož prvikrat videl ono drugo žensko. Nestanovitnežu se je vnelo srce na prvi pogled. Zadeva se je vlekla naprej in prišlo je tako daleč, da se je mož odtujil svoji ženi, se razporočil in se nato oženil z ono drugo, ki bo sedaj sedela na zatožni klopi. Amerika se »boljša«. Kakor izkazuje uradna statMika Zedinjenih držav Severne Amerike, se je lctos nahajalo dvakrat več O3eb v državnih jetničnicah. kakor iib. je bilo v letu 191R. Dne 1. jcnuaija 1D:?9 je bilo zaprtlh 121.000 oseb, kar l. ači,r <'a povprečno med tisoč prebivalci Zedinjonili držav po ena oseba »ričet ]>«. Staromodna ttta. Bogata teta v ne^em ameriškem mestu je umrla in zapustila svoji nečakinji Mr3. S. Temple, lepo svoto 10.000 dolarjev. A predno bo nečakinja prejela ta denar v roke, se bo morala podvreči še velikanskemu samozatajevanju. Oporoka tete namreč določa, da dobi Mrs. Temple dedščino še le tedaj, ko bo slovesno položila prisego, da bo nehala kaditi cigarete. Močnejši bo slabšega preživljal. Gospod in gospa Mitchell v Chikagu sta prišla pred sodnika in zahtevala razporoko. Gospa je seveda obenem tudi zahtevala, da jo bo gospod po razporoki še vedno naprej preživljal, a gospod sodnik se ni povsem strinjal s tem. — Gospod Mitchell je namreč potožil, da mu je v zakonskem življenju prizadevala njegova žena toliko gorja, da je izgubil 40 funtov, odkar je oženjen in da ni več zmožen za delo, ker je bolehen. — A tudi gospa Mitchell je potožila, da so ji prepiri škodovali in. da je tudi bolna. Sodnik je nato .modro odločil, da se oba podvržeta zdravniški preiskavi, in za katerega se bo izkazalo, da je bolj zdrav, bo moral drugega po razporoki preživljati. Avtomobili in slonl v Indiji. Avtomobilisti, ki se vozijo po Indiji, doživljajo včasih pri nas neobičajne nezgode. Zgodi se na primer, da se zadenejo v tegnnih nočeh v nedoločen predmet, ki leži ali se giblje po sredi ceste. Takšno trčenje ima po navadi hudo neprijetne posledice. za vozilo, dočim se nedoločnemu predmetu ne zgodi nič posebnega. Ta predmet je namreč pravcat živ slon, kakoršni so v Indiji še vedno najbolj razširjeno prometno sredstvo. Ker pa ne gre, da bi radi slonov trpel ves ostali promet, je izdala vlada prfcd kratkem narcdbo, '"po'kate;-i se morajo tndi sloni ..pokorJti' cestno-promctnemu redu. Stopatimorajo po desni straov(-&st'in na dvhikih morajo zatrobiti kakor, avtomobiH," da bo Vsakdo za ovinkom vedel, da so tu. V slučaju, da Li sami ne zatrobili, jih rnorajo v tem nadomestiti njihovi vodniki. Zato so se ti opremili s trobentami. Prav tako kakor motorna vozila, pa morajo biti sloni ponoči razsvetljeni in sicer oni sami, ne njih vodniki. Spredaj dve beli luči, zadaj pa rdoči luči. Najbolj dragccena korenina na svsiu. Dobrih 50 let je minulo, odkar je bila izročena prometu sibirska železnica, ki teče tudi skozi še danes sporno Mandžurijo. Gradba sibirske železnice je prinesla v te neizmerno obširne kraje nekaj kulture. Pred otvoritvijo sibir.ske železnice se je ukvarjalo po gozdovih v Mandžuriji nad 80.000 ljudi z iskanjem takozvane »Dschanschenj« korenine, kateri so pripisovali čudodelno zdravilno moč zoper vsako še tako opasno bolezen po celi vzhodni Aziji. Korenina je bila in je še redkost in baš radi tega so se plačevale za njo bajno visoke cene. Iskalci so se podajali v gozdove neoboroženi in bogznaj koliko tisoč jih je bilo raztrganih od najbolj krvoločne zveri in to je mandžurski tiger, kateremu pravijo »laohn«. Danes cenijo iskalce omenjene korenine na 10 tisoč in še plačajo za 3 cm dolgo korenino 1000 dolarjev, za nekoliko daljšo že 5 do 50 tisoč do larjev. Evropejski zdravniki izjavljajo, da ni na korenini prav nič posebnega, a azijski človek veruje v njeno zdravilno moč bolj nego v božjo pomoč. Baron Rothschild preletel v letala najvišjo goro Afrike. Gora Kenya v angleški vzhodni Afriki je visoka 5240 m in je najvišje afriško pogorje. Kenyo je preletel te dni švicarski pilot Walter Mittelholzer in kot gost ga je spremljal na poletu baron Alojzij Rothschild.