£ju(j(jiiRš(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja. vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Uredništvo In Opravntitvo: Kolodvorak« ulico »tov. 16. — Z urednikom .o mota govoriti v«ak dim od 11. do IS. ur«. — Hokoplal «« «• vraiajo. — Inaeratl: fiu.Htopu« petlt-mU 1 kr., pri večkratnem podat lj»ujl daje II popuat. — Velja sa Ljubljano v upravuUtvu: i> oelo leto 6 gld., ia pol leta 8 gld., aa četrt lota 1 gld. BO kr., na meioo 60 kr., poilljatev na dom valja maieSno »kr. vai. Po poiti valja a« odo ________ leto 10 gl., za pol leta 6 gld., ■» četrt leta 8 gld. BO kr. In za Jodou moioo 86 kr.
V Ljubljani v soboto, 17. oktobra 1885.
Tečaj H.
Vroče bo!
Z denašnjim dnem prične se v državni zbor-nici adresna debata. Predmet, okolo katerega se bode sukala vsa razprava, sta adresna načrta. Jeduega predložila je državnozborska večina, drugi rePrezentuje nazore nasprotne manjšine. Soditi po vsebini in po obliki opozicijske adrese, bode buda vihra v državnem zboru, grmelo bodo in treskalo, z j^du(^ besedo: vroče- ho!
Adreani načrt večine sestavil je češki poslanec 0 takar Zeithammer. Delo njegovo odlikuje 8e po svojem stvarnem državniškem slogu. £££.-jgišljejLjg vsak~stavek. alehernlPbesedica položena
HjLish£mco, protivja, neizogibna v mnogojezični lu od raznih strank razorani državi, kakor je na-Poaled vender le cesarstvo naše, označena sojieer, a-pttV8ari h inkn f|pj^ojnflstio. da se nad vnanjostjo “^nafife spodtikati tudi najhudoimišnejšj^nasprot-Tudi gledč vsebine je adresa vefiino zanimiva v trojnein oziru. Prvič zaradi tega, ker obširno °dgovarja gospodarskemu programu sedanje vlade, strinjajoč se z nazori, kateri vodijo Taaffe-Jevo gospodarsko politiko. Potem pa vsled tega, ker odločuje nego^pred—šestimi —4eti nanaša, .načelo samouprave avstrijskih kraljestev 4ežel, ter kategorično zahteva deianjskn izvr-%ev_narodne jed n a koji rVvnosjT.
Po vsem drugačen je adresni načrt, katerega i« imenom državnozborske manjšine sestavil znojm-skl Poslanec dr. Sturm. Prvo, kar nepristranskega fiftzovaica v oči bčde pri tem spisu, nepriilnerna f Sflstobesednost nTegova. Levičarji, kateri sicer u“* preje baš niso posnemali trapistov, postali so 2adnji čas še bolj zgovorni ter natlačili so zgo-v°ruo8t svojo v spis, kateri ima biti v odgovor
prestolnemu govoru. Ako nas povprašujejo čestiti čitatelji »Ljublj. Lista“ o vsebini tega prečudnega operata, odrezati se bodemo morali s kratkim a pomenljivim citatom: -Načrt manjšine pnvnri Th> omnibus rebus fit. guibusrlam alijs." Naravno, da
pretirana raztegnenost spisu IH ikTRli. Ali naposled je ta nedostatnost vender le vnanja, in da je jedro zdravo in gradivo srečno izbrano, sigurno se nihče ne bi oziral na to formalno pomanjkljivost. Toda levičarski načrt mora nemilo dimiti vsacega objektivnega čitatelja, ker je po svojem ustroji Bkozi in skozi — polemičen. Cita se kakor urinimi
Listek.
Snežne toplice.
. Če kedo stvar nekoliko pretehtuje, poreče, So snežne toplice nezmisel, kakor bi se na ^r'l*ko videlo protislovno, ko bi hotel pripovedo-^ o mrzlem ognji. No, priprosti Slovenec vsaj Pojem „toplice" za vse, kar Nemec nazivlje
* Meort", „Curort“; njemu je vse jedno, jeli so p°Peli mrzle a]j gorke, on pravi: grem v toplice!
r&Qcozu služi „ville d’ eau“ vodno mesto, voden ‘aJi in „le baigneur“ služi mu za 0Curgast“, kar
4	Prav za prav pomeni „kopalec“. Take snežne °Plice nahajejo se v Švici, „Davoška dolina" (la nr -6e- Davos) nazvane. Uže pred več leti po-nikT*' -8° 86 nem5ki' švicarski in n-ngleški zdrav-1' jetične napotiti, da prebijejo zimo na
• o visoki dolini v kantonu Grisonskem, v „Da VoSki dolini«.
fiolne na pluiih obsoditi, da prebijejo zimo v Hredi snega, pri 15 stopinjah mraza — je, če uže druzega ue, gotovo originalna ideja. Davoška
na utemejiene želje ..avstrijskih narodov, nadkri-jj'iiw u nrm *"1r"	—mn nflnfoosr.. taka-maR-
ienost nazorov, da morejo avstrijski uarodi, izjavc\
spia pravniškega rabulista. Sedaj se zaletava v
IZD
bivšo državnozborsko večino, sedaj napada z neiz-
branimi izrazi vladujočo sistemo in zopet protivi sfl_JNajvišjemu prestolnemu govoru tenočitna borbo
 	i	in	njenim	vodilnim
načelom.
Ako abstrahiramo od uvoda, kojega diči obi-.juo zatrjevanje lojalne udanoati, skoro da nismo
li v celem Sturmovem načrtu nobenega stavka, teri ne bi bil polemičen po vsej svoji naravi, že v odstavku, govorečem o ponovljeuji bankinega privilegija, se ost obrača proti češkim terjatvam, naj Be naša narodna banka nekoliko bolj zanima za potrebščine avstrijskih dežel, ter naj nikar svoje izključljive pozornosti ne obrača zgolj na Dunaj in Budim-Pešto. Odsihmal razvija se polemika vedno bolj „crescendo“. Uže pri obrtnem zakono-davstvu, v kojem se je Nj. veličanstvo posebno milostno izražalo, postaja protivje bolj ostro. Levičarji zaznamujejo sedanje prenaredbe in reforme na tem polji z zaničljivim izrazom: TesnoBrčue uazadn j aške nared be, „Beengende retrograde Massnahmeu", ter postavljajo se akozi in skozi na stališče onih liberalno-kapitalističnih naukov, ka-
tere ate novodobna skušnja in teorija jednako razveljavili.
Vender je prva polovica razmemo še mirna, dostojna. Ali kar se tiče onega dela, v katerem levičarji spodbijajo terjatve, težeče po samoupravi in narodni jednakopravuosti, jzatrjujoč, da so oni tudi za časa svojega.gospodarstva vedno se ozirali
opozicije prečitavši, le vskliknitr: Hvala Bogu, da smo se naposled vender le znebili tega uadležnega varuštva!"	_	Cs
Danes tedaj se je pričela adresna debata v našem parlamentu. Kakor čujemo, trajala bode tri dni; v sredo govorč potem generalua govornika in poročevalca. S tem se sklene generalna debata. Nadrobne ali specijalne debate itak ne bode, ker ni misliti, da jo bode levica izvabila, če je uže enkrat propala s svojim načrtom. Govornikov se bode vpisalo toliko, da bode bržkone med njimi razsodilo žrebanje. S strani slovenskih poslancev oglasili se bodo prof. Šuklje, poslanec Hren, Vošnjak in kanonik Klun, vender ne pridejo vsi do besede, temveč tudi med ujimi, odloči žreb, kedo bode^ovoril.
dolina postala je skoro poznata, in tudi francoski zdravniki pohiteli so kmalu za svojimi kolegi. Mestu da bi pošiljali bolnike v Nico, Cannes, Pau, Menton, Hy6res, Bordighera, s kratka, na prisojna obrežja srednjezemskega morja, kjer je zrak napolnjen s solnim vzpuhom in vrlo krepilen, poslali so jih v sneg za šest mesecev dvetisoč metrov visoko nad morjem, kjer obdajejo sneženi orjaki dolino, kjer sneg skozi šest ali več mesecev neprestano leži in toplomer pade 20 stopinj pod ničlo.
Nekaj srečnih slučajev ozdravljenja, posebno pri bolnikih še v prvem stadiji, bilo je povod zdravnikom, svojim bolnikom nasvetovati v porabo „Davo3ko dolino". Bila je v kratkem času obljudena; zidati so so pričela sovratišča, švicarske hiše so jele rasti iz tal in bolniki so prihajali trumoma. V letu 1880. bilo jih je tri tisoč. Dolina dolga je dve uri in široka jeden kilometer, zavarovana od vseh strani od visokih gOr. Dolino krasi malo jezerce, po travnikih, ki so posuti s švicarskimi hišicami, penč se potoki Na najvišjem vrhunci je zdraviluiea, pol ure od vasi v sredi doline in uaslonjena na uajvišjo goro. Tu poleg je
Iz gospodske zbornice.
Na D u na ji, 15. oktobra. Pri današnji seji vršila se je adresna debata. Tp je bila prava govorniška bitka, katere so se udeležili z obeh stranij najboljši govorniki sspret-nostjo izvežbanihj^
Prvi govoril je proti adresnemu načftu večine, kojega je izdelal Hiibner, poslanec Unger.
videti dvorcev, vrelcev, vodnjakov, vodometov, zelena drevesa, z jedno besedo, ves čar in kras obrežja Brednjezemskega morja nakupičen jo tu, 2000 metrov višine nad morjem.
Pred petnajstimi leti bil je kraj „Davos* še nepoznan, skrit in zgubljen v gorovji ter tako ubožen, da je švicaraka vlada morala nastaniti iu plačevati zdravnika, da je stanoval tu gori iu lečil uboge pastirje, ki ao tedaj bili še jedini prebivalci. Davos daudanes ne potrebuje več pomoči švicarske vlade, kajti ima deset lastnih zdravnikov. Hdteli, ceste razsvetljene so s plinom; po leti prirejajo se v vitih zdravilnice koncerti, po zimi pa se bolniki zabavajo z godbo in gledališkimi predstavami v dvorani zdravilnice.
Skozi šest mesecev v zimi pokrit je ves kraj s snegom, in sicer z ledenim suegom; kadar j<» vreme mirno in čisto, sprehajajo se bolniki pri čistem solnci. Solnce ima tedaj gorkoto 15 in tudi 20 stopinj, zaradi tega, ker se solčni žarki vpr6 v visoko gor6, odsevajo in gorkoto pošiljajo v dolino. Po noči pa zopet nastaue 15 do 20 stopinj mraza. Bolniki sprehajajo se peš ali na santSh, kadar se pa povrnejo v zdraviluico, tedaj se je uže vse
Govornik je dejal, da je jako čudno, da se po-vaodi poudarja izkl.jučivo neinžkn-nnrijnriiilr,;-*"ni raent, izreka bojazen, da bi izvrstni duh, kateri je do zdaj v avstrijskih uradnikih in sodnikih vladal, ne izginil. On je preverjen, da bodo nazori njegove stranke prej ali slej zopet prišli do veljave.
Dr. Hasner je zopet zdihoval, da vlada ni dosegla pomirjenja narodov; ravnotežje, katero je liberalna strauka z volilnim zakonom napravila, se je motilo. Govornik izr«ka, da je on in njegova stranka zadovoljna samo z izrazi lojalnosti w v adresni debati, nikakor pa ne s politično vsebino. Grof B e 1 c r e d i opozarja, da se v_pre8tolnem govoru ni omenial narodnostmi Miaima Jtaiti prestol strni nart tem prepirom. Govoreč~b narodnostnem vpratSUliJi poudarja govornik, da je najprej mladini političnega življenja v Avstriji pripisovati, da se vsak notranji boj takoj označi kot | j boj za eksistenco monarhije. Država ima od tega le veliko škodo, če se jedna sama stranka kaže kot jedina podpora države, kajti potem se tovariš z drugim mišljenjem označi takoj kot državni Sovražnik. Vlada more skušati odpraviti notranji prepir samo z onimi sredstvi, koja so jej na razpolaganje in tako je pravično postopanje vsem narodnostim nasproti. Nikdar pa ne sme imeti jedna dežela pred drugo. lejTntT narodnost pred drugo prednost. Govor o inferijornih pasmah je neresničen iji žaljiv.
Jat. ScharihTing omenja, da on in jjjegova stranka, ne odrekajo drugim narodnostim prayic, a boiiio se. da se ne bi prestopile m^je, kar bi Škodovalo~državirS~On se ne boji narodnostnega ^ ^ vprašanja, a pod njim skrivajo se osebito federa-J^-^^tivpi nameni, in te da naata^centraUst pobijati. "A/t' ^mffi^ersSi pJedsecfnTk grof fTane 'opozarja nasproti predbacivanjem levičarskih govornikov na one besede prestolnega govora, kjer se Vjadi izroča naloga, d_a varuje jednotnost in moč. države. Tega načela se je do zdaj vladar vedno držala in tako bode delala tudi v bodoče; njej bode vodilna zvezda blagor }n »»rtnvnli.-ji ost nn™ H 0V Nemškemu jeziku7 se ne more po f)po8tavnem^potu dati prednost, to doseže pač \ j f jpo^astinPirogi.Tier jasvetovnj^jezilT OIvžetiTT « | I wo(W=*pfaB&nju o nemikčnrdržavnem jeziku narodni značaj.
Grof Leon Thun omenja, da je njegov pa-trijotizem v prvi vrsti za vkupno državo ter je proti vsakemu separatizmu. Govornik tošni, da so vse stranke, izimši ekstremne nacijonalce, jedine, da moranemški jezik imeti prednost;
Na to se je prešlo v specijalno debato, v kateri je zopet govoril dr. Unger ter polemizoval proti grofu Belcrediju in ministerskemu predsedniku ; odgovarjala, sta mu knez Czartorisky in knez Karl Schvvarzenberg. ____________
IT
pripravilo za njih zložnost. V zdravilnici so razen igralnih, bralnih in gledaliških dvoran, tudi še sobe, ki se oddajejo bolnikom v najem. Vsa zdra-vilnica greje se z vodno soparo; povsod, po sobah, dvoranah, stopnicah, napeljane so cevi, po katerih kroži sopara. V vsaki sobi je še posebna peč, ki je napolnjena z vodo, katero greje sopara, ki kroži skozi.
Na ta način je v zdravilnici noč in dan stalna toplota deset stopinj.
Vse sobe imajo dvojna okna; iz sob v prvem nadstropji, proti jugu, se	ima pogled na	dve	terasi, od katerih jedna je	obdana	s steklenimi	ši-
pami s premakljivimi okni, druga pa je po polnem prosta.
V	bližini zdravilnice je obširna mlekarnica, kjer bolniki lahko sami hodijo mlest in uživat mleko, ako se jim zljubi.
S	čim se pa vender	zdravijo	bolniki	na	Da-
voški dolini?
Sprva dihajo lehak in povsem ščiščen zrak. Tu ni nikoli vetra, in ravno tako pri tej visočini ne pogubonosnih miazmov, ne mogle, kar je bolnim na plučih posebno škodljivo. Bolniki pusl6 se kolikor možno dolgo na solnci; telesno delovanje
O uterjavanji trgovskih terjatev pri srbskih sodiščih.
„Austria“, zbirka zakonodavstva in statistike v obrti, trgovini in plovstvu, priobčuje v snopiču z dn6 25. septembra 1885 jako znamenit članek gosp. dr. pl. Stephanija, c. kr. konzula v Belem Gradu, ki je vreden, da ga dobro proumijo vsi avstro-ogerski trgovci. Te uovine bi ne utegnile biti mnogo poznano našim slovenskim trgovcem, ker pa je članek prevažen posebno onim, ki trgujejo v Srbijo, podajamo ga til sovršnega našim trgovcem, gorko priporočevaje ga v proučenje. Dr. pl. Stephani pravi o izterjevanji trgovskih terjatev pri srbskih sodiščih naslednje:
Naši trgovci se često pritožujejo, da ima avstro-ogerska trgovina v srbski kraljevini težavnosti, ki ovirajo obveljavanje pravice v srbskih sodiščih. Take tožbe se sploh čujejo. Ako pa reč natančneje raziskujemo, se navadno pokaže, da so bili srbski trgovci poznani kot slabi ali kot zvijačniki, in kot taki nekreditivni. Po sklepu pogodbe s Srbijo za varstvo prava z dn6 6. maja 1881 avstro-ogerski trgovci v uterjevanji pravice trgovskih in menjičnih terjatev po natančni poizvedi nimajo druzih bistvenih težavnosti, nego take, ki izvirajo iz inozemcem večjidel še neznanih posebnosti srbskega prava in iz kaj obširne in drage sodne ravnave. Prav jednake težavnosti so pa tudi v prometu z druzimi mnogo naprednjimi deželami, in, za primer, mora uže za precej veliko svoto iti, da se avstro-ogerski trgovec odloči, pravdati se po angleških sodiščih. Težavnosti, v katere avstro-ogerski trgovci v Srbiji tolikrat pridejo, ne izhajajo tedaj iz pravne negotovosti v deželi, nego največ iz tega, da avstro-ogerski trgovci strežejo le malo dobrim in po največ najslabšim naročnikom ter se prav poučijo o njih še le potem, ko je uže prepozno. To pa je v zvezi š slabo uredbo naše vnanje trgovine in z nedo-statnostjo agentstva. Tvrdke, ki so zašle v težavnosti in potrebujejo pravne pomoči, obračajo se potem često do poročništva prosč nesodnega posredovanja, deloma ker imajo krivo pomisel o oblasti poročništva, deloma ker ne poznajo nobenega zanesljivega odvetnika, nekaj pa tudi, ker želijo prihraniti si sodne in odvetniške stroške.
Iz raznih uzrokov poročništvo ne more v vseh naprošenih slučajih posredovati; pa če tudi posreduje, se sploh nič ne doseže, kajti dolžniki, ki niso skoro nikdar vrste poštenih, verotrdnih trgovcev, prav dobro ved<5, da poročništva nimajo nikakeršne izvršilne oblasti, in če tudi od konzulskega pan-dura poziv vzprejmtf, ne pridejo k obravnavi. Poslednjič stranki vender ne preostaja druzega nego pravdati se; toda med tem je minolo mnogo časa, dolžnik je bil opominjan, in če se ga more potem
se pa z vodnimi vajami in sprehodi dokaj po-množuje.
Stanovanja njihova imajo vedno stalno toploto; zavživajo le prav krepilne stvari: skorjo od kine, čvrsta vina; živč mirno in složno oddaljeni od sveta, od vsega hrupa, razen kar ga napravijo sami. Dalje porabljajo se splošne poli-valne kopeli, šest stopinj gorke. Vsled tega postane koža gibčna in dobro deluje, Bkozi luknjice prodirajo solnčni žarki brez ovire ter poživljajo kri.
Pri tem kopanji se bolnik zaprč v malo okroglo celico; pritisne se na pero in v trenotku je bolnik ves v vodi, od vseh stranij lije nanj, od zgoraj, spodaj, od leve in desne. Ko je kopanje končano, pograbijo strežniki bolnika, ga dobro odrgnejo iu osušd.
In kaj je posledica tega zdravljenja? Ta Btvar ni še do dobrega dognana. Gotovo je, da ima Davos izredne prednosti, zdrav zrak, podnebje ugodno in ščiščeno, z jedno besedo, vse, kar ugaja na plučih bolnim. Se v6 da je pa z druge strani ostri mraz, zračni pritisk in še kaj druzega škodljivo nekaterim plučnim boleznim, posebno tamkaj, kjer nastopi krvavljenjo. Sicer pa tudi tukaj najjasneje govor6 številke.
še izslediti, so vender vsi boljši zastavni predmet/ uže pospravljeni.
Ti vzroki silijo poročništvo v Belemgradu, da odsvetuje avstro-ogerskim trgovcem prositi ga navidezno tako cenega in ugodnega konzulskega posredovanja. Iz tega pa tudi postoji potreba, da se strankam pomore najti odvetnika ter jih obvarovati nedostojnih taks in troškov. C. kr. poročnik v Belemgradu, dr. pl Stephani, priobčuje tedaj v to svrho v sledečem vrsto določeb in nasvetov, ki so važni pravice iskajočim pri srbskih sodiščih in priporoča tudi odvetnika, s katerim je za njegove zaslužke in zajme pogodil cenovnik, ki je mnogo nižji od v Srbiji običajno odmerjenih.
Prošnje za imenovanje srbskih odvetnikov na c. kr. poročništvo v Belemgradu se tako množijo, da sem primoran, vsem pojedinim prašanjem s sledečim razglasom odgovoriti. Mem tega zaprosuje se c. kr. poročništvo po avstro-ogerskih obrtnikih in trgovcih malo ne vsak dan, naj bi opominjalo za' mudne dolžnike, skušalo pogoditi se nesodno, p«' iskalo baje zatajenega premoženja in drugih vež' Ker c. kr. poročništvo terjatev, ki naj bi jih i&' terjalo, ne more prej presojati, so-li odmerne in pravične, prigodilo se je, žal, da so se take terjatve, v katerih je poročništvo v resnici posredovalo, pozneje skazale cel6 kot neopravičene ali p® le deloma pravoveljavne. Često se tudi primeri, da dolžniki, posebno če ni30 avstro-ogerski držav-ljani, uže konzulskemu pozivu ne slušajo. Moram torej, sicer brezplačno, pa tudi po največ cetf brezvspešno posredovanje c. kr. poročništva odsvetovati, in se navadno bolj gotovo in bolj nagl° doseže svoj namen, ako se koj obrne do kacega odvetnika, ki je tudi od kr. oblasti pripoznani zastopnik strank uže po poklicu.
Dajem tedaj udeležencem na v6do, da je bil belgradski odvetnik gosp. Mihael K. Georgovi*5 (naslov: Belgrad, Obeličev Včnac) s pismom z dne 22. februvarija 1884, št. 384, pravnim zastopnikom c. kr. avstro-ogerskega poročništva poverjen in kot tak po c. kr. ministerstvu cesarske hiše in vnanjih zadev dne 8. marcija 1884, St. 5000/10, potrjen.
Dopisi in dr. naj se neposredno njemu P°~ šiljajo, ne po c. kr. poročništvu. Vender p» ome' njeni odvetnik po tukaj kakor v druzih deželah veljavnih postavah ni dolžan, da bi vzprejemal zastopništva brez zajmov. Prošnji za opravljanje pravnih zadev naj se torej pridevajo zajmi naj-manje v sledečih svotah:
a) Ako se zahteva le ustmeni ali pismeni opomin v Belemgradu bivajočega dolžnika (brez sodnega posredovanja) in sporočilo o vspehu, o terjatvah do 100 gld. — 3 gld., o terjatvah do 500 gld-— 4 gld., o terjatvah čez 500 gld. — 5 gld.
b) Ako se naroča skrajšani (sekvestracijski) postopek na podlagi menjice ali kake druge polno-dokazivne listine, o terjatvah do 100 gld. — 5 gld-i
Iz statističnega poročila od leta 1883 posneno-ljemo to-16:
Od 75 na plučih bolnih, ki so povprečno pre-bili skozi 5 mesecev v Davosu, ozdravelo jih j0 začasno 18, 28 se jih je zboljšalo, pri 14 je bi' vspeh dvojljiv, in pri 15 se je stanje shujšalo.
No, če pa gremo še dalje in korenito st,va> pregledamo, pokaže se nam, da je od 18, kateri*11 se je zdravje začasno zboljšalo, 8 jih zopet zb0' lelo, 3 so izginili in se ne vd, kam so prešli, jih je po polnem ozdravelo iu 18ti, ki je uže tak(’ bil na konci, je umrl. Kakor razvidno, Be jih )e pri tem lečenji na neizmerni visočini od vseh le 6 po polnem ozdravilo No opomniti je pa tre^j! da vsi tisti, ki so umrli na »Davoški dolini", y bi ravno tako gotovo ali morda še prej um1'11 Nici ali kje drugje, kajti bili so neozdravljivi- , Daši ta način zdravljenja ni še povsem Pr° v in zdravuiki svoje bolnike še vedno razpošilja® . kraje, kjer je 20 stopinj gorkote, nego a6*0 kjer je ravno toliko mraza, ima vender tuloVBj, vrsta zdravljenja toliko zase, da so se ga v šem času zdravniki zel6 poprijeli.
o	terjatvah do 500 gld. — 8 gld., o terjatvah čez 500 gld. — 10 gld. in potrebno svoto za sodne pristojbine (glej spodaj).
c)	Ako se naroča vpeljava rednega postopka,
0	terjatvah do 100 gld. — 10 gld., o terjatvah do 500 gld. — 20 gld., o terjatvah čez 500 gld. — 30 gld., in potrebno svoto za sodne pristojbine (glej spodej).
Biljegovina in pristojbine. Vseine-njice, dolžna pisma itd., dasi tudi so bile uže v Avstro-Ogerski kolekovane, morajo se kolekovati po srbski za vsacib 100 dinarov fblizo 40 gld.)
10	para (blizo 4 kr.). Za vsaki uradni prevod v srbščiuo, za vsako uradno poverjenje od strank priloženih prevodov in za vsako med sodnim ravnanjem storjeno popravo strankinega prevoda je plačati pristojbine za prvih 100 be. ed 10 dinarov (blizo 4 gld.) in za vsacib daljuih 100 besed 5 dinarov (blizo 2 gld.).
V	trgovskih pravnih zadevah avstro-ogerskib državljanov se navadno po največ rabijo te-le pristojbine:
A. V sekvestracijskem postopku je plačati za Postopek in odpravek odloka od vsacib 100 di-narov (blizo 40 gld.) terjatve po 35 para (blizo kr.).
•B. V rednem postopku pri sodiščih prve stopi-"J*1 je plačati v vsaki pravdi za vse spise z razsodbo prve Btopinje vred:
&) Stalno pristojbino po vrednosti pravdinega Predmeta, in sicer: 1.) do 400 dinarov (blizu 160 8°ld.) io dinarov (blizu 4 gld.), 2.) od 400 do 1000 dinarov (blizu 160 do 400 gld ) 20 dinarov (blizu 8 gld), 3.) čez 1000 dinarov (blizu 400gld.) 30 dinarov (blizu 12 gld.)
Odstotno pristojbino, in to 3°/0 vrednosti Pravdinega predmeta, v katero vrednost se fi°/0 °bresti z odloga za celo leto vštevajo.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj imeli sta obe zbornici državnega Zbora sejo. V gospod ski zbornici vršile so se volitve v delegacije, in kot članovi delegacije bili so izvoljeni : Anton vitez Beck, baron Besecny, baron Ceschi, knez Czartoryski, Nik. Dumba, grof ^alkenhayn, Gogl, grof Harrach, opat Hauswirth, Krof Herberstein, grof Huyn, opat Carl, pl. Latour, prijor knez Lichnovvski, vitez Miklošič, grof Mon-tecuculi, Moser, knez Sanguscko, baron Walters-kirchen in knez Windischgraetz. V poslanski zbornici odgovoril je trgovinski minister na inter-P^lacijo poslanca Lnegerja zaradi dunajskega tram-Vaya ter je odločno odbijal predbacivanja, da se avtonomiji Dunaja škoduje ter poudarjal, da so °blastva dolžna skrbeti za blagor prebivalstva.
Tujo dežele.
Francoski listi konservativnih republikancev nekdanjega levega središča se odločno branijo kloniti se zapovedani disciplini ter glasovati pri °^jih volitvah za nasvetovane kandidate. — Minister za notranje zadeve izdal je prefektom ukaz,
11	strogo postopajo proti volilnim manevrom mon a‘bistov, kateri pretijo nižjim uradnikom, da bodo ^stavljenj, če ne volijo njihovega kandidata, češ, to storili bodemo lahko, saj bodo imeli monarhisti Vefino v zbornici.
. Vzburjenost v Španiji proti najnovejši nemSki ot' »e uže polega, ker so španski državniki uver-Dl’ da bode knez Bismarck spretno porabil pa '“ŽOvo posredovanje, da se Karolinško vprašanje U ^ v zadovoljnost kastilske ponosnosti.
Predvčeranjim govoril je angleški minister-
1	Predsednik nri shodu konservativcev ter iz-
javil i	•
> «a vlada želf mir; najboljšo sredstvo pa je f njegovem muenji za ohranitev miru previdno
i	‘ f,nerno Postopanje, omahujoča politika se mora ; Jufcltl; Vsakemu prepiru se treba izogniti, če 10 ^ nevaruosti interesi države.
Vzhodno - rumelijsko vprašanje obrnilo se ’° e danes v drug tir, če se obist ini poročilo, atero pravi, da danes prestopi srbska voj-
ska srbske meje ter se obrne proti Bolgarom. „Budap. Corr.“ objavlja tudi poročilo iz Belgrada, da se je srbska vlada odločila, da sama zopet skuša uvesti na Balkanskem poluotoku ravnotežje, katero je nasilno združenje vzhodne Ru-melije z Bolgarijo tako hudo kršilo; ona se je odločila, storiti ta korak še prej, predno so znani konečni ukrepi poslaniške konference v Carigradu. Srbski vladni krogi obetajo svojemu orožju zmago, in to tem bolj, ker bode ob jednern od juga gori proti Bolgarom pritisnila turška vojska.
Razmere med črno Goro in Turčijo postale so zopet napete. Uravnava mej Črno Goro in Turčijo, katera bi se bila morala uže zdavno dovršiti, je še danes skoro tam, kjer je bila začetkom. Med črnogorskimi in turškimi komisarji nastali so uedorazumi in vse uravnavanje je zopet prenehalo Knez Nikola izrazil se je pred kratkim svojim mohamedanskim poslanikom nasproti, da ne more nič zaupati njihovi zvestobi, ker sultan ni izpolnil obljub.
Turčija neprestano nadaljuje oboroževanje.
V	Carigradu izhajajoč oficijozen list „Turquie“ se celo hvali, da je Turčija nabrala uže toliko vojakov in ukrenila vse potrebne naredbe, da se more vsako trenotje postaviti nasproti Macedoniji ali Bolgarom.
Razne vesti.
— (Golobi in sove raznašatelji Časopisov) Augusta meseca letošnjega leta zdravil se jo v nekem čoskem kopališči urodnik nekega v Vratislavi izhajajočega časopisa. Necega vočera stopi ta v gostilniško sobo in jame začudenim gostom pripovedovati, da jo upeljal velikansko napravo pri svojom časopisu, kateri jo sedaj najbolj razširjen list sveta Namesto da bi namreč naročnikom list pošiljal po pošti, poslužuje se rajši golobov, katori mnogo bitrejo prinašajo časopis vsakomu posameznemu naročniku. Ker pa jo nedeljska številka vselej mnogo težja zaradi premnogih prilog, raznašajo nedeljski list sove, namesto golobov, ker se je bati, da bi le-ti omagali pod toliko težo. Gostjo in oštir poslušali so stormeč to razkladanje, a zazdelo so jim jo takoj, da v glavi urednikovi ni vse prav. Naznanilo so jo to tedaj npravništvu dotičnoga časopisa in to poslalo jo kmalu zdravnika, ki jo urednika po kratkem opazovanji spoznal za blaznega in ga je odvedel seboj v Berolin in od tu v neko blaznico.
— (Poroka v vodi.) „Pall Mali Gazotto" pripoveduje sledečo dogodbico: Pred nekolikimi dnevi dobilo je mnogo ljudij pisma brez podpisa s povabilom, da naj pridejo na določeni dan točno ob 2 uri po-poludue na westminsterski most, ob tej uri namreč videti bode ondi zel6 nenavaden in zanimljiv prizor, vršila se bodo v roki Tomsi poroka. Ta pisma in vabila niso bila brezvspešna, kajti zbrali so niso samo povabljeni, ampak tudi drugi, ki so po povabljenih bili zvedeli o tej stvari. Ob dveh popoludno ni bil le most pronapolnjen, ampak tudi vsi bregovi ob roki natlačeni radovednih gledalcev. Najedenkrat prikaže so lopo okrašen čolnič in na dano znamenje skoči v vodo najprej mlad, črno oblečon gospod, za njim kot nevesta oblečena mlada dama, dve nevestini družici, dve priči in duhovnik. Bili so vsi v vodi, samo pleča in glava molela so ven Duhovnik bil jo s ceremonijo kmalu pri kraji, a pomen colo komedije pokazal se jo še le sedaj. Orno oblečeni gospod namreč, ki jo predstavljal žonina, začne z močnim glasom zbranemu občinstvu razlagati, kako jo to, da so nobedon v vodi stoječih ni potopil. Pod gornjo obleko, tako je naglašal, oblečeni da so vsi v tančico, ki je napojena s tako tekočino, da je no-mogočo potopiti so. Povedal je so ve di tudi, kje jo tako tančico dobiti. Cela poroka v vodi ni bila tedaj nič druzega, nego zeld originalna — roklama.
Domače stvari.
—	(Vojaštvo.) Poveljnik kranjskega brambov-skoga strolskoga batalijona Rudolfovo štev. 24, gospod polkovnik Albin Sclnvara, umirovljen je na lastno prošnjo in o tej priliki izrazila so mn jo najvišja zadovoljnost v priznanje njogovega mnogoletnoga, ob miru in v vojski vspešnega poslovanja
— (Stalno državno komisijo za uničevanje trtne uši) namerava ustanoviti vis. kmetijsko ministerstvo. Statut, te komisije, v kateri bodo zbrani odlični izvedenci na polji viuorejo in drugi strokovnjaki, je na podl.igi dotičnega sklepa državnega zbora uže sestavljen, in prične ta komisija morda še letos svoje delovanje.
— (Južna žol o zn ica ) Od 21. t. ra. na dalje imel bode železniški brzovlak Dunaj-Trst na vsej progi s seboj tudi vozovo tretjega razreda.
— („Matica Slovonska“) ima LXX odborovo skupščino v soboto 24. oktobra 1885.leta ob 5. uiipo-poludnd v Matičini hiši na Kongresnem trgu številka 7 Dnevni rod: 1.) Potrjonje zapisnika o LX1X odborovi soji; 2 ) naznanila prvosedstva; 3.) poročilo tajnikovo; 4.) razgovor o knjigah za prihodnje leto; 5.) posameznosti.
— (V prospeh domačo obrtni j o.) Deželni odbor kranjski oddal jo dve za posebno šole na tehno-logiškom obrtnijskem muzeji na Dnuaji razpisani ustanovi g Puntoku, učitelju v Šent Vidu pri Zatičini, in g. Copudru, učitelju v Litiji Ustanovo za mizarska dela dobil jo g. Cigoj v Ljubljani. Zaradi ostalih troh ustanov vršč se še dogovori — Gg. učitelja so bosta na Dunaji menda učila vrboreje in pletenja košev ter potem doma druge ljudi v tom poučevala. Od še no oddanih 8 ustanov sto bili 2 za strugarstvo in ena še za mizarstvo.
— (Konjsko meso.) Cnjo se, da namerava uek tukajšnji mosar odpreti klavnico, kjer bode razpečaval koujsko meso. Uložil je baje užo dotično prošnjo pri mestnem magistratu, a ker ni dokazal sposobnosti za ta obrt, se mu je prošnja vrnila Prosilec pa menda ven-der še vloži prošnjo ter dokaže s spričevali sposobnost, na kar so mu klanje konj dovoli.
— (S Krke) se poroča: Kmetovalci začeli so pridelko skup spravljati, letina bo bolj srednja. Prav lepo nam je kazalo z začetka jaro žito, a suša nam je precoj vzela. Kačih šost tednov nismo imeli nič dežja, ravno v meseci juliju in avgustu, tedaj ravno takrat, ko bi imela koruza stroke delati. Tudi ajda je silno majhna ostala, da si je še precej polna Sedaj pa imamo bolj dožovno vrome in — uže drugič povodenj. Oktober mesec nam jo precej pokazal na zimo. Uže v potok 2. oktobra smo videli sneg po sosedujih hribih To pač opomina kmotovalce, naj hi tč s svojimi pridelki pod streho
— (Potrolej so unel.) Iz Ljubuega se naui piše z dno 13. oktobra: Danes o polu šestih zjutraj unel se jo v kleti Terezije Globočnik sod, v katerem jo bilo kakih 100 litrov petroleja. Ogenj udušili so s tem, da so vrata in okna zakidati z gnojem. Kako je ogenj nastal, se še ne ve za gotovo,
— (Povodnji.) Iz Koroške se poroča o zopetnih povodnjih. Drava in Zila sta izstopili ter pro-vzročili mnogo škode; podrlo se je več mostov in drugih stavb ob vodi, železniški promet je na mnogih krajih pretrgan.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Dunaj, 17. oktobra. V adresni debati je govoril Rieger izborno in Š u kij e, živahno odobra-van od desnice.
Dunaj, 17. oktobra. (Iz poslanske zbornice.) Mi-nisterski pred.sednik odgovarjul je na Grocholskijevo interpelacijo o iztiravanjih iz Prusije Na vprašanje odgovorila je pruska vlada, da so iztiravanja zgolj notranja zadeva, da je to naredba, kojo zahtevajo razne verske in narodnostne razmere. Ob tem stališči se more vlada omejiti na to, da se bode v primernih slučajih potegnila za podanike, pri tem pa jo bode pruska vlada blagovoljno podpirala. Vlada bode pomožne odbore za v Galicijo prihajajoče iztirance po moči pospeševala. — Adresna debata se je pričela; 31 govornikov oglasilo se je proti in 29 govoruikav za adresni načrt večine.
Niš, 17. oktobra V6st nekaterih listov o pričeti akciji je po polnem izmišljena.
Carigrad, 16. oktobra. Brambovci v Mali Aziji se uaglo sklicujejo. Narod je pripravljen prinesti velike žrtve.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 17. oktobra.
i1'1,
Jednotni dr?., dolg v bankovcih..........................80‘95
»	>	»	>	srebru...........................81 '46
Zlata renta.................................................108	40
6°/o avstr, renta...........................................98	10
Delnice nArodne banke...................................... 856-	—
Kreditne delnice............................................ 278-40
London 10 lir sterling.......................................125-50
20 frankovec.................................................. 9-965
Cekini c. kr................................................. 5	•	93
100 drž. mark................................................. Rl-70
Umrli so:
Dn6 16. oktobra. Fran Velepič, postreščekov sin, 10 mes., Poljanska cesta št. 18, možganska vodenica
Meteorologično poročilo.
(160)
1	Čas opazovanja	Htanjo barometra v mm	Tompo- ratura	Vatrovl	Nebo	Mo-krina v mm
|Jl6. oktbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742-52 742'94 742-42	11-2 16-8 140	bzv. szpd. sl. bzv.	dež pr. js. obl.	7-2 dež
Dr. Fran Zupanc
ordinira vsak dan: dopoludne od 9. do 10., popoludne | od 2. do 3. ure apecijelno za bolezni na očeh.
Veliki trg št. 20, I. (v prejšnji Fortunovi hiši).
(154) 5—5 I
■5Zrara5HSBraSHSHB»SE5HSBSZSESE5E5HS2SE5^
Umetne	uj
zoloe in.
vdevlje po najnovejšem amerlkanskom načinu brez | vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja j sobno operaoljo
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje, i 25E5Z525i525Z5i5ZSB25Z52525252
Carsko, marčno in bock-
pivo
1e pivo vara bratov K o sl er
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenio A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (118) 14
SMMME
V založništvu naSem iziSla je na svitlo knjiga:
II i
Slovenec.
Zbirka najboljših kratkofiasnio iz vseh stanov.
Nabral
A.nton Brezovalk
učitelj.
12 pfll v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 66 kr.
Ig. v. Kleinajr & M. Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, I., Pwtalonig&sse I.,
najstarejša tvrdka te vrsto. Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—33
Odgovorni urednik J. Naglič.
1
lUTajfirLejši
bohinjski sil*
prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
specerijska trgovina Pred škofijo št. 1.
Resnica najdelj obstoji!
Vso zalogo neke znamenite tovarne za koce in konjske odeje prevzel sem le za polovico navadne cene, ter prodajam torej, dokler zadostuje zaloga,
le po 1 gld. 75 kr. “1KI
velikansko velike, debele, široke, nepokončljive
konjske odeje.
Te odeje so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, imajo pisane obrobke, so debele ko deska in torej istinito nepokončljive.
Te odeje so dvojne kakovosti, in velja prva vrsta kakovosti, naj-fineja, 1 gld. 95 kr., druga vrsta kakovosti 1 gld. 75 kr.
Razpošilja se proti gotovini ali pa povzetji. — Vsak dan se razpošiljavajo te odeje v vse končine sveta in so povsodi priljubljene, ker iste tudi mog6 rabiti za posteljne odeje in so preje več nego dvakrat toliko veljale.	(133)	6—6
Dalje je tudi v zalogi:
500 tuoatov rameno-kosmloastih fljakarskih odej z šestimi raznobojnimi progami in obkrajki, kompletni, veliki, zel6 fini, po 2 gld. 60 kr. Fijakarjem jako priporočati. Pri meni se tudi dobivajo:
Svilene posteljne odeje iz najfineje bouret-svile, v najkrasnejših bojah: ru-deče, plavo-žolte, zelene, pomarančaste, pisane, po polnem dolge in široke za največjo postelj, po 3 gld. 75 kr., par samo 7 gld.; — na stotine zahvalnih izjav in zopetnih naročil od merodajnih oseb razpoloženih je v moji pisarni v dobrohotni pregled, ter si usojam nekatere tu objaviti:
Bachmaning, pošta Lambach, dne 15. junija 1885. Gospodu J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Ker ste me Vaši dve prejšnji pošiljatvi po polnem zadovoljili, prosim tedaj, da mi še 20 konjskih odej. in sicer 8 odej I. kakovosti in 12 odej II. kakovosti, vposlati blagovolite, a vender prosim na to paziti, da boste imeli po dve in dve odeji jednake obkrajke. 2480	S spoštovanjem Fran Kiener, krčmar.
Gosp. J. H. Rabinovviczu na Dunaji.
S tem naročam 150 komadov konjskih odej, 190 cm. dolgih, 130 cm. kratkih, kakor so bile prejšnje, po 1 gld. 75 kr. proti gotovi plači, ter se prosi za obratno po-šiljatev.
Občinsko predstojništvo St. Polten dne 6. avgusta 1885.
Za župana: Občinski odbor.
Opava, 17. junija 1885. Gosp. J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Imajoči nam vposlano vzorno konjsko odejo, Vas prosimo, da nam natanko po isti kakovosti promptno vpošljete 60 odej, ter podpisujemo pričakujfe faktu™ Opavska delniška družba za sladorno raffinerijo.
J. pl. Jutrzenka.
Gosp. J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Vašo cenjeno pošiljatev prejel, ter naročam s tem še 30 odej za konje iste vrste kot preje z rudečimi, žoltimi in plavimi obrobki. Cena odejam je v prilogi, pr. Lovasz-Patonsko graščinsko opraviteljstvo:
L. Petona, Ogersko, 8. aprila 1885. Petying .f. Svarilo! Ker sem prevzel teh odej samoprodajo nihče drug ne more konjskih odej v tej velikosti in kakovosti prodajati tako dober kup, in se torej svari pred ponarejenimi sleparskimi oznanili Naslov:
Webewaren-Manufactur: J. H. Rabinowicz
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasso 9
Blago
za
ženske
m
možke
obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
3-10 metro«	(	za	8?ld-	i’96	iz	J?0*«6	ovCje	vol,'°;
za	)	»	8,—	»	boljše	»	»
j dno obleko	I	»	8	“.-A	*	f1™ .	»
J	v	»	»	12,40	»	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-
ših bojah, najnoveje za gospejne sukneno
obleke, metor po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasli Palmerston-tricot, čista ovčja
volna za gospejne zimske plašče, motor
po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper
dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8
in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-
kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne
plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-
cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge,
peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. Umiti =*=
fa-Torišlsa. zaloga -v Brn.ii.
Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolžili od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabrišklli cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideli, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljali vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—13
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
DopiBi vsprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Za prihodnje leto
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo naS° Pratiko jako cenejše.
Samo ta mesec še
“f srečke p« 1 *
J	Glavni dobitek v gotovini L00.000 gli		1. (159) 2,
Dalje20.000gld. 110.000 gld. 5(		)00 gld. a. v. itd. 4	000 dobitkov
Upravništvo razstavine laterije v Budimpešti, flndrassv-jeva ulica 43
Tiskata in zsligat* Ig. v. Kloinmayr & Fed. l!»wl>orir