286 Razne vesti.
prist. zak. brez pomena, ima li listina materijalnih in formalnih, v utoževanje potrebnih pogojev ali ne, in to toliko časa, da ne izreče sodišče pravnega opravila neveljavnim.
Davčna uprava ne more biti zavezana, da bi pretehtala, je 11 eksistentna neveljavnost ali ne, nego dolžnost stranke je, dokazati s pravomočno sodno odločbo, da je bilo dotično opravilo od začetka ničevo.
Zaradi vsega tega upravno sodišče ni moglo v izpodbijani od ločbi videti nič zakonu protivnega.
Opomnja. Ta odločba se mi vidi nepravilna. § i. A, št. 3 prist. zak. določuje, da je pristojbini podvržena tista listina, ki se je sestavila ob opravilih, v št. i in 2 tega §-a omenjenih, da služi proti izdavatelju ali pooblastitelju v dokaz: »Die Urkunde -mag mit den zur Beweiskraft erforderlichen Formlichkeiten versehen sein oder nicht.i To bode n. pr. veljalo, če zadolžnice nista podpisali dve priči (glej Budwinski št. 6279). Opravilo samo je torej lahko veljavno, in se lahko dokaže po drugih dokazilih n. pr. glavni prisegi, — a le v dokaz sestavljena listina ima napake, ker ne obsega vsega, česar zahteva zakon od nje. Zgoraj omenjeni zakon z leta 1871. pa pravi, da je ve Ij a v n o s t tam naštetih pravnih opravil zavisna od sestave notarskega akta. Predno torej ni notarskega akta, ni stopilo dotično opravilo v življenje. Ono ni na svetu in ne more biti podvrženo pristojbinski dolžnosti, ker piše § i lit. A loco cit., da je le tisto pravno opravilo pristojbini podvrženo; »durch welches nach den biirgerlichen Ge-setzen Rechte begriindet etc. werden«, v to pa uprav notarskega spisa manka. Zahtevati pa razsodbe, izrekajoče ničevnost dotičnega opravila, katerega tudi brez razsodbe uže po zakonu ni smeti šteti med bitja, to je, rahlo rečeno, nepravilno.
I)r. Supan.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. septembra 1892.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Za letošnji društveni izlet, ki bode dne 18. t. m. v Laški trg, oglasilo se je dosedaj 55 udeležencev. V Celji je poseben odbor (odvetniki gg. dr. Babnik, dr. Hrašovec in dr. Vrečko), kateri blagovoljno pripravlja potrebno in razpošilja vabila
Razne vesti. 287
po Spodnjem Štajerji. Po dnevnem redu izletovem bode dopoludne društveno zborovanje, za katero so predavanja oglasili gg. dr. FerjanCič iz Ljubljane, dr. Hrašovec iz Celja in dr. Brumen iz Ptuja. Po zborovanji bode banket v hotelu Horjakovem. Na veselo svidenje!
— (Osobne vesti.) Imenovani so: višjesodni svetnik v Trstu K. Dalla Torre dvornim svetnikom pri najvišjem sodišči; višjesodni svetnik dr. P. M on ti predsednikom deželnega sodišča v Trstu; okr. sod. pristav v Tolminu dr. H. Krammer in okr. sod. pristav v Buzetu H. Pederzolli sodnima pristavoma pri dež. sodišči v Trstu; okr. sod. pristav v Ormoži dr. E. Bayer sodnim pristavom pri okrožnem sodišči v Celji; avskultant A. Laneve okr. sod. pristavom v Buzetu; avskultant dr. A. Peri si d okr. sod. pristavom v Tolminu; avskultant K. Regula okr. sod. pristavom v Ormoži; avskultant F. Kness okr. sod. pristavom v Kozjem. — Premeščeni so: okr. sod. pristav I. Petrovič od Št. Lenarta v Maribor k sodišču na desnem bregu Drave; okr. sod. pristav I. C i z e j iz Idrije k Št. Lenartu ; okr. sod pristav A. Dekle va iz Kozjega v Maribor k sodišču na levem bregu Drave; okr. sod. pristav dr. J. pl, Ducar iz Rogatca na Vransko; okr. sod. pristav J. Stepischnegg v Rogatec.
— (Odvetniška zbornica kranjska) imela je dne 10. t. m. izvenredni občni zbor. Graški odvetniški klub je bil namreč marcija meseca t. 1. sestavil spomenico, katera se bavi z denašnjim stanjem odvetništva, sosebno s hudo konkurencijo, katero provzročajo zakotni pisači. Spomenica tudi popisuje težave, katere so nastale vsemu odvetniškemu stanu po tem, ko je z zakonom iz 1. 1868. odpravljen „numerus clausus". Nasvetujejo se sredstva, zlasti ostri zakoni proti zakotnim pisačem in predlaga se, znova uvesti „omejeno število". Dne 20. majnika 1.1. odobrila je Graška odvetniška zbornica to spomenico z vsemi glasovi proti dvema, ob jednem pa je tudi sklenila, doposlati jo vsem drugim odvetniškim zbornicam, da jo pretehtajo in se pridružijo izrečenim zahtevam. Kranjska zbornica se je na reCenem izvanrednem zboru bistveno izrekla za ,,na-merus clausus", toda s tem pridržkom, da ne bode veljal za tiste kandidate, kateri bodo uže v praksi tedaj, ko zadobi zaželeni zakon pravno moč. Tudi zoper zakotne pisaCe i. t. d. želi kranjska zbornica izdatnih sredstev.
— (Shod nemških pravnikov,) ki je bil določen na 8., 9. in 10. dan t. m. v Gradci, je mestni odbor Graški prepovedal, ker bi gostje prišli iz krajev, koder sedaj kolera razsaja, in ker ni vredno, da bi se zaradi 47 gostov — samo toliko se jih je namreč k shodu • prijavilo — mesto izpostavljalo nevarnosti. Shod je torej odložen.
— (Shod notarjev v Leobenu.) Dne 14. m. m. bila je letna skupščina „avstrijskega notarskega društva" za oddelek štajerski, koroški in kranjski Na dnevnem redu je bilo letno društveno poročilo in druga posvetovanja. Glede zokonovega načrta o pripravah za sodniško službo in o sodniškem izpitu se je poudarjalo, da ta načrt bistveno otežuje vstop v državno sodno službo, ker postavlja triletno dobo za pripravljalno službo
288 Razne vesti.
in hoče sodniški izpit razširiti tudi na nejuristične strokovne znanosti; to tudi na notarijat neugodno vpliva, ker bi bilo skrbeti za jednoten državni justični izpit, a če bi se odobrila načela te vladne predloge, potem bi tudi notarski kandidatje imeli nepotrebne študije. Skupščina je sklenila, da soglaša z dopolnilnimi nasveti centralne deputacije avstrijskega notarskega društva", katera zahteva, naj se uvede jednoten justični izpit in jednaka pripravljalna služba za vse justične službe. Razprava je tudi bila o vplivu in pomenu zakonovega načrta, po katerem je premeniti nekatere določbe o kompetenci v varuških, skrbniških in zapuščinskih rečeh. Na-glašalo se je, da bi bilo treba vse varuške in zapuščinske reči obligatorno dodeliti notarjem, potem izdati primerno, ceneno in jasno pristojbinsko tarifo za notarska uradna dela, in tako bi se koneCno, in to je nujno, doseglo, da bi zakonodavstvo popolnem preustrojilo zapušCinstvo in varuštvo in bi se notarska služba organiCno spojila z justiCno službo. Ta smisel je imel tudi sklep skupščine. Poročalo se je tudi o nasledkih zakona, s katerim se deloma odpravlja prisilna legaUzacija, in povedalo, da občinstvo tega zakona skoro nič ne upotreblja; da prihaja po starem v notarske pisarne in tudi izrecno zahteva legalizacije, kedar se mu razjasni novi zakon. Glede teženja, da bi notarski kandidatje bili po zakonu korporativno uvrščeni v notarski stan, se je storil sklep, da je podpirati teženje notarskih kandidatov v prospeh stanovske zavesti in znanstvenega izobraženja. — Prihodnja letna skupščina bode dne 8. sept. 1893. 1. v Gelovci.
— (Iz kaznilnic.) C. kr. pravosodno ministerstvo izdalo je za 1. 1888 ravnokar „Statistiko razmer v avstrijskih kaznilnicah". V IB moških in 6 ženskih kaznilnicah bilo je 1. 1888 spravljenih 13.837 moških in 2083 ženskih, za 393 menj, nego 1. 1887. Država je zanje potrošila 2,549.541 gld. Zaslužilo se je leta 1888. po možkih kaznilnicah vsega vkupe 497.670 gld., a po ženskih 18.515 gld. Državi je pripadlo 366.719 gld., kaznjencem pa 141.843 gld. Največ zločincev je bilo v dobi od 20 do 30 let. Po narodnosti so bili moški s 46'9»/o Nemci, 46-5»/o Slovani, 0-9°/„ Madjari, 2 9''/„ Italijani, in 28"/(, druge narodnosti; ženske pa so bile s 63-7",„ Slovanke, 34-8<'/„ Nemke, l»/o Italijanke, OS^/o Madjarke. Glede deliktov bilo je 270 hudodelnikov zoper državo (med njimi 13 žensk), 1041 hudodelnikov zoper varnost življenja (164 žensk), 3163 hudodelnikov zoper lastnino (424 žensk), 299 hudodelnikov zoper nravnost (4 ženske) in 34 kaznjencev zaradi drugih hudodelstev. Umrlo je 12'9»;,, moških, 16'4''/o ženskih. Prihranjenega zaslužka je bilo po moških kaznilnicah med 5'17 gld. (Stanislav) in 3541 gld. (GradiSka), po ženskih med 14'21 gld. (Schwaz) in 3990 gld. (Begunje) pri glavi in na leto.
„Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.