Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — V Budapešti nadaljujete delegaciji svoj posel. Besedovanje o vnanjih zadevah je pri kraji. Na Avstrijsko delegacijo ni vredno ozirati se; v njej vlada impotentna koterija, za katero nihče ne stoji in katero vzdržuje Ogerska sama zato, ker namesti nje ni nič boljega. Ona se poklanja Turčiji in na aji JSofiji raje vidi polomesec kakor sv. križ. — Ogerska delegacija, ki ima svojo koreniko v narodu Magjarskem, ima vsaj toliko veljave, kakor velja moč onega naroda. Kmalu pa boste obe delegaciji Čutile, da niti tu na Dunaji, niti v Budapešti se ne reši Turško vprašanje. Turčiji že kljenka!
iz Prage, — Neizmerna   žalost  je   naše   mesto   in vso Cesko zadela 26. t. m. Dr. František Palacky je po dolgi bolehnosti popoldne ob 4'/2 mirno v Gospodu zaspal.     Se oni  popoldne mu je zet njegov dr. Rieger čital večerne  liste „Politike"  in ,,Pokroga",  miloval je naglo smrt fzm. Johna in radost izrazil nad novimi zmagami ustašev na Turškem.    Iznenada  pa   začne   teško dihati   in — za   malo   časa   izdahnil  je preblago svojo dušo v 78. letu svoje   starosti. Kakor blisk je švignila tužna novica po mestu in vsej deželi. — Truplo umrlega je bilo   balzamirano  in  se  bode   svečano  prepeljalo  v Lobkovic, 3 ure od Prage, da bode po želji njegovi počivalo zraven sopruge njegove. Sprevod, zarad velikega udeleštva iz vse dežele, je  bil   odložen na danes (31. maja)   dopoldne   ob   10.   uri.    K sprevodu pošljejo vsa Češka mesta, vsa društva in  korporacije   svoje dieputa-cije in banderije.    Vverjeni smo, da ves slovanski svet žaluje na grobu ,,očeta svojega"!
Iz Turškega bojišča. — Zdaj je prikipelo vse do vrha, struna se ne dd več napenjati. Srbija je sklenila vojsko. Da je tako dolgo čakala, glavni vzrok temu je
pomanjkanje denarja, katerega drugje ni mogla dobiti. A narod, za vojsko navdušen, je vladi že spravil skup okoli 200.000 zlatov. Žeje vsa Turška meja zastavljena m vsak dan se pričakuje novica,   da je Srbska vojna prekoračila meje. Nadpoveljnik redne in narodne vojne bo — kakor trdijo  zanesljiva   poročila iz Beligrada — knez sam z generalom Zachom, Černajevom, Rankom, Nikoličem    in   drugimi,   prostovoljce   pa   bodo   vodili Hubmajer, Petrovič in general Stratimirovič. Serbinje so osnovale med sabo že odbor za oskrbovanje ranjencev, v kterega so se upisale najodličniše gospe knežnjih ro-dovin. Dr. Stejič jih vsako nedeljo po dve uri podučuje v tem, kako ravnati z ranjenci. Po več krajih se dajo koncerti na korist  zatiranega  krščanstva.   Rešitve   dan se tedaj bliža naglih korakov.
V Carigradu je strašna razburjenost. Že se govori, da se ima razpeti „Mohamedov prapor", kar je zapoved vsakemu mohamedancu, napasti drugoverce, „ker gre za vero." Sultan sam je v velikem strahu, naslednika svojega, sina ranjcega brata, Murad-efendija, je dal zapreii v njegovo hišo, princem pa je strogo prepovedano pokazati se kje na javnem mestu. Novice iz Carigrada poročajo celo, da je Murad v nevarnosti zarad življenja. — Največ hrupa delajo ulemi (učitelji turškega bogoslovja in duhovni sploh) in softe (turški bogoslovci); dozdaj so res že sultana prisilili, da je odstavil prejšnjega verskega ministra, ki jim ni bil dosti fanatiziran in premalo sovražen drugovercem; naslednik »j^gov je, kakor smo že v zadnjem listu poročali, zagrizen mahomedanec, ki druge vere ne trpi. Kakor prej ministra nauka, tako so odstavili sedaj tudi sultana Abdul-Adšida ter dali mu za naslednika omenjenega Murad-efendija, mohamedanca z dušo in telesom, prav po volji soft in ulemov. Da se to ni zgodilo brez velike revolucije, to se dii misliti, čeravno nam da zdaj niso še dosle obširne novice; najbrže je Mohamedov prapor že razvit in boj zoper vse dr^bverce pričet. — To je odgovor Turkov na Grorčakove predloge. Zdaj bo „pomirjevanja" menda konec, ker z novim sultanom in njegovo vlado se Evropske oblasti ne morejo pogajati. Po vsem tem je stopilo Turško vprašanje v novo faso in se bo moralo rešiti z orožjem; Turki so si svojo osodo sami odločili.
Na bojišči samem je vse živo. Vedno prihajajo novice o zmagah ustajnikov, ki so zdaj tudi popuatili grdo navado, padlim Turkom glave rezati. Turki pa te nevade še niso popustili. V Bosniji in Hercegovini so vedno krvave bitve, najhuje pa razsaja plamen ustaje v Blugariji.
1
178